179. številka. I Ljubljani, i petek IZ. avgusta I9Z1. LIV. leto SLOVENSKI Uhaja vsak dam popoldna, lsrseaasl aeaalla la fctaaratl : Prostor 1 m/m X 54 m!m za male oglase do 27 ml m višine 1 K, ►d 30 m/m viSJne (kije kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, •©slano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede tnseratov naj se priloži znamka za odgovor. ftpravntttvo »Slov. ftarota" in ,rNarodna Tiskana" Srna llova ulica it 5f pritllćno. — Talafon it 304. „Slereaaki Naroi' ws*|a v JmajosUvifl: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno. ...... M 150— 3 mesečno...... „ 75*— 1 - ......25— v LimMjaai la pa »osti t v laaaiaiatiai celoletno......K480- polletno . J mesečno ,240--120--40- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SAT po nakazali Na sama pismena naročila brez poslatve denarja se :ie moremo ozirati. Urednlitvo „*!•▼- Naroda'1 Knallova niioa it 5, I. u au tir op je Telefon itev. 34. Dapiao aprtitaia is podpisan? in zadostno trasLovane. aaar Rokopisov ne vrata. "Wj Posamezna Številka velja 1*20 ll Poštnina platana v gotovini. nemlhi politik o naši držaui. Naš znani nemški prijatelj Her* fnan W e n d e l je priobčil v teden* >ki reviji »Deutsche Politik« zani* fcniv članek o konsolidaciji notra* pjih razmer v naši kraljevini. Čla* nek priča o bistrem očesu nemške* ga politika, ki zasleduje pred vsem razvojne možnosti naše mlade dr* iave, od katere naj bi imela obnov« Ijena Nemčija gospodarske koristi v bodočnosti — o političnih odno* šajih se vsled nejasnosti evropske* ga položaja še ne more govoriti nc v pozitivnem in ne v negativnem amislu — obenem pa dokazuje, da pe računi raznih naših separatistov In protidržavnih elementov ne bo* do nikdar uveljavili v poštenih Inozemskih političnih krogih. Wendcl konstatira pred vsem, da je ustavotvorna skupščina v Beogradu sprejela na zgodovinski Vidovdan ustavo srbsko * hrvat* sko * slovenske države in tako po* ložila vogelni kamen v zgradbo ju* goslovenske enote. To je dogodek zgodovinskega pomena, ki zakljus čuje državopravno važen del juža no=cvropskega razvoja. Nato kritizira način informi* ranja velikega dela nemške javno« Sti ki je o raših razmeraii poučena tako, kakor da bi morali Nemci še vedno gledati skozi c. in kr. očala skozi Dunaj in Budimpešto. Za vzgled navaja članek »Jugoslavija« v »Deutsche Revue«, katerega av« tor niti ne pozna dejanskih raz* mer. Avtor omenjenega članka go» vori o »na novo osvobojenih srb* skih krajih«, pri čemer ie izpustil celo Vojvodino, tako kakor bi bili lahko imenovali Bavarsko, Saško, VVurtenberg, Baden in ostalo po les tu 1871. »na novo osvobojene pni* ske kraje«. Avtor meni, da se bo črnogorsko kraljestvo pridružilo večjemu bratu, d očim se je v res* niči Črnagora združila že 13. no« vembra 1918. Glede pogreškov na* rodnostne statistike v Jugoslaviji, ki jih je zagrešil omenjeni člankar, navaja Wendel Lakatoševo »Jugo* slavijo u svijetlu statistike« in »Geografijo Jugoslavije« od dr. Senoe, ne omenja pa žal dr. Ruso« vih »Statističnih podatkov«. Orne* njeni člankar trdi nadalje, da je av* strijska vlada izvršila v Dalmaciji velika kulturna dela, dočim je v resnici to deželo popolnoma zane* mar jala. Wendel pravi, da je to par primerov, kako se informira Nem* čija o naši za Nemce važni državi, ki ima pred seboj bogato bodoč* nost. Ni čudno, da je plevel v dnev* nem časopisju še večji in da par »starih klepetulj« iz kavine gošče v skodelicah, ki so ostale po obi* čajnem burnem političnem raz* pravijanju na kaki zagrebški ali ljubljanski gostilniški mizi, še ved* no prorokuje bližnji konec jugo* slovenske države. \Vendei pravi, da so razni ne* prijetni pojavi v mladi iugosloven* ski državnosti popolnoma naravne porodne bolečine in doječkove bo* lezni. Jugoslovenski narod, ki je bil razdeljen pod turškim, madžar* skim in nemškim gospodstvom, se deli v katoliško, pravoslavno in is* lamsko veroiznovedanje, ima dva književna jezika, je1 bil dostopen germanski, latinski in bizantinski kulturi. Habsburžani so ga na vse mogoče načine cepili in hujskali nosa^ne dele drugega proti druge* mu, je gospodarsko še nerazvit in brez razvitega trgovskega prome* ta. Bil bi nadnaraven čudež, ako bi se v takem narodu brez sporov in pretresljajev porodilo naciionalnc ujedinjenje kakor Minerva iz Jupis trove glave. WendJova trditev, da so mase našega naroda večinoma analfabetske in da je ideia ujedi* njenja pretresla le izobražence, ni popolnoma točna. Tudi Italija se je morala po dejanskem ui edin je* nju še dolgo boriti s tisočerimi no? traniimi težkočami. Tudi v Italiji je bilo izobraženo meščanstvo ie? dro ujedinjenja in dinastija ie bila njegov eksponent, tudi v Italiji se mase, večinoma analfabeti, nisc moale sprijazniti z idejo narodnega in državnega edinstva, tudi v Italiji se je moralo nol ducata državnih tvorb z različnim zakonodai,ctvom in upravo umakniti, tudi v Italiji so se oprijemala stara ponosna mesta svojih predpravic in svoje avtono^ mije, tudi v Italiji se je vnel pri oblikovanju države boj med cen* tralisti in decentralisti, tudi v Ita> II j i ie zagovarjal neki državnik po> krajinski sistem, tudi v Italiii so se odločili v svrho okrepitve edinosti ki jo je ogrožal partikularizem, za centralistično upravo po franco* skem vzorcu, in če v Črnigori raz* puščeni pristaši razkralia Nikole še vedno ropajo pod politično krin* ko, tako je morala tudi italijanska vojska skozi več let voditi prave vojno proti pristašem zadnjega kra? lja Neapla, Sicilije, Kalabriie in Apuiije. Toda kakor je Italija izgradila svojo enotnost, tako ima tudi Jugo* slavija za to vse bistvene pogoje. V boju za ustavo je največja kmet* ska stranka sicer odklonila beo* gradsko konstituanto in zahtevala federacijo med Srbijo in Hrvatsko pa tudi hrvatski narodni klub, frankovci ter hrvatski in slovenski krščanski socijalci so zapustili na* rodno skupščino, odstranili so se komunisti, proti so glasovali zem* Ijoradniki, socijalni demokrati in republikanci, toda dasi so nazori o notranji ureditvi še močno različni so vse stranke edine v priznanju narodnega edinstva za slučaj kake* ga tujega gospodstva. In če danes močno pisana opozicija še tako na* pada sprejeto ustavo in naj se uprac vičen in neupravičen partikulari* zem Hrvatov in Slovencev še tako upira izvršenemu deistvu, bodo današnji avtonomisti in federalisti potegnili stisnjeno pest iz žepa in bodo sodelovali kakor hitro bodo z okrepitvijo gospodarskega živ* ljenja pričela delovati ekonomska združenja in se bo oričela pretaka« ti enakomerno oživljajoča kri v vseh delih državnega telesa. Globoka, socijalna misel iugo* slovenskega boja za svobodo in ujedinjenje se je odkrila že skoraj pred 150 leti, ko je prvi zagovornik narodne skupnosti Ju?oslovenov Dositej Obradovič pripove* doval srbskim kmetom, kako se je tresel pred turškim agom kakor ovca pred volkom, in ko je pred skoraj 120 leti Karagjorgjc vodil srbske kmete v boj proti tem turskim agom. Kjer in kadar je zmagala ideja jugoslovenske svo* bode, vselej je uničila kako fevdalno robstvo. In po končni zmagi je bila zgodovinska naloga jugoslo* venstva, da popolnoma iztrebi vse kar je ostalo v Makedoniji in stari Srbiji kot dedščina turškega go» spodstva, v Bosni in Dalmaciji pa vse ostanke iz habsburške dobe. Za makedonskega »čifčijo«, za bo* sanskega kmeta in za dalmatinske^ ga kolona mora biti ustava jugoslo* venske države »Magna Charta«, k! je osvobodila zasužnjenega kmeta. Nadalje piše \Vendel o služs benem nazivu naše države in meni da so radikalci forsirali naziv »Kra* Ijevina Srbov, Hrvatov in Slovcn* cev« zato. da izključijo Bolgare, ki so ravnotako Jugosloveni in ki ne 3emo da spadajo v Jugoslavijo marveč hočejo tudi biti v nji in ki sc ne bojijo odklonitve od večine Hrvatov in Slovencev in tudi ne od naprednih srbskih strank. \Ven^ dlova opazka, da so za to merod ni razlogi notranje politike, ker želijo Hrvati in Slovenci pritegni* tev Bolgarov zato, da oslabijo srb* sko premoč, je le v toliko upraviče* na, v kolikor so tozadevno v zmot! radikalci in v kolikor je to želja lir* vatskih in maloštevilnih slovenskih separatistov. Končno