137. številka. Ljubljana, petek 18. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI HflROD. Ishaja vB»k dao, izvfemSi ponedeljke iii dneve po pruznikih, ter velja po po8ti prejecuan za avstro-ogerske đežele za četo tato 16 gl., za pol leta 8 #L ■l f trt leta 4 gld. — Za Lj ubijano brez posiljanja na dom za ćelo leto 13 glri., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec I gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom te računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za ćetrt leta, — Za taje dezele toliko već, kolikor poštnina iznafia. — Za gospode učitelje na ljudskih Solah in ■I đijake velja zniiana eena in sicer: Za Lj ubijano za ćetrt leta 2 pld. 50 kr., po pošti prejeman za ćetrt leta 3 #old. — Za oznan i la se plaćuje od ćetimtopne petit-vnte 6 kr., će se oznantlo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., će se trik nit ali vcčkrat tinkn. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi se ne vrnčajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši Št. 3 „gledaliSka stolha". Opravniil tvo, na katero naj se blagovolgo poiiljati naročuine, reklamacije, oenanila, t j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSI. Občinske finance. Finančne zadeve so za vsako županstvo in splob za obćine ravno tako potrebne in važne, kakor za državo. Ne dd se tajiti, ako ee ozremo v zgodo vi no, da je bila občina v oskrbo valnih izlasti pa v fimnčnih zadevah učiteljica državi in da je občina prva storila korak pravnega samostojnega davščinega oblože-nja in to kot znamenje prostosti in samostojnosti in je na ta način ustanovila pojetn dav-Sčine dolžnosti v ustavovernej državi. Ker se tuđi država še vedno trudi, kako bi svoje denarstveno stanje izboljšala, in ne le glede tega, da občine na leto neizmerne vsote takozvanih občinskih davkov izterjajo in potro-8yo, zaslužijo denarstvene zadeve polno pozornost, ampak tuđi zastran zgodovinskega interesa in ker so iste posle države za nas prve, bi bil zatorej tuđi skrajni čas, da, bi se finančnoznanstvena teorija resno na tem polji obdelovala. Nij se čuditi, ako sta uže pri državi teorija in praksa pri uravnavanji davkov večkrat tako zmedeni, da se mnogokrat opra-vicene tožbe čujejo in da je zmešnjava pri ob-Cinskem davkovskem obloženju v sedanjem sistemu Se večja. Vsak mora priznati, da je se-danji sistem glede nalaganja občinskih davkov po nekoliko zgoclovinak, pri kojem seje teo-rya čisto zanemarjala in zategadejj uže ne Ugaja sedanjim okolidčinam in potrebam, — po nekoliko so isti nastali vsled kake nujne flnančne potrebe ali sile, kojej sistemi pa zo-pet primanjkuje podlage vednosti in pravičnega razdeljeiya. Finančnovednostna teorija je do zdaj le jako malo uplivala na koristni razvoj Občinskega finančnega stanja in tu se mora torej prvi korak storiti. Preveč bi bilo, ako bi kdo zahteval popolno izpremembo sedanjega sistema in bi hotel uvesti čisto nove radikalne reforme, nego zadostile bi uže poprave v istini. Treba je zatorej preudariti obstoječe razmere, zlo dokazati in na podlagi teh faktor-jev in končno tuđi v poštev vzemši zgodovin-ski razvoj občine in nje namena, — začeti in izvršiti prestroj. Županstvo je deloma organ in nositelj raz-deljenega državnega oskrbovanja in ob jednem tuđi gospodarstvena občina. Županstvo ali ob-činsko predstojništvo je dakle v svojej mino-losti, kakor v sedanjosti ustanovljeno na skupno korist občinarjev. Ako biva skupaj večji broj Ijudij, družin, imejočib skupne potrebe in skupna zadostila, nastaje občina. Srednji vek je temu skupnemu bivanju đodal tuđi nekako politično moč, kojo je pa občina v svojem poznejšem razvoji zgubivala, in Bicer v tistej meri, kakor se je absolutistična sila državnega glavarja utrjevala, je gospodarstvena skupnost ali jedinost ostala in na podlagi te jedinosti si jo je ustavoverna država prisvojila za nositeljico raz-dejjenega državneg* posla. Županstvo je torej vedno dvojnega značaja: gospodarskega oskrbovanja lastnega posla (to mu je podlaga) in od države, v izročenem pođročji naloženih državnih poslov. Občinski davki se ne morejo jedino le na gospodarstvene ozirc, to je na podlago davičine (Gebiihr) naslanjati 'in tuđi ne brez vsega zanimanja posameznega človeka obstati, temveč obe podlogi si morata poda-jati roke, to je, morata se popolnoma strinjati. Zatorej čim vefi županstvo občinski značaj iz-gublja in čimveč se ga država za nositeljico razdeljenega držtivnega posla poslužuje, tembolj morajo občinski davki značaj davščine (Gebiihren) . zgubljati in se v principu ter obliki državnim davkom priđruževati. Nasprotno, ako je Županstvo večinom le gospodarska občina in ne opravlja dosti državnega posla, se morajo tuđi občinski davki v principu