MARIBORSKI Cena 1 Din VTITDIMI w ijviimu Uredništvo m upravai Maribor, tk>»po*k« *. tl /Telefon aradntttvn 2*40, oprav« 24« Uhaja razen nedelja In praznikov vsakdan ob 16. ul / Velja mesečno preje man v upravi el po pošti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutru" v Ljubljani r Poštni Čekovni račun H, 11.400 It JUTRA’ 9f Usodne napake slovenske politike V NEDELJO JIH MORA BITI ZA VEDNO KONEC! Samo še sobota nas loči od nedelje, ko ®P moralo slovensko ljudstvo pri podenskih občinskih volitvah izpričati, če je velj -zrelo in zna presojati, kje je.v Ju-foslaviji njegovo mesto in kje ni. V svoji žalostni preteklosti smo Slovenci zamu-jjj j skoraj vse ugodne trenotke, ko bi si m lahko sami Izboljšali svojo usodo. ;«bakrso še pfičeTe že v~šivl daTnini, V casu slovenske kneževine K a r a u t a n i-‘Az zvezami z Bavarci, ki so nas stale rzavno in narodno svobodo, in so se po-ew ponavljale preko vseh stoletij sred-)eSa in novega veka. Tako smo zaradi y°ie politične nezrelosti 1. 1848, zapra-lii v Avstriji združeno Slovenijo, ki bi ® bili lahko dosegli. Če bi se bilo.to-zgo-Jk>, ne bi bili poznali predvojne gernm-,l2acije, madžarizacije in italijanizacije, , aanes bi bilo vse slovensko ozemlje uženo v Jugoslaviji. Prav tako "smo 0 lastni neumnosti izgubili dvajset let wzneje Beneško Slovenijo, ki m° jo pustili Italiji. Iz novejše dobe bo Pa zadostovalo, če omenimo K o r o š k o "I Plebiscit 10. oktobra 1. 1920r- Ta ebiscit je bil docela nepotreben, zagre-1,1 smo ga sami in' s a m i smo -krivi iz-Subc Koroške. lJa tudi po osvobojen ju Smo storili eiilco vrsto- usodnih napak, ki so nas zko prizadele ter povzročile. da smo ' j* bratih Hrvatih in Srbih izgubili j 1 tistega velikega ‘ugleda;- ki - srno ga eu takoj ob združitvi ž njimi. Usodne lip- za nas ved rib nekatere bivše -pojile stranke; ki niso poznale interesov vrbda, ampak samo interese klik, ki so 'ijill odločale. Sebičniin Stremljenjem sameznikov iz teh ‘klik so se podrejala straIlka!‘ska dela. -iim te konvenl-,0> so se izdajali za nacionaliste, če je 9 Veter drugače potegnil, so proglašali j rodno zavest za paganstvo in greli, ^krenosti in doslednosti niso poznali ni« l *' >n je ne poznajo tudi sedaj. Vse nji-°y° zatrjevanje, da se bore za neka ■ Uela, je grda s I e p i 1)1 pičile a z, ustvarjena zato, da I a ljudi irvjim prikrivala res-j .namene, ki so do golega ego-lični. Ne, tu ni nobene načelnosti, ni lia idealov, ki bi ohranili sVdjo ve-‘ Vo v vsakem položaju. Tit je samohl-.aVstvo, pripravljeno vsak čas na Izdajo "Preklic! L1,1 taki ljudje, katerim prednjačijo bivši sekalci, bi hoteli v nedeljo pri občin-s,:'p volitvah* zavajati naše podežel-fe° ljudstvo in mu dokazovati, da se bo-Za narod! rI’aki ljudje, ki sc zvežejo 5 )e treba tudi z največjimi narodnimi bi V.azniki in s samim Belcebubom, naj bil; voditelji in čuvarji usode naro- Rus i ja samozavestnejša ^ASHINGTON, 13. oktobra. Krogi, ki Hikt ZU vtedi> smatrajo, da je novi kon-v 4 nied Rusijo in Japonsko posledica no« let IJs*varj’enega položaja v Evropi. Sov-6o . *^us‘te nastopa sedaj napram Ja-mnogo energičnejše zato, ker si je tVjj10 evropsko mejo zavarovala s sklcni-8yi?. c?te vrste nenapadalnih pogodb s k *»i sosedi. Kljub temu pa še ni tako nre j Pričakovati oboroženega konflikta * pri mariborski policiji, ki kolo hrani- 50 Sejem za živino. Na sejem 10- ^rn,jc0. prignali 478 glav živine, in sicer D jj lijev, 10 bikov, 128 volov, 318 krav 1,1 telet. Kupčija je bila dobra in je bilo danih 299 glav. Cene za kilogram ž*v®,0 4 že so bile naslednje: debeli voli 3.75 « noldebeli 2.25 Din do 2.75 Din, ^ za rejo 2 do 2.50 Din. biki za klanie - • do 4 Din, krave debele 2.25 do 3 Din. menske 1.25 do 2.50 Din, krave 3 base 1.75 do 2.25 