pravi Wendel. da ]• dr. TrumbiO glasoval proti ustavi, ker jo smatra za politično reakclo* narno in dostavlja, da ima ustava vkljub svojemu naravnemu drmv* kratskemu temelju sledove časa. ko se mora državna oblast boriti proti komunizmu. Moskovska načela so v Jugoslaviji, ki je izrecno država malih kmetov, le povojna bolezni. Vse razjasni dejstvo, da so dobili komunisti pri zadnjih Tolit« vah največ pristašev med makedonskimi in črnogorskimi onalfa« beti, ki vse življenje niso videli tc* varniškega dimniku in da so pri razvitem industrijskem delavstvu v Sloveniji močno izgubili. Tako sodi o naši državi re^en nemški poltik. Naj bo njegova tocU ba opomin našim notranjim in zunanjim sovražnikom, ki vidijo na* še narodno in državno ujedinjenje še vedno vmavrični luči pernftko* madžarske predvojne politike, ki je izginila z \-semi ^eflt-', rao nesrečne preteklosti. £ odllkoDanfe loaua TaTOžaila. SoaCana IzroCIttu inilgnlf reda au. Saue I!, rnrssla. Ljubljana, 11. avgusta. V slavnostno okrašeni in razsvetljeni dvorani mestnega magistrata se je vršila včeraj ob 18. slovesna izročitev odlikovanja dolgoletnemu ljubljanskemu županu g. dr. Ivanu Tavčarju. V dvorani, kjer je pod župansko estrado stal kip kralja Petra Velikega, so se zbrali bivši obč. svetniki,stalnima-gistratni uradniki in zastopniki časopisja. Slavnosti ie prisostvoval tudi generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar B e n e š. Na galeriji so se zbrale številne dame. Pred magistratom, raz katerega je vihrata državna zastava, se ie zbralo mnogobrojno meščanstvo, ki je živahno pozdravljalo priljubljenega župana, ko se je pripeljal k slavnosti s svo.o gospo soprogo. V dvorani so priredili navzoči g. županu prisrčne ovacije. Točno ob 18. ie stopil v dvorano g. kr. pokrajinski namestnik Ivan Hribar v ministrski uniformi. Občinstvo in slavnostni gostje so ga iskreno pozdravljali Pred županskim stolom je segel g. kr. namestnik slavljencu v roko in ga nagovoril z besedami: Dragi prijatelj, velecenjeni gospod župan! Kmalu bo 50 let, odkar jc Tvoje življenje last vsega slovenskega naroda. Kot navdušen mladenič si že v gimnazijskih letih sklenil, da hočeš posvetiti vse svoje živl.enje narodu, iz kate- rega si izšel. Takoj, ko si prišel na vseučilišče, si pričel s svojim delom. Veliko pozornost so vzbujali v slovenskem občinstvu Tvoji spisi, ki si jih priobče-val pod imenom Emil Leon. Manjšim novelam in sestavkom so sledili ! večji spisi. Slovenski narod je ostrmel, ko je videl, da se je pojavil tako velik pripovedovalni talent. Kratko omenjeno, naj bo povednno. da so Tvoja dela »Vita vitae meae«. »Izzakongresa« in »Ivan Solnce« vzbudila splošno občudovanje velikega pripovedovalnega genija. Dokazal si, da imaš slovenski jezik popolnoma v oblasti, kakor malokdo od drugih. Obogatil si naš jezik s številnimi izrazi iz ljudske govorice. V poslednji dobi si s svojim krasnim romanom >Vi-soška kronika« postavit prekrasen spomenik v slovenski literarni zgodovini. Postavil si spomenik svoji zvesti drugarici življenja, ki Te je vedno umevala in ljubila v Tebi ne samo moža. temveč tudi veliki talent. Takega spomina v slovenski literaturi ni postala deležna nobena druga. Leta niso mogla škodovati razvoju Tvojega dela. Poleg literarnega delovanja, dragi prijatelj in velecenjeni gospod župan, pa je posebno znamenito tudi Tvoje iavno delovanje. Mlad in z navdušenjem si stopil v politično areno. Tvoji Članki, ki si jih priobčeval pod raznimi in pravim imenom, so vzbudili splošno zanimanje. Ni čudno, da si v naši politični agofJr> vini igral vedno važno, v zadnji dobi pa prvo vlogo. si član raznih društev, bil si izvoljen v deželni zbor, kjer si deloval decenije, v državni zbor in naposled si stopil na čelo naše največje občine, bele Ljubljane, ki je vsem Slovencem tako pri srcu. Bil si njen župan celih devet let. V to dobo je prišla svetovna vojna in razumljivo je, da Tvoj položaj ni bil postlan z rožami. Vednr* si bil na vrhuncu svoje naloge In skrbrl kot pravi oče posebno za ubožne kloje. Enako si skrbel tudi za s^oje uradnl-štvo, ki Ti bo vedno hvaležno. V občinskem svetu je pod Tvojim županova*- njem vladalo popolno soglasje, kakor malokje. Naravno, da vse to ni moglo ostati neznano naši vladi v Keutfradj^ vladi, ki je nastala, ko smo se ujedkul v veliko, svobodno in suvereno donjo-vino, katere veličastvo si takoj SPOanal in tudi v tem zmislu deloval. Objavil m nebroj člankov, se v poslednji dobi, t katerih si s krepko besedo govoril srn konsolidacijo Jugoslavije. Zato Te j« naš kraljevič Aleksander z odlokom št. 395 z dne 31. januarja odlikoval v priznanje Tvojih zaslug z redom sv. Save II. stopnje in jaz imam Prijetno nalogo, da sem izvršitelj tega ukaza in da Ti v imenu Ni Vlsoč&RStva prestolonaslednika Aleksandra izročim insignija tega reda. Alfonz Daudet: 38 Tartarin na planiti9^ Roman. Prevel dr. Ivo Šorli. Ta vrvež je oživljal še promet v pristan* čku, kjer se je zibala cela flotilja majhnih ži* vobarvnih čolnov za izlete po jezeru; potem prekladanje vreč in sodov iz velikih brigantin z jadri ob jamborih, hripavo žvižganje in zvo* njenje po parnikih, dirindaj po kavarnah in cvetličarnah, ter kričanje na obrežju gor in dol hodečih krošnjarjev. Samo še malo solnca, pa bi se zdelo člo* veku, da je v kaki trgovski luki ob sredozem* skem morju. Taraskonci so godrnjali, a Tar* tarin jih je ostro ukoril, češ, ali ni to nič, če povedo doma, da so videli Bonnivardovo je* čo? Ali ni to nič, da podpišejo svoje ime na zgodovinske stene kamor so se podpisali že Rousseau, Bvron, Victor Hugo, George Sand. Eugene Sue? ... Kar naenkrat in sredi svoje pridige pa predsednik umolkne in izpremeni barvo.... Zakaj zagledal je bil, kako je šla mimo majh. na čepica na zlatih kitah. In še toliko ni čakal da bi sc ustavil v kreber zibajoči se voz, — kar planil je in zakričal presenečenimi tova« rišem, naj ga čakajo v hotelu. »Sonja... Sonja!« Že se je bal, da je več ne doteče, tako sc je mudilo njeni vitki senci po zidu kraj ceste Tu ga je začula in se obrnila. »Al Vi ste?« — Toda čim sta si stisnila roko, je že hitela dalje. Ves zasopel je stopal on zraven nje in se opravičeval, da jo je bil tako nenadoma zapustil... Kaj hoče — prihod njegovih prijateljev . potreba, da že opravi to pot na vrh, ki se nje* ne posledice vendar še danes poznajo ... Sonja ga je poslušala, ne da bi mu kaj odgovorila, ne da bi ga pogledala. Vedno enako hitri so bili njeni koraki, vedno enako hladne in trde njene oči. Ko jo je gledal tako od strani, se mu je zazdel njen obraz veliko bledejši, poteze nič več otroške, zato pa v njih nekaj trdega in odločnega, kar je imel doslej samo njen glas in njena trdna volja. Toda vedno še ista mladostna ljubkost, vedno isti lasje, ki jih »ljubezen zlati«. — Kako pa kaj Boris? je vprašal Tarta* rin radi te njene mrzlote, ki se je začela pri* jemati tudi že njega samega nekoliko v za« dregi. — Boris? ... se je stresla. A, da, res! Vi še ne veste ... Pojdite z menoj! Stopala sta po poljski poti med visečimi vinogradi, ki so segali do jezera, in med vila* mi ter niih s peskom posutimi elegantnimi [vrtovi, kjer so divje trte prepregale terase, in cvetele rože in mirte. Od časa do časa sta srečala kak tuj obraz z upadlimi lici in trudnimi očmi, človeka, ki je stopal s počasnimi in negotovimi koraki, kakor jih srečujemo v Mentonu ali Monaku; samo da tam doli svetloba vse poni i e, vse prekriči, tu pa pod tem meglenim in nizkim nebom se trpljenje še bolj vidi, a se zato tudi cvetice zde bolj sveže. Sonja je zdaj odprla žc-ezna vratca pod belim obokom z zlatic r^pKom v ruskih čr* kah, rekoč: — Izvolite! Spočetka Tartarin niti ni razumel, kje jc. Pred njim je ležal majhen vrtec s skrbno go* jenim drevoredom; vse poti so bile potresene z belim prodom, cele kite rož so preprezale zelenje, veliki šopki rumenih in belih vrtnic so napolnjevali ozki prostor s svojim vonjem In ga obenem razsvetljevali. Med temi venci tem čudovitim žarenjem pa nekaj stoječih ali ležečih mramornih plošč z imeni in števil* kami. Ta tu, najnovejši, ima tale napis: »Boris Vasiljev. 22 let.