direktnega plačila ravnati. Sedanje županstvo je pa oboje, ono opravlja namreč državne posle v izročenem si področji in je ob jednem tuđi gospodarstvena občina. Iz tega se razvida, da nij mog oče uvesti nikakega oproščenja od občinskih davkov, kakor ga nij od državnih. Občinski davek zatorej tuđi stvarno omejen ne sme bitt, ne srne se namreč na po-samezne osobe in na določene razli čn os ti premoženja ozirati, — nego mora biti splošno omejen, to je davek po-sameznikov se ne sme zgubiti in občina ne sme posameznikov prekaniti; kajti občina je le ud države in posameznik ima proti istej le omenjene dolžnosti, na osobi, kakor na premoženji. (Daljo prth.) Politični razgled. V Ljubljani 17. junija. Komisija za vladno predlogo o popravljenji volilnega reda za česltl deželni zbor je pri-čela svoje delo 10. t. m. Druzega tedna priđe dotična predloga v deželni zbor Čežki in ustavoverna večina jo bode zavrgla. Tako dunajsk list. „Politik" pa piše, da bodo čeSki veliko-posestniki to predlogo priporočali v obravna-vanje in jo skusili popraviti tako, da bi imei« obe stranki iz velikega posestva jednako gla-sov. Ako bi se vladna predloga znvrgla kar naravnost, potem bi vendar deželni zbor bil razpu;čen. PeStanski listi poročajo, da želi ogerska vlada, naj bi se delegacije, ki bodo imele svojo sesijo zdaj v Pešti, sklicale meseca okto- Poslednja pisma mojega prijatelja. u. Lehko si misliš, da se nijsem obotavljal, temuč da sem precej v zaznamovano nišo v .... skem predmestji hitel. Precej daleč od m'esta stala je v tem predmestji prav lična Jiiša se skrbno obdelanim in prijaznim vrtom obdana. Tu sem imel najdeni dnevnik oddati. Z utripajočim srcem sem vstopil in vročo kri sem čutil v obrazu, ko mi je nasproti stopila moja tako željno iskana krasotica, in s prav tresočo besedo sem se predstavil in povedal, da sem prinesel izgubljeno knjižico. Gospića je skoraj zavrisnila od veselja in z obema ro-kama segla po nj ej. Kmalu je pristopila k nama njena mati, še čvrsta gospa, in žli smo vsi trije na vrt, kjer je v senčnatej vrtnej utici hišni oča časnike Čitah Ne morem Ti povedati, kako prijazni so bili ti ljudje brez vseh sitnih in zopernih cere-monij. Kmalu me je zapustila prirojena mi plašnost in razgovarjal sem se ž njimi, kakor se starimi znanci. Ko sem odbajaje posltivljal se, sem imel uže toliko poguma, da sem na Milično vprasanje, kakšno plaćilo zahtevam, ker sem jej otel in prinesel drago jej knjižico, se ve da nekoliko nepremišljeno odgovoril: „Gospića, ako sem kaj plačila zasluži], dovolite mi, da vas smem še kdaj obiskati, to dovo-Ijenje mi bo najvetje in najljubše plačilo", ter jo s tem odgovorom v zadrego spravil, da je revica molče oči povesila. No, oče njen rešil jo je iz te zadrege ter dejal: „No, to plačilo nij previsoko, lehko se izplača. Ako vas kdaj pot mimo naše oddaljene hiše pelje, prosim, ne ognite se nas." Da sem to vabilo pogosto porabil, mi boS, menim, rad verjel. V del mesta, kjer stoji gospod Likanova niša — Likan je ime Miličinemu očetu — sem se od tega časa redoma hodil sprebajat, in kmalu sem bil pri Likanovih reden gost. Najmanje vsako nedeljo popoludne obiskaval sem gostoljubno in prijazno družinico. Nikdur v svojem življenji se nijsem tako zabaval, nikjer tako srčnega veselja užival, kakor mej temi skromnimi a du-hovitimi ljudmi. In v čem je obstajala naša zabava? Prav nič posebnega Ti ne morem imenovati. Razgovori, nedolžne šale, skupni sprehodi v okolico, o slabem vremenu deklamacije ali čitanje lepih pesniških proizvodov ali ukovitih spisov, sem ter tja kaka kratkočasna igra, to je vse, kar ti vem našteti. Ali vse je bilo tako naravno, neprisiljeno, — vsaka be-sedica je prišla iz srca in našla si je zopet pot v srce. Le redkokrat se je prikazalo kako navskrižje v naših mislili in to le na videz, kajti krnalu se je pokazalo, da stojimo na istem stulišči in da imamo isti smoter pred očmi. Najmanjša stvarica nij motila naSega bra; ne >e *8e pa, je-li 3a bode to odobrila tuđi dunajaka vlada. Hrvatska saborska konferencija je zadnje dneve razpravljala o znanej jezikovnej Da-! vidovej okrožnici uradnikom hrvatskim, pri-, poročajoč jim učenje magjarskega jezika. Odbor konferencije je predlagat resolucijo, naj ban pre-kliče Davidovo okrožnico in ustavi predavanje magjarskega jezika v finandjskem ravnateljstvu, sicer da se ne preirte k posvetavanji o finan-cijskej nagodbi. Ta druga točka je zakrivila, da resolucije konferenciju nij sprejela, nego predlog U erutin , ki izraza gnjev brvatskegu naroda in njega razdražeuost zbog Davidove okrožnice, in bana prosi, naj obljubi, da se Davidov magjarski naučni tečaj kolikor preje mogoče odpravi, ker je napad na hrvatsko ne-odvisnost in narodnost. To