Leto LXIX., št. 2S
LJubljana, torek 4« februarja 1936
£ena Din 1.-
tettaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat * Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO   IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA,   RnaUJcvs  ulica  fttev. &
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. bo; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru lul.
Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351.
Italija pred odločituijo
Drevi se sestane veliki fašistični svet — Na tem zasedanj« priča-kujejo izredno važne sklepe, ki bodo usodnega pomena za nadaljni
razvoj dogodkov
,Mir visi na tanki niti'
Rim, -i. februarja, r. V tukajšnjih j poliiičnih krogih zelo resno presojajo I zunanje politični položaj Italije in \ splošno prevladuje prepričanje, da je poosiritei- sankcij s prepovedjo izvoza petroleja že sklenjena stvar. Čeprav ve-Iki fašistični svet na sobotni seji ni sprejela še nikakih konkretnih sklepov je vsa javnost prepričana, da ho že na današnji seji velikega fašističnega sves ra prišin do dalekosežnih sklepov, ki bodo izredne važnosti za nadaljni raz= ror dogodkov.
R i ni, 4. februarja, r. Z ogromno napetostjo pričakuje vsa italijanska jav? nost sklepe današnje seje velikega fa= cističnega sveta. Po prvi seji, ki je bila v soboto zvečer, je bil izdan le kratek komunike, kar je zbudilo v javnosti tem večjo pozornost, ker je znano, da
so na tej seji obširno razpravljali o položaju v Abesiniji in o mednaiod-nem položaju v Evropi. Redkobesedni komunike tolmačijo v italijanski javnosti za dokaz, da so prilike za Italijo dokaj neugodne. Posebno važnost polagajo na poročila, ki jih je prinesel italijanski poslanik v Londonu Grandi. Splošno je vsa italijanska javnost prepričana, da bo drevi najbolj važno za: sedanje velikega fašističnega sveta. Od sklepov, ki bodo sprejeti na tem zasedanju, bo v veliki meri od\*isen nad al i-ni razvoj dogodko\ . Spričo dejstva, da smatrajo v Rimu poostritev sankcij že za sklenjeno stvar, je zelo verjetno, da bo veliki fašistični svet sklenil iz* stop Italije iz Društva narodov in proglasitev petrolejskih sankcij za sovraž* no dejanje proti Italiji.
e 100.000 mož
v vzhodno Afriko
še pred deževno dobo nameravajo pričeti Italijani novo ofenzivo, da bi izboljšali svoj sedanji položaj — Generalno ofenzivo pripravljajo šele za jesen
Rim, 4. februarja, r. Na vseh italijanskih železnicah je zadnje dni opaža= ti veliko število vojaških transportov. 1 rsi vlaki vozijo v južnoitalijanske lu* ke, kjer zopet na veliko vkrcavajo vojake in vojni materijal za vzhodno Afriko. Računa se, da bo na novo odšlo v vzhodno Afriko okrog 100.000 mož, ki bi po naročilu generalnega štaba morali prispeti na abesinska bojišča še pred nastopom velike deževne dobe. Italijani nameravajo še pred nastopom \-elikc deževne dobe izvesti novo ofen-živo. da bi zasedli take položaje, ki bi
jim za vso deževno dobo osigurali posest okupiranega abesinskega ozemlja. Na teh postojankah bi se Italijani do jeseni, ko preneha deževje, pripravili na novo generalno ofenzivo, s katero nameravajo definitivno streti odpor Abesincev. Največ transportov gre se= daj na južno bojišče, kjer je zašel general Graziani znova v zelo neugoden položaj. Ker je preveč raztegnil svojo fronto, mu grozi nevarnost, da bodo Abesinci dbkoiili posamezne oddelke, ki so prodrli po raznih dolinah daleč naprej ter jih odrezali od zaledja.
Boji za Makalo
Abesinci hočejo mesto izstradati in ga prisiliti predaji, Italijani pa se ogorčeno branijo
k
Addis A beba, 4. februarja, z. Reuter poroča: V poročilih, ki prihajajo s severne fronte se trdi, da so Abesinci sedaj popolnoma obkolili Makalo. Obkoljujoč po_ sadko mesta so se Abesinci pomikali ob teku rečice, ki tece skozi mesto. Ta rečica daje tudi vodo mestu. Sedaj so Abesinci dotok vode v mesto za§xadili. Na ta način bodo ostali Italijani brez vode in v poročilu se trdi, da bodo morali Italijani izbirati med predajo ali pa obupnim poskusom, da prodro skozi abesinske postojanke.
London, 1. februarja. AA. Reutei poroča iz Adis A bebe: da je po vesteh iz abesinskega vira s severne fronte Mak al a pred padcem. Mesto je popolnoma obkoljeno.
Tariz, 4. februarja, r. Na somaiski fronti se vrši reorganizacija abeai-iiske vojske, ki bo verjetno trajala dalje čase, ker so nekateri oddelki vojske rasa Deste popol_ nama razgnani. Abesinci poročajo, da se na severu razvija verska borba v bližini Maka!
Nobena stran še ni dosegla značilnejših uspehov. Zdi se, da bi borbe predhodnic ob cesti Adua — Makale mogle biti uvod v veliko bitko za to cesto, ki bi definitivno odločba o usodi Makalo. Trenotno pa so te borbe sekundarnega značaja, ker gre samo za poedine abesinske oddelke, ki napadajo v smeri proti tej cesti.
Italijani hočejo na vsak način obdržati sedanje položaje in so že vse pripravili za prezimovanje svojih čet. Zidajo se vojašnice in vojaška skladišča v sektorju Makale. Italijani sedaj grade trdnjave na vseh važnejših točkah.
Abesinski letalci so včeraj metali letake na vasi v Sidamu, v katerih pozivajo pre-bivaLstvo, da naj pomaga rasu Desti, ki je zvest služabnik cesarja Haileja Selasija.
Kairo, 4. februarja AA. Havas poroča: Skozi Sueški kanal so odpluli v Vzhodno Afriko sledeči italijanski parniki: ,>Rosan-das z veliko množino vojnega materijala, >Toscana« z 2200 vojaki in >Ttalia-r z 2000 vojaki.
Zima in mraz drugod
Ncw York blokiran od ledu — Mnogo para i ko v v nevarnosti — Številne nesreče
Newyork, 4. februarja, r. Pristanišče v Xewyorku. je popolnoma blokirano /, velikimi masami ljudi. Prihod parnikov je zelo otežkočen. Kapitan nekega parnika je izjavil, da je videl veliko ledeno goro. ki plnje 80 km daleč od obnle. Reka Hutson je pokrita z ledom do Washingtonovega mostu.
Iz Miamija na Floridi javljajo, da je obrežna postaja v zoni Panamskega kanala sprejela tajinstvene ČOrf klice na pomor. Misli se. da je te klice poslalo kako letalo ali pa kakšna podmornica. Ameriško mornariško ministrstvo pa izjavlja, da ameriško brodovje nima podmornice Št. 55. Pod
to številko je bil poslan poziv na pomoč.
Po vesteh iz La RoeheHea divja na oceanu strahovita nevihte; Pet mornarjev barke, ki se jo prevrnila, je utonilo.
Iz Los Angele s a porovajou da je v pretekli noči požar uničil veliko delavsko barako v bližini reke Colorado. 8 delavcev je zgorelo, ranjenih pa je nad 30.
\ al mraza na srednjem zapadli j'- Prvič po 22. jan. popustil. Na zledenelsh cestah se jo zgodilo mnogo nesreč, ki so zahtevale nad 58 smrtnih Žrtev.
Pariz. I. februarja. AA. Havas poroča: Reke Pordogne in Correfce sta zelo narasli zaradi stalnega deževja. Del me&ta Bergerac je pod vodo.
Rim, 4. fbruarja. r. V Milanu izhaja* joči list »Vcce d' Italia« komentira članek, ki £a je v »Popoiu d' Italia<* na* pisal Mussolini in pravi, da hoče opo* zorifi ne samo vse italijanske, marveč tudi državljane sankeijonistienih držav na to, da obstoja velika nevarnost n<>= vih zapljctljajev, če pride do prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Varajo pa se vsi, -liše list. ki morda mislijo, da bo Italija vse to mirno sprejela. Italija je pripravljena na vse in bo na orožje odgovorila /. orožjem. Italijavje pri? pravljena, da odgovori tudi na največ* jo norost, ki bi jo mo^li zagrešiti že= nevski državniki. Omladina, ki se na* vdušuje za ideale, in prezira nevarnost, se mora zavedati živlienskih interesov svoje domovine in ločiti mterese tujih držav. Mir visi na tanki niti- Kolonialni! kcja. ki jo izvaja Ttalija v vzhodni Afriki, mogla dovesti do strahovitega evropskega dogodka* Zaradi tega mora vsaka vlada sama prevzeti odgovornost preti Istnim narodom, ki ii mora biti vsekakor več kakor pa je Ženeva.
Spopad pri Negelifu
Addis Abeba, 4. februarja, g. Po komunikeju abesinfikega vojnega ministrstva je včeraj prišlo na južni fronti, 20 km severno od Negeiija, med četami  rasa Bazabe
in močnejšim italijanskim oddelkom do hudega boja. Na ital;j-ms-ki strani so stopili v akcijo tudi po j-^ki topovi. Italijani so ime'; 30 mrrv;h. Abesinci 100 mrtvih "n ranjenih.
Has Nasihu zahteva ojačenja
Pari/., 4. februarja, b. Po francoskem poročilu i/. Hararja je ms Nagibu zahteval neva ojačenja, zaradi česar je bila odrejena nova mobilizacija.
Upor v Godžasnu še ni zadušen
Kim, 4. februarja, b. Kljub ponovnim pomirjujočim vestem upor v Godžamu se vedno ni udnšen, Neguš je zopet poslal v to pokrajino 10.000 vojakov. To je ze tretji poizkus, da bi udušil ta upor, k! se je baje razširil tudi že na južni del pokrajine ^oa.
Vladna kriza v Grčiji
Atene, 4. februar j a. A A. Po neki uradni še nepotrjeni ves.ti. je kralj Jurij poveril Demerdzisu nalogo, da se naj pogaja z voditelji strank v vprašanju reaktiviranja nekaterih vjšjih častnikov. Misli se, da bi rešitev tega vprašanja znatno olajšala sestavo vlade široke koalicije pod predsedstvom Demerdrisa. Sicer je rea. da sta Teotokis m Rali s včeraj izjavljala, da bi bilo nemogoče da bi ona sodelovala v vladi, v kateri bi bili zastopani tudi venizelisti.
London brez mesa
London, 4. februarja. AA. Zaradi stavke mesarjev je bilo danes brez dela 10.000 ljudi, keT so tudi transportni delavci sličnih obrH morali ustaviti delo. Čc bo stavka trajala da'je časa. bo prebrana Londona v nevarnosti.
Z Riotiko udaril očeta
Maribor, 4. februarja.
Pred mali kazenski senat, ki mu predseduje višji sodni svetnik Žemljic, so danes pripeljali močno uklenjenega 221etnega vinitarja Antona Pergerja iz Kuraincev pri Mali Nedelji. I>ržavni tožilec Hojnik je prečita! obtožnico, iz katere je razvidno, da je Žemljic lani 30. novembra v prepiru z motiko dvakrat udaril svojega 601etneg:a očeta Jožefa tako močno po g-lavi. da mu je počila lobanja in je naslednjega dne podlegel poškedbam.
Pri današnji razpravi se je sin zagovar_ jal s silobranom. češ. da g-a je oče pr.-i napadel z |4oženx Razprava je podala žalostno Sliko družinskih razmer v Per<rer-jevi hiši. Sodba bo izrečena popoldne.
Močan potres v Ljubljani
potresa je bilo severovzhodno od Ljubljane v oddaljenosti 800 — lOOO km
Ljubljana. 4. februarja i Davi po 9. se je v Ljubljani močno zama- | jalo, na cestah pa so zanihale obkK-nice. Letošnja nenavadna zima, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje, ne le. da je zaradi pomanjkanja snega povzrcćlia polju občutno škodo, nam je končno prinesla še potres. Potresnega sunka nismo občutili samo v mestu, temveč tudi vsa okolica. Obrnili smo se na meteorološko postajo, ki nam je javila, da so seizmografi res zabeležili ob 9.20 močan potresni sunek, ki je trajal 3 do 5 sekund. Središče potresa je bilo severovzhodno od Ljubljane v oddaljenosti S00 do 100'' km. torej nekje okoli Budimpešte ali pa blizu madžarsko gališke meje.
Sunek smo občutili vsi. ki smo bili v hišah, zlasii pa v višjih nadstropjih. Na direkciji državnih železnic so občutili uradniki v gornjih nadstropjih 03ter vertikalni sunek, nakar se je obrnilo tresenje od severa proti jugu.