« Umrl je bil skoraj takoj po svojem pri? hodu v Montreux in ležal zd?i že nekaj dni tu. Vsaj nekoliko je bil spet doma na tem po* kopali&ču za tuice. med Ruti Poljaki in Švedi ki so spali pod tem cvetiem — ubogi ietkovci ki jih pošiliajo iz mrzlih krajev v to severno Nico, ker bi jim bilo preveč močno južno solnce in preveč nagel prehod. Za hip sta stala nepremično in nema prod belim novim kamenom na črni. pravkar pre* obrnjeni zemlji. S povešeno glavo ic vdiha« valo dekle vonj teh trepetajočih cvetk, in trudno so počivale njene rdeče obrobljene oči na njih. — Ubogi sirotek! je vzdihnil Tartarin Trs presunjen. Potem je vzel v obe svoji trdi roki konca Sonjinih prstkov ter zadrhtel: — Kaj pa vi zdaj. Sonja? Kaj bo z vami? S svojimi svetlimi, suhimi očmi, v katerih ni bilo solze več, sc ic ozrla vanj: — Jaz v en uri odpotujem. — Vi odpotujete?! — Bolibin je že v Perrogradu... Manflo> me čaka na meji... Zdaj gremo v peč. Kmalu bo svet čul o nas ... Potem se je sklonila bliže k Tartarinu in zasadila svoj modri pogled v njegovega, ki sc je odmikal, umikal. — Kdor me ljubi, pojele za menoj! je tiho šepnila. 2 stran »SLOVENSKI NAHOD«, dne 12. avgusta 192i. Stev. 179 Med vtoarniitii in prisrčnimi ova-Irijami js pripel nato z. kr. namestnik slavijencu odlikovanje za vrat in pritrdil na levo stran prsi zvezdo a briljantl. Dame so z galerije obsule slavijenca s JC^etjem. Po izročitvi insignif le končal g. kr. namestnik: Čestitam TI k visokemu odlikovanju in Te prosim, da potne]© podpišeš revera, dat sprejme* odlik o vali je in da je boš nosil do skrajnih meja svojega življenja. Želim Ti Se dolgo jrtr&to let življenja in veselja nad naj-ipšjim priznanjem Tvojega delovanja. V dvorani in na galeriji so pono-&ćli navzoči prisrčne ovacije elavljen-ea, nakar je odgovoril župan dr. Ivan flTavfiar: Gospod fcr. namestnik! Veseli me in ponosen sem na odlikovanje, ki ia-haja is rok one dinastije, ki je združila naš narod v enotno kraljevino Jugoslavijo. Prosim Te, da sporočiš na najvišje mesto mojo iskreno zahvalo aa •visoko, rekel bi skoro nezasluženo [odlikovanje. Na drugem mestu se za-jhv&ljujem Tebi, da si se danes potrudil Lvzlic Tvojim velikim poslom, ki TI jih nalaga Tvoje mesto pri zastopanju avtoritete nase države, in prekinil "potovanje, da mi izročiš visoko odlikovanje, K© bom govoril o svojih zaslugah, omenjam le, da sva midva takorekoč obenem stopila v javno areno in da- sva dolgo vrsto let skupno delovala za Iste cilje. Marsikaj dobrega se i© v tem Času storilo, a za marsikatero dobro idejo je prišla iniciativa s Tvoje strani. G. župan je v nadaljnem odgovoru omenil, da je bil kot župan v težkih Saših svetovne vojne najbolj eksponirana oseba. Ves ta čas se je trudil, da obvaruj© Ljubljano težkih pretreljajev in da zasigura prebivalcem vsaj košček vsakdanjega kruha. Zato i© pred vsem skrbel za ap rovi zaci Jo, napram kateri Je morala stopiti v ozadje marsikatera važna stvar. Z občinskimi svetovalci |e delal v slogi. Sedaj potrebuj© Ljubljana tek položaj, da bo lahko dobila ona finančna sredstva, ki so potrebna, da se izvedo dela, ki so zastala v času vojne. t Svoj govor je končal tako-tef Eno zaslugo pa si vsekakor prisvajam: Od vsega početka sem bil brezpogojen pristaš dr ž n ve, ki so nam jo priborili in vstvarili s svojo krvjo samo in edino funaki Srbi. Bil Sem vedno privrženec te države in kot tak tudi umrlem. Glavna stvar je, da pridemo enkrat v čase, ko pomen državi ne bo več prazen glas, ampak nekaj, kar mora biti vsakomur sveto in vzvišeno. Državna ideja bodi nadstrankarski program. Naša država mora biti prva ln najsvetejša stvar na svetu, ako hočemo, da bomo i mi Slovenci živeli in napredovali. Sem za združeno in nedeljivo in če hočete centralistično upravljano državo Srbov, Hrvatov in Sloveneev. Nasprotniki mi bodo morda radi tega zopet kaj očitali, toda za to 8© ne menim, marveč krepko vstrajam na svojem stališču brez ozira na levo ali desno in brea ozira na to odlikovanje. Poživljam vse navzoče, da se združite z menoj v vzkliku: Slava nafti državi! Slava Nj. Vel. kralju Petru! Slava Nj. Via, prestolonasledniku regentu Aleksandru! Navzoči so zaklicali pri vsakem vzkliku trikrat živio in slavo državi in na&i narodni dinastiji ter ponovno priredili prisrčne ovacije odlikovancu, ki so mu nato osebno čestitali. Med prvimi, ki jo dr. Tavčarju čestital je bil generalni konzul Čehoslov. republike dr. Otokar Beneš. Po odhodu g. kr. namestn., ki so ga navzoči pozdravili z viharnimi živio klici, je magistratni ravnatelj dr. Zar-nik prečltal in izročil dr. Tavčarju poslovilno adreso mestnih uslužbencev; g. župan je bil do solz grajen. Molče ee je zahvalil, stisnil roko vsakemu posamezniku izmed navzočih mag. uradnikov in uslužbencev, ki so se s solzami v očeh poslavljali od svojega dolgoletnega šefa, ki jim je bil pravi ode in prijatelj obenem. Ko je dr. Tavčar v spremstvu svoje gospe soproge in 6vojih sinov đr. Iva in inženirja Frana zapuščal mestno zbornico, so mu napravile narodne dame špalir, ga navdušeno pozdravljale in obsipale s cvetkami. Pred mestno hišo j© bila zbrana številna množica, ki j© prirejala g. županu spontane pre-srčne ovacije. V ti množici so bili zastopani vsi sloji in stanovi in marsikateremu izmed njih se je zarosilo oko od radosti, da je mogel po dolgem času zopet pozdraviti že skoraj legendarno popularnega svojega starega župana in voditelja še tako duševno čilega in telesno krepkega. Smelo lahko trdimo: Vsa Ljubljana je bila vzradoščena na najvišjem odlikovanju dr. Tavčarja in vsa Ljubljana je enodušna v srčni želji, da bi bila odlikovaneu še dodeljena mnoga, mnoga srečna leta, da bo užival plodove svojega plemenitega, zgolj svojemu narodu posvečenega življenjskega dela. Politične uesfl. = Naš dunajski poslanik odpotoval v Beograd, Dunajska »Politische Kor-resnondenz« javlja, da 5e odpotoval jugoslavenski opravnik na Dunaju M. Rašič v Beograd. Za njegove odsotnosti ga bo zastopal legacijski tajnik idr. Aleksander Body. = Radič v Rimskih Toplicah. Iz Zagreba poročajo, da se je mudil te dni v Rimskih Toplicah Stjepan Radić, kjer je konferiral s Stojanom Protičem predvsem o uredbi državne uprave. Radića baje ProrJć ni sprejel tako, kakor je pričakoval. — Avstrijski arhivi v Sarajevu. Dne 9. t. m. so v Beogradu končali proučevanje rezervatnih predsedstve-nih aktov bivše avstro-o grške vlade V Sarajevem. Od sedmih zabojev, ki so jih prevzeli delegati iz Beograda, vsebuje pet zabojev akte poizvedovalnega urada (Kundschaftsbureau). Drugi zaboji vsebujejo gotove upravno-politične in diplomatsko-zgodovinske akte. ki se nanašajo še na vstajo v Krivošijl ter na vstajo v L 1882/1888 v jugovekodni Hercegovini. Tem vstajam je bil glavni povod rekrntiranje za avstro-ogrsko vojsko. Nadalje se tičejo akti srbske pravoslavne versko-prosvtetne avtonomije in sporedno s tem muslimanskih vojev. Zbrana je tudi korespondenca za aneksijo med »BalJpllatzem« in bosansko vlad©, nadalje akti izza skadarska krize in deloma iz početka sveCovne vojne. Brez dvoma bo ta arhiv mnogo doprinesel k pojašnjenju zakulisne igre avstro-ogrske diplomacije na Balkanu. Akti, za katere Je treba dva va- "gona, bodo prepeljani v Beograd, kjer se bo sestavila posebna komisija, da Jih pregleda in preuči. Bržkone bodo tej komisiji prideljeni starejši upravni koneeptni uradniki bosenske vlade v svrho pojasnjevanja up ravno-tehnične uporabe in tolmačenja* Vse gradivo se ,bo prepeljalo v Beograd pod varnim spremstvom. i — Varnostne odredbe proti Madžarski. Naše obmejno ozemlje proti Madžarski je na glasu kot zelo pripravno za tihotapstvo in za prehod raznih sumljivih oseb na naše ozemlje. Da se to prepreči, je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se na meji proti Madžarski pomnoži orožništvo in Število obmejnih postaj. = Za pomirjenje ▼ Italiji. Angleško časopisje se obširno bavi s sedanjim stanjem v Italiji in >Daily Tele-graph« poudarja, da morajo vsi prijatelji Italije Želeti, da bi se sedanjemu ministrskemu predsedniku Bonomiju posrečilo, osvoboditi deželo fašizma, >toga izrednega vojnega produkta«. Revolucionarni ekstremizam v Italiji propada in socializem, ki se sedaj organizira proti fašizmu z ljudskimi arditi, je