Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno.	^	Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Itokopisi se ne
('.ena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;	w	vračajo. — Cene inseratom po 20 b od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	V	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 9. aprila 1904.	Poštno-hran. št. 849.872
ZADRUGA
/vezina skupščina
dne 7. aprila 1904.
Spomlad je tu.
Narava se vzbuja; njen preporod nam oznanujejo krilati pevci in dišeče cvetke.
Tudi v naši zadružni organizaciji veje spomladanski duh, tudi mi obhajamo nekak preporod.
Pod vtisom in v znamenju tega preporoda vršila se je naša zve-zina skupščina.
Zvezin predsednik g. dr. Jan. Ev. Krek otvoril je ob določeni uri skupščino; v svoj prisrčen pozdrav vpletel je kratko a veleza-nimivo in značilno poročilo o dol-
gem trnjevem potu, po kojem so morala naša premenjena pravila hoditi, p redno so prišla v zadružni register.
Zapisnikarjem imenuje predsednik g. Rožman a in konstatira, Ida se je skupščina pravilno skliJta in da je sklepčna, ker je od tnlj zvezinih zadrug, ki imajo skujm 705 glasov — zastopanih 95 jta,-drug s 318 glasovi i. s. 25 zadrug po svojih načelnikih — ostalih 70 zadrug pa po podnačelni-kih, odbornikih in drugih pooblaščencih1,
Prečita se zapisnik o zadnji zvezini skupščini, t. j. o oni vele-
važni izvanredni zvezini skupščini dne 10. decembra 1903, ki je sklenila premembo pravil in s tem reorganizacijo naše zveze.
Zapisnik se soglasno odobri. Kot druga točka bilo je na dnevnem redu „Poročilo načelstva16. G. dr. Krek poroča o dosedanjem razvoju slovenskega zadružništva in konstatira, da je zadružna ideja pri nas popolnoma prodrla in da naše zadružništvo napreduje.
Število zadrug je že sedaj veliko — a še zmirom raste in poslovanje zadrug se zboljšuje in more postati uzorno, to pa moremo pričakovati le od zadrug, ki se
Podlistek.
Friderik Viljem Raiffeisen.
(Nadaljevanje.)
V spomladi leta 1847 nakupovalo se je skupno žito za sejati in krompir za saditi. Na ta način je ljudstvo pretrpelo čas lakote, ne da bi se preveč zadolžilo in tudi brez vseh drugih zlih nasledkov.
Vas pomanjkanja razkril je popolnoma velik nedostatek, kojega se je pa že tudi prej čutilo: Odeni štvo po živinskih kupcih in pa kreditne razmere revnvjih
posestnikov, za koje ni bilo ni-kakih naprav, ki bi jim dajale potrebni kredit.
Oderustvo po živinskih kupcih poznamo tudi na Slovenskem, saj se tudi pri nas pripeti, da dajo revnim ljudem živino v rejo.
Živinski kupec da kakemu posestniku ali viničarju v rejo tele, ki je vredno morda 40 kron; pogodita se, da bodeta imela vsaki polovico dobička.
V reji ostane žival tako dolgo,
da povrže 2 teleti.
" ’v
Vez štiri leta se pa napravi račun:
Vrednost krave 220 kron „	1. teleta 100	„
„	2-	„	40	„
skupaj 360 kron
od teh dobi vsak polovico, toraj 180 kron.
In v tem tiči najhujše oderuštvo.
Ve bi si dotični posestnik ali viničar tistih 40 kron po 6°/o izposodil in si sam tele kupil — bi moral plačati na glavnici, obrestih in postranskih stroških — v štirih letih 50 kron — a gori zaračunanih 360 kron bi mu ne bilo treba deliti temveč bi bile popolnoma njegove — zgubil je toraj pri reji lep dobiček.
oklepajo oziroma so se tesno oklenile „Zveze11 ter se točno ravnajo po njenih navodilih.
Prilikom lanskoletne zvezine skupščine se je sklepalo o načelih poslovanja pri nedenarnih zadrudah, na podlagi teh načel izdala je zveza navodila; zadruge, ki se ravnajo po teh navodilih, provspe-vajo, njih obstanek je osiguran, one pa, ki se za nobena navodila ne zmenijo, so že propadle — ali pa se bodo — a po svoji lastni krivdi.
Seveda pa je tudi neobhodno potrebno, da spolnujejo odbori in nadzorstva svoje dolžnosti.