Prav prijetno so se zazibali tudi v nebotičniku, kjer pa je bilo ob času sunka le malo gostov. O potresu nam poročajo
iz vseh delov mesta; na zibanje so poatsJI pozorni vsi. Ponekod so v strahu in pri likovanju hujšega, zbežal, so \y hiš in naj čakali, kaj bo. Uprava Zavoda za rm< tereologijo in geoehnamiko prosi vso. ki so čutili potres, da ji to prijavijo m oz-naei o kako so sunek občutili. Prijavr wo poštnine proste.
Zanimivo je, da. :e to že drugi poti •. ki smo ga letos čutili v Ljubljan;. Pred dobrini mesecem so seizmourali nrar toka zaznamovali v zgodnjih jutranjih urah močan potres, ki je imel središče nekje v ruski nižini. Strokovnjaki so si edini v tem da je i.o posledica čudne zime, ki nam utegne prinesti še neprijetna presenečenja. Tudi veliki velikonočni potres v Ljubljani 1. 1895 je nastal približno v enakih prilikah, kakršne imamo sedaj. Po več tednov trajajočem februarskem in mare-ner- deževju se je narava sama uprln \ ramenu in se je zemeljska skorja močno z-j-jrugala. Posledice so nam znano. Upajmo, da zadnja potresna sunka nista bila uvo-i v hujši potres.
Vojaške smuške tekme Male antante
Danes bo padla odločitev, komu bo letos pripadal pokal
romunskega
Pokljuka, 4. februarja V soboto so se na Pokljuki pričele vojaške smuške tekme Male antante in sicer v tekmovanju na 30 km v zvezi s streljanjem iz karabink. Pri sobotnem tekmovanju so dosegli čehosiovaki 35.003 točke, Jugoslavija 31.042 točki. Rumunija pa 28.700 točk. Jugoslovenska ekipa je prispela pri tekmovanju na 30 km prva na cilj, izgubila je pa precej točk pri streljanju, ker so slabo streljali. V streljanju so bili najboljši Rumuni, ki so samo v tej disciplini napravili 20.000 točk. čehosiovaki so bili na drugem mestu v teku in pri streljanju, a v skupni klasifikaciji prvi.
pa pojavili na startu tekmovalci Male antante. Kot prva je starta! Jugoslovan redov Ivan Kezele, za njim pa Cehoslovak redov Fousek Vit in nato Rtimuo Zepade Konstantin. Start je bil pred Smučarskim domom Ljubljane in je šla proga najprej 100 m v smuku. Kezele je na ovinku jiadei in sta ga prehitela Cehoolovak in Ruraun. Ko se je pa začela proga vzpenjati, je Kezele zopet oba dohitel, ju pretekel in kmalu je imel 12 minut naskoka. Smučal je tako dobro, da je dohitel vojake, ki so Se trasirali progo. Zdaj je moral smučati naprej po nezglajeni poti in je Cehu in Ru-munu prav za prav delal gaz. Zato sta gr
Jugoslovenska ekipa pred startom
Ker je pokvarjena telefonska proga z Beogradom, nismo mogli dobiti po* t ročila o današnji seji Narodne skup: J
scine.
Končno odločitev, komu bo letos pripadal prekrasni pokal rumunskega kralja Karola, ki si ga je pred dvema letoma pri-boir'a Jugoslavija, bo padla danes. Po sobotnem tekmovanju sc imeli vojaki dva dni odmora, danes so se pa tekmovanja nadaljevala in sicer s štafetnim tekom 4 krat 12.5 km. Med tem. ko je bilo prvi dan tekmovanja najlepše solnčno vreme se je že v soboto zvečer začelo kisati in v nedeljo je deževalo. Tudi včeraj se vreme ni zboljšalo. Proti večeru je pa začel pihati sever in najprej je začelo snežiti v gostih kosmih .nato pa je vso noč naleta-val suh pršič. ki je Pokljuko zavil v novo belo odejo. Zapadlo je nad 1 m snega, da je bila danes Pokljuka skoraj odrezana od sveta.
Zjutraj je sicer prenehalo snežiti, vendar sta silna burja in debel sneg zelo ovirala tekmovanje, že zgodaj zjutraj so vojaki trasirali progo za štefeto. ob 8 so se kmalu dohitela, a kljub temu je Kezele prispel 1 minuto popreje na cilj nakar je smuknil s starta narednik Albin Grad. Kmalu za njim le prisopihal nr» cilj tudi čehoslovak Fousek in za Čehe je nato starta! podporučmk Beranek. Bil ie brez puške in ie naglo dohajal Grada, ki pa ni popustil. Tekmovalcem ie silno nagajala močna, burja, ki iim je zanašala sneg v obraz. Ob času našega poročila tekmovanj? Še trajajo. Računajo, da borio opoldne že končana.
Tuf,i današnjim Tekmovanjem s^ prisostvovali zastopnik rumunskega kralja poslanik na našem dvoru Guranescu. zastopnik Nj. Vel. kralja Petra IT. brigadni general  Miloje Popovič,  češkoslovaški ve*
jaaki ataše polkovnik Maly in dni,.i a j snoči se je pripeljal na Pokljuko mu. h^n j dravske banovine g. dr. Natlačen.
Drevi ob 20 bo na Bledu poslovilni ve* er in razdelitev nagrad.
Vremenska poroč«la
z dne 4. f^bruarui Bistrica—Boh. je*ero po stanju dano«; i c\ ]H>poblačilo se je, v 4rovno. 10 cm faaaefl snega. Kora na Gorju^ah po -LanJu tebf.: vreme je lepo, na lO rin podlagi 10 r<n novega sne^ja, smuka dobra. Bled—Jezen po -tanju danes: 1 O. pooblačil se ]?. vetrov io. Kranjska »ora-Kateee po staniu dan.'*: I C, barometer stoji mirno, sneži, nt 35 rm podlagi 15 cm južnega sneija. Potljuk« pa staniu 3. febr.: —2 C, sneži, mirno, na 70 rm podlagi 20 rm novega snega, smuk;] pr;j dobra, skakalnica uporah-ns. Vrši?. Krnu-!. Tamar po staniu danes: 1 m iužnega sn«"M.
na poročila.
Ljubljanska borza.
(Devize z všteto premijo 28. 5%) Amsterdam 2965.B0—2979.90. Berlin I7fi6.0&— 1769.95. Bruselj 735.97—741 OH Curih UM Ti do 1431.29. London 216.34—218.39 N*w Vork 4274,33.—4310.64, Pariz 288.53—289.97 Praga 181.19—182.3T. Avstrijski šihne v privatnem klirrogu 9.27—9.37.
Inozemske borze Curich, 4. februarja. Beograd 7.—, Pari* 20.26. London 15.225.    NTew Vork 00*625, Bruselj 51.725. Milan  ?4JJ0. Madrid 42.-. Amsterdam Berlin 123-50. Dunaj
Občni zbor kluba koroških
Slovencev
zahteva po reciprociteti v manjšinskem šolstvu na Koroikem in pri nas
Trbo\*lje9 3. februarja.
V nedeljo dopoldne so imeli v tukajšnjem Sokolskem domu ©asi v Zasavju živeći Korošci svoj občni zbor. Udeležili pa sc ga niso v velikem številu le koroški rojaki m njih prijatelji, marveč tudi zastopniki preko 30 v klubu včlanjenih narodnih, kulturnih in stanovskih organizacij, ki sc pravilno zavedajo, da koroško vprašanje danes ni problem le ene organizacije ali enecj dela našega naroda, marveč da jc pc^tal problem vse države.
Predsednik zasavskega pododbora Kluba koroških Slovencev g. Matej Arnejc je on otvoritvi občnega zboru pozdravil navzoča zastopnika osrednjega odbora iz Ljubljane, zlasti tudi zastopnike v klubu včlanjenih narodnih društev, nato pa je podal obzirno poročilo o delu organizacije. Delo trboveljskega pododbora Korošcev jc bilo v preteklem letu posvečeno predvsem propagandi m«>d našim oarod^m za brate ob Žili, v Tvojzu ia Podjuni. ki jim nj dano. <Li bi živeli svnboclno na svoji rodni /-em'ii. Pododbor je zlasti intenzivno predočeval krivice, ki 6e gode našemu narodu onstran Kara vank na šolskem polju in jc na merodsj-tiem mestu potom spomenic zahteval, da se te krivice vendar že enkrat odpravijo. Da je pododbor mogel v taki meri vršiti svojo naJogo, sc ima v prvi vrsti zahvaliti vsestranski podpori, ki so mu jo nudil« Številna Zasavska nacionalna društvi in vsa našta. prav i col juh na javnost.
Nato je tajnik pododbora g. ^tiudegccr uvodoma cit.iral odstavek i? knjige: "iz mojeg komand ovan j a koruškim odredom od 21. maja do 21 junija 1919«, ki jo jc Spisal takratni komandant juu*j*škj>£a koroškega odreda pr>!kovu Lk Limbom i r Maric, ki jc zapisa!, da je na Koroškem leta P>3> zmagila nepravda, kajti ono. kar jc meč bil že odločil in čuvstvo duše slovenskega nardda žc blagoslovilo, to je pero diplomatov prečrtalo in slovenski narod jc zopet potisnjen od svoje svete zibelke, od Ognjišča prade-do\\ in to prav tako kakor nekdaj nar^-d srbski leta 1S7S cd svojega Kosovega, do katerega so njegove trupe žc dospele. Tako je torej moralo biti! Toda ni treba pozabit', da od tedaj zgodovinsko Go.-.posvet-skO polje svetinja udruže: :h Srbov Hrvatov in Slovencev, ki danes stoje pač v>c drugače napram svojim s.kupnim ideale m, kakor nekoč mala Srbiia naprsni svojemu Koso-vermjf.
Kakor so bratje Srbi bodr:!i svoje brate na zasužnjenem Kosovem, da so vztrajali do končne os vobod.it ve, tako jc tudi naša
na rodu a dolžnost, da dajemo našo moralno oporo našim bratom onstran Karavank, da ne omahnejo pod k rut km pritiskom germanizacije. Predvsem pa moramo zahtevati, a-a. sc tudi za n*še rojake v Avstriji upoštevajo pravice, ki jih imajo po mirovnih pogodbah do slovenskih narodnih šol, prav-tdko, kakor moramo mi te obveznosti izvajati za nemško narodno manjšino v naši državi.
Predavanja, ki jih jc podcdoor tekom leta priredi! v Trbovljah. Hrastniku in Radečah, so bila odlično obiskana in so docela d^sc^la svoj namen, kajti v Klubu so sc včlanila i/, teh krajev še mnoga nacionalna društva, ki vidijo v slovenski Koroški simbol na-šega trpljenja.
Blagajna, ki jo ie vodi' delavni £. Laz-nik, izkazuje vseeno ie nekaj prebitka, čeprav je pododbor imel prcoejšnje stroške. Revizijsko poročalo ie pedala gdč. .Vrn-ej-čcvii. ki je ugotovila vzorno vodstvo vseh poslov.
Pri volitvah ie hi! soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Arncicera na čelu.
Pri raznoterostih jc bila sog'a^no z velikim odobravanjem oprcieta resolucija, ki bo poslana na merodajna mesta. V resoluciji sc zahteva, da sc pođvžafnejo odločni koraki, da sc koroškim Slovencem osigura popoln pouk v osnovnih šolah v isti men. kakor je bil ta pouk v Jugoslaviji žc doslej osiguran nemški narodni manjšini, da se v nemških manjšinskib šolah v Jugoslaviji uvede isr.i učn' red. kakršen ic uveden na takozvanih koroških utrakvistienih šolah koroške Slovence, da sc ra roanjsin-trkih šolah v Sloveniji nameščajo samo slovenski učitelji, skratka na šo'skem polju obc-h narodnih manjšin naj se izvede fcrez odlaganja via facti dosledna reetprocičeta, ker je po tolikih slabih skušnjah, ki jih imamo z Nemci in nemškutarji na Koroškem to edini način. Ca. sc spravijo avstrijski c-dactsno koroški vladni krogi k pameti. Čim bi se potem na Koroškem opazila kaka sprememba v ureditvi slovenskega manjšinskega šolstva, bi se tem spremembam pri lacjodilo manjšinsko šolstvo tudi pri nas. Č)c bi pa vsi predlagani ukrepi vseeno ne zalegli, bi se moralo recipročno postopanje razširiti na vse nemško manjšinsko šolstvo v Jugoslaviji. Ne gre uamreC-, da se na naš narodni čut in ponos tako dosledno žali, ko Jugoslovani na drugi strani tako širokogrudno postopamo z nemško manjšino v držav;.
razne bolezni. Razširjene so predvsem otroške nalezljive bolezni. Davica se jc pojavila že tudi v naši meščanski šoli, ki so jo morali razkužiti.