zmernejšega značaja. Ako bo Bono-mi znal obema strankama vcepiti spoštovanje do zakona, bo storil svojemu narodu neprecenljive zaslug©. — Predsedstvo društva italijanskih občin je razposlalo na vse občinske uprave okrožnico za socialno pomirjenje. Okrožnic* poudarja, da domovina nuj- v normalno življenje. Naše oočine so sedaj v svoji notranjosti razdeljene po sovraštvu in po strankarskem orožju. Vrnejo naj se k miru in k delu, ki edina moreta pripomoči občinam do novega vzcvita. — Tako j© trud za pomirjenje italijanskih notranjih razmer splošen. Najbrže pa do pravega pomirjenja ne pride tako kmalu, ker je medsebojna napetost sedaj, po tolikih bolih in sporih, še vedno velika in je sedaj sklenjen mir šele med fašisti in socialisti. Kdaj se pomiri i o fašisti z ostalm svojmi nasprotniki? = Pariški *>Temps« v službi eari-sliČne Rusije. >Humanite«r priobčuje dve tajni brzojavki bivše ruske vlade, ki so ju našli v petrogradskem zunanjem ministrstvu. Brzojavki sta Iz leta 1916. Takratni petrogradski dopisnik >Temosac Rivet je po nalogu redakcije prosil rusko vlado za izplačilo 150.000 frankov, za kar se je redakcija obvezala, da priobči 72 brzojavk o ruskih razmerah v smislu carietične vlade. Ruska vlada se jo o tem posvetovala z Iz-volskim, ki je brzojavi!, da je za Rusijo posebni važnosti, ako je francoska javnost informirana o gotovih vprašanjih, predvsem o Poljakih in Židih, — Papežev nuncij pri Millerandu. V gradu Rambouillet je izročil novi pariški nuncij Cerretti predsedniku Millerandu svoja poverilna pisma. Ob tej priliki je naglasa! nuncij zgodovinski pomen dneva, ko Se obnavljajo v polnem obsegu diplomatlčni odnošajl med Francijo in Vatikanom. Millftrand je povdaril poseben pomen tega dneva z ozirom na sedanje razmere. Ločitev cerkve od države omogočufe vladi zaupne odnošaje s cerkveno oblastjo. Pod tem režimom morejo javne cerkvene občine delovati skupno z Vattka-nom povsod, kjer se dotikalo interesi Francije in katoliške cerkve. Millerand jo izrazil svoj© veselje nad papeževo željo, da pričakuje ugodnih rezultatov vsled novih odnosa j ev med moralno svetovno velesilo in med narodom, katerega ideal sta pravičnost in mir med narodi. — Mednarodni socijoloSki kongres so vrši od 9. do 16. oktobra t. L v Turi-nu. Sociološki institut v Turlnu, ki priredi kongres, šteje med svoje častne člane mod drugimi Masarvka, A. J. Bal-fourja, L. Bourgeoisa. Kongresa se udeležijo tudi nemški učenjaki. 3= Za nemško znanost. Nemci, ki so izgubili svetovno vojno, delajo na vseh poljih, da dvignejo svoj ugled. Nemška znanost Je silno trpela med vojno. Neugodne gospodarske razmere tlačijo danes nemške znanstvenike, ki se morajo v velikem Številu obupno boriti za obstanek. Povsod, kier prebivajo Nemci v državah, ki niso trpele direktno na posledicah vojn©, zbirajo prostovoljne prlspsvk© za nemško znanost. Lani je n. pr. nemško znanstveno društvo v Buenos A tres nabralo ▼ ta namen 200.000 M. Tudi letos nabirajo v južni Ameriki darove za nemško znanost. V Braziliji vodi to akcijo novinar dr. Chateaubrignd. Pa tudi manjše nemške kolonije v Oile 00 poslale pre- Sestanek med IYIasarykoin In Halnlsctaem. Političen pomen sestanka. "T—* d Hallstatt, 10. sva. Vsled obojestranske želje sta se danes v Seltzthalu sestala predsednik Če* šk osi o vaške republike dr. Masarvk, ki se vrača s svojega bivania v Italiji, in avstrijski zvezni predsednik dr. Hainisch. Zvezni predsednik in zvezni kancelar Schober sta v Seltz* thalu pričakovala češkoslovaški posebni vlak s predsednikom Maaarv* kom in ministrom za zunanje zade* ve dr. Benešom, ki se je predsednic ku Masarvku peljal nasproti do italijanske meje. Predsednika sta se srčno pozdravila, nakar so se pred* stavili obojni spremljevalci. Po kratkem bivanju v Seltzthalu so se odpeljali v Hallstatt ter sta med vožnjo Masarvk in Hainisch ostala pol ure sama, pozneje sta se u de le * žila pogovora tudi dr. Beneš in dr. Schober. Ob 13. je vlak prišel v Hallstatt, nakar sta se oba predsed« nika s spremljevalci prepeljala pre? ko jezera v trg Hallstatt, kier so ju domačini in številni letoviščniki srčno pozdravljali. Po za j utrku so si ogledali muzej ter posetili lesno Strokovno šolo, nato pa so se dalj Časa vozili po cesti ob Hallstatt* skem jezeru. Ob 17. so se vrnili na kolodvor ter se je predsednik M a* saryk odpeljal. — d Dunaj, 10. avgusta. Šesta* nek med predsednikom Češkoslo* vaške republike dr. Masarvkom in predsednikom avstrijske republike dr. Hainischem, katerega sta se udeležila tudi češkoslovaški zuna* nji minister dr. Beneš in zvezni kancelar dr. Schober v svoji lastno* sti kot zunanji minister, je imel oo* polnoma zadovoljive "soehe. Raz« pravljalo se je na tem sestanku o celi vrsti gospodarskih in politi č* nih vprašanj, ki so važna za na« daljni razvoj obeh sosednih repu* blik. Razgovori so dovedli do tega, da se je moglo v vseh smernicah in posamnostih ugotoviti popolno so? glasje. Program obeh vlad, ki se ima uresničiti v dobrobit srednje« evropskih narodov, tvori vpostavis tev položaja v Srednji Evropi v zmislu mirovnih pogodb in izobli* čenje tega položaja v močno pod* lago reda in miru v vsej Evropi. Isjaoa dr. Benefa. — Hallstatt, 10. avgusta. (Izvir.) Današnji sestanek obeh predse dni* kov je bil priprost in brez vsakih formalnosti. Ob eni uri je dosncl vlak na kolodvor. Predsednik Mas saryk in Hainisch sta v spremstvu ministra dr. BeneŠa in kancelari a dr Schober j a stopila na to v msl o ar« nik, ki ju je vozil po jezeru. Par* nik je odel galo in ko je predsednik ČehosJovaške republike stopil na krov, je parnik razvil čehoslo vaški prapor. Po končanih razgovorih je dr. BeneŠ sprejel urednika dunaj* skega »Tagblatta«, kateremu je po« da! obširen pregled o vseh vpraša* njih srednjeevropskih držav. Dr. Beneš je izjavil: »čehoslovaška vlada je od pre« mir j a dalje vedno vodila politiko konsolidacije srednjeevropskih dr« žav, posebno pa nac i j on al nih tku* pin. Ta namen so imela že prejšnja pogajanja s kanclerjem dr Ren« nerjem ln ministrom dr. Mavrjem, pri katerih pogajanjih se je skušalo doseči temelj za popolni sporazum. Tudi pri današnjem sestanku so tvorila ta pogajanja izhodišče. Od* nošaji med menoj in dr. Schober* jem so se znova ojačiii. Hočemo za* sledovati politiko, ki bo omogočila na podlagi mirovnih pogodb skup« no delovanje vseh prijateljskih so* sednjih držav. Pri vsem varovan i u naše državne samostojnosti naj pro* dere temeljna misel, da je politika izolacije nevarna, nevarna za vele* sile kaj šele za srednjeevropske dr* zave, med katerimi so bile že od davnaj mnogotere tesne vezi. De* lovati moramona to, da se na go* spodarskem in političnem poliu pre« magajo vse težkoče. To je bila naša glavna misel današnjemu sestanku. Med Avstrijo in čehoslovaško re* publiko pa obstojajo tudi mnogi gospodarski stiki. Glede razmerja Male antante do Avstrije je minister BeneŠ iz i a* javil: »Jaz smatram, da morejo biti odnosa ji Avstrije napram Mali an« tanti zelo dobri in da so danes fak« tično zelo dobri. Avstrija goji dob* re odnosa je do vseh sosedov zlasti do Čehoslovaške, s katero pride do sporazuma. V tem oziru ne postoje nikake težkoče. Upam, da bodo nastale dobre razmere Avstriie do Jugoslavije in dalje tudi do Romu* nije. Mala antanta nima samo voja* škega značaja, ampak tudi politi« cen pomen, ker stremi za konsolida* cijo in pacifikacijo Srednje Evrope. Glede monarhistične propa« gande je minister dr. Beneš zavzel sledeče stališče: »Mi vstraiamo v tem vprašanju pri politiki, ki je bi* la dogovorjena med menoj, dr. Rennerjem in ministrom Mavrom. V istem smislu smo se na sestanku razgovarjali z dr. Schobrom in smatram, da so naša medsebojna stališča povsem jasna. Glede konference v Porterosa je minister dr. Beneš povdarjal, da je ta konferenca otežkočena in se nadeja, da bo došlo do sporazuma med Avstrijo in Čehoslovaško v vseh gospodarskih in prometnih vprašanjih, ki bi 9e imela obravna* vati na tej konferenci. —- d Linz, 10. avgusta. Vlak. s katerim sta potovala češkoslovaški in avstrijski predsednik, ie dospel cb sedmih v Attnang * Puchheim, kjer sta se predsednika prisrčno poslovila. Ob 8.15 se