Tem potom dosežemo namen svojega delovanja — a ta namen ni političen, kar trdijo nasprotniki slovenskega zadružništva — namen našega zadružnega delovanja je edino-lc preporod gospodarstva na Slovenskem.
Preeej bo mogel hasniti našemu zadružništvu novi revizijski zakon, ravno sedaj se vrši pri nas prehod od dosedanje prostovoljne k obligatorični reviziji; obligato-rična revizija bo pač temeljitejša in tudi vspešnejša, ker daje revizijski zakon zvezam dokaj moči.
Nadalje poroča g. dr. Krek, da je za slovensko zadružništvo neobhodno potrebna centralizacija; vse slovensko zadružništvo naj bo združeno v jedni osrednji zvezi,
In kaj pa kupec!
Dal je za tele 40 kron — čez štiri leta pa je dobil za teh 40 kron — 180 kron — to raj mu je nesel denar na leto 87n/o.
Ali ni to oderuštvo?
Leta 1848 bil je Raiffeisen v sosednem kraju Altenkirchen na zborovanju tamošnjega kmetijskega društva. Na tem zborovanju se je razpravljalo, kako da se naj oderuštvo prepreči in kaj se naj stori za kreditne potrebe kmetijstva.
(Se nadaljuje.)
ki bi mogla biti seveda le v Ljubljani.
To me je napotilo — nadaljuje poročevalec — da sem povabil zastopnike slovenskega zadružništva s Stajarskega, Koroškega, Goriškega, Istre in Kranjskega k enketi; storil sem to kot predsednik zadružne zveze — kar je pač samo ob sebi umevno, tembolj, ker ima Zadružna zveza svoj sedež v Ljubljani in je že sedaj osrednja zveza — saj je največ slovenskih zadrug — i. s. z vseh slovenskih pokrajin — že zdaj v njej združenih.
K enketi so došli zastopniki zadružništva iz vseh pokrajin.
Idejo, da se vse slovensko zadružništvo združi v jedno osrednjo zvezo — sprejeli so prijazno.
(Dalje prihodnjič.)
Nižjeavstrijska mlekarna.
Nižjeavstrijska mlekarna je zadruga in se je vpisala leta 1898 v zadružni register. Postavila in uredila si je veliko mlekarsko poslopje — stavba bila je dovršena koncem 1. 1899.
Država ji je dala znatno pod-
i.	s. 80.000 kron — reci: osemdeset tisoč kron — dežela dala je isti znesek kot brezobrestno posojilo in vrh tega še iz nekega sklada 2°/o posojilo v znesku K 64.000. Stavbeni prostor in stavba stalo je okroglo 350.000 kron — stroji in naprava za luč in kurjavo pa
200.000	kron ; vozov ima zadruga za 18.000 kron ter 47 konj, ki so vredni 22.000 K. Tekoči kredit ima zadruga pri „Nižjeavstrijski centralni blagajni11 — — koji je narasel do naj višjega zneska 373 tisoč kron in se je do konca leta 1903 znižal na K 200.000.
Zadruga pričela je poslovati s
1.	januarjem 1900.
Njen prvi namen je, porabljati za mesto Dunaj mleko manjih posestnikov, s čim si je stavila jako težko nalogo, ker mleko iz kmetskih hlevov ni na tistem dobrem glasu, kakor mleko iz grajščin.
No — zadruga je to krivično mnenje že ovrgla.
Da bi se ji ne moglo očitati, da hoče oškodovati dunajske kup-čevalce z mlekom, nameravala je prvotno, oddajati mleko kupčeval-cem, kar so pa ti odklonili.
Bila je torej prisiljena, oddajati mleko direktno konsumentom.
Ustanovila je filijalke, kojih je bilo koncem 1. 1903 62 — in je imela mlekarna za njih napravo
80.000	kron stroškov.
Kar s početka pridružilo se je nižjeavstrijski mlekarni 13 mlekarskih zadrug, koncem leta 1900 bilo jih je 23, 1901 28, 1902 38 in koncem leta 1903 že 42.
Zadruge so ji uplačale deleže i. s. 10 kron na liter, ki so ga povprečno na dan oddajale.
Na deležih je bilo vplačano koncem leta 1900 K 40.435, 1901 K 106.022, 1902 K 124.210 in koncem leta 1903 156.810 kron.