se je banu Peja-l e v i ć u izročilo pismeno. Istim potom je potem ban odgovoril, da on ne opaža v onem magjar-skem učnem natečdji nikakega Žaljenja zakonov, niti ne tendencije pogibeljne za hrvatsko narodnost Ban pa se hoče, ako je konferencija s tem zadovoljna, obrniti do finančnega ministra, ki bode gotovo izjavil, da je z jezikovno naredbo na-meraval dati rinančnim uradnikom samo možnost in priliko, priučiti se magjarskega jezika, in da to nij pritisek na uradnike. Tuđi je neopravi-čena bojazen, đa bi taki uradniki redno ne napredovali v višje službe, ki bi se ne hoteli učiti magjarščine. „Obzor" meni o odgovoru bano-vem, „da će se naći u njem nit, po kojoj se dade izvadjati iz onoga labirinta, što ga je zaplela Davidova okružnica". David je s svojim dinom ravoal samo vlastito, namesto da bi se glede magjarskega učnega natečaja dogovoril z banom. Potem pravi „Obzor": „Nadajuć se mi pouzdano, da će ban i sabor dokinuti Da-vidovu Školu i izbrisati onaj nasilni pasus iz Davidove okružnice o sigurnijem promaknuću Činovnika, koji uče magjarski jezik, nemožemo ipak zatajiti zebnje, da tim polagano provaljivanje magjarskoga jezika nije obustavljeno. Nisu kratko i lakoumni Davidi opasni, koji brutalnom nebrigom rat navjeSćuju zakonu. No Bam faktum državnoga zajedništva tolike je težine, tolikimi uplivi in pojavi djeluje, da će mu težkom mukom odoljivati sva moralna snaga narodna. Stvari promatrajoći bez iluzija, na tom će se polju takmiti i do čestih sukoba doprti ne samo državni faktori i življi, nego upravo duša magjarskoga i hrvatskoga naroda. Na to budimo pripravni, pa ćemo i pobjediti. David je samo neznatna epi2odica u toj drami. Tko bi smio proricati, na kojem polju završit 8e ima drama konačnim obračunom?" n Poli tik" ima telegram iz Zagreba, da poslanci Baborski nijso zadovoljni z banovim odgovorom in da volilci po kmetih pripravljajo nezaupnice, če se poslanci ne bodo energično borili zoper magja-rizovanje. V saboru se je dne 16. t. m. pričelo po-svetovanje o hrvatsko-ogerskej finančnej nagodbi. Poročal je Miskatović. Za njim je govoril zoper nagodbo Vojnović, ker nagodba nema tega, kar je prićakovala hrvatska narodna stranka. Starčevih je izjavil, da ta predmet ne obstoji za njega. O bcrltiiakej konfeveuel poroča „P. C.u, da bode posvetavala se o vaeh turskih in grških predlogih, katere je uže kongres 1878. 1. obravnaval. Grška pa pripravka spomenico, v katerej bode naglaSala, da se joj meja določi naravno. Vprašanje je, kdo da bode dejanski izvršil aklepe berlinske konference? ker TurČija se ne bode kar na hip uklonila. II konferenci vlade nijso povabile Turcije in Grške, sklepi se jima bodo nazna-nili kot evropski. Konferenca se je otvorila dne 16. t. m. popoludne ob 2. uri in je trajala do tričetrt na 4. uro. Hohenlohe je bil voljen za pred-sednika, Busch in Mouy pa za tajnika; seje bodo tajne. V soboto ima konferenca zopet seje, v petek pa nje delegiranci (atro-kovnjaki). Denes v Četrtek so povabljeni vsi udje konference k cesarju na obed. Turska vlada je odgovorila na iden tično noto vlastij in dejala, da se uklanja sklepom • berlinske konference, ki ne bode kaj tacega sklenila, kar bi bilo zoper tursko sa mostalnost. Ona želi evropskega posredovanja o grškem vprašanji, ker so grSka zahtevanja pretirana. Francoska vlada je baje mislila izvesti občno pomiloščenje, a senatna levica je zoper to, meneč, da bi bil ta korak prezgoden. Vsled tega mnenja je baje Grevy sklenil polagano toliko izgnancev pomilostiti, da se bode občno pomiloščenje izvedlo tuđi brez zakona. Duhovenski redi francoski so naročili advokatu in akademiku Rousse-ju, da izjavi svoje mnenje o vladnih dekretih od 29. marca. Rousse izjavlja zdaj, da doslej še noben ve-ljaven zakon francoskim deželanom, udom kake duhovenske družbe, ne prepoveduje skupno živeti; da vlada, ako hoče razdružiti te duhovenske rede, tega ne more ona etoriti administrativnim potom, nego morajo to vpra-sanje razsoditi sodnije. Stari senator Dufaure hoče v senatu predlagati zakon o postavnej svobodi vseh duhovenskih bratovščin. V ang-leskej spodnjej zbornici je pred* lagal Richard, naj bi se delavalo na to, da se vse evropske vlasti naenkrat razorože. Glad-s tone je odgovoril, da vojske zadnjih 30 let pospešujejo za bodočnost trajen mir; ta mir je pospešilo zjedinjenje Italije, rekonstrukcija Nemčije in zadnje osvobojenje Slovanov. Dobro bi bilo, ko bi se na cenejši način nego je vojska ravnali prepiri mej narodi. Courtnev je pred lagal, naj vlada o ugodnej priliki tujim vladam priporoči razoroženje. Zbornica ta predlog 8prejme. Knez Bismark, ki nehče sam priti v pruski deželni zbor, je pooblastil „Nord-deutsche Allg. Ztg.u, da ta označi, kako zdaj pruska