je odpeljal predsednik češkoslovaške republi* ke v Prago, nekoliko r>ozneie pa predsednik dr. Hainisch na Dunaj. Vrhovni smt ln goreiješlezif s&o ugašanje. Francoski razlogi za delitev. — Ita« lija za medsebojno poravnavo obeh stališč. — d Pariz, 9. avgusta. Na seji vrhovnega sveta je Briand v svojem govoru izvajal: Ves svet soglasno priznava, da velja glas delavca ravno toliko, kakor glas kmeta. Z etičnega sta* llšca se pa ne more reči, da imata oba isto vrednost, kakor glas pre* bivaka, ki je ostal v deželi ter je na končni usodi dežele gotovo bolj interesiran kakor izseljenec. Od 200.000 izseljencev jih je glasovalo 180.000, in sicer za Nemčijo. Ako se premotri izid glasovanja kot ce* lota, ni dvoma, da je nemški prebi* valeč na zahodu, poljski pa na vzhodu. Z geografičnega stališča je re« Sitev lahka. Premotrivanje od go« spodarske strani na je izkazalo, da so v poljskem delu znatna nemška Industrijska centra. Ako bi se za* vezniki ne mogli zediniti, bi bile po* sledice nepreračunljive. Francoska vlada se zaveda te nevarnosti in je to vprašanje pre* motri vala. Prepričana je, da bo so« glasna dobra volja zaveznikov pri« pomogla do tega, da se bo za gor« nje«šlezijski problem našla rešitev, ki bo odgovarjala primernosti^ ter določbam mirovne pogodbe in izidu glasovanja. Nato je govoril italijanski mil nistrski predsednik Bonom! In pro* blem pojasnil z judiričnega stali« šča. Izjavil je, da sta francoska in angleška teza zapleteni ter se je zavzemal za medsebojno poravna* vo. Japonski zastopnik je izjavil slično in rekel, da je sporazum po« treben, da se vzdrži enotnost za« veznikov. Zastopnik Zcdinjenih držav se diskuzije ni udeležil. — Ko se je seja zopet otvorila, so se zastopniki zaveznikov zopet PO* I svetovali o orijentskem vprašanju, posebno o vojaškem položaju Or« čije in Turčije. Jutrišnja seja vr* hovnega sveta je določena za 11.uro — d Pariz, 10. avgusta. Časopi« sje zelo ugodno komentira včeraj* šnjo drugo sejo pogajanj vrhovnega sveta. Listi soglasno izražajo svoje veselje nad tem, da sta dala Llovd George in Briand jasno vedeti, da sta pripravljena vse mogoče storiti v svrho, da se doseže poravnava. Vse časopisje se veseli, da so dele* gatje v splošnem opustili načelo nedeljivosti industrijskega ozemlia »Echo de Pariš« se boji, da ne bi vsled opustitve načela nedeljivosti preveč trpele francoske zahteve na korist angleški. Nevtralnost zavezniških držav v grško-turški vojni. —d Pariz, 10. avgusta. »Liberte« poroča: Ker bodo izvedenci šele nocoj končali svoje delo, pride cornješleško vprašanje šele jutri pred vrhovni svet, ki bo z ozirom na povabilo predsednika MiUeranda imel dopoldne le kratko sejo. —d Pariz, 10. avgusta. Vrhovni svet je danes dopoldne nadaljeval razpravo o politiki, ki se ima voditi v Ori-entu.. Soglasno se ie sprejel ta-le sklep: Zavezniške vlade sklenejo, da bodo strogo varovale nevtralnost v grško-turškl volni, t. j. zavezniške vlade se strinjajo v tem, da ne bodo posegle v boj s kakršnokoli pomočjo, bodisi s pošiljanjem čet ali orožja ali s krediti. SENZACIONALNA EKSEKUCI« JA PRI VOJNIH DOBIČKARJIH — Dunaj, 10. avgusta. Državne oblasti so hotele včeraj izvršiti ni* bežen proti vojnima dobičkarjema in lastnikoma koni*dirkačev Tele* skemu in Borošu. Prvega so rubili za 120 mili i ono v, drugega za 250 milijonov. Rubežen je ostala brez« uspešna, ker sta pravočasno spra. vila konje preko meje na Madžar* ako. ^ Za sporazum med demo* krati In radlhalcL — Beograd, 11. avgusta. (Izvir.) Pod predsedstvom min. pred. g. Ni* kole Pašiča je bila včerai dališa konferenca radikalnih ministrov ob navzočnosti delegatov za pogaja« nja z demokrati, poslancev Jovano* viča, Vukiea in Grgina. Na tej konferenci se je razpravljalo o stanju pogajanj z demokrati in o smernicah, v katerih se imajo vo« diti nadaljni razgovori, da se spo* razum definitivno zaključi. Na predlog in incijativo g. Pašiča je bi. lo sklenjeno, da se razgovori glede določitve nadaljnega delovnega programa z demokratskim klubom čipreje nadaljujejo. Predsednik de* mokratskega kluba Liuba Davide* vič je prejel od radikalnega dele« gata Jovanoviča pismeno vpraša* nje, ali naj se razgovori takoj na* daljujejo ali naj se odlože. Danes se sestane Davidovič z radikalnimi delegati Jovanovičem, Vukičem in Grginom. Herman HTendel o Beogra*« dn. — Beograd. 11. avzusta. (Izv.) V torek, ob 10. zvečer ie dospel v Beograd naš prijatelj, publicist Herman VV e n d e 1 po Donavi na ladji »Jupiter«. Herman VVendeL znan poznavalec juzo-slovenskeza političnega življenja in kulture, namerava prepotovati še vse nepoznane kraje naše države. Na potovanju jra spremlja njezov taj nik Slovenec dr. Lukavec. VVendel se je nastanil v hotelu »Moskva«. Včeraj za je obiska! Šef presbiroja urednik Pero Taletov. Danes Ka sprejme ministrski predsednik g. Nikola Pašić. Dalje ara sprejmeta ministra Z. Svetozar Pribičević in finančni minister z. dr. Kumanudi. VVendel ostane v Beogradu do ponedeljka. Nato odpotuje v Bosno ln Hercegovino, od tam na Cetinje in potem v Primorje. Obišče tudi Slovenijo, kjer namerava ostati dalj Časa, da prouči vse kraje, PRORAČUN ZA LETO 1921/22. — Beograd. 11. avgusta. (Izvir.) Finančno ministrstvo je pričelo s splošnim pregledom proračuna za leto 1921/22. Pregled bo končan do konca t. m., nakar bo proračunski zakon izročen zakonodajnemu od« boru v nadaljno razpravo. POSEBEN MIR MED AMERIKO IN MADŽARSKO, —d Budimpešta. 10. avgusta. Listi poročajo, da je naznanila ameriška vlada madžarski vladi resolucijo, ki ie bila sprejeta na konjrresu dne 1. Julija in ki predvideva ukinjenje vojnesa stanja med bivšo avstro-ogrsko vlado m Zedlnjenhni državami. Sicer pa ostanejo v veljavi še vse one pravice, katere predvideva trianonska pozodba za Zedinjene države in ameriške podanike. Če sprejme madžarska vlada s svo;© strani ono posroje. katere vsebuje resolucija, tedaj Izjavlja vlada Zedinienili držav, da je pripravljena začeti z madžarsko vlado rjogajanja za sklep posebnega miru med Madžarsko in Zedlnjenhni državami. Heodresena domačina Šolsko vprasanfe v Julijski Benečiji. Te dni se je vršil v Trstu kongres delegatov Zveze srednješolskih profesorjev v Jul. Bentečiji. Na. dnov-nem redu j© bil tudi problem jUKoelo* venskih šol. Predloženi sta bili svoj čas Zvezi dve spomenici, knterih prva občega idealni maksimum šolskih zahtev, drupa pa so ozira na sedanje okolšč'-ne. Prof. dr. Budal je razlagal jugoslavensko Šolsko vpražanj^, na- kar je kongres odobril jugoslovenske šolske zahteve, obsežene v drugi spomenici, ni ee pa izrekel glede krajev, kjer bi se imeni otvoriti jugoslovenski šoleki zavodi. Prof. Budal je predlagal, naj se sestavi poseben odsek, ki se bo podrobno bavil z jugoslovanskim šolskim vprašanjem ter bo mogoče potem lažje ukreniti vse, kar je treba. Kongres ie sprejel tudi predlog, da se zahteva pri vladi premestitev hrvatskega učiteljišča iz Kastava na Volosko. — Za istrske žrtve se je nabra* lo doslej 122.000 lir. Gotovo lepa svota. Odsek za pomoč Istri prosi novih darov, škoda je ogromna, trpljenje vel;ko. — Iz Pazina poročajo, da so fa* šisti na kolodvoru ustavili hrvatske dijake in dijakinje ki so prišli do* mov, ter jih odvedli v svoj urad. Tam so jih preiskali in jim napra* vili veliko pridigo. Ukazali so jim tudi, da kadar zopet odpotujejo, se morajo zglasiti pri niib. Fašisti so v Istri oblast, ki dela z Ju«?osloveni poljubno, kar hoče! To je svoboda! — Odstranjevanje jugosloven* akih uslužbencev iz državne službe v Julijski Benečiji se vrši dalje. Ta* ko opozarja selitveni urad v Trstu zopet one državne uslužbence, ki so primorani, da se izseli i o v Jugo* slaviio, da se imajo zglasiti do kon» ca t. m. na kar se priredi selitveni vlak. — Več mest za provizorične učitelje je razpisanih na sloven* skih liudskib šolah v tolminskem političnem okraiu. Prošnje na okr. tolski svet v Tolmiu do 20, t n Kr. namestnik na službenem potonanja. Svečan sprejem na Bledu. — d Bled, 10. avgusta. Iz Kra* o.i a je krenil gospod namestnik včeraj ob sedemnajstih. Pri odho* du so mu napravili Sokoli in na* rodno ženstvo špalir in obsipali ujegov avtomobil s cvetjem. Na poti na Bled je