„špinerbal" v Litiji
Litija 3. februarja
Predilnic* je v našem kraju največji delodajalec, ki d*je zaslužka okro<r 600 delavcem in delavkam. Po enkrat na leto prirede naši »spinarJKi kakor jih imenujemo v domačem narečju, predpustno prireditev. Letos so jo imeli na Svečnico. j špinerbal« se je vršil v dvorani na Stavbah. Prireditveni odbor na čelu z ?. Jelnikarjera je okusno okrasil prenovljeno dvorano, ki je dobila zdaj tudi stalen oder. Pozornost vseh pa je pritegnil krasen lestenec sredi dvorane, ki je bil izdelan nalašč za to Prireditev iz samih predilniikih špul. Lestenec meri v premeni 3 metre in ima na spodnji strani vložek s pajkom v mreži, kar jc sirnici naših predilnica rje v. —
Prireditev je posetilo na čelu s svojim ravnateljem Dont.hom skoraj vse delavstvo, uradništvo in oameščenstvo naše tovarne, pa tudi mnriiro naših trza nov. Opazili smo seveda tudi več gostov iz Zasavja in Ljubljane, Neumorno so svirali godbeniki rudniška godbe iz Trbovvlj. Prireditev naših predilničarjev. ki ima od vseh sličuih prireditev največji po^et. je razna tudi z jrospodarskegra stališča. Krojači, krojaeiee, čevljarji in dru^ri obrtniki so imeli takoj obilo po-la. eim se jo zaznalo, da bo tudi letos prcdilniški ples. Zadnje dni je bij velik naval na brivske saloue, trgovina Bata pa je menda prodala vso zalogo. Naši predil-nuarji. ki vse leto trdo delajo, so prav veseli, da se v prijetni družiti z drugimi stanovi povesele. v lastnem domu vsaj enkrat na leto.
Hranilnica in posojilnica UK
Ljubljana. 4. februarja Ob številni udeležbi uciteljstva se je v nedeljo dopoldne pričel 33. redni občni Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Zboru sta prisostvovala tudi %. Engelbcrt Gangl in g. Ivan Dimnik kot načelnik Hramlnice je vodil občni zbor g. Alojzij Kecelj. V lepih besedah se je spominjal umrlega člana g. Ven-delina Sadarja,; posebno pa je pozdravil vse navzoče člane, ki so se odzvali v lepem številu, nakar so funkcijonarji podali svoja poročila.
Zadruga je član Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani ki izvršuje zakonito predpisano revizijo. Ob koncu leta 1934 je bilo 960 zadružnikov s 126.290 deleži. Leta 1935 je pristopilo na novo samo 36 zadružnikov s 13.636 deleži: konec decembra 1936 pa je postaja pravo vel javna odpoved 44.636 deležev. Izstopilo je 12 zadružnikov tako da je štela zadruga ob koncu leta 1935 984 zadružnikov s 125390 deleži.
je požar besnel z vso silo okoli njegove domačije, je posestnik spal in so ga jedva zbudili, ni pa m prestrašil, kakor aa običajno prestraši gospodar ▼ takem primeru. Hodil je okoli pogorišča ter po nekem dečku javil varnostnim oblastem, da gori. na kar pa je Sel takoj v posteljo ter zaspal. Ko ae je deček vrnil, ga zopet al mogel prebuditi.
Okrog 1:200 kg sena je aa varoval aa 7.800.- Din. Dejansko je pa seno vredno samo 900.- Din. Za konja, ki se je v staji zadušil je dal 1.200.- Din, zavaroval ga je aa 2.500.- Din. Svinjski hlev je bil vreden samo od 000 do 000.- Din. zavaroval ga je aa 2000.- Din. Posestnik odločno zanika svojo krivdo ter svraća vse na omenjena neznanca, ki ju ni videl in ju ne pozna.
Naše gledališče
PRAHA
Začetek ob 20. uri Torek 1. februarja zaprto.
Sreda 5. februarja Dies irae. Red C. Četrtek 6. februarja  MoLiere. Red Četrtek. Petek T. februarja zaprto.
OPERA začetek ob 20. uri Torek 4. februarja zaprto. !?reda. 5.  februarja Prešmentani grad. Red Sreda.
č'etrtek 6. februarja Ples v zavoju. Red A. Petek 7. februarja  Koncert Glasbene Matice ljubljanske. Izven. Drama
Ljubljanska drama pripravlja naslednje premijere: Niišić: P»>r okoli sveta. Vesnič: Gosposki dom in OaUworthv:  Družinski ore.
Premijera Šoštakovičeve opere Ladv Mac-heth. Od .Tauačkove .Tenufe. dalje nima operni rtpertoar nobenega dela. ki bi bilo tako močno dramatično in naturalistično napisano kakor je šoštakovičeva Ladv Macheth. v* nJcJ Jc naslikano Pravo življenje resni«"-nrjra obeležja in opera mora zapustiti neizbrisne sledove na vsakecra poslušalca. Naša opera bo prva v naši kraljevini, ki bo iz-vcdJa to zanimivo oporno delo za katero ee že sedaj poganjajo tudi druge največje op. re v Evropi.
dovoljena se morajo vozički postaviti tako daJee" od hodnika ali cestnega križišča, da kupovale! na bodo ovirali prometa. 4. Za izdela** sladoleda se sne uporabljati le umetno napravljen led. 5. Prodajalci morajo biti zdravniške prrtil^dani pred prieetkom prodaje, nato pa vsak mesec. VoalBki morajo biti pregledani tedensko Kvent. nedontatki se vpišejo v kontrolno knjižico. 0. Gled'; opreme vozičko\\ oblake prodajalcev. Miaž-noati, priprave sladoleda veljajo določila /a-koaa o nadzom nad živili, pravilnika k lemu zakonu in določila tukajšnjega pravilnika z dne «. V. 1028., Stev. 392. 1928. 7. Za prodajo slaMic veljajo analogni predpisi s to izjemo* da se fdascice smejo proda jati le v Žasu od L oktobra do 80. aprila. Proti temu sklepu so dopustn? primite na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagati pri podpisanem uradu v roku 15 dni. Rok aa pritožbe prične teči po preteku petih dni po dnevu objave razglasa na tuk. uradni deski, t. j. od & t. m. dalje. Pravico pritožbe imajo Mani mestne ohćin?, ki smatrajo, da sklep nasprotnje veljavnim zakonom in zakonitim nalogom oblastev.
<B*h
KOLEDAR
Dane«: Torek, 4. februarja katoličani? Andrej Korsrai.
DANAŠNJE PRIREDIT VE
Kino Matica: Rdeči sultan — Abdul Ha. mid.
Kino Ideal: Mala trafika. Kino Sloga: Jesenski mano vri. Kino Union: Njen največji uspeh Kino Šiška: Dolarski princ.
DEŽURNE LEKARNE DaneA; Dr. Picc<>li, TvrSeva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus MOSte —» Zaloška cesta.
Iz Ptuia
— Veteransko društvo v Ptuju je imelo te dni svoj redni občni zbor. Društvo, ki je zelo agilno, vodi predsednik g. Vauda Ignac, vrtnar. Iz njegevega poročila izhaja, da šteje društvo 120 članov, čistega premoženja pa ima Din 10.600. Pohvalno je treba omeniti, da društvo tudi gmotno podpinr siromašne člane. Ravno tako pa preskrbi društvo na 5voje atroške dostojen pogreb za svoje člane in je tako lani pokopalo na svoje stroške sedem svojih članov. Občni zbor je tudi soglasno členil, da se nabavijo za člane nove enotne uniforme.
Dež v Garmisch — Partenkirchnu
V" četrtek sc prične /imska olimpijada ▼ Garmisch-Partenkircbnu, toda še vedno «a vreme prav tako neugodno, kakor pri nsn. N"a južni strani gorovja okrog Wa-Pa j« topel veter pobral ves sneg. na severni so pa šc dr/i. Tudi v ?o'->oto in v nedeljo io Sikorjj ves dan de/c\ak> tako. da so bili tekmovalci, ki so večinoma /c /brai>i. precej potrti. \ de/ju HMafiaff pač ne more imeti pravega vev»elja do simuke. >c manj pa tekmovalec, ki se pripravlja na tako va/no ;n tc/ko tekmo. k;'%or jc ol impi jdd.i. V nedeljo jc sicer med dv.jon nalcre\^ tudi mr>ker sneg, todi zaenkrat ni noben'h i zgledov, da bi se vrem : i /premen ilo.
Tekmovalci seveda ne drže rok kn'em, temveč trenirajo kar v dežju. Mnogi «o <e povzpeli visoko v planine, kjer jc ic ostnl;"* /a sii'o snega :n tudi moker ni preveč, tako da s treningom ;e nekako gre. .Sneg na >lca-kalnici in bob>legho\-i progi morajo vzdrževati umetno. Kako bodo iz-padlc tekme n kako se bodV> počutrli   tekmo^lci.  če bo
v filmu po oderskem komadu OSILARJA WILDE-a
Idealni soprog
Jutri premiera v KINU UNIONU
Po umoru v Metliki
Ustreljen in ^azsekan s sekiro — Sum se vedno bolj obrača proti Pečarjevemu sinu
Metlika. 4. februarja.
Včeraj je prebivalstvo Metlike in širne okolice z napetostjo pričakovalo nadaljnjih ugotovitev preiskave, v zadevi krvavega, ztočina. katerega žrtev je postal 67. letni Jakob Pečar. Ljudje so se zbirali na uHcah. kjer so se pomenkovaJi samo o zločinu, pri čemer je prišlo aeve tudi do fantastičnih kombinacij. Posebno pozornost so domačini posvetili daktiloskopu ljubljanske policijske uprave g-. Podobniku, ki je žel takoj po svojem prihodu na delo.
V mrtvašnico na pokopališče, kjer je ležalo razmesarjeno truplo, je prišla popoldne sodna komisija, v kateri sta bila poleg drugih sreski sanitetni referent dr. Koder in banovinski zda-avnik dr. Omahen. Potrebna je bila obdukcija trupla, ki je pokazala vse divjaštvo zločincev. Kakor smo že včeraj omenili, je imel Pečar navadno doma pod v zglavjem pripravljeno sekiro, da bi se v primeru napada postavil v bran.
Ko so zločinci prišli pred niso, so vdrli pri vratih, ki jih je Pečar zaklenil samo enkrat, namestu dvakrat, in planili pred može. Ta je imel tedaj sekiro najbrž že v rokah in se je skušal braniti. Mlajši in močnejši zločinci — vsekakor $ih je moralo biti več — pa so planili po njem. Eden mu je izvii sekiro, drugi pa je tedaj že ustrelil vanj. Zločinec je streljal dvakrat in je Pečarja pogodil prvič tik pod srce, druga krogla pa ga je zadela v levo nogo pod kolenom. Starček je imel še toliko mo-či. da jc par krat zaklicaJ na pomoč, in je njegove klice cul todi čevljarski pomoč« Bik 2ugetj, ki se je malo pred pomočjo vračal z veselice v mesto. Zločinca sta nato padla po starčku a sekiro in mu prisa. dejala sline rane na glavi, na nogi in mu dobesedno presekata trebuh.
Daktiioekop g. Podobnik je nase! v Valj a včevi trgovini več prstnih odtisov in sicer na vratih, na prodajni mizi in drugod. Seveda pa je vprašanje, kateri odtisi ia* vira jo od vlomilcev, kateri pa od domačih ter tujih, ki so bili agodaj zjutraj po odkritju vloma v trgovini. K sreči pa je g. Podobnik našel tudi odtis bose noge enega izmed aaočincev in sicer na prodajni mizi, kamor je stopft, da je podajal tovarišem robo z omar. Več raslionili prstnih odtisov so naJti tudi v stanovanju, zlasti pa na vratih, ki so bila vlomljena Da so vietnlaci iđsortstai s
moža, je zdaj že povsem ugotovljeno. Orožniki so namreč našli v stanovanju rasiličen papir, ki izhaja iz Valjavieve trgovine.
Orožniki so dognali še razne druge zanimivosti. Dokazano je namreč, da so videli različni ljudje v okolici Metlike Pečarje, vega sina Marjana, ki se je skušal pred njimi skrivati. Prvič se je pojavil pred dvema tednoma, nato pa pred nekaj dnevi. Marjan Pečar je imel, kakor kažejo vsi znaki, s seboj enega ali celo dva pajdaša. Ker je dobro poznal razmere v Metliki in posebej še v Valjavčevi trgovini, je utegnil načrt vloma zasnovati že poprej e in pridobiti zanj tovariša. Po posrečenem vlomu so se storilci umaknili s plenom na Veselico, kjer so nameravali tovor urediti ali zaenkrat samo skriti. Morda po naključju ali pa tudi namenoma so prišli v Golobičevo zidanico, kjer je stanoval Jakob Pečar. Ta je takoj spoznal sina. Najbrže, ker ni dovom, da bi vlomilci skrivali svoj plen pri njem, so ga zločinci nato, da bi jm ne izdal, spraviti na beetijalen način s poti.