vlada misli o znanej novej cerkvenej postavi, katero je komisija pruskega deželnega zbora zavrgla. Po izjavi tega oficijoznega lista se bode vlada še na dalje držala svoje pred-loge, prosto voljno je nazaj ne vzeme, ako pa bode deželni zbor isto sklenil kakor komisija, potem se vlada onemu sklepu ukloni. Dopisi. Iz Gradca 16. junija [Izv. dop.] Dne* 8. junija je imel slovenski klub štajerskega deželnega zbora svojo prvo sejo. Za pred-sedniko je bil g. dr. Dominkuš, za tajnika pa g. Žolgar enoglasno izvoljen. V tej seji i e je sklenilo, da bodo slovenski poslanci s kon-servativno stranko vzajemno postopali. Za skupne obravnave slovenskega in konservativ-nega kluba so se izvolili od konservativne stranke gg.: knez Alfred Liechtenstein, pl. E, Guđenus in dr. Anton Schalhammer; od slovenske stranke pa gg.: dr. Dominkuš, dr. Šuc in Kukovec. Proti postopanju graškega mestnega za* stopa zoper nemško-slovenske plakate v Gradci se je sklenilo, da se ne stavi zaradi tega no« bedna interpelacija do vlade niti nobeden po* seben predlog, temveč, da se bode le o pii-liki sarkastično omenjalo. To se je zatorflj sklenilo tako, ker obravnave graškega megt-nega eastopa z deželnim zborom v posebnej dotiki nijso, ker bi sicer sklepom tega zastopa preveč veljave pripoznavali in bi se z ostrejfiim postopanjem lehko tuđi mirnejši Nemei zdk*t* žili, kar bi pak nam le na kvar bilo. V drugej seji dne" 14. junija se je t»kto» nilo, da bodo slovenski poslanci predlog dft-želnega odbora zaradi reguliranja 'Drave od Ptuja naprej krepko podpirali zoper odaekov predlog, kateri tega reguliranja ne priporoča. Nadalje se je sklenilo, da bode g. dr. Šuc vlado interpeliral, zakaj se ne izvršuje § 19 osnovgih postav in druge določbe vis. vlade o tej zadttri v javnih uradih mej slovenskim prebi val stvom. V odsek za železnice se je odločil g. dr. Rađaj. Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 17. junija. Včeraj je bila v Pragi odborova seja zaradi vlađne predloge o premembi volilnega reda. Debata je bila vseskozi mirna in dostojanstvena. Plener naglaša, da ima Taaftejev nacrt mnogo bolj šestavo strank za smoter, nego Hohen-wartov, ter da je njegova oSitna tendenca izpremeniti većino v manjšino. Herbst kri-tikuje nacrt. Rieger poudarja etični moment pravičnosti, kateri se razvida ix predloge. Te, pravi, da nij uložila nobedna strankarska vlada; nadalje prosi, naj se veselja. Kako neprijetno, kako mučno je gostu, ako zapazi, da domaći mej soboj nijso složni, da ho&e ta to, drugi ravno nasprotno, da udje družine gospodarjeva povelja le neradi in nevoljno izvršujejo, in da se zopet gospodar na njih želje ne ozira, — najmučneje je pa menda gostu, kadar ga družina pokliče za razsojevalca njenih prepirov. Taka neprijetnost se meni pri Likanovih nikdar nij pripetila. Gospod Likan nij oblastno ukazoval, prijazno je namignil ali be-sedico izrekel, in soproga ali hči je vedela, kaj jej je storiti. Ravno tako so le kratke besede Miličine zadostovale, da so Btarši njene želje uganili. Nikdar nij gospod Likan naael protivja in nikdar nij Milica izrekla želje, katero bi bil on odbil. Osorna beseda se v tej hiAi nij slišala. Tu je stanovala tiha, čista, prava sreča, — in žarki te sreće padali so tuđi na-me in ogrevali tuđi moje srce. Kdo bi se mogel čutiti nesrečnega mej tako srečnimi V Da, prijatelj moj, srečen sem bil mej tem: blagimi dusami, kakor prej nijsem bil in nikdar več ne bom. — Milica je kmalu prevzela moje srce tako, da so mi vse druge želje v njem vtihnile, da sem pozabil na vse, ćelo na tebe, dragi moj. Vse moje misli, vse moje želje sukale so se okolo nje. Ona je bila solnce mojega življenja. Vsak dan me je na novo prepričal, da se nijsem motil, ko sem sodil, da je pisalka najdenega dnevnika skromna, odkritosrčna in plemenitega srca, in ti veš, da so to lastnosti, katerih sem tako željno in do tega Časa brez uspešno iskal pri ženskah. Tu sem našel svoj ideal in sicer upodobljen v tako veličastno-mirnej lepoti. Milica je postala srce mojega srca, duša moje duSe. Ti veš. prijatelj moj, da so me moje okolnosti silile Ženiti se, a jaz se vendar nijsem oženil. Tuđi to ti je znano, zakaj ne, — razgovarjala sva se čestokrat o tem predmetu Ti si bil v glavnih stvareh mojih misli, ven- dar nijsi sveta tako slabo sodil kakor jaz. Ne vera, ali sem bil vedno tako nesrečen, da sem povsod najprej in najbolj temno stran videl ka-li, — vsa moja izkustva so me potrjevala v črnogleđstvu. Kamor sem se obrnil, sem videl le goljufivi lesk, — od zvunaj bliščobo, znotraj gnjilobo. Prevara zadevala me je za prevaro in nij čuda, ako sem izgubil zaupanje do ljudi, in ako sem začel vse skozi Srno sito gledati. Kar se tebi nij posrećilo, storila je Milica, Njena