bil najprej svečan sprejem v Naklem, kjer je pričakoval namestnika župan ob« čine Naklo in kaplan kot zastopnik duhovščine, pozdravila pa ga je tamošnja poštarica v imenu narod* nega ženstva ter predsednik okraj« nega šolskega sveta v imenu okraj« nega šolskega sveta. Predstavili so se mu tudi zastopniki Orlov, sokol« skega naraščaja in šolska mladina. Kratek sprejem je bil nato v Radovljici, kjer je poklonila gospodu namestniku šolska mladi« na lep šopek. Ob osemnajstih se je pripeljal namestnik do savskega mostu med Bledom in Lescami, kjer so ga pri* č ako vali Sokoli na konjih, ki so ga potem spremili na Bled. Pred hote* lom »Beograd« se je predstavil na* mestniku vodja okrajnega glavar« stva v Radovljici dr. M ene in s g e r ter ga spremil do hotela »Top« Hce«, kjer je bil svečan sprejem. Od hotela »Beograd« dalje ao spremi je vali avtomobil tudi domači fantje na konjih. Pred hotelom »Toplice« se je zbralo nebroj do* mačinov v narodnih nošah in veli* ka množica letoviščnikov. Najprej je pozdravil namestnl* ka župan Hero Tome, nato gospa Sernečevain gdč. V o 1 k, ki sta poklonili njemu in gospe soprogi dva lepa šopka, nato pa je pozdra* vil namestnika tudi dvorni svetnik dr. Andrej Ferjančič. Namest* nik se je iskreno zahvalil za po* zdrave, na kar si je dal predstaviti razne odličnosti in okoliške župane ter se nato napotil v hotel »Topli* ce«, kjer se je v salonu ob dyajse* tih vršila čajanka. Med čajanko se je pripeljalo po jezeru majhno brodovje. Vsi čolni so bili lepo razsvetljeni in so se strnili pred hotelom »Toplice«, kjer je navdušeno občinstvo prire* dilo namestniku ovacije in vzklika* lo kralju in prestolonasledniku. Pri čajanki je pozdravila namestnika gospodična Volk v imenu blejskih deklet, nato pa je govoril dr. Va* lentin Krisper kot podpredsednik zveze prometnih društev ter proslavljal zasluge namestnika za naš Bled. — Namestnlkovo potovanje v Prekmurje. 13. t m. potuje gospod namestnik vDolnjoLendavo. kjer bo ob devetnajstih čajanka. Dne 14. t m. potuje v Mursko Soboto, kjer se vrši ob enajstih sprejem na okrajnem glavarstvu, ob trinajstih pa obed. Popoldne si namestnik ogleda severne kraje te* ga glavarstva. 15. t. m. se povrne namestnik v Ljubljano. Zahvala g. ministra in pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Povodom svojega imenovanja za pokrajinskega namestnika v Ljubljani sem prejel toliko čestitk, da mi je skoro nemogoče, da bi se za vsak<* c. čestitko posebej zahvalil. Naj sprejmejo vsi oni, ki so se me spomnili ob priliki mojega imenovanja, za svojo ljubeznivo pozornost tem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo. Pokrajinski namestnik minister IVAN HRIBAR. Deieune uestl — Volitev no veza župana v Ljubljani se bo vršila tekom prihodnjega tedna. Po nalogu vlade bo sklical sejo občinskega odbora najstarejši občinski svetnik Ivan Jeglič, kateremu bo izročen tudi vladni odlok glede razveljavil eenj a mandatov 6 komunističnih občinskih odbornikov. Kakor čujemo, nameravajo narodni socialci tudi pri tej volitvi oddati svoje glasove g. Pesku, ako se med tem še ne premislila V Beograd je namreč odpotoval poslanec Deržič, da dobi od ministra notranjih del Svetozarja Pribičevića točne informacije o pravih vzrokih, zakaj ni bil g. Pesek predložen v najvišje potrjenje. Ako bi se izkazalo, da se Peskova zatrdila, podana strankinemu vodstvu, ne krijejo s fakti, ki so nanizani v aktih, ležečih pri ministrstvu, bo nemara narodno socialna stranka še znova sklepala o svojem postopanju pri bodoči občinski seji. — Svečana zaprisega na pošti. Danes ob 10. dopoldneje bila v dvorani čekovnega urada v drugem nadstropju poslopja v Beethovenovi ulici slovesna zaprisega vsega definitivnega uradni-štva in uslužbencev poštnega ravnateljstva za Slovenijo in uradištva čekovnega urada. Svečano zaprisego na našo ustavo je izvedel g. ravnatelj Debeljak.. Pričetkom svečanosti je imel g. ravnatelj na zbrano uradništvo kratek nagovor, v katerem je poudarjal veliki pomen državnega ujedinjenja za nadaljni razvoj našega naroda; poudarjal je dalje svečani trenotek. ko uradništvo prisega svojemu kraliu-borcu, ki izhaja lz naše krvi Pozval je vse uradništvo, naj priseže svojo zvestobo državi, kralju in ustavi brez vsake »reservatio mentalis«. Gospod kanonik Sušnik je nato izvršil ceremonijelnl a&t zaprisege za rimokatolike. Prota g. Dimitrije Jan-kovič je zaprisegel uradnike pravoslavne vere in sicer gospode K 1 a v o-ro, Krmpoliča in Katica. Gosp. Balek. Prekmurčan, protestantskega veroizpovedanja, bo naknadno zaprisežen. Svečnost je bila jako lepa in patriotična. Zaprisežen je bil dalje tudi ravnatelj čekovnega urada g. A v s e-nek. —Svečanosti ob obletnici osvo* bodi t ve Prekmurja se ne vrše! Iz Prekmurja smo dobili danes te« lefonsko vest, da se dnč 13,14, in 15. t. m. projektirane svečanosti v pro* slavo druge obletnice osvoboditve Prekmurja izpod madžarskega jar* ma ne bodo vršile. Incijativo za te svečanosti je dal bivši gerent v Murski Soboti Sever, ki je hotel te svečanosti izrabiti v svojo osebno rehabilitacijo. Ker pa je bil med tem odstavljen ter dobil te dn! ukaz, da mora 11. t. m. izročiti obč. agende novoimenovanemu gerentu dr. T. Čušu, je mož te slavnosti v zadnjem hipu kratkomalo odpove* dal. O tej stvari je razpravljal vče* raj nadstrankarski odbor, ki se je nedavno tega ustanovil v Murski Soboti, ter sklenil, da se razide. Proslava v Prekmurja se tore.f^ ne vrši, na kar opozarjamo vse tiste, ki so se nameravali udeležiti teh svečanosti. Morda se priredi slav* nos t kasneje in na drugem res ne* fctrankai^cm.tcmdlui V Ljubljani, 11. avgusta 1921. — »Naprej« o dr. Tavčarju. Današnji »Naprej« piše: ^Moramo poudarjati, dasi je g. dr. Tavčar naš politični nasprotnik, da je dr. Tavčar med svojim devetletnim županovanjem delal nesebično, zlasti tudi kot predsednik spro-vizacije v najhujši dobi in kot komunl-zator obsežnih občinskih podjetij. Dr. Tavčar ima res svoja načela, ki se jih trdno oklepa, toda kot župan je bil priljubljen pri vseh strankah in je zaradi tega tudi vodil občino srečno, kolikor je bilo v tistih časih mogoče.« — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom izkaza od 31. julija do 6. avgusta je bilo zdravstveno stanje mesta sledeče: Novorojenih 23, mrtvorojena 2, umrlo 23, od teh domačinov 15, tujcev 8. v zavodih 15. Smrtni vzroki jetika 2, griža pet, zastrupljeni© rane 1, hiba 1, drugi naravni vzroki 13, smrtna poškodba 1. V tej dobi so bile naznanjene sledeče nalezljive bolezni: 4 slučaji da-viee, 42 slučajev griže, od teh je 17 v domači oskrbi in 22 v bolnici. — Zdravniška predavanja med delavci. Iz Maribora nm poročajo: Dne 9. t m. pred 11. so v vseh oddelkih delavnice in kurilnice utihnila nakovala in stoteri stroji In delavstvo je od vseh strani prihajalo v novo veliko dvorano. Nenavaden dogodek za to tisočero delavsko armado. Prišli so k njim pionirji — ljudskega zdravja . . . zdravstveni teden je tudi tu sredi največje delavnice sijajno manifestiral svojo človekoljubno Idejo. Post. nač. Mohorko je v kratkih besedah pozdravil prihod teh pionirjev, na kar Je govoril okr. glavar dr. Lajnšič. Nato Je prl-marij dr. R o b i č na podlagi slik predočil znake in posledice spolnih bolezni ter podal tudi navodila za ozdravljenje. Docent dr. Matko se je v imenu prirediteljev zahvalil vodstvu delavnice, oziroma kurilnice (gg. Dolinschak in Kotik), da je delavstvu sredi dela omogočilo se udeležiti zanj pre-koristnega predavanja. Ta za delavstvo nenavaden obisk je napravil nanj velik vtis. Ko so bili že vsi govorniki gotovi, se le naenkrat priglasil k besedi star, častitljiv mož, mizar Kunst, izrazujoč zahvalo v Imenu delavstva ter željo, da se ta predavanja ozirajo tudi na delavstvo, ki ne razume slovenski. Izrazil Je obenem svoje veselje, da so se vendar izven tega črnega zidovja naSli možje, ki čutijo za delavstvo. Za Kun-stom se Je oglasil delovodja NachtigaTl, Izrekajoč zahvalo okr. glavarju za to prireditev. Predlagal Je, naj se v delavnici uvede zdravniška kontrola zlasti gledne tuberkuloze, ki je strašno razširjena med tem delavstvom. Ta izvajanja so napotila docenta dr. Matkota do ostre