Sledovi kažejo, da so se nato zločinci umaknili do sosednje hiše. kjer so uredili svoj tovor. Odšli so, je razvidno iz raznih znakov, proti Gorjancem do vasi Grašrči in še dalje. Plen so najbrž nekje skriti, sami pa pobegnili v zumberk ali še dalje na Hrvatsko.
Zločinci so prispeli v Metliko peš in ne s avtomobilom, kakor se je prvotno domnevalo. Avtomobil, ki so ga čuti ponoči v Metliki, je šofiral, kakor se je izkakaV> sedaj, neki trgovec is Črnomlja.
Zasledovanje zločincev je v polnem teku » je upati, da pridejo k matu v roke pravice.
IzLitife
— Ispit aa žandarmerijskega vodnika je
napravil pred izpraševalno komisijo v Ljubljani komandir litijske orožniSke postaje p. Koloman Rebernik. Pri nag službuje že dolgo vrsto let in je zelo priljubljen. Čestitamo!
— Mila zima in bolezni. Po starem Pravilu bi moralo kapljati na svečnico od streh. . . Pa saj tudi je. in od dežnikov todi. . . Dopoldne je bilo tako toplo, da tudi o Jurjevem ne pomnimo takega solnca. popoldne pa je spet deževalo. Ljudje se boje sa letino. Mila zima pa prinaša tudi
Ob koncu leta 1034 je bilo 235 hranilnih knjižic v vrednosti Din 969.548.98 na novo so bile izdane 24 hranilne knjižice, uničenih pa 9. ostane torej 250 hranilnih knjižic v skupni vrednosti 943.010,50 Din..
Ob koncu leta 1934 je bilo zadružnikov dolžnikov 427. ki so dolgovali 1.115.710,86 Din. Posojilo je dobilo na novo 130 zadružnikov, 142 zadružnika pa sta posojilo vrnila. Dolžnikov jc 410. ki dolgujejo Din 1,102.750.48-
Poročilo načelstva je podal g. Alojzij Kecelj, ki ga je porazdelil na denarni promet, račun dobička in izgube ter bilanco. Poročilo nadzorstva o poslovanju in računskem zaključku je podal načelnik nadzorstva g. Fran skulj, šolski nadzornik v pok. Med drugim je omenjal, da je nadzorstvo izvršilo med poslovnim letom šestkrat glavno revizijo ter se prepričalo, da posluje načelstvo uspešno, vsestransko po pravilih in da se računski zaključek za poslovno leto ujema s knjigami, prilogam* in blagajniškim stanjem. Zato je dobilo načelstvo absolutorij.
Končno so se vršile volitve v načelstvo in nadzorstvo. V načelstvo so bili izvoljeni: Zupančič Vita, Perko Lovro in Sežun Andrej. Za namestne člane načelstva: Ko-bal Jože in Gradišar Anica. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Sodnik Marija in Puhar Karel, za namestne člane nadzorstva: Gregor? č Vinko in Lajovie Albin.
Kdo ]e požigalec
Krško, 4. februarja Nedavno se je pripetilo, da je v neki hribovski vasi nastal ponoči nenadoma požar. Okoli 11 ure ponoči je opazil domač hlapec, da gori hlev. Zato je hitro skočil iz postelje ter pričel z reševalnimi deli v hlevu, a bilo je že prepozno. Zgorela je živina, kakor vsi gorljivi deli hleva. Poleg omenjenega je zgorelo okrog 8.000 kg sena, ki ga je imel posestnik spravljenega na hlevu, dalje dva soda, v katerih je imel okoli 400 litrov jabolčnika in trije konjski komati.
Drugi požar pa je nastal takoj čez dva dni na strehi svinjskega hleva, ki je pogorel do tal. škoda pri obeh požarih je znatna ter je vsa krita z zavarovalnino.
Kdo je skrivnostni požigalec? Po načinu, kako je pričelo goreti, bi se lahko ugotovilo, da je bil požar podtaknjen. Pri tem je zanimivo, da je posestnik, pogorelec dal nekaj mesecev pred požarom zavarovati baš vse pogorele gospodarske objekte, torej: hlev, svinjak, živino, seno, jabolčnik i. t. d. Zavaroval pa je vse svoje premoženje nad polovično ceno faktične vrednosti. Sum požiga je padel nanj.
Varnostne oblast: so mu temeljito izprašale vest. Zagovarja se. da sta ob priliki prvega požara prenočila na hlevu dv3 neznana brezposelna, katera je povabil v sobo. kjer jima je dal še večerjo. Zahteval ie od njiju dokumente, pa jih nista im?ln, I na kar sta odšla na skedenj k počitku. Ko
— Pomlad. Zadnje čase je pri n«s nastopilo zelo toplo solnčno -vreme. Na Aleksandrovem nabrežju se ljudje že sprehajajo brez sukenj. Majnice so že v popkih, bezeg pa že poganja, kar ni čuda, saj imamo do 13° C. Na svečnico smo imeli popoldne hud naliv, ponoči pa se je vlila ploha ka_ kor ob najbolj soparnem dnevu poleti. Kmet tarna, kaj bo, če bo mraz pritisnil pozneje.
— Kravo je hotel odre«. Te dni se je
vračal domov posestnik Ledermajer Marko iz Malega Moravščka. Pot ga je vodila skozi gozdič blizu vasi Grabšinci. Ko je bil že v gozdu, je opazil ob poti ležečo kravo. Mož je hotel kravo odreti ki si prisvojiti kožo, mrhovino pa. zakopati. Komaj pa se je lotil dela, so se pojavili trije neznani moški in eden je oddal nanj tri strele. Krogle so mu šviguJe tik glave, k sreči ga pa nobena ni zadela. Lederma-jer je takoj pobral sila in kopita ter začel bežati, neznanci pa so oddali za njim še nekaj strelov iz samokresa. Ledermajer je o tem obvestil oronžike, ki iščejo napadal-
ce.
Iz Cetfa
—c Pregled motornih vozil tu mesto Cp?j* fn eelj*ki srez bo v ponedeljek 10. t. m. ob 9. pri mestni jraraži na Sp. Lanovžu.
—c Usoden padec. V Gotovijah je padel 82-letni prevžitkar Janez CvikI v f*obo*o tako ne»r**eno po stopo i ea h, da je dobil nevarne poškodbe na plavi in desni roki. Zdravi se v celjski bolnišnici.
—e Druga garnitura Celjskega šahovskega klnba je igrala v nedeljo v So^tanjn medmestno teknio s Šoštanjem in rmstrafa v razmerju 8:4.
— Ambulantna predaja sladoleda in »laštte.
Celjski mestni svet ie v svofi seji z dne 17. T. 1936. sklenil, da se dovoljuje uporaba ulic, cest in tnrov na teritoriju mestn? občine c?ljsk^ za ambulantno prodajo sladoleda in slaščic pod naslednjimi pojrofi: 1. Prodaja sladoleda se sme opravljati le v ea.^u od 1. maja do 30. septembra na en*»m vozičku, ki je označen z rodbinskim in rojst nim imenom slašricarjn. S, Prodaja je zarn-di bližine šol odn. iz prometnih ozirov prepovedana v naslednjih ulicah z vhodi vred: a) na vseh ulicah ol cinmaziji z izjemo pro-menadne pot: ob levem bre^n Savinie. h) Vodnikovi in Strossmaverjevi ulici ter Vrazovem trgu, c) Gregorčičevi fo Zrlnjske-ti.i u-lict (od šV>*e dO Oblakove uliesV eU.evstikovi ulici, d) Konienske<ra ulici, e) Mariborski cesti od rudarske sole dn železrisk^a prstana. D Glavnem Ir^u Kralja P^tra cest! do incl križišča r>ri Ljudski ix>so»ilnlci. d) Ulici dr. Gregor ia terjava, h) Prešernovi ni od kriviš«1- Kr. Petra ceslr1 do Samostanske ulice, it Krekovi c^sli od Narodnega doma do ntosfa orM<o S'i5"ire. !l  Kier »e orodaia
ostalo vreme tako. je 6C-veda te#ko reč. SneŽTK.' ra/merc v G*jrmi"wh-Pdrtcnkircrvnu >e daleč niso ugodne nifi nivadne vnwj-ške tekme, kaj ;e!c /a olimpi}adr>. Olimpijski odbor seveda upa, da >c bo vreme v BadnjfSan hipu še spremenilo, da bo upadlo v&aj nekaj sne^a 'n da bo pritisnil! nir-t -Edino to bn moglo položaj izprem^iiiti. C-e pa ostane vreane nei/jpretmenjen^, Ho rimska olimpijada precej klavema.
. Z. K. D.
PRIDE
Angela Zalokar - Rudolf Forster v velefilmu
Skrivnost Carlo Cavelli-ja
Vstopnina za vse prostore Din 3.50
Iz Kranja
— Razgrajači. Wlik kraval in vpitjr so vpri-zorili v nedeljo zvečer na >avskein bregn trije vinjeni fantje. Hirs Anton hlapec pri Heinrieharju. Fik Jakob, klanec istotain in delavec Dolinar Peter so j>ričeli brez po\ o-da razjrrajati pr^d hi so kovara {CnOSta QaB» riČa. Ponesnrvžili so tudi hi>na vrata. Domači sin }<* hotel nasilneže prcpo.litj. pa jim ni bil kos. Zato je zbe/al v hw> in /;i|»;ilini! vrata. Pijnni razgrajači pa so poiskali ko4e in hotHi vrata razbiti. Monla bi n** jim to tudi SOSteenW, da. ni prihitel >*rarnik Ilirsa aretiral in zaprl, dočini >ta ostnla dva usla. Vsi trije napadalci hono seveda imeti opravka s sodnikom.
— Gasilska prireditev je bila tudi l^to*. kot vedno nepričakovano dobro obi>kana. r>asiravno prostori Nar. doma niso majhni, je še vseeno primanjkovalo prostom. V najlepšem rn7.pnlo7en jn je tudi leto*« potekla ta največj« ijudtska vesel iea od sodbi m vsakovrstni zabavi. —
— Živinski sejem. Na t.rff «*o prignali: vr>-lov (W. krav IS, telet R. bika 1. afajtfan debelih 41, malih in % telire. (ene; voli; Din 4,— 3.—, 2.75: krave Din 3.50, 8.— , 2.50: teleta Din —. ">.50, 5.—; prašiči pitani Din P.—. T..V*. 7.—: 7.a rejo Din 130.—
do 170.— par: biki Din ...
. ?.7.r,. t
: teliee
Din 4.—. 3.50. 3.—. Sej« m je bil slabo obiskan.
Olajševalna okolnoat
Sodnik: Vi pa ste res nepoboljšljiv fa-lot. Komaj ste priSll iz zapora, že ste zopet ukradi* obleko.
Obtoženec: S*j sem jo moral, gospod sodnik, ker so mi bile vse obleke premajhne, ko sem prišel iz »pora.
Trio RIEDNER, moderne akrobacije svetovnega slovesa
si
v DANCINGU »NEBOTIČNIK"
DNEVNE VESTI
— Resnica o turneji mariborskih harmonikarjev po CSR. K svojeuisnirr. poročilom ti nastopih mariborskih harmonikarjev v češkoslovaški republiki izjavlja izvršilni odbor Jvgoslovensko češkolovaških lig za dravsko banovino, da je glede koncertnih nastopov, ki so se vršili v Prajri, osrednji odbor Cehoslovaško-jugoslovenskih lijr v Pragi po slal sedaj točen obračun. Iz njega je razvidno^ da so voditelji imenovanega zbora prejeli kot čisti dobiček ves pribitek od teh nastopov izplačan v gotovini in sicer znesek Kč 31.000.— tu je skoraj Din -40.000.— Stroški koncerta so znašali Kč 29JS25, dohodek za prodane vstopnice je znašal 1&830._- Kč. ostati dohodki izvirajo iz velikodušnih daril raznih odličnih osebnosti katera darila je /. vso požrtvovalnostjo nabrala za harmonikarje praška čsl.-jugosl. liga. Razen tega so vsi udeleženci ekskurzije to je 29 sodelujočih in 17 odraslih spremljevalcev uživali v Pragi po zaslugi iste lige razne ugodnosti, zlasti  ves  čas bivanja
v Pragi brezplačno stanovanje in hrano: bili BO tudi deležni največjega možnega po-pusta na čsl. železnicah ter -o imeli na razpolago tudi brezplačen autocar za ogledovanje Prage. 1/ tega izhaja, da je českoslo-rensko-jugoslovanska liga v Pragi pri tej priliki pokazala nenavadno požrtvovalnost in vsestransko pozornost napram svojim ir'.sTnm. Ljubljana, dne 1. februarja 1936. Izvršilni odbor jngoslov.-češkoslov. lig za dravsko banovino.