prikazen mi je potegnila Crno mreno spred oci, ona me je prepričala, da blagosrč-nost in plemenitost nijsta prazni besedi, in da je še dobrih Ijudij na svetu. Prijatelj povedi mi ti, ki si starSi od mene in imaš več izkustva kakor jaz, kje si videl mlado na možitev mislečo dekle iz me-Sčanskih krogov, katero bi reklo: „Jaz nijsem bogata in omika moja je nepopolna?" Kar Bern jih jaz poznai, ponašale so se z bogat- nje nameram ne protistavlja preo stro ter pozivlja poslance, da se neoficijalno zberć in posvetujejo, kako bi se dal mir narediti. Knez Schflnburg naglaša, da je mo-goČe misliti o sporazumljenji, ako nasprotna stranka ne govori več o federalizmu in decentralizaciji. Tuđi predsednik Mansfcld zagovarja centralistično stališče, kličoč Riegru: na tem in ne na narodnem polji smo si nasprotniki. Potem se je predlog, da bi se prešlo v specijalno debato o vlad-nej predlogi odbil z 12 glasovi proti 7 glasom, ltieger naznani minoritetni votum. Doinače »tvari. — (Deželni zbor) ima jutri v soboto dne 19. t. m. svojo tretjo sejo. Na dnevnem redu so razna poročila finančnega ođ.seka. — (K slavnosti tristoletnice idrijskega rudnika) priđe z Dunaja g. minister poljedelstva grof Falkenhavn. Iz Ljubljane se bodo udeleževali sveftanostij : kranjski deželni predsednik g. Winkler in deželni glavar g. vitez Kaltenegger z dvema đeželnima od-bornikoma. — (Profesorska služba.) Iz Kopra se nam piše: Na tukajšnjem c. kr. mošk. učite-IjišČi je razpisana pričetkom šolskegal. 1880/81 mesto glavnega učitelja (s plačo 1000gl. in 200 doklade) za hrvatski jezik, zgodo-vino-zemljepiaje s hrvatskim in netnškim po-učnim jezikom. ProSnje do l. julija na dež. šolski svet v Trstu. Ker je to mesto letos uže v drugič razpiaano in prvikrat nij bilo sposob-nega kompetenta, pozivlj>mo naše hrvatske filologe, naj se oglase, da zadobf to velevažno, skupno u5iteljiš6e za Primorje tuđi svojega Btalnega strokovnjaka za hrvaščino. — (Iz Goric e) se 13. junija piše „Nov." : Polje je pri nas krasno, sadja vse pol no in gre črešenj čuda veliko na Dunaj in sploh v severne kraje. Tako tuđi krom pirja, katerega | kvintal (100 kl.) se prodaja po 5 gld. (pred nekimi dnevi po 7 gld.) In „božje živalice" — sviloprejke — so se tuđi dobro obnesle letos. Pšenične galete kilo se kupuje po 1 gld. 50 kr.; in to aij preveč. Vreme je Bpremenljivo, a polju ugodno. Dežja smo imeli vendar enkrat zadosti, da je zemlja premočena in da so se studenci napojili. — (Voda na Krasu.) Tržaška „Edi-nost" piše: Znano je našim bralcem, da je geolog Henrik Wolf pod Sv. Križem naficl toliko vode, da bi se ž njo lahko preskrboval ves Trst. Ko je ta slavnoznani mož preiskoval vodene Žile pod Krasom ob morskem bregu, ga je c. k. deželno namestniStvo za Primorsko naprosilo, naj bi izdelal spomenico, ali in kako bi mogoče bilo vodo iz kraških podmolov na zemeljno povrsje speljati, ker dokazano je, da je na Krasu pod zemljo na mnozih krajih veliko dobre sladke vode. Geolog \Volf je to spomenico uže dovrSil ter jo izročil minister-stvu za poljedelstvo, katero je ukazalo dotične geologične preiskave. To nalogo je dobil Wolf sam, ki preiskavo uže to poletje pri fine. Na podlogi poizvedeb, katere se priobčijo, zauka-žejo se potrebna dela. — Neizrečno koristno bi Kraševcem bjlo, ako bodo ta dela imela dober vspeh, ker pomanjkanje vode je največja nadloga na Krasu. — (Philoxera ali trsna uš) se je prikazala pri Piranu v Istri. Ubogim Istra-nom, katere je tonsku slaba letina tako hudo zadela, pretf dakle nov nevaren sovražnik. — (Nabrežinska čitalnica) napravi dne 20. t. m. veselico s plesom pod milim nebom. Začetek bode ob štirih popoludne. Odbor vabi k obi 1 ej udeležbi. — (Nesrečna vožnja.) V nedeljo po-zno zvečer so se, kakor piše gori&ka „Soča", peljali iz Rude v Gradiškem okraji proti domu gospa Albertina Albiser, vdova Gasagrunde in gospoda Peter Marzzolini in S. Lovrenca pri Moši in Ivan Furlani iz Gorice; vračali so se od neke botrinje (krstnega obeda). Ko so v potoku (hudourniku) Ter u, (kder nij mosta, ampak drži pot po strugi) zapelje konj najbrž krivo, voz se zvrne in vsi trije se zaduže" v vodi. Truplo nesrečnega Marzzolinija, še mlađega, jako marljivega obrtnika, naSli so takoj drugo jutro. V rokah je držal Se stisnene va-jeti, a ura v žepu mu je zastala ob 107a uri, kar spričuje, da se je nesreča zgodila pol ure po odhodu iz Rude. Še le dva dni kasneje so našli truplo onih dveh nesrečnežev. Gospa Ca-sagrande je 28letna vdova po ranjk. Ivanu Casagrande, katerega je tuđi še le pred enim letom nenadoma smrt dohitela na potu. Gosp. Furlani je bil tuđi še mladenič, sin znane go-riške rodbine. Hudournik Ter zahteva skoro vsako leto svojih žrtev. ^> OZiVl Tako silna toča, kakor