Mlekarna dobivala je v začetku 4300 litrov mleka na dan, koncem leta 1900 pa že 9370 litrov — koncem leta 1901 13.690 litrov, 1902 17.800 in koncem leta 1903
23.000	litrov mleka na dan. Skupno je prejela leta 1900
2.740.000	litrov — v letu 1901
4.330.000	litrov, v letu 1902
6.069.000	litrov in v letu 1903
7.476.000	litrov mleka.
Izplačala je za mleko v letu
1900	K 356.000 — torej povprečno za liter 13‘3 vinarjev — v letu
1901	K 575.600 — povprečno za liter 13-6 vinarjev — v letu 1902 K 799.700 — povprečno za liter 13T vinarjev — in leta 1903 K 1,300.300 — torej povprečno za liter 17*3 vinarjev.
Surovega masla prejela je mlekarna v letu 1900 19.000 /o/, v letu 1901 37.000 At/, v letu 1902
57.000	kg in v letu 1903 68.000 kg. Jajc je pokupila v letu 1900
286.000,	v 1. 1901 548.000, v 1.
1902	754.000 in v letu 1903
866.000.
Prvo poslovno leto, ko si je morala redne odjemalce šele pri-
dobiti'— imela je zgubo, kojo je pokrila z državno podporo.
V letu 1901 imela je pa že čisti dobiček v znesku K 18.000 in v letu 1902 pa K 99.000, ter je porabila te čiste dobičke za odpis pri stavbah, strojih itd.
Cisti dobiček za 1. 1903 znaša pa okroglo 140.000 kron — in se je vsled tega doplačalo za mleko
36.000	kron in so se zaobresto-vali deleži.
Upravnih stroškov je bilo leta 1900 K 210.000, leta 1901 K
273.000,	leta 1902 K 330.000 in leta 1903 K 388.000.
Mlekarna ima krog 120 uslužbencev. Ce primerjamo upravne stroške z množino mleka, najdemo da so od leta do leta manjši; v letu 1900 prišlo je na liter mleka povprečno T'G? vinarjev, vi. 1901 6*32, v 1. 1902 5*45 vinarjev in v letu 1903 fr 19 vinarjev stroškov.
Tolščoba mleka bila je skoz in skoz povoljna — le v 1. 1903 padla je na 3 5°/o.
Nižjeavstrijska mlekarna pokušala je vse težkoče pričetka — njeni vspehi kažejo, da je iste premagala in sijajno deluje v prid nižjeavstrijskih kmetovalcev.
III. mini občili zbor „Zadružne tiskarne66 v Ljubljani.
V torek, dne 29. marca 1904 je imela „Zadružna tiskarna11, reg. zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani svoj letošnji redni občni zbor, kjer je bil predložen računski zaključek in bilanca za III. upravno leto od 1. januvarja do 31. decembra 1903.
Iz tega je razvidno, da je imela tiskarna v tem letu prometa 270.683 kron 59 h.
Prejemkov je imela 68.469 K 75 h. in izdatkov 67.733 K 46 h., saldo 736 K 29 h.
Konečni uspeli izkazuje čistega dobička 2004 K 4G h.
Dividenda pride za leto 1903 s 5°/o v razdelitev.
Po § 16. zadružnih pravil za izstop iz upravnega sveta izžrebani trije gospodje: Josip Šuman, dr. Ivan Šušteršič in Franc Leskovic so bili na novo soglasno izvoljeni. Namesto prostovoljno iz-stopivšega g. Josip Petriča je bil v upravni svet soglasno izvoljen gosp. I. Roger mlajši.
Dosedanje nadzorstvo obstoječe iz pet gospodov je bilo na novo soglasno izvoljeno.
Razglašanje računskih zaključkov.
Ker morajo biti vsi računski zaključki in bilance do konca junija razglašeni, pozivamo vse svoje članice, da nam dopošljejo takoj svoje računske zaključke.
Novi pisarniški prostori.
Najeli smo nove pisarniške prostore, v koje se preselimo v sredi tega meseca. Prostori so v „Sodnijskih ulicah" št. 4. pritličje — v novi Vodnikovi hiši — blizo sodnijske palače.
Listnica.
Slavni posojilnici v Frankolovem. Rade volje Vam potrjujemo, da Vam računskega zaključka za 1. 1903. niso sestavljali ljubljanski knjigovodje, kojim „Slov. zadruga11 pravi, da so novodobni — in je vsled tega mobilizirala strokovnjaško pero v C. (?) in enako sposobnega strokovnjaka v Gr. za napade, glede kojih smo itak slutili, da jih ni mogel zagrešiti stari posojilničar in urednik. Zadružni pozdrav.