Din, molznice 2.751“ ^ Din, breje krave 2.75 do 3 Din, uda ‘Ug.. vina 3.75 do 4 Din, teleta 6 do 7 Din- ^ ne mesa: volovsko meso I. vrste > ^ 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din kil°? ineso, bikov, krav in telic 5 do 7 Din. ^ letina I. vrste 10 do 14 Din. 11. vrst£>iw. 10 Din. sveža sviniina na 'O rlo 18 D Pereči gospodarski problemi TEŽAVE Z OPRAVIČENJEM VALETE. Reglementiranje izvoza se med drugi-jjd omejitvami zelo neprijetno izraža v določbah o zavarovanju valute pri izvo-ki gospodarstveniku marsikatero noč ae da spati. Bistvo zavarovanja valute j® v tem, da mora država, to je Narodna oanka, prejeti tuja plačilna sredstva za izvoženo blago. S tem se tudi preprečuje eS kapitala, ki je prav zadnje mesece Postal zelo aktualen, tako da je finančno Pdnistrstvo moralo opozoriti davčna obla-s va, naj temu zlu posvečajo vso pozornost in preprečijo vsako zlorabo. , Ako namerava trgovec poslati neko 0'tcino blaga v tujino, se more to zgo-.: 'e na podlagi takozvanega »uvere-> t j. nekakega reverza, da bo v do-cenem roku dal Narodni banki tuja pla-1113 sredstva, ki jih prejme kot proti-rednost za izvoženo blago, na razpola-'n tako pomagal okrepiti njeno devizno al°go, ki jo potrebuje za svoje finančne Pnracije. Ker cene za posamezne predmete .. mso pri vseh trgovcih enake, dolo-• finančno ministrstvo od časa do časa 'novnik. ki je merodajen pri zavarova-I tn valute pri izvozu. Razen tega je do-•citev vrednosti blaga važna tudi zato, Se s tem prepreči beg kapitala v obli- ■ nizke naznačitve vrednosti izvožene-a blaga. Carinarnica potrdi na zadnji frani »uverenja«, ki ga je izdala poobla-c®na banka kot zastopnica Narodne ban-e- količino in vrsto blaga, ki se je od- ■ alo v tujino. Vrednost tega blaga se °ra v določenem roku opravičiti, t. j. ckazati, da je izvoznik prejel proti-rednost v devizah oziroma v odgovar-ločem dinarskem znesku, toda preko enaTnih zavodov. Ako tega ne stori ali .e more storiti, ga oblast prime za vrat n °bčutno kaznuje, ker se domneva, da ra za zlorabo. ■Uo tu je vse v redu in stvari s stali-,c^ narodnega gospodarstva v sedanji 0 i ,^r'ze ni oporekati. Križev pot za iz-oztiika se začenja žc pri določbi, da veta »uverenje« le 45 dni in da mora tr-vec protivrednost za poslano blago v em roku opravičiti ali «opravdati« ka-°r se glasi srbskobrvatski strokovni iz-az- Naši trgovci bi si od veselja nieli oke. ako bi v tem času res mogli dobiti Pačilo /a izvoženo blago. Le malenkosten odstotek je tako srečnih, da valuto anko v določenem roku gladko opravi-Večina si beli glave, kako najti izhod gagate. Od prejemnika ni dobiti de-aria, oblast te pa tišči, da ji poveš, kam ’ dal denar in zakaj ga še ni. Prositi m-aš finančno ministrstvo in kolkovati ^ošnjo s 25 dinarji. Povedati moraš jas-m razločno, zakaj ne moreš opravi-’ »uverenja« in navesti razlotre. tehtne seveda, sicer ti ne verjamejo. Kazni, so hude in gredo v nekih primerih v sto-tisoče. Razen tega se ti pri bodočih po-šiljatvah v tujino delajo razne težave. Navadno ministrstvo dovoli še en rok 45 dni, da izterjaš svoj denar in tako, ako se nakaže v kliringu ali sicer potom denarnega zavoda, opravičiš valuto. Mnogo je tujih trgovcev, ki iz enega ali drugega razloga pošljejo denar kar v dinarjih na en ali drug način, kakor z denarnimi pismi, po slih ali prijateljih itd. To je kaznivo in nedopustno, ker za izvoženo blago niso prišla tuja plačilna sredstva v državo. Oblast smatra, da valute nisi opravičil, pa da dokažeš, da si denar prejel in da od prejemnika nimaš več terjati poravnave računa. Mnogo je primerov, ko tuji trgovec, ki ima proti-terjatve v Jugoslaviji, poravna svoj dolg po privatni kompenzaciji, t. j. naroči svojemu dolžniku v Jugoslaviji, naj temu in temu upniku