■■    KINO SLOGA ™
(Telefon 27-30)
DANES POSLEDNJIO ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Jesenski manevri
Opereta  sladkih  melodij  in muzike
E. RALMANA in K. STOLZA Su*i Launer. I>o Slezak, Ida vViist, H. Soehnker
* Diplomirani so bili  včeraj na pravni fakulteti v Ljubljani gg. T ribnik Drago iz Maribora. Sedej Maks iz Šiške. Maoarol Viktor iz  Ljubljane  in  Lupine  Kar]   iz C?lja č'eslitke!
— Mednarodni policijski kongres v Beogradu. Od 25. do 31. maja bo v Beogradu mednarodni policijski kongres. n;i katerem se-bodo zbrali zastopniki vseh policij in držav, ki so članice mednarodne kriminalne poli. i je. Na kongresu se bodo obravnavala zelo važna vprašanja mednarodnega terorizma, ki jih obravnava tudi Društvo narodov. Notranji minister je imenoval pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za kongres. V odboru je med drugimi tudi generalni inspektor dr. Franjo Goršič.
— Demanti finančnega ministra. Odkar je prišla v javnost vest, da bo vlada izdala za 500 milijonov bonov, se je začelo govoriti, da bo država tudi prisilno jemala hranilne vToge poedincev in jim dajala v zameno bone. Take v?sti so prozorne, lendencijozne in brez vsake podlage. Finančno ministrstvo ni nikdar niti pomislilo na to. da bi poseglo v privatno lastnino in jo prisilno jemalo. Ta-k^ neresnične vesli služijo samo onim. ki jim ne gre v račun, da se naše gospodarstvo :n naš.^ državne finance konsolidira Jo. Finančni minister Dušan Lelica je to javno v finančnem odboru demanti ral rekoč, da bodo vsi boni na denarnem trgu na razpolago za svobodno podpisovanje in sicer onim, ki imajo gotovio. pa j? ne morejo Iz kakršnegakoli razloga spraviti v gospodarski obtok. Država torej ne reflektira na denar, ki je že pišel v gospodarski obtok potom vlog, temveč na denar, ki leži tazavriran ali brezobresten, da se vloži v bone in sicer edino S svobodnim prostovoljnim podpisovanjem. (Iz oddelka državnega računovodstva finančnega ministrstva).
— Nove telefonske ivete z inozemstvom. Z
odlokom postnega ministrstva dobimo jutri naslednje nove telefonske zveze z inozemstvom; Ljubljana—Reifnitz am Worthersce (taksa 2.77 zl. fr.) Ljubljana—Treisen (4.20 zl. fr.) Laško—Dunaj (3.45 zl. fr.) Murska Sobota—St. Peter am Ottersbach (1.50 zl. fr.) Maribor—Runen bei Plaiburg (2.70 zl. fr.) Cankova—Tiessen bei HeibcnreJn (2.70 zl. fr.) Stražišče—Villach (2.70 zl. fr.) Šmarje pri Jelšah—Graz (2.70 zl. fr.) Fram—Leib-nitz (1.50 zl. fr.) Celje—Bischofen (3.4o zl. fr.) in Litija—Krumpendorf (2.70 zl. fr.)
— Tudi štorklje se ie vračajo. Izredno topla zima prinaša čudne naravna pojave. V Banatu cvete španski bezeg, v cvetu je sadno drevja in pomladno cvetje oznanja pomlad, čeprav smo še sredi zime. Z juga pa se vračajo že štorklje, kakor da se l>oja. da bi jih presenetila pozna zima. Morda pa letos zime sploh na bomo imeli.
— Zagrebški srednješolci v Kranjski gori. V soboto popoldne je prispelo v Kranjsko goro 50 smučarjev, dijakov I. realne gimnazije v Zagrebu pod vodstvom profesorjev in dveh zdravnikov. y Kranjski gori ostanejo pet dni, da se nauče smučati in da si ocle-dajo okolico. Danes so priredili izlet na Vršič, jotri pa se vrnejo v Zagrab.
— Karta smuških terenov. Zveza za tujski promet je izdala pregledno karto smuških terenov v dravski banovini, ki jo bodo prav toPlo pozdravili vsi prijatelji belega sporta, obenem bo pa tudi dober kažipot za tujce. Karta je dvobarvna in ima vrisane smučarske poti. postojanke, kakor tudi vse koče in dome z rdečo barvo, da se takoj ločijo od ostalih markacij, ki so vrisane črno kakor ceste, železnice itd. Smučarjem 1k> zlasti ustreženo s tem. da so naznačene tudi Poizmi neoskrbovane koče in se jim tozadevno ne bo treba obračati na razna društva glede pojasnil. Karto je izdelal priznani strokovnjak v podobnih stvareh Gf. Oskar Delkin.
ELITNI KINO M A TIC Al
. Telefon 2134
DANES OB 4.,        IN 9U ZVEČER   PREMIERA MILIJONSKEGA
ORIENTALNEGA VELEFILMA
PRIDE NAJVELIČASTNEJŠI FILM SEZONE HANS ALBERS
TAJNI KURIR
— Sov nemški potopis o bivši južni Štajerski. Znani avtor slovenskih potopisov v
Savinjski dolini in na Pohorju dr. Fr. Mišic i/ .Maribora piše zdaj obširno nemško knjigo ped naslovom »Vo:n Rebenland zur OjstritzaNvand«-. Ivnjiga bo obsegala nad 200 strani, bo bogato ilustrirana in izide o bin-koštih. Interesenti, ki jim jc kaj na povzdi-gi tujskega promet-a v njihovem okolišu, naj sc tozadevno radi podatkov in ilustracij takoj obrnejo na naslov dr. Fr. Mišic Maribor Smetanova 34.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 14, v Beogradu in Splitu 12, v Rogaški Slatini in Zagrebu 10. v Mariboru 8, v Ljubljani 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 746. temperatura je znašala 3.2.
— Ogenj v Racah. 1. februarja je nastal okrog 13.30 ogenj pri posestniku Alojziju Plešku v Racah. Ogenj je uničil hiši. svinjak, skedenj, kolarnieo. orodje in poljske pridelke in znaša škoda okrog 30.000 Din. Ogenj je nastal v kuhinji, kjer je gospodinja Pekla kruh. V dimniku so se vnele grede in se je ogenj naglo razširil. PleŠko je bil zavarovan za 20.000 Din.
— Ha raki r i sarajevskega športnika. V nedeljo zvečer si je hotel v Sarajevu končati življenje znani športnik Mladen Kur-taga. Slan SK Hajduka. Odločil se je za hsrakiri. pa so še pravočasno opazili kako si para trebuh. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu trebuh zašili.
— Smrt pod vlakom. Pri postaji na progi Sarajevo-Brod je v nedeljo ponoči vlak: povozil progovnesra čuvaja Smajo Ajdino-viča. Zadela ga ie lokomotiva in mu strla glavo.
— Strašna nesreča. Včeraj se je pripetila v Vršč.u strašna nesreča. Ruski emigrant Aleksander Samonov je prinesel v trgovino Karla Mayerja grranato. V trgovini je dosedanja lastnica Adela Maver izročala inventar novemu lastniku Josipu Valu. Rus je postavil granato na pult in
RDEČI SULTAN
ABDUL HAMID
FRITZ KORTNER, ADRIANE AMKS, VVALTER RILLA
Carigrad, mesto ljubezni in strasti. — Lepa dunajska plesalka v haremu. — Sultanovo intimno gledališče. Ljubezen in strast zadnjega sultana.
NOVI     PARAMOUNTOV     ZVOČNI TEDNIK!!
IPREMIERNI KINOT
PKEUPRODAJA VSTOPNIC od 11 do pol 13. ure.
jo začel strgati. Nihče se ni zmenil zanj. Naenkrat je zadonela strašna eksplozija, vrata in okna je razbilo, Samonova je strahovito razmesarilo, Josip Val je tudi obležal mrtev, Adela Maver pa težko ranjena tako, da bo najbrž tudi umrla. Kje je Rus dobil granato, ni znano. —Kakor pri nas. Iz Sarajeva poročajo, da je v nedeljo zvečer in ponoči lilo, ni?d nalivom pa je padala toča. Imeli so pravo nevihto z močnim viharjem in grmenje«".
_ Novi proračun »agrebške mestne ohčiae.
Predlog novega proračuna zagrebške nteataa oičine predvideva tl27.799.73 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Osebni izdatki so v primeri z lanskim proračunom za 2,200.000 Din večji.
— Zagoneten samomor zagrebškega gimnazijca v Šibeniku. V Šibeniku je skočil v morje zagrebški gimnazijec Ivan Vahtarič. Kmet Ante Blaževič ga je videl na obali kako se je slekel in skočil v morje, toda predno je mogel skočiti za njim je že izginil v valovih. Njegovega trup4a še niso našli. Poleg dokumentov so našli pri njem dopisnico na naslov Pavao Vurdelja, Kraljevica. Na dopisnici piše Vahtarič: Prosim, da listek, ki je v bateriji, sežgete. Kaj je pognalo fanta v smrt ni znano.
— Zagonetna smrt kmetskega dekleta. Gorska vasica Noršič selo v samoborskern gorovju je doživela te dni razburgljiv dogodek, zagonetno smrt mlade vaške lepotice Barice. S svojo prijateljico je bila v mlinu, kjer 6e jima je pridružil podjeten kmet Juro, velik prijatelj ženskega spola in iu povabil v zidanico, da bi se malo pozabavali. Odšli so tja fn se ga pošteno napili. Baričina prijateljica je odšla iz zidanice, v Kateri sta ostala Barica in Juro sama. Kaj se je odigralo med njima, nihče ne ve. Juro. ki je oženjen in ima dva otroka, je proti večeru privedel Barico k njenemu oče-
TAJNI KURIR
ŠPIJONA2A,   LJUBEZEN, BOJI
tu vso omamljeno in skrušeno. Domači se pa za to niso dosti zmenili. Toda dekletu je postajalo vedno bolj slabo. Zavela je Pljuvati, kakor da je zastrupljena, a čez nekaj dni je umrla. Oblasti so uvedle preiskavo, njeno truplo je bik> obducirano, pa niso našli nobenih sledov zastrupi jenja.
Iz Lfubijane
—Ij Sodba v obravnavi, proti Jošku Bev-cu bo izrečena danes poPoldne. Razprava proti zohotehniku Jošku Bevcu je trajala včeraj od 8.30 do 13.30, nato je bila prekinjena in se je nadaljevala ob Iti. Na razpravo je bilo povabljenih 22 prič. od katerih se jih je pa odzvalo samo 16. Več prič je izpovedalo precej ohremenjevalno za obtoženca, nekatere pa so preklicale svojo Prvotno izpoved. Zaradi tega je državni tožilce tudi predlagal kazensko postopanje zaradi krivega pričevanja zoper eno pričo. Ob 21.30 je bilo dokazno postopanje končano. Nato je govoril državni tožilec Goslar in za, njim oba zagovornika, dr. Kanda re za Bevea ter dr. Fettieh za Joška Dolni-čarja. Sodba Iki razglašena danes ob 17.30. —Ij Kaj je z regulacijo Kmonske ceste? Prav za prav bi se morali vprašati, kaj ho z regulacijo ie ceste, ki je že tako dolgo v
razpravi. Že ko so regulirali Vegovo ulico in postavljali spomenik Ilirije, je bila akiu-alna celotna regulacija. Toda šele čv. nekaj let so se začele borbe za odkup zemljišč ob cesti, da bi jo razširili in po nak-nili stavbno črto ven. Kil ini uspeh tega je odkup Speletičevaga zemljisea s staro hišo Nova hiša je lila zgrajena že v jeseni v novi stavbni črti. Kaj bo pa z odkupom drugih zemljišč? Menda ga ne bomo dočakali Odkup špeletireve hiše same je pa za regulacijo Kmonske eesle brez pomena; kvečjemu, da nameravajo narediti trg preti trnovskim mostom ima nova zaseka pred ispe-letičevo hišo upravičilo.
KINO UNION
Telef\ 2221. Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 slišite čarobno petje
MARTE EGGERTH
v filmu
NJEN NAJVEČJI USPEH Najnovejši tednik in lepa dopolnilo!