Denarni promet.
Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi:
Škocijan, lir. in p. (24. 3 ) K 1200 —
Selce,	»si	n
B. Bistrica, „ „	„
Gojzd,	j> »	n	n
Smlednik, „ „ „ Starigrad, dr. za št. in z.,
V	D	*1	1»	H n
Žužemberk, h. i. p. ,,
„ 6500 , GOO »	1700
»	819
„ 20.000 „ 2000 3000
Šebrelje,	p. (25. 3.) K Št. Jakob ob Savi		2000-—
b. i. p.	»	350 —
Čatež,	,, ,. ,,	,,	11	2500 —
Škocijan, ., ,. ,,	n	3700- —
Šmartno, „ „ „	„		1000 —
Tržič,	lir. i. p. (27. 3.)		2000-—
Gorje,	n n n	n	n	2000'—
Zg. Tuhinj, „ „ „		3500'—
Škofjaloka, „ „ „	11	3000’—
Vipava,	„ „ „ (29. 3.)	H	5000-—
Staritrg, k. „ „ „	D	8000-—
Šmarje p. L., „ „ .		202 12
V >> 11	11	*1	>1	„	23-62
Kranjskagora, „	„		1000-—
B. Bistrica, h. i. p. „	11	28292 28
Mošnje, hr. i. p. (30. 3 )	11	18 12
Semič,	„ „ „ Leskovica pri Gor.	n	4000 —
>>	,) >t	,,	,,	2200-—
Rogoznica, sen. blag. „	11	900'—
Žužemberk, „ „ „	H	1000'—
Čatež,	„ » „	1)	1200-—
Horjul,	„ „ „ (31. 3.)	H	1000-—
Tržišče,	„ „ „	n	2000 —
B. Bistrica, „ „ „	„	n	785-28
Cetkno,	„ » „	»		4000 —
Mokronog, okr. p os. „	n	1500 —
Višnjagora, h. i. p	„	r>	2900'—
Št. Jernej, slov. pos. „	ti	2000'—
Smlednik, lir. i. p.	„		691'—
Škofjal., Ij. „ „ „ (1. 4.)	»	1000-—
Staraloka, „ „ „	„	H	3000 —
Zagradec, „ „ „	„	n	1500-—
Semič,	„ „ „ Sv. Križ pri Litiji,	n	2000-—
hran. in pos.	„	n	1000 —
Mokronog, okr. pos. „	n	1400 —
Tomišelj, h. i. p. „	n	2000 —
Osap, p. i. kons. dr. (2. 4.)	n	2105
Kranjskagpra, pos. „	n	1000 —
B. Bistrica, hr. i. p. „	n	1404'—
Preska,	„ „ „	„	n	446-—
Zg. 1 uhinj, ,, ,, ,,	,,	ii	2000"—•
Žužemberk, „ „ „	n	2000 —
Škocijan, „ „ „	„	H	1300-—
Struge,	„ „ ,	„	ii	1000-—
Gore,	» „ „	„	n	1800'—
Soiica,	,, ,, ,,	,,	ii	1350 —
S. Kunigunda, h. i. p. „	i»	1600-—
Bled,	hr. i. p. (3. 4.)	n	2500-—
Naklo,	hr. in p. (30. 3.)	v	200 —
I|?>	n » »	4.)	n	1500 —
Zagradec, „ „ „	„	n	2600-—
Trnovo,	„ „ „	„	n	3000 —
Izlake,	„ „ „	„ Selce,	„ „ „	”	3000-— 20G2
B. Bistrica, „ „ „	„	n	814-04
11 >1 11 11 11 11	n	529-3G
11	11	11	11	11	i)	ii	1123-95
11	11	H 11	11	il	ii	305-39
Vel. Lašče, „ „ „ Leskovica pri Gor.	11	500'—
vasi, h. i. p.		1000 —
B. Bistrica, h. i. p.	(3- 4.)	K	1390
Št. Peter, „ „ „		n	7500
Cerklje,	„ „ .		ii	1500
Višnjagora, „ „ „	V	ii	2100
Škofjal., Ij. „ „ „		ii	1000
Idrija, Ij. „ „ „	n	ii	G00
Staritrg, km. h. i. p.	(0. 4.)	ii	5000
Rečica, Ij. „ „ „	»		5000
Blagovica, „ „ „	n	»	2700
Gorje,	„ , .	„	v	2000
Škocijan, „ „ „	„	n	1000
Tržič » n n		n	1500
Mokronog, okr. „	v		1000
Crnivrh, hr. i. p.		n	3000
Srednjavas,, „ ,	n	n	882
Senožeče, „ , „	(7. 4.)	n	G00
Višnjagora, „ „ „	11	n	800
Horjul,	„ „ „		n	300
Radeče, okr.	„	,,	11	2000
B. Bistrica, h. i. p.		n	1500
Višnjagora, „ „ „	n	n	2000
Mošnje,	„ „ „	n		3300
Ribnica, „ „ „	n		10.000