malokedaj je dne 6. t. m. strašno pobfla po davčnih občinah: Rudolfovo, Gorenja Straža, Prečna, Bršlin, Dolenji vrh, Globodol, Zago- rica, Stranska vas, Črešnjica, Heri-njavas, Žalovice, Družinska vas, Bo-hovca, Golobinjek, Mirna peč, Smo-lena vas, Sv. Peter, Brusnice in Ajdo-vice političnega okraja Rudolfovo, potem davčne občine Čatež, Krčka vas, Celine in Globošice političnega okraja KrSko. V premnogih imenovanih občinah so bili ves pri-delek poljski, mrva, trs in sadna dreveaa uni-feni popolnem, a v nekaterih samo večinom. Skoda se ceni na pol milijona goldinarjev ter je toli znatnejSa, ker so vinogradi tako potol-čeni, da še dolgo let ne bodo prinašali mnoge koristi. Da se olajša velika beda, katera je zadela nearečne stanovnike onih po hudej uri poSko-dovanih pokrajin, zdi se mi potrebno razpisatl nabirnnje milodarov po vsej deželi, ter sem prepričan, da se ta moj klic brez vspeha ne izgubode pri stanovnikih kranjskih, kateri so v jednacih slučajih vedno najboljše pokazali svojo radodarnost. Darove nabira deželno predsedniStvo in politični okrajni uradi, od koder se bodo potem pošiljali po svojem namenu. V Ljubljani, dne 15. junija 1880. C. kr. deželni predsednik: Winkler s. r. Razne vesti. * (Nevihta.) S ČeŠkega se poroča 0 silnem deževji in da je toča na mnogih krajeh uničila vse pridelke. Voda je poleg Li bere« poruSila železnico. V Libenavu je 14. t. m. voda zalila ćelo predmestje, stanovniki so morali bežati. Reke naralčajo. Okolo Plzna, Kraljevega gradca in Budejevic je toča napravila veliko škode. * (Strela ubila) je mej hudo nevihto v St. Miklosu na Ogerskem odvetnika Velisova. — Tuđi v Aradu je v krdelo rezervistov, ime-jočih vojaSke vaje, udaril blisek. Štiri od njih je puh podrl k tlam, od teli je pak jeden obležal mrtev na mestu, drugi trije so se zo-pet zavOdli. * (Naglo delo.) Ko je cesar v Pragi bil pri vojaških vajah, lil je dež tako", da mu je pokvaril maržalsko suknjo. Dvorni krojač Chvapil je dakle dobil ukaz, naj napravi novo suknjo v 24 urah. Cbvapil pa je bil tako* priden, da jo je prinesel, predno je osem ur ininolo. Cesar se je čudil in razveselil teg« naglega dela. * (Cerkev pogorela.) V Fuschlu pri Solnogradu je 10. t. m. zvečer ob fiestih strela udarila v cerkev, da je zažgala se in do tfll pogorela. * (Hrib utrgal) se je vrhu ceste mej Andražem in Cernadojem na Tirolaltem. Plaz Btvom, katerega si nijso same pridobile in za katero se nijso ni6 trudile, — in ako nijso bile bogate, delale so se, da so, nosile in obnašale so se, kakor bi nečimernost najbolj hvalevredna lastnost bila, — svilena krila in vsakojako drugo navlako stavile so na-se, a pazile so, da jih nikdo pri delu ne najde, kajti to bi bila velika sramota, da se „gospica" katera za svoj nepotrebni lišp toliko troši, tuđi dela poprime. — Na dalje so bile vse, kar sem jih jaz videl, izobražene, omikane, — ali „omiko" so imele le na jeziku, se svojo zanimljivo obsodbo vseh, ki se nijso z njih mnenjem strinjali, ali kateri nijso njih „omike" spodobuo občudovali, dokazale so prav po-gosto, da niti ne vedć, kaj je prava omika. Kar ti tu pripovedujem o ženstvu, ti nij nič novegu, večkrat in veliko obširnejše sein ti uže svoje misli o njem razkladal, a to moram priznati, da jaz ne zavraCam vso krivnje na ženstvo samo. Rekel bi po znanem izreku: Vsak čas in vsak narod ima ženstvo, knkorfno zasluži. Ako Ženske nijso take, kakor bi lehko bile vsled svojih naravnih lastnosti in darov, krivi so temu moški in uapačna odgoja. Jeli to ženstvu primerna omika, kar se dandenašnji od mladih deklet zahteva? Saj veš, kako se dekleta sedanjega časa odgajajo. Polovični in pomešani pojmi iz vseh mogočih znanostij, to riHJ je ženska omika! Na glavno stvar, katera bi morala biti smoter ženske odgoje, na izobra-ženje pristuo-ženskih svojstev, na omikanje srca in nravi, brez katerega se srečno družin-sko življenje ne da misliti, se mnogokrat nič ne ozira, ali se jisto vsaj grozno zanemarja, Namen deklice je, da postane srečna in osre ćujoca soproga, vrla gospodinja in dobni mati, to naj bi ženska odgoja ne puštala iz vida. Jaz nijsem sam, ki tako mislim. Število samcev v omikanih stanovih, kateri bi lehko družino redili, je vedno večje, ftevilo resnično srečnih zakonov pa vedno manjse. Onih, ki se dajo od malo vabljivih izgledov zakonskega življenja oplašiti, je cedulje več. Gospe soproge so „omikane", nekatere ćelo „učene", a za delo ne primejo, brigajo se malo za gospodinj-stvo in znajo le Črez posle zabavljati; ćelo otroke zanemarjajo prepuščaje jih najvefiji del Časa tujim rokam; sedyo pa pri klavirji, modnih novinah in knjigah, — tožijo, da jim je dolg čas, morajo iti na vsako veselico, obi-skati vse pleše, vedno nove obleke imeti, vsako