Politična šola zelo uspela
Organizirala jo je občinska konferenca Zveze komunistov, izvedla pa delavska Univerza Cene Štupar
V zadnjih štirinajstih dneh so se končaie tri oblike uspo-sabijanja komunistov. Z delom sta zaključita trimesečni semi-nar in potitična šola OK ZKS Ljubfjana Bežigrad, pred po-delitvijo diplom pa so na dopi-sni Soli marksizma.
Usposabljanje komumstov na obCinski ravm je že doseglo določene kvalilele. vendar bo polrebno v pnhodnjem obdob-ju dOMti mnoittneji« u»po-tsbHmntm (za kar je izrednega pomena samoizobraževanje in idejnopolitično usposabljanje v OO ZK) in dodelati sistem usposabfjanja v smislu perma-nenlnosti in prilagojenoati po-sameznim sredinam oziroma sUukturam.
Praksa kaže. da 00 ZK, ki imajo zadolženega člana 00 ZK za področje idejnopolitič-nega usposabijanja, dosegajo določene uspehe m imajo si-stem pn usposabljanju. Osnovna naloga vseh, ki so konfiali oblike usposabljanja na obfiinskem nivoju, bo, da bodo organizirali, poživili in popesthli obltke idejnopolittč-nega usposabljanja v OO ZK, \z katerih so jih poslalr na uspo-sabljanje.
Politična Sola OK ZKS je do-segla spodbudne rezultate. Delno so ti uspehi tudi rezultat dobrega vodenja politične 5o-le. Vodja polittčne šole OK ZKS je bil Jože šeme. katerega smo naprosili za oceno:
»Takoj na začetku moram povedati. da je bila sestava udeležencev šole v veliki veči-ni zelo dobra. Ne mtslim na šolsko izobrazbo. temveč na interes Ijudi, ki so sodelovali pri predavan/ih m razgovorih oziroma seminarskih nalogah. Ljudje so na osnovi problem-skih sktepov postavljali vpra-šanja, dajali pripombe in se poskušali vključevati v delo šole. Vidna je bila splošna rainterosiranosl večine udele-žencev politlčne žole. Od 32 prijavljenih je kar 30 udeležen-cev uspešno končalo šolo- To pa pomeni, da so se v dveh mesecih dvakral do trikrat te-densko v popoldanskem času udeleževali predavanj in raz-govorov. ter pri tem 5e izdelo-vali seminarske naloge.
Predavatelji, ki jih je poslala DU »Cene Štupar«. so poseb-no zasiutni za uspeh šole. Prav sestava predavateljev je pripomogla h kvalitetnemu de-
lu. zato naj omenim vsaj neka-tere; tov. Janeza Železmka, ki je primere iz matehalistične dialeklike podkrepil z dokazi, ali tovarišico BaškoviC Ivo. ki je zelo kvalitetno obdelala go-spodarska vprašanja. Lahko ocenim, da so se predavatelji zelo potrudili. Do izraza je pnšla tendenca, da bi bit pro-gram prilagojen aktualnim problemom naše družbe.
S Komisijo za idejnopolitiČ-no usposabljanje pri OK ZKS LJubljana Bežigrad in DU »Ce-ne štupar- smo bili mnenja, da bi morali na koncu šole orga-nizirati obitko preverjan/a zna-nja. O tej ideji smo veliko raz-pravljali in po daljših razgovo-rih prišli do zaključka. da bi lahko uvedli seminarske nalo-ge s posameznega področja, obravnavanega v programu politične šole.
Udeležence smo porazdelili v skupine in jim dati dotočene teme oziroma vprafianja. o ka-terih naj izdelajo seminarske naloge. Na koncu pouka pa so vodje grup podalt poročila o seminarskem delu. ki je bil re-zultat timskega dela.
Lahko potrdimo. da je bila ta metoda zelo uspešna in da so skupine odgovorno izdelale naioge, s kaierimi so tudi na-slopile. To metodo bi biio po-trebno uporabiti tudi na drugih
podobnih oblikah usposablja-nja.
Na koncu šole smo skušali dati žirši rezime, kakSen cilj smo dosegfi in kakšni naj bi bili rezultatt vfoženega truda.
Posebej moram podčrtati, da bi bilo nujno, da se prav tovariši, ki so uspešno končali politično šolo, angažirajo v bi-stvenem zboljšanju idejnopoli-ttčnega usposabljanja v OO ZK in da bi to morala biti ena nji-hovih primarnih nalog,« je de-jal Jože Šeme.
Poliiična šola je zajela 12 tem, in stcer s področij teorije marksizma m malerialistične diaiektike, družbenopolitične-ga sistema SFRJ in samo-upravne problematike. medna-rodne politične situacije, SLO in družbene samozašfiite, go-spodarstva in kadrovske poli-tike.
Predavanja so trajaia 60 ur, skoraj toliko ur pa so udeie-ženci porabili za priprave se-minarskih nalog-
Svoj delež k uspehu politič-ne šole je prispevala tudi OU »Cene Stupar«, ki je z dobrimi predavatelji in metodološko domiselnimi prtjemi pokazata, da bomo morali v pnhodnje več sil posvetiti zasnovi vsebi* ne m oblik idejnopolitičnega usposabljanja.
JANKO PUČNIK