pošlje določen znesek v di- narjih. To je sicer kaj enostavno, ni pa po deviznih predpisih dovoljeno. Kaznujeta se oba, oni, ki je denar poslal in oni, ki ga je prejel. Pošiljatelj je sicer prejel denar za svoje blago, je pa kaznovan, ker ga je dobil po prepovedani poti. Jasno je, da take omejitve v mednarodni izmeni blaga morajo zelo ovirati naš izvoz. Potrebna je vsekakor temeljita remedura! Bistva zavarovanja valute pri izvozu zaenkrat pač še ne bo mogoče tako hitro odpraviti, ker gospodarski položaj države tega ne dopušča. .Treba pa bo trdote omiliti in odpraviti kazni, kjer je dokazano, da ne gre za prepovedana dejanja. Velik del trgovcev, tudi v mestih, le slabo ali sploh ne pozna zadevnih predpisov in ravna v dobri veri. To je vsekakor treba upoštevati. Rok 45 dni za opravičenje valute je treba razširiti vsaj na 3 mesece. V tem času je laže računati s tem, da dolžnik poravna svoj dolg in nakaže protivrednost v kliringu ali na podoben način. Škoda, ki jo trpi s trdimi predpisi naša zunanja trgovina, je vsekakor zelo velika in nujno zahteva revizijo ustrezajočih predpisov. Volilcem v Krčevini in Košakih! V združenih občinah Krčevina - Košaki - Sv. Peter je zanimanje za novega župana zelo veliko. Vloženi sta bili kar dve listi in je nosilec nacionalne liste g. Janžekovič, nasprotne pa bivši minister g. Vesenjak. Okrog nosilca liste g. Janžekoviča so se zbrali ljudje misli: »Ven s politiko iz naših občin! Potrebno nam je v teh kritičnih časih le umnega gospodarstva!« Njegov nasprotnik, bivši minister g. Vesenjak pa agitira na vse mogoče načine. Poslal je pisma vsem občanom z nekaj izjemami, v katerih hvali sebe in svoje tovariše ter poveličuje njihovo delo za narod in domovino. V »velikih nalogah« obljublja mnogo, premnogo. Vemo pa. da obljube in obeti so v vsakem leti. Obljubljati je lahko, a težje je obljube izpolniti. Naš nosilec liste g. Janžekovič ne obljublja toliko. Prepričani pa smo. da bo mnogo storil. Mi mu zaupamo in bomo vsi volili samo njega. On je domačin, naš človek, ki dobro pozna naše razmere in je že dostikrat pokazal svoje usmiljeno srce do revežev. Ima pa poleg teh dobrin tudi jasno določen gospodarski program in bo pod njegovim vodstvom občina prav dobro napredovala. Na nasprotni listi najdemo tudi gostilničarja Miho Kovačiča iz Št. Petra. Iz za nesljivega vira smo volilci izvedeli, da bo v primeru izvolitve bivši minister g. Vesenjak prepustil župansko mesto njemu. V tem primeru bo torej imela Krče- vina, pa tudi Košaki svojega župana pri Sv. Petru. Značilno je dejstvo, da je na tej listi od 60 odbornikov in namestnikov več kot polovica od Sv. Petra. Mi volilci vemo kaj to pomeni in slutimo, kam pes taco moli. Gospodje v Krčevini in Košakih med 4.400 prebivalci niso našli toliko svojih pristašev in so jih morali poiskati pri Sv. Petru, kjer je tamkajšnji župnik noč in dan na delu pri agitaciji. Včeraj so se pojavili v občini, prvi nasprotni letaki. Volilci naj bodo prepričani, da se politična situacija v državi niti za las ne bo spremenila, čeprav bi bil izvoljen bivši minister g. Vesenjak. Vsi državni in drugi nameščenci, ki stanujete v Krčevini ali Košakih, opravljate pa svojo službo v Mariboru in ste v volilnem imeniku teh dveh občin, smete in morate priti v nedeljo 15. t. m. na volišče. Tam glasujte za našega Ivana Janžekoviča. Nekdo vas je sicer skušal iz-reklamirati, pa mu to ni uspelo. Pridite vsi brez izjeme glasovat! Ptui Sprejem delavnih moči v tovarno. Z ozirom na številna vprašanja obvešča mestna uprava prebivalstvo, da bo nova tekstilna tovarna v Ptuju predvidoma od meseca decembra t. 1. dalje sprejemala delavce in sicer pretežno ženske. Moški pridejo le v toni primeru v poštev, če so bili v tekstilni stroki že zaposleni. Delavke iz mesta, ki reflektirajo na delo v novi tovarni, naj se prijavijo pri mestni upravi. 