—Ij Za razširjenje javne bolnišnice. Dan
na dan čitamo v dnevnikih, slišimo od bolnikov in njihovih sorodnikov ter znancev in vidimo lahko na lastne oči. kako veliko pomanjkanje prostora, opreme in OSObja vlada v naši javni bolnici. Zato smatrajo organizirane žene za svojo dolžnosr. da prirede javno zborovanje, ki bo obravnavalo potrebo razširjenja bolnišnice. Zborovanje 1m) v četrtek, 6. t. m. ob 18.30 v dvorani mestnega magistrata. Vzpored: Nagovor predsednice Jugoslovenske ženske zveze za dravsko banovino, govora primarija drja. V. MerŠola in drja. K. Magajno. dalje govor matere in govor medic inke V. Krebs. Vsakdo dobrodošel!
— Regrat nabirajo. Zaradi toplih dni se tudi zunaj na polju že budi življenje. Trava je ozelenela in iz ruše je pričel poganjati regrat, ki je pomladi najbolj upoštevana zelenjava. Nabirajo ga po večini ženske in otroci iz predmestij za domačo uporabo, kakor tudi za prodajo, saj ga glede na zgodnji čas na trgu prav lahko razpečajo.
TAJNI KURIR
SENZACIJA SEZONE
— Ij Komorni kvartet iz Dresdeua pride v Ljubljano in bo koucertiral v tilharmonični dvorani dne 10. t. ni. Na sporedu so atiadbe UaVdna, Beethovna in DvoraUa. Kvartet je odličen, eden iiajl-oliših srednjeevropskih godalnih kvartetov. Predprodaia v-lopnie v Matični knjigarni.
—Ij V oratorij^ki  suiti  Relieiofuiiija. ki jo
je napisal Josip Slavenski nastopajo be**-mezne vero i/, do vet J i v r *du kakor se pojavljajo v agodovini človeštva. Prvi stavek nam slika pogane, drugi Žide. tretji budiste. Č3-trti kristjane, |>eti mohamedance. VI. sla-v >k je posvečen glasbi. VII. pa je slavospev delu in življenju. Skoro 20 let je delal skladatelj skladatelj na tem delu ter poaetea radi jezika preštudiral najveljavnejša dela. ki se nanašajo na ta veroizpovedanja. P^ii-giofonija je tako izredno zanimivo delo. da zasluži samo ta del koncerta naše aa$vefje zanimanje. Koncert bo v petek dn? 7. t. m. ob 20. uri pod vodstvom ravalelja Potit* v opernem gledališču. Sedeži se dobe v knjigarni G lasten a Matice.
p"Zvočni kino IDEAL1
I Danes ob 4., 7. in 91 ; uri
I  HANSI NIESE — HANS MOSE1 I v veseli komediji
I    Mala trafika
I Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Di
— Ij Sorani in prijatelji! V soboto 8. t. m. bo govoril v salonu Pri l.-vur o!> pol \> uri zvečer naš znani literarni zgodovinar g. dr, Ante Slodnjak, prof. trgovske akademije: 0 Stritarje^ stoletnici. Povedal nam ho, da jv? bil ta velik pisat dj >redišče nateg* slovstvenega življenja v ndadosTov«nsl<i dobi. Stritar je dal \ svojem Ibmai>keni zvenu torišče t>regorfif evim pesmi m ter je IJregorriča ragajal f obliki iu vsebini. K r je to predavanje zelo aktualno zasluži, da ga vsi Sočani in naši prijatelji polnost.>v:liu> Oh iščejo. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli. Mnogo na^ih članov se bo po predavanju udeležilo prireditve Jadranske straže na Taboru kar toplo priporočamo. Odbor.
—Ij Razvoj oblačilne mode tekom dveh tisočletij je naslov preda vanju, ki ga, priredi Splošno žensko dru>tvo v j«'tek. 7. trn. v dvorani Radiona na Mestnem trgu ob 2u. uri. Predava i/, prijaznosti g. Pauiin. lastnik damske konfekcije. Skioptičtie slike.
— \\ Predavanje SPD; SPD v Ljubljani jn-redi prihodnje predavanje v torek dne H. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. inž. Ponovio Jovo iz Sara« jc»va: O planinah Bosne in Hercegovine. Pn -davatMj je eden najboljših poznavalcev /a našega planinca sorazmerno malo znanih bosanskih in hercegovskih planin. Uredil je obširnega  vodnika:   Kroz  planine Bmm i
II Tcegovine.    Predavanje    bo sprmdjalo okrog  100  diapozitivov,   ki   Ikx1o |>okazaU najlepše planinske pokrajine iz Bosn \ 11' ninci, rezervirajte ^ torek za |*oset napove-daega predavanja.
—Ij  Pomota        je  vrinila  v popravek
mestnega poglavarstva glede tivoznine na pisalne stroje objavljen 2^. '. m, V popravku je rečeno, da ae je tar. post. 34 č. povišala s proračunsikim letom 1935-36 na Din 6 od komada, dejansko pa se je povišala od kilograma ne od komada na Din 6.
—Ij Razstava angleških fotografij ae ho
vršila od 6. do 11. februarja v Jakopičevem paviljonu. Namen te razstave, ki jo priredi Angleško društvo v Ljnbljani, je nuditi naši -ir-i javnosti nekak »ivod v upoznavanje združene kraljevine Velike Britanije in Severne Irske ter tam živečega prebivalstva. Mnoge izmed fotografij, ki so seveda na umetniški višini in ki jih je izdelal štab fo lografov uglednega londonskega dnevnika Tbe Thnes«. so tipične za eno ali d rov področje angleškega, škotskega in irskega, življenja, ki ga v sled tega dobro ilustrirajo. Otvoritev ho v četrtek dne 6. fej>rusrja o4i 12. uri. Vstop prost.
—Ij Predavanje v društvu >Pr«vnik<. V četrtek dne 6. felrnarja priredi društvo »Pravnik točno ob 18. v hMtflM palači dvoran i št.»v. 79. predavanje. Predaval bo odvetnik dr. Matej Pretuer: O urejevanju naših k'»r-telovc. Vabimo vse člane in prijatelje drn-štva, kakor tudi goepodarske kroge, da se tega zanimivega predavanja v fim v3Čj»m šlevilu udeleže. rirfbor. Preveč zahtev a
— Mihec, prosim te, daj mi že končno mir, zapri <pči, molči in spi!
— Toda mamica, to vendar ni mogoče. Kaj morem delati toliko reči naenkrat?
Oči čjornija•
(RUSKE BALALAJKE, PESMI IN PLESI!)
■včRNE Očlc — krasna ruska romanca v istoimenskem filmu, v katerem igra glavno vlogo HARRV BATJR
Jutri premiera! KINO SLOGA
XXXXKXXKXXXX
MALI OGLASI
oeseda 0.50 para, davek Din 3.—, oeseda 1 Din, davek s Din.
preklici
4a pismene odgovore glede malih oglaaov je treoa priložita znamko - Popustov za male oglase oe priznamo
*xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
STROJ
PRODAM
Beseda 50 par. davek 3.- Din NajmanlM cneaek 8 Din
TOVARNIŠKI OBJEKT
ob Donavi 750 čelv. nit. zidane površine, s parnim fijrojem (stabilnim) 00 KS. dvojno črpalko za motor, marmornato ploščo za usnjarje, ?oq\?, 10 m cevi za parno gretje in dva stroja za drobljenje jezic, poceni proda skupno ali posamezno: Eder, Vukovar. 542.
za šivanje odej ter težjih vreč kakor tudi za krpanje vr.v. oba ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov. Naroda* 529.
RAzno
VSEGA V IZOBILJU
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, oUek. Hubertu-•=ov, pumparic itd. pri Preskcr-ju Sv. Petra cssta 14. 6-T.
Redni občni zbor
zadruge »Zasavska koča«, reg. zadr. z oniej. zav. v Litiji, bo v nedeljo dne 9. februarja 1936 ob 14. uri v gostilniških prostorih pri Borišku v Litiji z nastopnim dnevnim redom:
1. ) čjtanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. * Poročila načelstva in nadzorstva. 3.) Odobritev letnega računa. 4.) Sklepanje o razdružitvi in likvidaciji zadruge ter izročitvi imovine podružnici SPD Litija-Zagorje. 5. Slučajnosti
Ker je na dnevnem redu tudi sklepanje o razdružitvi in likvidaciji zadruge, naj se vsak član občnega zbora zanesljivo udeleži.
Zaradi te male napake
bi bili lahko na videz
za 10 let
starejši
Ena   barva   pudra   bt lahko
učinkovala, da bi bili vidati mladi in da bi bila dama Vaši koži nepopisljiva lepota, dočim lahko druga barva tako učinkuje, da ste videti: starejši. Dejstvo, da ste brinetka, §e ne pomeni, da morate uporabljati puder brinet ali temni rachel, če pa ste blondinka, ne pomeni, da morate uporabljati baš puder naturelie. Pametn! način izbiranja pudra je ta. da poizkusite šest raznih barv na svojem licu in potem proučujete učinke. Razen tega morate uporabljali puder, ki se obdrži na koži, da ni treba ves dan pudrati nosu in brade. Vsako vrsto dobrega pudra lahko pripravite do tega, da se prepoji koži, če dodate vsaki škatlici po eno žličko »smetanove pene«. V pudru To-kaionu je primešana v pravilnem razmerju »smetanova pena« najfinejšemu,   na zraku
sušenemu pudru. Ta puder ne pušča »ledi na koži in po enkratni uporabi boste imeli osem ur prekrasno polt. Barva i« preizkušena s pomočjo novo izumljenega stroja, ki nikdar ne napravi kake napake. Vsako »utro uporablja 5,000.000 žena puder Tokalon.
A-4B
Ljubljančani in aSere
Ljudje so imeli včeraj pripravljene tudi cele jurje za vstopnino k obravnavi proti Jošku Bevcu
Ljubljana, 4. februarja Tudi z ljubljanskimi aferami je tako, kakor s senzacijami. Vedno jih je premalo. Največja nesreča pa je, da niso nikdar popolna skupna lastnina in dobrina tet da jih, meščani uživajo le od daleč. Duševne muke, prav za prav Tantalove muke v pravem pomenu besede, so zaradi tega tem hujše.
Zgodi sc pa tudi. da se naš2 afere prav tako razblinejo v meglo, kakor senzacije ter da ostane za njimi le grenek spomin. Nekaj časa govorimo o aferi ah aferici (Ki je prav za prav le zaUevicaj, vse notranje življenje meščanov, da ne rečemo duševno, krene v to smer, da lahko čitaš ljudem žc na ulici z obrazov, kaj jih muči ter kaj jim leži na srcu in jeziku. Tedaj začne meščanom krožiti kri živahnejše in žleze z notranjim izločevanjem ceiujejo nenavadno živahno. Aferice so pri nas najboljše injekcije, ki odtehtajo vse erotične in razburljive filme, prešmentane gledališke komade in seveda tudi največje kulturne dogodke. Sodnija postane silen magnet, će že ljudje ne morejo v dvorano v neposreden dotik z zadevo, krožijo okrog sodnije kakor vešče ob lcščerbi. Povsod iščejo vire o razvoju dogodka, za vsako besedico v listih iščejo celega konja, če ne še kaj bolj pikantnega, življenje ljudi dobi na mah svoj smisel.
Tudi te dni je tako. Vendar je pri vsem tudi precej tragike. Ah ni n. pr. tragično, da meščani ne dobe čistega vina, ki so po njem hrepeneli vse leto? Ne govorimo morda o cvičku, temveč o čisti resnici, ki se razgalja v resni hiši na Kralja Petra trgu. Ljudje niso mogli razumeti, zakaj ne smejo v razpravno dvorano. Ne razumejo se ra paragrafe, toda razumejo se na
afere. In zdelo se jim je, da je stvar tem ^trašnejša, čim bolj je zavita v kopreno skrivnosti. In mnogi se niso mogli sprijazniti, da mora vse to ostati tako rekoč večna skrivnost. Pritekli so na sodnijo, moledovali po pisarnah za protekcijo in če verjamete ah ne, tudi cele jurje so imeli pri pravljene za vstopnino v prepovedani raj. Toda vstopnine m nihče pobiral in meščane pečejo tisti stotaki, ki jih niso mogli porabiti za dober namen, kakor živo oglje. V nekaterih mestih se ljudje trgajo za vstopnice za šaljapinove predstave, pri nas pa nismo tako malenkostni ter imamo ostrejši čut za vrednost senzacije. Zato je treba še posebej obžalovati, da ne zna nihče izrabiti tega gospodarskega momenta, saj bi pri nas aferice razvezale z gordijskim vozlom zavozlane nogavice. Menda bi bilo celo denarne krize konec kakor je duševne.