Vrhnika, „ „ „	„	„	5000
Jesenice, „ „ „		„	1500
Senožeče, „ „ „	„	„	800
Št.Juro.j.ž. „ „ „	ii		2000
Češnjica, „ „ „ Šmartno pri Litiji,	v		4000
h. i. p.	ii	v	1000
Radeče, okr. pos.	ii	ii	3000
Dobrepolje, pos.	ii	>>	7000
Kanal, okr. pos.	ii	>>	5000
Smlednik, „ „ „	n	n	800
Vojsko,	„ „ „	(8. 4.)	n	276
Rovte,	,, ,, ,,	11	ii	1400
Konjice, km. dr.	it	n	100
Staral. Ij., hr. i. p. (9. 4.)		n	3000
Horjul,	„ „ „	n	n	4500
Mokronog, okr. pos. (10. 4.)		>>	1000
B. Bistrica, hr. i. p.	n	ii	1024
Mengeš, „ „ „ Sv. Kunigunda,	n	»	1000
hr. i. p.	v	n	1060
Št. Jur p. K. „ „ „	v	n	800
Kandija, „ „ „	n	„	7000
»Kmetijsko društvo v Vipavi«
ima na prodaj še 3000 amer. ključev R, portalis za suho cepljenje sposobnih po 14 kron za tisoč, do 20 000 amer. ključev za hilfanje po 5 kron tisoč, 350 kom. cepljenih trt bel. burgundec in 400 komadov silvanca po 20 vin. kom. 221 G—1
Pozor!
„Gospodarska zveza“ sprejema naročila za domače lanene preše (tropine) po 19 K za 100/rg brez vreče.
Prirmrn/ia ca ■ Vzajemna zavaroval-
rnporoLd se. Ilicil lir<)1i |l(>žlu„i,n
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: l.juhljana, Med jatova hiša.
Seme pravega Kašelskega zelja
— lastni pri telek, kaljivost zajamčena — katero naredi lepo trde in debele glave, prodaja 2 dky za 80 v. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju p Zalog pri Ljubljani. Naročilu je ob jednem pridejati naročnino, ■j" To zelje je priznano najboljša vrsta za .J, naše kraje kar dokazujejo mnogobrojna pohvalna pisma mojih naročnikov. Naslov: Ig. Mercina Zg. Kašel pošta Zalog.
Staro dobro ohranjeno Lojeno
mlekarsko orodje, kakor „Alfa" posnemal-nik, kateri pomame v 1 uri od 100 do 200 litrov mleka in k temu potrebne vrče itd. kupi po ne pretirani ceni : Jakob Malavašič, posestnik, Št. Jošt nad Vrhniko.
1000—1200 jablanovih debele
dobre vrste cepljene 2—8 leta stare. Cena od 40—60 vin. postaja Škofja Loka. — Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki.
Najbolje istersko vino spe £
znano, v Tinjanu.
Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove" ali pa na upravitelja tega društva gosp Šime Defar v Tinjanu.
Jajca za valjenje od plem. kur.
1. Plumut Rocks, 2. Hudan z velikim čopom, 3. Srebrnovratne in 4. Bele Dorking, 5. Bele Tatjane, 6 Velike viandot, 7. Sre-brnoprižne in 8. Zlaloprižne Hamburžanke tucet za 5 kron Burja jajca ena 80 v, od velikih laških gosi ena 1 krono. Velike francozke Kunce (zajce) po 3 do G kron enega prodaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje — Štajersko.	219 6—2
Dobro izvežban sirar in mlekar
kateri razume tudi nekoliko knjigovodstva in računstva, dobi dobro službo. Naslov pove Gospodarska Zveza v Ljubljani.
Nervoznost pri otrocih.