6d MuUmji, JL vjgodjiL Denes se lahko iznebite vsakršnih bolečin, bodisi ušesnih, zobnih, neuraigije ali bolečin povzročenih od prehiada Aspirin tablete jih odpravijo. Njih zaščitni znak je Baycrjev križ. Brez skrbi vzemite! Ne škodijo Vami ASPIRIN BAVER © V X. jugria k. d. Zagreb. G*/eva 32. CfgUs jr ttgisir. pod S br. 3407 od 1. <11. Častniška čitalnica v Ptuju priredi v soboto 14. t. m. ob 20. uri družabni večer v novih pirostorih v vojašnici kralja Petra. Vabljeni so tudi prijatelji aktivnih in rezervnih častnikov. Gibanje prebivalstva v tretjem četrtletju 1933. V področju, mestne župnije se je poročil 1 par, rojstev je bilo 12, smrtnih primerov po 24; v področju župnije sv. Petra in Pavla se je poročilo 12 parov, rodilo se je 39 otrok, umrlo pa 22 oseb. Neprevidna igra pastirjev. V Janežov- cih pri Sv. Urbanu se je igrala gruča pastirjev s takozvano fračo. Po nesreči pa jo zadela I81etna Antonija Holcova Metnega Franca Remiha naravnost v desno oko. Po odredbi zdravnika dr. Potrča so v hudih bolečinah zvijajočega fanta spravili v bolnišnico, kjer so pa na žalost ugotovili, da je oko izgubljeno m so ga tudi takoj odstranili, da ne izgubi vida še na levem očesu. Kino Ptuj. V soboto 14. fcm. ob 20. uri in v nedeljo 15. tm. ob 18.30 in 20.30 se predvaja opereta »Hrepenenje«. V glavnih vlogah Magda Schneider, Fric Schuiz, Rolf Goth, Herman Thimag. Kot dodatek kulturni film ZKD in Foksov tednik. Saeher- er-Masoch: Vražia skala lo % nekaj tednov je pasel Apostol svo-Credo na planini. Krog njega se je ši-'a veličastna skalna krajina Karpatov, jj a njim so šumeli orni vrhovi pragozda, |.reVeli so hudourniki s hruščem v do-nad njim se je bočilo širno nebo, akor da je tu bliže solncu in ponoči so Osle k njemu zvezde, ki so kakor poučena jabolka visele med vejami smrek, a ki jih mogel utrgati z roko. Sred, planjave, porastle vsepovsod s ^'hčno travo in planinskimi cvetkami, Tastla skala dolomita navpično proti n®bu. Ljudstvo jo je nazivalo »vražjo skalo«. iei^ar *van GrozT1’ 3C' kakor pripovedu-, bajke, prisilil vraga, da je prinesel p. re za cerkev sv. Vasilija ponoči iz v Moskvo. (*°je petelin prvič zapel, je bil vrag lar+^en SVOJe obveznosti in je vrgel ‘etn mestu zadnji steber na zemljo. sUtri °L°b te skale je vladala najgloblja v ufota, kakor na Velikem oceanu, kakor »uščavi... hn. živi ° ie posedal Apostol na svojem vr tedaj mu je včasih bilo, kakor da ne Žka VC^’ Lnkor da je prispel pred nebela Vrfta in čaka. da se mu odpro. In bo/ ^Ea je bil potem samo sinji eter. je n n^m so bežali oblaki, zemlia pa se y treznila, ju tej pustinji, kjer so so oglašali le elementov, kjer ie narava vsa neoskrunjena in deviška, pomerila s temnim pogledom vsakega tujca, kjer so v gozdovih gnila stoletna drevesa, iztrgana od viharja, ne da bi sekira motila njih mir, kjer bi bil človek srečal prrej medveda kakor človeka — tu je sanjal mladi • pastir dan in noč, sam, preč od sveta, in je koval čudne misli, kakor včasih spokorniki in anaboreti. Šel je glas, da so tu zakopani zakladi iz časov tartarskih. Da bi jih mogel dvigniti! In da prebivajo v pečinah boginje! če bi le eno kdaj srečal. Kako lepo bi bilo, če bi imel čudotvorno svetilko ali konja, s katerim bi se dvignil v zrak, kadar bi hotel. In prišel je Apostol na svojih mnogih potovanjih po hribih in dolinah v skrito tokavo, v kateri je stala majhna koča, sestavljena iz smrekovih debel in s streho obteženo s kamenjem. Bližal se je oknom, da bi pogledal v kočo, tedaj pa je stopila na prag grozna starka, ki ga je motrila s skoro sovražnimi pogledi. »Kaj hočeš?« je vprašala. »Ali si ti vidna?« je odvrnil. »Če ti moreni pomagati, hočem to storiti.