obsodbe nad propadlo Avstrija. Nobena država ni tako zanemarjala delavskega zdravja, kakor ravno Avstrija, sama najbolj gnila in okužena. Kdaj Je Avstrija v korist temu delavstvu priredili le eno brezplačno tako predavanje? AH Je Avstrija poznala zdravstveni teden spe-cijelno za ljudske sloje? (Klici: Nikdar?) Več medklicev: Poskrbite nam tako potrebno kopališče! Dr. Matko: Da, kopališče Je za vas, za tako ogromno množico potrebno in smo že tudi mislili na uresničitev te Želje. Pa ne samo prosto kopališče v Dravi, tudi delavnica sama mora imeti take naprave, da gre delavec očiščen Iz delavnice k svoji rodbini. Vsa večja podjetja v modernih državah imajo že take naprave, tudi Juž. železnica si jih bo morala omisliti. Jugoslavija ie s tem pokazala, da hoče dvigniti zdravstveno stanje tudi delavstvu. (Vsestransko odobravanje.) Končno Je Isti govornik Še opozoril, da se predavanja nadaljujejo v mestnem kinu, da se vrši v četrtek predavanje o tuberkulozi, v petek m , JL«tafeJ* X kriflaJti SBflcUajna BiaAaga* nja slovečega dunajskega strokovnjaka za ženske bolezni dr. Antona Ambrožlča. — Kje pa smo? Obratovodja v pre-mogokopu Brezno-Huda jama je inženir Fillip, zagrizen Nemec. Ta mož, ki misli, da je tudi v nasi državi v veljavi nemški adut, sprejema v premogokopu v službo samo takšne delavce, ki so vešči nemškega jezika, ali pa so bili vsaj na Nemškem že v službi, docim dosledno odklanja vse nemščine nevešče delavca Z vso strogostjo nastopa proti delavcem, ki kažejo svojo narodno zavednost ter se vdeležujejo raznih narodnih prireditev, predvsem pa ima piko na tiste, ki se udeležujejo sokolskih prireditev. Ako izve o delavcu, da se je udeležil kakšne sokolske svečanosti, ga takoj drugi dan pozove na odgovor ter mu grozi z odpustom, ako bi se vdrugič drznil storiti kaj eličnega. Posebno so mu trn v peti slovenski na-stavljenci v uradu. Teh je 12. Teh se hoče na vsak način iznebiti. Opetovano 6o je že izrazil, da jih takoj izpodi iz službe, čim postane on ravnatelj premogokopa. Da mož uraduje izključno nemško, se samo ob sebi razume. Vprašamo: Kje pa emo? Ali smo še Vedno v stari Avstriji, kjer so nam gospodovali nemški naduteži? Menimo, da ne smemo trpeti, da bi v naši narodni državi, na naši slovenski zemlji še vedno gospodaril Nemec ter ravnal z našimi ljudmi kot s svojimi sužnji. Zato pozivamo vlado, da energično intervenira pri Trboveljski premogokopni družbi ter napravi konec paševanju inozemca Filipa. — Primorski Sokolski krožek. Dodatno k včerajšnji notici in pripombi uredništva povdarjamo, da je veČina članov PSK že v vrstah ljubljanskih Sokolskih društev, in ni vprašanje poteklo radi cepljenja, marveč radi tega, da bi odbor sklical občni zbor, na katerem naj bi se razpravljalo o ukinje-nju tega krožka, ker jo postal nepotreben, odbor pa zaspal. Bivši člani PS(K. — Kopalci na Savi, pazite na cigaretne ogoike! Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico opozarja vse kopalce na Savi, da strogo pazijo na cigaretne ogorke. Nekateri brezbrižneži jih mečejo kar tja v popolnoma posušeno travo. Trava začne tleti in nastane lahko velika požarna katastrofa. Tako se je pred dnevi dogodilo pri Jezici, da se je trava vžgala in požar požgal velik kompleks travnika. Bila je skoro nevarnost, da se žažgo bližnje hiše. Kmetje so z vso težkočo požar pogasili. — Prva zastava v narodnih orna-mentih in narodnih barvah je razstavljena v izložbi tvrdke Magdi č. Zastava je vezana na belo platno in popolnoma v narodnem slogu, je jako lepa in ffre Sokolu I. zasluga, da je to prvo društvo, ki upošteva narodne vezenine in domačo umetnost. Priporočali bi to v posnemanje drugim društvom. Naj imajo narodna društva tudi narodne zastave. —Pravoslavna služba božja. Pravoslavna služba božja služi se svake nedelje i nraznika u 10 časova u vojarni Voivode Mišića, na Taboru, u pravoslavnoj vojnoj ka* peli sv. cea Nikolaja u Liubliani. — Beograjski akademiki v Ljubljani. Jutri v petek 12. t. m. ob 8. zjutraj pride v Ljubljano beogr. akad. grupa >Fer.sav.c,ki želi spoznati nase kraje in priredi ob tej priliki nekaj srbskih dramskih predstav. Izkažimo jim gostoljubnost, kakor so jo nedavno izkazali Beograjčani Ijublj. akademikom. Poživljamo v prvi vrsii dijaštvo, da jih skupno sprejme na kolodvoru jutri zjutraj, od ljubljanskega občinstva pa pričakujemo, da jim izkaže gostoljubnost po stari slovanski šegi. — Razpis tobačne glavne zaloge. Z založno trafiko spojena tobačna glavna zaloga v Cerknici št. 276 je razpisana v »Uradnem listu« §t. 95. — Mednarodni kongres črkostav-cev. Na Dunaju se bo 5. septembra vršil mednarodni kongres tipografov, na katerem se bo sklepalo tudi o medsebojni pomoči v bolezni in slučajih smrti. Na kongresu bodo za-stopane tudi organizacije tipografov iz naše države. — Vabimo vso Kornsice in znanke na važen sestanek v nedeljo 14. t. m. ob 3. popoldne v društveno sobo Kola fu-poslov. sester, Šolski drevored št. 2 TI. Udeležite se polnoštevilno in pripeljite vso prijateljice seboj! Kolo jugosiov. sester. — Vojaški koncert 6e bo vršil danes, dne 11. avgusta od polu 8. do polu 11. na -vrtu hotela >Union«:. — Javna šolska prireditev pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Dne 28. t. m. ob 15. v prostorih gospe Arnuževe. — Na vsporedu je spevoigra — Letni časi in enodejanka Čista vest. — Tista gospa, ki je odpotovala s če-hoslovaškim vlakom v ponedeljek. 8. t m. iz Trsta v Ljubljano ter v Postojni bila na-prošena od neke druge gospe, da popazi na njeno košaro, dokler se ne vrne* ki pa Je vlak zamudila, prosi tisto gospo, naj sporoči, kaj se je zgodilo s to prdjago, na upravništvo »Slov. Naroda«. — Tatvina In pobesr \z zavoda. Obolnar Frančiška, šivilja v deškem sirotinskem zavodu v Bohoričevi ulici 29 je policiji naznanila, da je ušla iz zgoraj navedenega zavoda 15 let stara Cecilija Pukl, hči vdove MariJe Pukl iz Maribora. Omenjena ie bila dne 6. t. m. pripeljana od doma v zavod. Obolnarjevi je vzela iz odprte omare skraj novo Črno denarnico, v kateri je imela 180 K denarja._ Društvene oestff. — Moški zbor »Ljubljanskega Zvoni«! Jutri v petek ob potosmth zvečer vala za sodelovanje ob priliki slavnostnih dni So- koU i Polno*tcviiail 0voii misiji v Beogradu italijanskega zunanjega ministra. DELNICE KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE. — Dunaj. 11. avgusta. Med kali-anskimi in jugoslovenskimi in\resenti Kranjske industrijske dru:>be je došlo do sporazuma. Dražba se rjzd^ii in hudo izdane akcije, glaseče se do polovice v italijanski in do polovice v jugoslo-venski valuti. KONFERENCA GLEDE RlBOIX)VA. — Pula, 10. avgusta. Danes so jo pričela na Brionih važna konferenca med jugoslovenslcimi in italijanskimi strokovniaki glede ribolova v Jadranskem morju. Sejam pre različnih driav. V sptošntem ao bo razpravljalo na konferenci o mednarodnem .-kupnem delovanju katolikov in o ustanovitvi mednarodne organizacije za pomoč, — Gradec, 11. avgusta. T tukajšnjih kJerikanih krogih so žiri v cM. da so konferenco kitoUke internacional© udeleži tudi bivži kranjski deželni glavar dr. Ivan Susteršič, ki igra ▼ tem pokretu važno ulogo. Dr. šuster-Sič bo skesal naveza*: stike s slovenskimi in hrv-tGlasu Rusije« ceni profesor Pester-šecki zlati zaklad sovjetsko vlade na 400 milijonov zlatih rublj*ev. Drugi pa i trdijo, da je zaklad &e večji. y p laninske razglednice priporoča M. Tlćar, LJubljana. Pozor! pozor! Trgovina ali gostilna zraven ie jsćs v najem ali se kupi kje v prometnem kraju v mestu ali na deželi, eventualno zanjo pripravnn hiša, Ponudbe pod .Pridnost 5528" na upravo Slov. Naroda. 552S sr>rehne takoj Eman Uleh, siattttsr v Maribora, SUtio. «1. 5. Plača po dogovoru. 5497 Prodi te majhen hotel z restavracijo, s prodajalno mešanega blaga krasnim trtom ^TftJ®*. skoio vse novo radi rodbinskih razmer takoj aH pozneje za vseliti. Cena zmerna. Naslov pove upr. Slov. Nar. 5516 Spretna prodajalka se takoj sprejme. Prednost imajo one, ki so izvežbane v prodaji čevljev. I. BLA8, trgovina a eevijl, L|abl|ana, Pod Tran-to it. 1. 