poletje na kmete iti, in ako vse to ne gre, ako se mož temu upira, potem — gorje* mul To so nasledki moderne odgoje. Oprosti prijatelj, da sem v stran zašel. Jaz sem Ti hotel le povedati, da se nikakor ne morem navdušiti za tako odgojo, katera mestu sreće — nesrećo v družine troši. Ako se postaviš popolnoma na moje stališće, bo3 nizumel, kako prijeten vtis je naredilo name Miličino nepokvarjeno sire, in kake nade so v mojem srči zopet oživele. ZaČel sem zopet prav resno misliti na ustanovitev lastnega ognjišta. To mi je bilo jasno, da z Milico bil bi srečen, ako more sploh človek srečen biti. (Dalje prih.) je zasul cesto v Ampezzo, da še kacih 10 dnij ne bode mogoče voziti po njej. * (Naselje van je v A me riki) raste dan za dnem. Samo v državo Colorado je letos okolo 100,000 ljudij pri selilo se. Nnjveč jih jo prišlo tja zaradi tamošnjih bogatih zlatih in srebrnih rudnikov. * (Iz N em čije) se je prve tri mesoce letošnjega leta izselilo na trideset tisoč ljudij. Samo zadnji teden mescca aprila ^e je v se-▼ero nemžkih pristaniščih ukrcalo preko fJOOO Nemcev. * (Rothschildov strah pred ha-aardom.) Berlinsk list pripoveduje, da je znani bogatin baron Itothschild velik neprijatelj nevarnej hazardnej igri. Njegovih Binov jeden je bil namreč zašel v Berlinu mej družbo aristokratov in je tam prav v kratkem pri hazardu zgubil več tisoč tolarjcv. Oče je to izvedel, priSel v Berlin, platil sinove dolgove ter ga nazaj v Frankfurt odvel, davši mu nauk: „Veš, dragi moj sin, Rothschildu je mogoče vse dobiti, ražen igre, za katero niti imovina Roth-Bchildova ne bi zadostovala. * (Vodotok mej atlantiškim in sredozemskim morjem.) Francoski senator Duclerc je načrtal osnovo, po katerej bi se zvezalo atlantiško morje z sredozemskim. Napraviti bi se imel prokop skozi rodovito dolino Languedoc od mesta Karbonne do mesta Bordeaux. Troski tega veiikanskega dela bi znašali 5 —600 milijonov frankov za 400 kilm. dolg prokop. Ako se to delo izvrši, se veli-kansko povzdigne francoska trgovina, a tuđi Trst bi bil na koristi, in NemSija na velikej izgubi. * (Politična nasprotnika.) GrofBe-thusv-Huc, kateii je pri zadnjej volitvi v pruski deželni zbor bil kandidat v volilnem okVaji Kreuzburg-Oels, je zato propal in ostal z jednim glasom v manjšini, ker je njegov sluga glasoval za protikandidata. Grof je takoj po volitvi tega svojega slugo odpustil iz službe ter v spričevalu napisal „da se mu je zaupa-nje do služabnika omajalo zaradi različnosti njjju političnih nazorov". * (Tibetski bog Dalailama) je ne-varno zbolel, kakor se poroča iz Lasse, glav-nega mesta te blizu himalajskih goru v Aziji ležeče države. Duhovniki (buddhistične vere) so zatorej s prošnjo obrnili se do kitajskega cesarja, naj v slučaji smrti državnega najvi 5jega vladarja imenuje njemu naslednika. Ti-betčani svojemu vladarju vsako leto plačujejo nekoliko milijonov goldinarjev, s katerimi ta „gospod bog" lehko živi precej ugodno. * (Kurji tifus.) Iz Ingolstadta na I3a-varskem se piše, daje mej kuretnino začel raz-Bajati nekakšni tifus, kateri je sicer podoben fcloveškemu, a je hujši od poslednjega. S Či-stostjo se najbolj pred njim obvaruje; mrzla pitna voda pak je Škodljiva. V omenjenem mestu je uže do 100 glav kuretnine poginilo za to boleznijo. Dunajska borza 17. junija. (Izvirao telografičuo porodilo.) Enotnl dri. dolg v bankovcih . . 73 gld. 70 ki Enotni drž. dulg v srebru ... 74 B — „ Zlata renta.........89 „ G5 „ 1860 drž. poaojilu......134 „ 50 „ Akcije narodne banko .... 8iW „ — „ Kreditno akcije.......283 „ GO „ Londuu..........117 n 05 „ Srebro..........— » — P Napol...........9 „ 31«/, „ CJ. K.T. cokini........fi „ 52 „ Državno marke.......57 „ 45 „ ,»o«c >■•■•■#: 3»-•■■•-»■'• ■•■ a-y ) Slavnemu občinstvu iiaziiitnjuin, da aeni m preložil svojo I zalogo črevljev, katero seui prejo imel v SolsUcm drcvoredu, ' v medarske ulice, ' v vežo hiše đtev. .'{, zruvon loterije za školljo. | Svojim kupcem priporućatn ao iti vsein . drugim, ter objavljam, dn bodem vsakemu t, dobro in ceno postregel. • Jaka Skrbiijec, # {251—7) ćruvljurski moj »tur. • I ■■ ■ ■ ■■ ji it-g> M«Cwt"«"^C ■•■■ ŠL 3965. ' (268-3) Razglas. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je dovo-lila na prostovoljno prošnjo lastnika belneSke graščine, gospoda Feliksa Reya pl. Castelletto, torej brez upliva na pravice vknjiženih upnikov, javno prodajo delov njegovoga v soseski Drtija, v sodnijskem okraji Urdskem ležečega, v deželnej tabli znpisanega posestva Belnek (Wildenegg), in je čas za to in sicer v kraji, kjer leži po-sestvo, odločila na duc1 31. In 22. Junija 1SSO, in ako treba v nasleđnjin dneh vsakokrat dopoludne od 8. do 12. ure in popoludne od 3. do 6. ure, ter je izvršitev te prosto voljne prodaje naročila c. kr. notarskemu substitutu Janko Kersniku kot sodnijskemu komisarju. Temu razglasu se pristavlja, da se bodo prodajale njive, travniki, paše in gozdi, in sicer vseh skupaj 37 parcelnih oddelkov; potem malin in žaga, in da znašajo kupnine, za katere se bodo ti oddelki v prvič klicali: 6500 gold., 3000 gold., 2600 gold., 1200 gold, 950 gold., 768 gold., 600 gold., 500 gold., 400 gold., 325 gold., 260 gold. in menj do 6 gold. — Vsak kupovalec mora vplačati takoj 10 pro-centov onega zneska, za katerega se bodo po-samezni deli klicali, v roke sodnijskemu komisarju, in lastnik si je pridržal pravico, v 8 dneh prodajo potrditi ali ne. NatanCne pogoje te dražbe pregleda in poizve lehko vsak v notarskej pisarni na Brdu. Na Brdu, dn<5 9. junija 1880. Janko Kersnik m. p., c. kr. notarski substitut. Za čišćenje in izboljšanje vina najbolj Še, najhitrejde in najcenejfte srodstvo je §e~ prava francoska žolca. ~w To, kakor tuđi prosti navod, kako ao rabi, dobi 8e zmirom z osobnim ali poStnim naročitom pri A. Ilartmannu v Ljubljani, v Luka Tav-čarjevej hifii. (273—2> Najsijajnejši vspeh zagotovljarao. Troski za ćiSčeoJD znaiajo za vsnk hcktoliter 4'/g kr. liie se dobro ianrjeni kljucarski pomoćnik. Natanćneje povć Jarnej Savrtnik (283—1) v Dol. Logatci. Št. 8101. (275-2) Razglas. Za prosto kopanje je letos, kakor dosld, Oracia&lca nad kolezijskim malinom v Trnovem na tako imenovanej Talavanskej senožeti odločena. To naznanjamo s pristavkom, da se pr prostem kopanji nravstvenost ne srne žaliti, in da je na drugih znotraj ali blizu mesta in njega predkrajih ležečih mestih kopanje pre-povedano. Mestni magistrat v Lj obijao i, dne 9. junija 1880. Župan : L a s c h a n. Kosnja v naj em. V poneđeUek dne 21. jnnija 1880 ob 9. uri se bode dala v najem v kosovib kosnja Jalenove^ii travnika v trnovskem mestnem logu. Kdor hoče košnjo vzeti v najem, naj priđe navedenega dne" ob 9. uri na označeni travnik. (278—2) V nedeljo dnć 20. t. m. popoludne ob 4. uri se bode dala kosoma v najem kosnja na g. Lovrenc Mikuš-evih travnikih na Ižanskej cesti pri slonovej gostilni. Kdor hoče kaj vzeti v najem, naj priđe ob 4. uri popoludne v nedeljo na omenjeni travnik. (282-i) Ullirli SO V ljubijUlll: 13. junija: Ana Sojer, delavčeva hči, 3 1., za božjastjo. — Jarnej Mali, gostač, 45 L, za vodenico. 15. junija: Janez Sot, finančni stražnik, 84 I., v ___^_______^__________^_____ kravjej đo'ini št. 11, za starostjo. _ _ 15. junija: Marija Pavšek, ćrevljarja žena, 73 1., T11JC1« na poljanskcj cesti št 40, za starostjo. 17. junija: 1G. jnnija: Andrej Taškar, kunarjev sin, 1«, I., prj SionB! petranovič iz Delnic. - Wagner na poljanskej cesti št. 40, za ostrupljenjem krvi. iz Koćovja. — Friedman, Saascher iz Duuaja. V đeželnei bolnici* Pri M||1J*'S Stoni-sch tz Dunaja. — Skodler iz Grad a. — Bruck iz Dunaja. — Paul is Gradca. 11. junija: Franc Kozman, gostačev sin, 3 m., _ Elfeld, Toler, Karaercr iz Dunaja. za pljučno vnetico. Prsne in pljučne bolezni, I 1 naj si bodo kakerSne koli, od pravi najgotovejSo po zdravniškein ' I ukazu pripravljeni j t v Avstro-Ogerskej, Nemškej, Francoskej, Angleskej, Španjskej, j | Rumunskej , Holandskej in Portugalskej varovani | ! snežniški zeliščni alop ! I . od r i ' Fran AVilhelma, lekarja v Neuenkirehnu. ' Ta sok jo izvrsten in posebno upliven pri bole^inah v vrata in praih, hripl, bripavotl, kailji in nabodu. Mnogo jih ju, ki ' potijujo, da so ininju Hamu temu soku zahvaliti na prijetnom epftnji. ; Posebno pozora vreden ju ta sok kot vradilo pri meg^ll in alabem vremenu. Zavolj svojega vrlo prijetne^a okusa koristi otrokom, in jo potreba vsein na pljučah bolnim; potrebno sredstvo je pa povccm in govornikom zopur mjasen govor in hripavoet. J/C Oni p. n. ktipei, ki žel6 pravi snežniški zeliščni alop, J kateregtt uže prirrjam od 1. 18r>r>., izvole mij izrečno zalitevati | Wilhelmov snežniški zeliščni alop. j Navod se pridodd vsakej oklcnici. I Jedna zapoćatena izvirna iklenioi volja 1 gld. 25 kr., ter ' ima zmirom fridno [ Fran Wilhelm, lekar v Neuenkirclinu (Nižje Avstrijsko). 1 Zavoj se računa 20 kr. ■ Pravi Willichnov snežniški zeliščni alop iroujo tuđi samo moji I gg. kupci: J V Ljubljani: Feler I,as«nik: \ Auton Kiebau 9 lekar v Postoj ni; Karei Nuvnlk, lekar v ! Kranji; Fr. Wucku, lekar v Metliki; l>oiu. Kizzoli, lekar I (525—16) v Novem mestu. | I*, u. občliiHtvo iiuj zmlroiu zahieva 6Hol>lto WIlir lieliuov Niic/.iiiHki Ki'liNCiii itlop, ker te};u ttaiuo Jaz ■ pravo iz(lclu) izdc>lkl potl iiuenuui Juliut* | ltittuerjev (»no/.iijHki zcllMĆni ulop hhiiio nevreduu |iomuc-i uiauja, proti kateriuii jaz poHcbuu nvuriui. Izdatelj in urednik Makso Armič. Laatnina in tiak B Narodne tiskarne".