« »Dvignil bi rad zaklad.« Glasno se je starka zasmejala. V istem času pa je prilezla iz koče kača. ki se je vzpela proti tujcu z ostrim sikanjem. »Glej«, je mrmrala starka, »da najprej najdeš sredstvo, ki te napravi nevidnega: jaz ga že Vlr>Vo iščem, pa ga 'ie morem najti.« »Kakšno je to sredstvo?« Spet se je starka zasmejala. »Najprej moraš najti deviško dekle, mlado in lepo, ko pa si jo našel, ji moraš živi izrezati srce in ga pojesti; potem boš lahko neviden kolikorkrat te bo volja.« »Ali pa mi bo Bog odpustil greh, da prelivam kri radi denarja.« »Ne boš prvi, ki je to storil.« Apostol je povesil glavo in molčal. »Vidim, da ti manjka poguma,« je dejala starka. »In drugega sredstva ni?« »Ne...« Kakor človek podvržen mesečini je hodil Apostol po gorah in je komaj opazil, da se je zdanilo. Vseeno mu je bilo, če je dež ali sneg bičal njegov hrbet. Tudi za hrano se je komaj pobrigal. Podjarmila ga je edina misel, ki ga ni več izpustila. Boril se je proti demonski sili. ki ga je vlekla v prepad, toda boril se je zaman. In spet se je bližal nekega večera vražji skali. Spodaj je šumela črna noč smrek, tu zgoraj pa je visela srebrna laterna polne lune na blcdo-modrem nebu in lila tajinstven prah preko neskončnih pašnikov. Tedaj se je hipoma prikazala iz magične megle ženska, zavita v temne kože ter je zakričala, da je bilo kakor krik orla. ki je našel dobrodošel plen. Apostol se je prestrašil. Menil je. da 'e vzrl eno izmed onih dtviih žen, o katerih govore bajke planink in je hotel pobegniti. Toda v tistem trenotku sta se pojavili pred njim še dve ženski postavi in tudi desno in levo se je zganilo v grmovju. In s smehom so ga tepe divjaikinje preganjale, ko pa je spoznal, da je izgubljen, je padel na kolena in zaprosit za svoje življenje. Že so ga vrgle na tla, ko je dospela vodnica v krvavordečem vihrajočem krilu in suknjiču iz ovčje kože. »No, pobegni, gani se, če moreš,« je zaklicala in mu stopila z nogo na prsa. »Ne umori me«, je prosil Apostol, ».tvoj suženj hočem biti, samo življenje mi daruj.« Prešerno so se dekleta zasmejala. »Kaj misliš, kdo smo me«, je vprašala vodnica. »Divje žene.« »In ti meniš, da te bom zavlekla v skalno votlino, te vzela za svojega moža in te zadavila s svojimi lasmi, ko se te bom naveličala. Tepec, ali ne veš, da smo pastirice, ki pasemo tu gori krave in ovce, kakor ti. Ime mi je Mara Boja-rinko, poznam te. Ti si Apostol Havlšek iz Zabija. « »Zakaj ste me torej preganjale?« »Ker si nam hotel pobegniti.« »Ir. zvezale?« »Da te prestrašimo.« Mara je razvezala vrvi, potem so znosili na kup dračia, in kmalu je zaplapolal ogenj pod vražjo steno, krog katerega so '■■osedli in si nribovedovaH baike o Ča-ovnicah in viH' h in vampirjih. (Se bo nadaljevalo.) Mariborski »V e č e r n i k « Jutra TTIhifff 7 T?»TŽ-f£3PB Marij, Jtkmimms 101 OCEANOPOLIS Liti. Po zmagi nad Istrisovimi oddelki sta Doljan in Jafis pripravljala napad na palačo predsedstva. Vedela sta dobro, da je moč vlade skrajno oslabljena, da pa je predsedstvo še vedno tako dobro utrjeno, da se nikoli ne IM dalo zavzeti brez velikih naporov in žrtev, ki jih je bilo že tako več kakor sta pričakovala. Zato sta sklenila pozvati vlado, naj se brez boja vda. Sestavila sta pismeno svoje zahteve, poklicala enega najzvestejših revolucionarjev, inženjerja Hadame-zisa, ter ga z dvojico neoboroženih bojevnikov poslala kot parlamenterja proti predsedstvu. i Inženjer Hadameziš je srečno prispel do straž pred glavnim vhodom ter prosil, da bi ga peljali k predsedniku. Poveljnik straže se je podal sam v predsedstvo in se čez nekaj časa vrnit s poročilom, da ju predsednik čaka. Nato so Hadamezisu in njegovima spremljevalcema zavezali oči ter ju .odpeljali po stopniščih in hodnikih v dvorano, v kateri so senatorji in Svetovalci še vedno zborovali. Tu so jim šele sneli rute z oči, in Hadamezis je Spregovoril: »Prihajam v imenu vodstva revolucije, da vam izročim to-le spomenico. Naročeno mi je, naj čakam na* odgovor.