5515 Vedja tvraka ▼ LJubljani 1*6* perfektnegai ■injiSouodjo (eo. knjigouotfklnjo). Nastop takoj. Ponudbe pod „Auto" na anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5472 ■ i ISec ie m takojšen vstop bilance zmožen knjigovodja aU KnllgOTOdkia]a in dobra pisarniška moč za trgovsko podjetje. Ponudbe na poštni predal št. 14 v Celju. 5507 lić Ponudbe na upravo lliu pod .T.koj" 5SI1 Ba'auihifb vektrtovini i vinom in žganje« išče zvezo z agentom proti proviziji, ki redno potuje po Kranjskem, Ponudbe pod Šifro „Dalmacija Št 5520" na upr. Slov. Naroda. 5502 Dan rtmjm kratek klavir predvojne dobe se ugodno pioda. Naslov pove uprava S. Naroda. 5519 Narodna salolba je pričela z izdajo prevodov Jules Ver-nea. Jules Verneovi potovalni romani so mladini v veliko pobudo, odraaffm v lahko zabavo in poduk. ff I. svasek obseg« deli Mojster Caharija In 99Drama ¥ zraku". ki staneta broiirani IS K, vezani K 20. Dobiva se v Narodni knjigarni v Lfubijani« Prsier-noTe nI. star. T. ti Globoko žalostni a vdani v voljo božjo naznanjamo, da je na§ preljubi predobri soprog, oče, brat, tast In stari oče, gospod Ignacij Tschamernik, sodni oflcijal v p. dne 6. avgusta 1931 ob 9. dopoldne v 85. letu svoje dobe previden 1 sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogret) predragega rajnika se je vršil 8. avgusta 1921 ob 10, dop. ta. pokopafijcu na Brdu. Sv. male se bodo služIle v župnijski cerkvi na Brdu In Gradcu. Lukovica, Ljubljana, Gradec, 8. avg. 1921. Marija Tschamernik roj. Dolsicar, soproga, Marija om. VVelzI In Ana, hčeri, Mafija Rom roj. Tschsmemik, sestra. Zahvala. Za iskeeno sočutje v naii bridki bolesti povodom Izgube našega preljubega nepozabnega soproga, očeta i. t. d. se najpri-srčnejse zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od buzu in daleč spremit predragega rajnika na njegovi zadnji poti. Osobito se zahvaljujemo preč. g. župniku g. dr. O. Churainu za njegovo velikv požrtvovalnost ob bolezni in cenj. gg. uradnikom z Brda. Žalujoči ostali. IHa ie za tako! ncblovtaa nestena soba s poaaalbo za mirnega gospoda uradnika. Ponudbe pod .937 /5483* na upravo Slov. Naroda. 5488 Mk i prodajalka za mešano trgovino na deželi v prijaznem kraju. Biil mo*s vešča vseh v mešano stroko »padajočih predmetov ter dobra manufakturfettnja. Naslov pove upr. Slov. Nar. 5518 dobro otain pienlno Var«*, Itari tra z«. 5514 Lepo zeleno drobno morsko travo Jljer" za modroce nudi železnint A. Sntelk, LJubljana, Zalo. iftta ooata 21. 5487 Naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, teta, sestrična in svakinja dfjakiafa osrtas isie dne 11. avgusta ob 1. ponoči po kratki mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice bo 12. t. m. ob 4. popoldan iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. T LjihljuL H. avgusta 1921. Žalujoča Mm in JorodiiiSi. Kupim ali vzamem v najem frMAuirtA ali K*!aaaa od 100 meterskih B1W?I BSU8 centov naprej. Ponudbe na Jaa Staeaat, Staro - Pe-trovoselo, Slavonija. 5496 Mlad trgov, pomočnik, izurjen v špecerijski skoki, išče služba v mestu ali na deželi. Vstop lahko takoj. Ponudbe na požtno ležeče Vale §t. 3, pošta Medvode. 5524 z Vitom in gospodarskim poslopjem ter sadnim vrtom v neposredni bH' ni Bleda. Ceni 120.000 K. Naslov rove An. /av. Drago Beseljak & dru?, Ljubljana, Sodna ul. 5. 5494 Štanovagii& sredi mesta, obstoječe iz velike sobe z balkonom, kuhinje in shrambe, se za-mrnja. Ponudbe pod .Zamena £495" na ueravo Slov. Naroda. 5495 Žtnitna ponudba! Nižji driavni uiadnik, v kratkem pen-zljonist, želi v svrho poznejše ženitve znanja z gospodično ali vdovo, staro rad 45 let, katera ima v Mariboru prosto stanovanje, obrt aH posestva Pisma je nasloviti na Franc Ketii, posta Rfrftiavci 5525 Lojze se je dne 9. avgusta po kratki in mučni bolezni, previđen s sv. tolažili v cvetu let preselil v večnost. Pogreb se bo vršil dne 11. avgusta ob 6. uri popoldne iz mrtvašnice na radovljiško pokopališče. Bodi Ti lahka zemljica, dragi sin in bratec! Žalujoči starši, bratje in sestre. Družino Zupnnc-Colhnova. Lancovo pri Radovljici, 10. avgusta 1921. rsavi*..Ai "V-;-i;^. 1 • ■ j '.■ 4/- X****'-$> a*w*,«\ , .-'.v I46e ss mesečna soba •* posebnim vhodom eventualno z oskr-Do, ali pa manjše stanovanje z opravo Mi brec oprave proti zel« dobri najemnini. Ponudbe na po a tal predal it. 51. 4*05 Vinska kletarna Ma/iboru s ca 800 W hr a ranih sodov* .-jles. Ieie<%aa1 velDUuii rvrSknd sktašči, 2 kaiKl.jakima prostoroma, z tlek- \čno razsvetljavo in vodovodom, niiho ijemSČino, se za samo 140.000 K odda. onudbe nasloviti pod ,,Vinska kltt" iiribor glavno poštno ležeče. M25 prejme proti dobri plači tvrd. BOCAK, i r2ič. 5504 3 pari prvovrstnih konj za arozdarstvo z vso opremo in k tem spadajočiml vozovi so vsled razdružitve leane tvrdke na orodaj. Konji se lahko vsaki d*n ogledajo v D >mžalah. Poizvedbe v Domžalah na novi poŠti. 5507 pcslovodktnje in prodajalke za trgovine TcodružniceJ z nKSsnlni b'agom, popotnem« irutiene moči s večletno prakso, katere l*ia4o Veselje za na delalo hi znajo rudi same JcuKatJ, se taoelo. Frane DWeac, aWsaW. 5474 Pfijl8i!a s? fte urili Mi Naslov pove upr. SI. Kar. 53« Proda se kompl. iadaja Hans Kraerner NVeitall u. Mensthheit (ropolnoma nova). Erlen, K asfressl trg, slaiČlCama. 5170 Stečaj. Direkciji državnoga dobara „Bclje* potrebna su dva lekara, i to jedan za sedištem u Laku (Feherceglak, žel. stanica Pelmono-g tor), i jedan a Albertfalu (žel. stanica Laškafalu). Dosadašnja plata bila je 4000 dinara godišnje, stan, osvet-Ijenje, ogrev i sve ostale benetldje u pogledu ishrane koje imaju »ostali Činovnici. Osim toga kola i konja, i pravo na tantijemu. Ponude sa naznače njem plata slati generalnoj direkciji državnih dobara do 20. avgusta o. g. Istoj direkciji potrebna su i dva vetertnara (marvena lekara), koji imaju iste beneficije i ista sedišta. Ranije plate nije bilo, pošto su marvem lekari bili pod ugovorom i honorarni, a sada se predvidja 2.000 dinara godišnje. Ponude slati do 20. avgusta. Iz kancelarije generalne direkcije državnih dobara, br. 3124 od 6. avgusta 1921 godine u Beogradu. Otvoritev trgovine! Naznanjam, da sem otvorfl trgovino z mešanim blagom, za kar se cenj. občinstvu najtopleje priporočam. Postrežba točna, cene solidne. S spoštovanjem Hl. Slnlgo], trona. Floftnla Dl. 17. BAKRENI KOTLOVI za pečenje rakije uz vrlo jeftine djene dobijo se na veliko i malo kod: METALLUM - D. D. za promet željeza, kovina i tehničkih proizvoda Detalnja radnja Ilica 112 Telefon 21-09 ZAGREB Poslovnica i skladište Ilica 134 Telefon 1-98 Brzojavi: MetaHum. 5427 -J Bančni pisarniški in tfnnovonfrki prostori v Beogradu. V sredini mesta dam v najem ogel Kosovske in Vlajkovičeve ulice nasproti narodnega parlamenta v hiši kojo želim 1922 na štir nadstropja zgraditi. Keflektanti naj radi sestave načrtov do 25 avgusta t. 1. označijo potrebne prostore in ponudijo mesečno na jemnino. Pojasnila daje arhitekt Ing.KADERAVEK, VARANIM, lati TrftMporibtkro Friedmann & Spielberg Tel. 5849 Wlaa I., Bssksrstrasss Nr. 1. Tal. SMO Bnajavi: FR1EDSPIEL. Internaolonalnl transporti. Specialni transporti ▼ Romunijo, Jugoslavijo ln Ogrsko. NsmJkl Importa! In prekmorskl promet. Najhitrejše odpošiljanje ekspresnih in pošiljatev kosovnega blaga za tuzemstvo in inozemstvo. Oglas. i to za sve vrste automo bio negde na službi kac Auto-Garaži Min. Saobraćaja potrebni su jedan poslovodja za auto-radionicu, jedan nadzornik garaže i jedan magaciner. Uslovi su za poslovodju i nadzornika garaže: da su višego dišni majstori, specialno za automobile " bile. Da ima šoferski ispit i da je ved nadzornik ili poslovodja. Od škole da ima najmanje dva razreda srednje ili kakva stručne škole. Magaciner da Je poznavaoc svih auto - delova i materijala da je već bio zaposlen u tora stanju. Plata nadzornika i poslovodje a 200 din. mesečno, dodataV na skopoću 28.— din. dnevno i na člana porodice a 5 din dnevno. Plata magacinera 180.— din. dodaci isti kao nadzorniku poslovodji. Molbe napisane svojeručno sa dokumentima i opisom gd< je sve radio do danas, poslati do 1. sept. 1921 najdalje. Autc-earaftl Ministarstva taobraotla. Iz kancelarije Ministrstva Saobraćaja br. 25281/21 od 20/VII.21 Lastnina in tisk »Narodne (•sJame* Za ioseratnl dal odgovoran Valentin Kositar. 3Q 59 .E