Duševna kriza se je pa. žal, baš zaradi te prešmentane afere poostrila. Nastopila je depresija, živci so bili zopet zaman napeti. Krvni pritisk se bo zopet silno zmanjšal in ljudje bodo gledali klaverno v življenje. Edino upanje, da ni še vseh afer konec, jih bo držalo pokonci. Upanje, ki nedvomno ni brez podlage. Pri nas sicer ne uspeva ta roba tako. kakor n. pr. v Mariboru, kjer iztisnejo celo iz bencola afero. Pri nas žal. še nismo tako napredoval' ter* ne moremo iz cvička iztisniti niti poštenega mačka. Lani smo začeli pri devicah, pa se nam ie letos tako opletalo ter zasu- j kalo, da nihče več ne ve, pri čem je. člo- 1 vek se pač ne more več zanesti na device in ne na afere, kakor se v Mar'boru ne moroio več na bencol. No, davi se je zaradi teg? pohujšanja začela trosti zeml.-ja. torla ta zadeva ne spada več med afcie.
slavo in moč.
Napoleon se je oienil. Njegova mati bi bila zelo rada postala babica. Toda zam\n. Jozefina Napoleonu ni rodila potomca. Le. tizia. KorziJanka s prepričanjem, da so otroci ponos rodu in naroda, je svojo snaho sovražila, ker ni imela otrok. Čeprav je Napoleon Jožef ino ljubil, a njego va mati jo je sovražila, mu je ostala mati vedno prej vssm svetom na prvem mestu, še več. Ne. koč ji je pisal: ?Mati, pazite na svoje zdravje, kajti če umrjete, mi ne bo nihče več na svetu avtoriteta.* Letitia, edina v vsej rodbini, se ni nikoli navduševala za slavo in moč svojega sina. Ni se hotela naseliti v Tui!eriiah. odklenila je udeležbo pri kronanju in ko ji je Napcleon pisal, da mora priti, se je nalašč odpeljala tako. da je prišla prepozno. Ko ji je dal Napo-eon Trianon in milijon frankov letne rente, je štedila tako. da so jo proglasili za la-komno. Dvorni krogi so ji oiitdi lakomnost in se ji posmehovali. zakaj štedi. Odgovarjala jim je: -.Mi KorziČani smo preživeli že mnego revolucij. Vse to se lahko nekega dne klavrno konča, a kaj bo potem z mojimi otroki? Bolje bo. če bodo lah-;o prišli k svoji materi, kakor da bi morali k tujim ljudem, ki bi jim utegnili pokazati hrbet, s
39® let od smrti
apoleonove matere
Za moč in siava svojega velikega sisia se ni nikoli
navduševala
Mater dolorosa, mati, ki je dala svojemu sinu vse. kar je bilo v njenih močili, mati. ki je z najglobljo ljubeznijo vedno žrtvovala sebe, kadar je zahteval blagor njenega otroka, mati, ki je molila za življenje svojega sina. ko je bil v nevarnosti, Ivi mu je hotela v vsej svoji skromnosti izprositi od bog'a slavo in moč, mati, ki je izpila kelih bridkosti d> dna, ko je morala preživeti padec svoj:ga sina in gledati, kako umira zato. ker si je svet želel nieerovo smrt.
To je kratka vsebina tragedije Letitie Bonapartove. ki je umrla v starosti 87 let 3. februarja 1836. petnajst let po smrti bivšega velikega cesarja Francozov, svojega sina Nap »leona. Toda to je samo glavni obris tragedije Napoleonove matere. Ka iti vse njeno življenje je bilo podobno
lasti rcžnntega grma, bilo je samo trnje in če je pognal tudi cvet, je bil oš kropljen z njeno krvjo in njenimi solzami. B'la je Korziranka, žena, ki je podedovala po materi, babici in prababici ponos imeti mnogo otrok, sinove pogumne kakor orli. in hčerke hrepeneče po materinstvu :'n srečnem rodbinskem življenju. Prvega otroka je rodila ko ji je bilo 15 let. Z 19 leti se ji je rodil prvi sin. še prodno je bila --tara 20 let, je živela v vojaškem taborišču, za pasom jc nosila meč, pod srcem pa otroka. Spremljala je svojega moža, pobočnika vodje korziških ustaše v Paolija na poho_ du proti Francozom. Ko-rzieini so bili poraženi, zbežati so morali v gore. Letiria je bežala z otrokom pod srcem in ko re je 15. avgusta 1769. rodil, mu jc dala ime Napoleon — maščevalec.
Maščevalec je bii od tistega trenutka vse, kar je imela na svetu, čeprav jc imela še 13 otrok. Napoleon je bil njen ljubljenec, ne morda takrat, ko je žarc:a nje- ' gova krona vsemu svetu, temveč tudi ta-1 krat, ko je umiral na otoku Sv. Helene. Toda maščevalec njen Napoleon ni po?tal. Mržnja, ki jo je mešala z materinskim mlekom, ko je dojila svojega osveti posvečenega sina, sc ni razrasla v sovraštvu preti Franciji. Nasprotno, Na.noleona so poklali v francosko plemiško šolo, ker mu jc oče izprosil od francoskega kralja brezplačno mesto. Ko je Napoleonov o.e Bonaparte umrl, je imela mati Letitia toliko skrbi s preživljanjem drugih otrok, da ni imela kdaj vzgojiti iz sina maščevalca, pač je pa rada jemala od njega prihranke, da je lažje ^kibela za kopico otrok. Ko je pa napočil trenutek, v katerem se ji je zdelo, da bo stopil Napoleon na čelo Korzičanov in pognal Francoze iz rojstnega otoka, je bil njen dom glavni štab zarotnikov in mati Letitia je napela vse sile. da bi bil Napoleon izvoljen za vodjo upornikov. Toda usoda je hotela drugače. Korzika Napoleoni ni bila namenjena, da bi dosegel na nji
starosti po življenju v brezdelju, temveč morda z mečem v roki. Pustite nam vero v zaščito Madonne.«
In vendar je bila božja volja taka, kakršne ni hotela Letitia. Napoleona so izgnali na otok Sv. Helene. Mati je hotela zopat za njim in pisala mu je: Stara sem in ne vem. ali bom z<rnogla 1000 milj dolgo pot. Toda kaj zato, će umrem tam. bom vsaj umrla pri Tebi.« Toda velesile ji niso dovolile odpotovati za sinom, ker so se bale. da bi njena bližina ne vzpodbudila zopet k ponovnemu begu. Nekaj dni pred smrtjo je Napoleon napisal: 3 Za vse. kar sem in kar sem bil. se motam zavaliti svoji materi. Ona me je naučila svojih načel, navad in marljivosti.«
Napoleon je na otoku Sv. Helene umrl. njegova mati Letitia je oslepela. Ko ji je bilo 84 let. so zopet v Parizu obnovili Napoleonov kip. Ko so sporočili to starki Le-titi\ ss 50'zc zalile njene ugasle oči in de_ jala je:  2 Cesar z pet stoji sredi Pariza, r
Napoleonovo zadnje bivališče in grob Od vse velike moči svojega sina je izrabila samo to, da ga je prosila, naj proglas; njihovo rojstno mestece Ajaccio na. mesto Corte za glavno mesto Korzike. Na. poleon ji je ustregel s pripombo: ~,Moja mati je ustvarjena, da bi vladala kraljevini.« Čeprav ni bila navdušena za sla.vo in moč svejc-ga sina, je strastno branila njegovo vladavino. Imela je mnogo zaupnikov, ki so ji pomagali opazovati Napoleonove sovražnike. Zdi se, da se jc v tej vlogi zaščitnice svojega sina in rodbine vendarle nekoliko vživela v vlogo zaščitnice francoskega ce?arja. Pisma, ki jih je pisala svojim zaupnikom, cesarju in dragim otrokom, je podpise "i p" Napoleonovem vzorcu s črko M, nad njo in pod njo je pa delala enake kljukice, kako: Napoleon pod svojim s!ovil ;nN,
K<» ji je bito 60 let, so ee začeli spori v rodbini. Nad Napoleonom 50 se jeli zbirali temni oblaki. \ ojska združenih cesarjev jc premagala cesarja in poslali 90 ga na E:bo. Ko se ie Letitia poslavljala od njegove druge žjeaie, avstrijske princesa Luise. ji je le-ta dejala: >Na svidenje!« Letit:a je odgovorila: >Od vas bo odvisno, kaj berte dti:ili v bodoče!^ Napoleonova mati je prav slutila, da bi mogli njenega sina rešiti, če bi Luisa hotela in Če b! se Avstrija pridružila njeni želj;. Toda Luisa ni hotela. Bila je prisiljena k možitvi z Napoleonom in morda jo je celo veselilo, da jc bi:o te prisilne zakonike zveze konec. Mati je sledila sinu na Elbo. prinesla mu je svoje prihranke in bila je srečna, da sinu ne preti  več smrtna nevarnost.
Morda se je starka v duhu vrnila v ra_ no mladost, ko je nosila pod srcem svojega ms^ščcvalca. Morda se ji je zdelo, da bi mogel Napoleon tedaj zasovražiti Francoze, morda je mislila, da je napoiil trenutek obračuna. Ko ji je Napoleon zaapa!, da bo pobegnil z Eibe. mu je baje dejala: »Bežite za svojo usodo, saj ne more biti volja božja, da bi umri; od strupa ali od
Dedščina angleškega kralja
Novi angleški kralj ni podedoval po svojem očetu samo dina stičnih in političnih pravic, temveč tudi privatno premožen e angleških kraljev, ki je eno največjih, če že ne največje v Angliji. Angleški kralj: so najbogatejši lastniki zemljišč v Angliji. V I.on ionu jim pripada največ a in najmodernejša trgovska žila Regent Street, velik blok hiš ob Piccadilv—Cirkusu, vse palače na Carlton Hause Terra« o. hotel Carlton in Gledališče Njegovega Veličanstva, v VValesu veliki premogovniki, na Škotskem ribiške pravice ,ki so donaša-le pred vojno na leto nad 60.000 funtov šterlingov ter mnogo sveta na angleških obalah tako. da stoje mnoga obmorska letovišča v Angliji na kraljevi zemlji. Vse dohodke tega premoženja cenijo na 1.2C0.OO0   funtov  šterlingov letno.
Toda ungleški kralji so se že leta 1760. odiekli dohodkom svojih posestev v korist države, od katere so dobili v zamenjave letno apanažo. Kralj Jurij V. je dobival 472.000 funtov šterlingov, 30.000 manj nego italijanski kralj, tretjino zne-ka. ki ga je dobival pred vojno ruski car in polovico letnih dohodkov avstrijskega cesarja. Kralj Edvard VIII. bo imel isto apanažo kakor njegov oee. ni pa še znano, kaj bo z dohodki njego^ ega premoženja kot princa VValeškega. vojvode Corir.vaU^kega. Ta naslov mu je ostal, ker pripada najstarejšemu sinu vladajočega kralja. Kralj bi mogel odstopiti te pravice svojem.1 bratu vojvodi Yorškemu. toda to bi bil izceden korak in kralj sc zanj še ni odlo!U. Letni dohodki vojvodstva CornwaCakega znašajo letno 245.000 funtov šterlingov in so za kraljevskimi največji dohodki v kraljevski roablni.
Znatno je tudi inventarne imetje angleških kraljev. Zlati pribori v kraijcv=v:i palači, ki so tudi zasebna last. -se cenijo na
dobra dva milijona funtov šterlingov, edinstvena zbirka znamk pa na 300 000. Zbirka obsega 60O albumov, v katerih je 570.000 znamk. Kralj Jurij jc nedavno dovolil, da so posneli njegovo filateli?tično zbirko za film, ki ga bodo pokaza1 i 9. maja na mednarodni fi'atelistični razstavi. Kraljevo zbirko znamk dobi najbrž muzej.
Iz Škofje Loke
— \i *k()i,telo*keea Sokola. C. Viktor Tir« aat, ki je ie pri tvojih zadnjih lieh pri-davnniih /.el najlepše napeli a, l>o padaljeval SVOJa i/vajunia v sredo (VI rev. aakaJ brate in sestre, \a tudi ostal« priji*al.ie Sokolstva opozarjamo. — Sokol je prodal »voj omami gramoioii. ki je društvu \>e do izuma zvočnega kina izvrstno služil, nam?« sto lega pa je dobilo Članstvo prvov r*tui radijski aparat, /namke Minerva• Commau-
der.__l*e\\-ki zbor vabi  brate, k*  1.11.. u
veselje uo j>ctia. k sodelovanju, \ »jc *<t vsakj tvtilek iu ponedeljek /vj.Vr. /,i>or nastopi ai<!i na prosvetnem   etnevu lopo
Krnili.