« »Dobro«, je odgovoril senator Beliš, »odgovorili vam bomo. Prosim vas, da se za nekaj časa odstranite.« Potem se je obrnil k častniku, ki jih je privedel in mu naročil: »Peljite jih v čakalnico!« Častnik je izvršil nairočllo. Odposlanstvo revolucionarjev se je odstranilo. Tedaj je Beliš razgrnil list in čital: »V imenu revolucije, ki se ji je pridružilo celokupno ljudstvo Oceanopolisa, zahtevajoč zase pravico samoodločanja v vseh zadevah skupne usode, pozivamo vlado predsednika Semiša Ramisa, da se vda brez boja in prepreči tako nadaljnje prelivanje krvi. S svojo odločno voljo in junaštvom, pripravljenim žrtvovati za zmago svoje ideje tudi življenje, smo zavzeli -Tutalisov dvorec ter palačo ministrstva notranjih zadev, obenem smo pa premagali tudi oddelke vrhovnega poveljnika, višjega častnika Istrisa. V naših rokah je orožje, ki je popolnoma enako vašemu. Mimo tega stoji za rtaml celokupno ljudstvo potomcev starih Atlan-tov, za vami pa le razredčena četa ljudL k! trepečejo za svoje življenje in vas nikoli ne bodo mogli braniti tako, da vas ne bi dosegla naša roka. Nočemo biti nevredni sinovi svojega visoko kulturnega ljudstva, zato ne maramo nadaljnjega uničevanja ljudi in dobrin. Vaša stvar je neustavljivo izgubljena, zato je edino pametno in modro, da ugodite na* tši zahtevi. Če se vdate, vam obljubljamo, da se ne bo nikomur zgodilo nič žalega. Poskrbeli bomo samo za to, da ne boste mogli uničiti uspehov revolucije. O ostalem bo razpravljalo revolucijsko sodišče. Če ne sprejmete našega predloga, boste odgovarjali osebno za smrt vsakega človeka na vaši in na naši strani. Vaša krivda bo, če se bo prelivala še nadalje kri in se bo uničevalo premoženje naroda. V tem primeru vam ne moremo zagotoviti nobene milosti. Zahtevamo, da nam na našo poslanico takoj odgovorite in postopate z našimi odposlanci tako, kakor zahteva dolžnost vljudnosti in človeške enakopravnosti, ki nam je najvišja dobrina in glavni smoter vstaje. Doljan. Jafiš.« Senatorji,in svetovalci so s pridržanim dihom poslušali stavek za stavkom in so ostali nemi tudi še potem, ko je senator Beliš nehal čitati. Tudi on sam je nekaj časa prevzeto strmel predse, kakor da ne ve, kaj bi. Šele čez nekaj časa je dvignil glavo, ozrl se po svojih tovariših in spregovoril: »Slišali ste zahteve vodstva upornikov, spoznali ste vso nezaslišano predrznost ljudi, ki zahtevajo, da jim mirno in brez'odpora Izročimo tisto oblast, ki je bila deset in desettisočletja v rokah naših prednikov in nas, njihovih živečih potomcev. Nočem vam ničesar svetovati in ničesar odsvetovati. Govorite vi sami in odločite!« »Kaj naj govorimo, kaj odločimo?« je vzkliknil senator Menezis. »Uporniki so se polastili našega lastnega orožja. Bogato so založeni s pripravami za otrp-njevanje in izolacijo. Na razpolago ima- jo tudi stroje za pošiljanje žarkov srnr ' S tem orožjem so kljub vsej vestni i junaški obrambi naših čet zavzeli n * tranje ministrstvo in pokosili do za“n!. ga rhoža čete vrhovnega poveljnika ls * sa. Uničili so nam hišno centralo, kar dokazuje, da imajo svoje pomagače ce v tej palači, v kateri zborujemo. Mun tega so zasedli vse centrale za proizvajanje energije, svetlobe, vode in ziaka« To pomeni, da morejo vsak trenot , kadarkoli se jim vzljubi, uničiti ne samo nas, maryeč tudi sploh vse podniorje-Naš odgovor se mora pač ravnati po te žalostnih, a nespremenljivih dejstvih.