— Novi brezposelni, /e opetovano -1110 so bavili 7. vprašanjem brezposelnih, I-;'
rh š! »vilo je osobiio Zaradi  aaatojs le*ce trgovine močno naraslo, i/ občine Irat< aam poročajo, da imajo 15 delavcev, ki iih :•• vrgla kriza nara vnosi na cesto. So to foz niki. drvarji   aaklađaeL, ljudje,  ki  jim j*1 bil« lesna trgovina edini skromni sasi ' Hcda se z dn^va v dan vera in v te pričakuje uresničenja obljub   danili na cbort nju v Ljubljani.
— Naši Ie>ui delavci v LjnMjsaL. Z.i !,. |. ferenco naših le-aiili in gospodatskih krogov v Ljubljani jo bilo m \ i našim ! stvoru izredno veliko zanimanje. Xc k« ii obeh dolin, rnaiv.H' iz škofje Loke la aje« ne okolice je johitelo lesno dok.v-tvo na Zbor. Nad ,">0 ljudi se je odpMialo -nov / naših večjih industrijskih podjetij.
Iz Maribora
— Elektrifikacija    severnega obmejnega
ozemlja. Obmejne občine Gornji in Spodnja Sv. Kun^rota. Sv. Jurij oh IYzolcij in &V1 čina so se odločile za elektrifikacijo svojih področij. Tako bodo v »loLrlei!nem časa 7 vršili priključek na električno omrozje BU-riborske mestne občim*. Banaka uprava ho s pomočjo občin realizirala načrt, kar BSf bo veljalo okoli l.i?<0 0<X) I»iu.
— Mladenka senla po strupu. V Hotinji
vasi si je v obuPu hotela končati Uvijanja 18-letna posestnikova hčerka Mariji Zenko-vičeva. Izpila je precejšnjo količino ocetne kisline in se nezavestna zgrudila. Starši ki so zapazili mladenkino obupno dejanje, so jo takoj odpremiH v marihotake l»oln, šnico. kjer so ji zdravniki s težavo rešil: življenje. Vzrok dejanja ni znan.
— Komaj so ga ukrotili. V soboto p<> poldne je prišlo na Meljski cesti prod hi-o štev.  11.    do zelo razburljivega dogodka. Tam se je zbrala precejšnja množica ljudi okoli okrvavljenega  mlajšo^.i   mo'kejra. ki ie crrdo preklinjal in s pestmi kakor pobia?.-nel bil okro<r sebe.    Ker moža ni--o iiiolIi' ukrotiti, »o poklicali na pomni utraic Toda pobesneli in nekoliko vinjeni nasilu* -e je tudi možu postave upiral, ga hudo žalil in naposled    >«■ 1 raku silo udaril r«» obrazu, da je bil strainik vei m■ 1'«»1 ed podplutb. Končno <o pijanca le ukrotili in Lra uklenili. Pa se sedaj ni mirnv.-i!. Ka vsake oenb se je hotel sprostiti okov, ka? ntai
pa ni uspelo. \n policiji BO ujfOtovill, ris .• nasifnei ?VMetni brezposelni delavec Jože K.   Pri  zasliševanju  j"  na   >'ražni«i   r. 17 '< •: I veliko šipo v vratih, nakar se vročekrvne 1 Jožeta  spravili v zapor.
— Žrtev pijanega motocikltsta. Preteklo noč je neznani motociklist. ki je bil pijan in je vrhu tejra vozil še z nerazsvetljantiii motorjem. na cesti v Slovenski Bistrici podrl na tla t84etuega čevljarske^* vajene« Alberta Pečenka, ki je pri padcu zadobtl hmle rane na glavi in nevarne poškodbe na tilniku ter levem lamenu. Oro&nlki zasledujejo brezvestnega notociklista, čigar žrte> se zdravi v mariborski bolnišnici
— Zaradi komplikacij na operacijski rani se je zgrudil. Mariborski reševalci > • morali  včeraj  prihiteli  na  Pumo 18-vlnieaiju Martini: Vauhniku iz Rošpoha, U
se je v Urbanovi ulici aotavestea zgrudil ■a 1 ta. Vaunuiku, ki je bil nedavno operiran, se je med kašljinjom pretipala rana in j«- zaradi silnih bolečin omedlel. Zdravi v tukajšnji bolnišnici.
LION FEUCI-1TNVANGER:
146
Zid Suss
ttoman
Dočim so na hribu še enkrar preči tali smrtno obsodbo 111 zlomili nad njim palico, so ga pričakovali v predsobi iiKstne posvetovalnice mirni, debeluliasti rabin frankfurtski, vročekrvni rabin fiirthski in Izak Landauer, drhteč od mraza in razburjenja. Sneg je naletaval v debelih, mokrih snežinkah, skozi megleni vlažni zrak se je prebijalo bledo solnce, toda samo tn pa tam, potem se je pa zopet skrik). Zunaj pred poslopjem se ie gne-tla nepregledna radovedna množica, major Rbder ie sedel na svojem siarem vraneu pred močno vojaško eskorto. tn je stal krvniški voz na visokih kolesih, ob njem pa krvnik in njegova pomočnika v uniformah kričeče barve.
Končno so Sussa privedli po stopnicah. Židom ie bilo dovoljeno še enkrat govoriti z njim. Sklonil ie glavo. Drobni rabin Jakob Josua Falk mu pe položil bele nežne rokj na glavo, rekoč: Blagoslovi te Jahve in varuj te! Naj srie nate njegovo oblič'e in bodi ti milosten! Jahve obrni svoj obraz k tebi in daj ti mir! Amen ?ela — sta dejala druga dva.
Žida so posadili na visok krvniški voz in ga privezali.   Čeprav ;e bilo hladno
in blatno, je bil ves trg poln ljudi. Vsa okna Goma deželnih stanov, mesuie posvetovalnice, lekarne, krčme »Pri solncu« so bila polna obrazov. Otročad ie bila splezala na vodnjak, da celo na pranger in na lesenega osla. Ljudje so stali izbuljenih oči in molčali. Major Roder je kriknil svojim "konjenikom z osornim glasom povelje. Eskorta je krenila na pot, spredaj dva mestna konjenika, dva tamborja, za njima pa stotni.a pehotoieev grenadirjev. Eden izmed krviiikovih pomočnikov se je bil zavihtel na konja, vpreženega v krvniški voz, zamaskal je z jezikom in konje ie potegn.il. Mali rab-bi Josua Faik ie ponovil z bledimi ustnicami: In daj ti mir! Toda zlobni rabin iz Furtfaa se n imogel premagati, pošiljal je za krvrrškirji vozom divje, zamolkle kletve na Edoma in Amaleka. sovražnika in zasmehovalca. Izak Landauer je na ves glas zatulil. Bil ie pretresljiv pogled na velikega finančnika, kako razbiia z glavo ob stolp pri vratih mestne posvetovalnice in pri tem divje tuli. Tedaj ;e zapel tudi zvonček zločincev. Njegov tanki, ostri glas se je mešal z židovim tuljenjem, prodiral je skozi vlažni zrak prav do mozga.
Glas zvončka zločincev se e slišal tudi v sobo Magdalene Sibvle. Porod ie bila prestala dobro, toda morala ;e še ležati. Zrla je na svojega otroka, normalnega otroka, ne velikega, ne majhnega, ne lepega, ne grdega. Slikala ;? pr:tres-
j Ijivi glas zvonca, i pogledala   o.roka ter začutila.
nervozno se ;e siuCJja, lmmanuela Riesperja da ga nima rada. C las zvonca zločincev e prodrl tudi v grad, kjer je sedel stai vladar z Biltin^eriem in Harpprechtom. Vsi trije so moičali. Končno e de al Harp?rechr: To zvonenje mojim ušesom ni prijetno. Karel Rudolf je pa dejal: Moral sem to storit:. Sram me je, gospoda!
Ta čas so Sussa pel ai: skozi mesto proti VeŠalskemu hribu. Sedel ie na krvniškciii vozu v svojem škrlatnem plašču, visoko I^ki malik. Na prsm mu je žarel ujegov demant. ka<t vojvoda ni dovoiil, da bi mu ga vzeli. Na obeh straneh ulic so stali ljudje v gostem špalirju. snežilo je, nroc.sja se je pomikala naprej nesKšno, množica radovednežev je molčala. Ko ic bila procesija z obsojencem že mimo, so kren li desettisoč? za njo peš. na konjih in v kočjah. za vojaki in ob njih. V sivem meglenem zra^u- v umazanem mokrem snegu je bilo vse dvojno težko in tiho. Niso ubraii najkrajše poti. žida so peljali nnčasi. po dolgem ovinku. Mnogo radovednežev >e prišlo od daleč. Vsa dežela fe h tela prisostvovati, lUdi iz tujine ie prišlo mnog... ljudi in vsi so hbfeli videt: ta prizor, Sfiss 12 sedel visoko na vozu. uklenjen in otrpel, snežinke so mu padale na oblek •. na belo brado.
Tudi licencia* Moglnig 5e stal v množici. Bil jc otožen in pot:"", da s j irjeg - v
pisii eni zagovur tako malo upoštevali. Imel }z mirno ve-:, da je s:or;l vse, kar je bi'o v njegov-:h m« čeh^ pa tud: ljudski glas se ie oglas.il sogtasn i in ogorčeno proti ob<o"eneu. In vendar je bilo tO trpko in ganljivo, da naj bo obtoženec, ki mu je bil poverjen, obse 11 brez zadostil ii iuridič.iih razlogov, M6gl*ng se je počutil slano in mraz ga je spr le-a val. Pro.>:l ie krvnikovima pomočnika, na: da Siissu vrč vina. Siiss vina n hotel, tudi zahvalil se ni za pri aznost, ->tal je nepremičen, tod;! I'ceuciatu j: p.i tem \endark rdle^io.
Ob poti je stala m d i go5pa ScbertUno-va, Francozinja. Videla je Siissa zveza-m.ga, za čudo \ h:ga. nepremičnega kakor kip svetnika, ki ga vozfjo po mestu v pnoce-iji. s snežinkam'' na brad: s snežinkami na plašču. One edina je morda med gledalci slurila zvezo, s'.ut'la je pro-stovolnost tega sramotnega izpostavila-na. Zrla ;e nani hpepene5e, z obupno por smeiiljivo škodoželjnostjo, rdeča usta 'e ime"a nekoliko odprta, podolgovate oči so ji žarele. Neka žen - kra aje je /aš_-petrilu z močnim švabskim naglasom: Ved^o je hotel biri v^foko. Zda' pride se vis ie. Šale bete, :e zamrmrnla Franc r zin a sama pri sebi v gosto padajoče sneži ik j.
Na naslednjem ovinku ceste je stal publicist Johami Jakob M os.t. Ko se ;c sprevod približal. :o začel kratek rodo-Rabhi nagovor. Toda njegove ognjevito
t*esede niso navdušile !jud'. sneg iih e pogasil ljudje s o- ostale nem' in rVloscr jc zaprl usta, še predno ie končal BI 1 cilja ..: stal ob cesti Nikola. PfSfflc, budi malomarni ta trk. Cim ie zagledal svojega gospoda, ga e >poš.i;.':v 1 ^dra Snss ga ju opazil n mu dvakrat p ■-kimal. Nikolaj Ffžlfle n sledil sprevodu do ve-šal. stopil je v stran in zaplakal.
Ko 90 prisfi na m^rišče. e nehalo sne-žii: in li.egla >e je razkiiaiia. V mra/a so bile ostro zacrtane vlttske gorice p J jasnim belim n.bom. Z d je \ d.J /.gorai med \ inograd majiino zidanico, spodil vodnjak. Andrejev dom. kopeij. Obrni se le ta zagledal ^T;'i gart Stoto 1 c«*r kev ^v. Lceiiarda. star g;;;d ' 1 i ovo pa lač . za katero je b:l preskrbel denar. Na njegpvi leve i s > se dvigala visoka, lesena vešala. Zdela so sc pa neznatna krati ponosne, umetne velike železne stav be, določene zanj. Dvo'na lestvica z neštetimi železnim' klini je meleia kvišku. To :e b:la gosta mreža, verig in vrvi, na katerih naj bi dvignili kletka kvišku. F^rostrani trg je bil poln l'ud;. Gneri1 so se željno in napeto po vseh plotovih in drevesih. Oni. ki s> bli daleč, so gledali z vciik',iu', nerodnimi dal -n.;gied". Snssoveca paasča st je držal zmrzni, p snOfT, v solncu in mrazu so St iskrT dn-bni krisialčki na njegovem bfl retu. na njegovi bel: brad'.
Kaotilte    omače blago!
Orejoje Josip Zupančie. — Za ^Narodno tiskarno« Pran JezerSek — Za uprave tn lnaeratzu đei Usta Otcn Christot — Vsi t Ljubljani.