« »Strinjam se popolnoma z besedam tovariša Menezisa«, se je oglasil Reizis-»Tepe nas naša nepojmljiva in nepopisna kratkovidnost. Mislili smo, da je nezadovoljstvo, ki je povzročalo skrito mrmranje množic, samo trenoten. _ Pohoden pojav. Ničesar nismo storili, da bi preprečili izbruh vstaje. Ravnali smo kakor slepci, ki ne vidijo ničesar, kar se dogaja okoli njih. Tako je duh upora objel vse ljudstvo, in trdno sem prepriča0' da bi lahko na prste sešteli tiste, ki ne pripadajo našemu razredu, pa so^ nam še zvesti in vdani. Toda naš položaj J® bil še vedno močan, dokler niso imel uporniki v rokah našega orožja, če m jih bili prijeli pravočasno, če bi bili poslali nad nje svoje čete takrat, ko se se niso polastili Tutalisovega dvorca in Pa" lače notranjega ministrstva, bi bil seda. položaj v naših rokah. Toda namesto da bi jih bili napadli, srno prekrižanih ro!< čakali v svojih palačah, kdaj nas Pomagajo in uničijo drugega za drugim' (Dalje prihodnjič.) Poljčane Poroka. Poročila sta še znani železniški uradnik in eden najboljših igralcev tukajšnjega sokolskega odra g, Miro Rito-nja in gospa' Anica Vrtovšek, vdova po davčnem uradniku. Starešini sta bila gg. Krašovic in Kozjek. Bilo srečno! Od doma je pobegnil. Učenec-IV, razreda tukajšnje osnovne šole Ivan Brinar je te dni meril nič tebi nič šel z doma in ga ni že več dni nazaj. Nekateri pravijo, da So ga videli, ko se je odpeljal proti Konjicam. Starši, ki so v velikih skrbeh zanj, prosijo, če bi kdo kaj zvedel o njem, naj to javi semkaj. Fant je precej močan in govori slabo slovenščino. Volileem v Delavsko zbornico. Nacionalni uclavci in riameščenčif V nedeljo 22. oktobra boste dotočili komu zaupate Delavsko zbornico, ki je bila doslej v rokah vaših nasprotnikov. — Vsi, ki ste po vaših zaupnikih zahtevali od glavnega volilnega odbora glasovnice!, jih boste pre jeli te dni v kuvertah, ki jih.boste po glasovanju zopet oddali vašemu zaupniku. Vaša glasovnica je modra, to boste dali v kuverto celo. Drugi dve (rdečo in belo), ki sta nasprotni vašim interesom, dajte v kuverto pretrgan tl Soort Mariborski akademski sabljaški klub sporoča: Vežbanje’smo začeli 1. oktobra v telovadnici dekliške meščanske šole v CankarjeVi ulici (vhod iz Razlagove ulice). Sabi jaške sekcije (dam in gospodov) vadijo vsak torek in petek od 20. ure dalje. Začetniki so oddeljeni ter se bo s 15. tm. otvoril poseben popolnoma locen Začetniški tečaj. V kratkem pride naročeni sabljaški mojster z Dunaja, kjer je dosedaj vežbal na akademiji Umetnosti. Ping«pong sekcija vadi vsako sredo in soboto od 20. ure dalje. Gimnastična sekcija vadi vsako sredo in soboto od 20. ure dalje. Gimnastična sekcija gospodov vežba vsak ponedeljek in četrtek od 18. do - 20: 'tire. Eventuelne pristopne prijave je nasloviti na tajništvo kluba, Aleksandrova eesta 11 I, telefon 23-91 ali pa pr! večernih vajah v telovadnici v roke sekcijskih načelnikov. Na splošno željo ustanavlja klub tudi posebno damsko gimnastično sekcijo. V slučaju zadostnega števila prijav, bo vodila vežbe znana gimnastična učtteluca gdč. Kovačeva. Prijave je nasloviti na tajništvo kluba. Nedeljske prvenstvene tekme bodo sodili: Čakovečki SK .'Ilirija v Čakovcu g. dr. Planinšek, Panonija;6K Ptuj v Murski Soboti g. Vesnaver, SSK Celje:Hermes v Celju g. Oohs. Za prvenstveno tekmo Ra-pid;Zelezničar pa je bil delegiran g. Zupan. Novi termini v tekmovanju nacionalne lige. Upravni odbor JNS-a je na svoji zadnji seji odredil nove termine za odigra nje preloženih in anuliranih tekem, in sicer: 26. novembra v Zagrebu Hašk:Con-cordija, v Beogradu Jugoslavija:Primor-je; 1. decembra v Zagrebu Hašk:Vojvo-dina, 3. decembra v Zagrebu Hašk:.Iugo-slavija. Varaždinska Slavija dobila pojačenje. Izvrstni igralci zagrebške Concordije Ju-govac, Poje in Pleše so izstopili iz Concordije ter se prijavili za varaždinsko Slavijo. Medklubski odbor LNP, službeno. Za nedeljo 15. tm. določena prvenstvena tekma Železničar :Rapid se zaradi policijske prepovedi ne vrši. Prvenstvena tekma Gradjanski (Čakovec) :Svoboda (Maribor) se preloži glasom sporazuma prizadetih klubov na poznejši termin. Poskusna tekma SK Drava:SK Železničar ml. je odpovedana. Tajnik. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljsko prvenstveno tekmo ESSK Maribor rezerva:SK Svoboda rezerva sodi g. Bergant, »Maratonsko kajenje* V Madridu so imeli pred dnevi kaj nenavadno tekmovanje, ki so ga krst'1 »tobačni Maraton«. Sodelovalo je 20 & seb, ki so se kosali med seboj, kdo kadil dalje časa. Med tekmovanjem j11 bilo dovoljeno spati, pač pa jesti in pi" Po 52 urah kajenja se je zgrudil prvi tekmovalec na tla v nezavesti, iz katere se ni več prebudil. Nekaj ur pozneje je umfl' Kc se je že čez dobro uro zgrudil nezavesten drugi kadilec z očitnimi znaki nikotinskega zastrupljenja, je intervenira'3 policija in onemogočila nadaljnje tekmovanje v »maratonskem kajenju«. Samomor romanopisca Landsbergerjm Vesti iz Berlina poročajo, da se je tamkaj v svojem stanovanju zastrupil 5?' ni dr. Artur Landsberger, ki je bil ede® najpriljubljenejših romanopiscev v. Nemčiji. Njegov romam »Kako se je Helde Simon borila z Bogom in hudičem« j® iz” šel v 64. izdajah, dočim so njegova P0” znejša dela »Morala«, »Milijoiftrji«, s^‘ kota Lu«,in »Smej se, bajazzo« dožive*3 po 70 izdaj. Zelo zanimivo je Landsber-gerjevo delo »Berlin brez Zidov«, ki S3 je izdal leta 1927. ih je v njem z točnostjo preroško napovedana in opisft' na sedanja Nemčija. Vzrok samoinoia-znan. Mati p Rasno SVE2E KISLO ZELJE (tudi v glavah farma) dobite v trgovini z živili I. Siraka •tiasl. iostp Skaza, Glavni trg. rotovž. 3903 PREKLICI Podpisani pfekllCcm s tem vse žalitve, ki sem jih v razburjenosti izrekel nap ram zakoncema Mihi in Mariji Mar-šik. — Rupert Robar, Maribor. , ,3903 DEKLICO 17 mesecev stftro. dam za svojo. Ponudbe pod »Vdovec« na upravo »Večernika«. 390! zaboji od Kvasa od 4 do 16 kg na prodaj. M. Vrhunc. Maistrova ulica 17. Prodam STAVBENA PARCELA. v sredini mesta, poceni na prodaj, kakor tudi hiša s tremi stanovanji, kopalnico in vrtom. Vprašati. Židovska u-lica 8. Zidanšek. 3912 lokat LOKAL ZA TRGOVINO ALI OBRT S postranskimi prostori se odda takoj v najem v Trubarjevi ulici It. 9, pritličje. Pojasnila daje Celjska posojilnica d. d. podružnica Maribor ter Mariborski kreditni zavod t. z. o. t. 3900 Stanovanje 'S3SS LEPO STANOVANJE v I. nadstropju, dve sobi Iti kuhinjo, oddam. Magdftlehska ulica 34. 3851 Sluibo išče PRIDNA IN POŠTENA služkinja. ki zna tudi precej kuhati ter opravljati VSa druga gospodinjska dela. Išče- službo s 15. oktobrom, event, tudi pozneje. Naslov je pustiti v upravi »Vdčernifta.« 6021 KUHARICA, zmožna, samostojna gospodinja, išče mesto. Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Večernika«. 3868 MESARSKI POMOČNIK. mlad, išče službo v Mariboru ali okolici. Joško Petrač. Pra-protnlkova ulica 11. Krčevina. 3860 Spomnite se CMD Otvoritveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim z jutriS iijim dnem mesnico in prekajevalnico v Studencih na Aleksandrovi cesti štev. 43. Sc priporoča Roman Brezočnik 3914 mesar in prekajevaiec. Sobo odda , -, SOBO in dobro hrano dobi gospod čisto poceni. Tattenbachova ulica 16, 111., vrata 19. 38871 cirju. OPREMLJENO SOBO. 1 lepo, parket, elektr. luč, uporaba kopalnice, v Pokojnin sketn zavodu. Dr. Verstovške-va ulica 6, II., vrata 19. oddam boljši osebi, najraje *oli-6017 Znižali smo ceno knjigi i ,Prekletstvo ljubezni od Dl 35‘- na Din 23’- Dobite io v upravi Jutra in Večernika v Mariboru, Gosposka ulica štev. 11 Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru v - ... - -