Šiba našega časa, nervoznost, se pričenja, kakor spoznavamo čimdalje bolj, nemalukdaj že v otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom nepremišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, tako pivo, kavo. Sele nedavno je sloveč učenjak ponovno poudarjal, da takih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. Za najboljši nadomestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kathreinei-jeva Kneippova sladna kava Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja.
	206 20-6
rr —			 ^
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v 7avojili z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.
------- ,	.. r—d)
^<sš8€Xe38s>^------
— 101 -
Denarni prometi in bilance
Hranilnica in posojilnica v Borovnici,
reg. zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903.
Člani: stanje začetkom leta 98, v upravnem letu prirasli«) 112, odpadla 2, slanje koncem leta 208.
Deleži: začetkom leta K 440, v upravnem letu prirastlo K 248, odpadlo K 8, koncem leta K G80; odpovedano: 2. Denarni promet: K 417.22304.
Prejemki (Debel)	K	h	Izdatki (Kredit)	r*		h
Deleži	 Hranilne vloge .	. Vrnjena posojila.	. Vrnjeni nalož denar Obresti nal denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Got. začetkom 1. 1!)03	2t8 119.998 30 324 17.500 178 8,812 311 111 2 106 1	53 24 47 13 39	Deleži	 Vzdignj. bran. vloge Dana posojila .	.	. Naložen denar . Inventar nepremični Obr. hr. vlog izplač Obr. pos. povrnjene Upr. in uradni stroški Ren. dav. in ne p pr Obr hr. vlog kapital. Golov. 31. dec 1903	8 40 515 112.801 32 010 14 490 308 38 205 39 7005 2.136	71 80 24 73 60 10 53 57 48
201) 67«)		76		209 679	70
1			II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		177.270	50	Deleži		080	
Naložen denar .	.	15 082	42	Hranilne vloge s ka-		
Inventar premični .	197	31	pilaliz. obrestmi .	206 470	40
„	nepremični	14 200	20	Predplač obr. posojil	514	90
Zaostale obr. posojil	197	15	Rezervni zaklad, °/o	483	89
Gotov. 31. dec 1903	2.130	48	čisti dobiček .	.	.	1.540	87
j 209.090		12		209.090	12
II					
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903.
Deleži: začetkom leta 1903 K 480, v upravnem letu prirastlo K 32, odpadlo K 32; koncem leta K 480; odpovedano: 8. Denarni promet: K 224.451 •42.
												
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
II Deleži	 32			Deleži		32			Posojila		54.001	52	Deleži		480	
Hranilne vloge . .	30 604	74	Vzdignj hran. vloge	30 405	40		Delež pri „G. zvezi“	200	—	Hranilne vloge s ka-		
Tekoči račun .	.	.	30 046	95	Tekoči račun .	.	.	21.700	—		Inventar premični .	6	84	pitaliz. obrestmi .	47.577	18
Vrnjena posojila.	.	40.394	52	Dana p sojila .	.	50.408	02		Zaostale obr. posojil	182	90	Izposojila ....	6.046	36
Zamudne obresti	47	25	Inventar premični .	7	00		Gotov. 31. dec 1903	2.270	88	Predpl. obr. posojil	673	88
Plač. obr. od posojil	4.253	13	Obr. hr. vlog izplač.	202	81					Rezervni zaklad . .	1.389	09
Upr. in uradni prisp.	288	88	,	,	»	kapit	1.741	28					Čisti dobiček .	. .	504	63
Pristopnine . . .	40	—	Obr. pos. povrnjene	87	41							
Gotov začetkom leta	1 057	08	Upr. in uradni stroški	373	78							
			Ren dav. in nep. pr.	28	96							
			Obresti tek. računa	42	95							
			Gotov. 31. dec. 1903	2.270	88							
1 113.301		15	|| 113.301		15		1 56 002		14		50.602	14
|| |			II				T"					
Hranilnica in posojilnica v Skriljah,
registrovana zadruga z neomej. zavezo, za četrto upravno leto 1903.
Člani: v 1. 1903 prirastlo 21, odpadlo 6; koncem leta 108 s vplačanimi deleži 1080 K. Denarni promet: K 35.032-74.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	b
Vrnjena posojila	5 020		Dana posojila .	.	9 040	
Prejete branil- vloge	9.164	41	Izplač. kran vloge .	7 031	28
„	pos. obresti	1.481	73	„	„ obresti	4(i	28
Prejeti upr. stroški	25	80	Upravni stroški .	.	91	69
Vplačani deleži . .	210	—	Najemščina . . .	10	—
Vplačane vstopnine	21	—	Obresti od izposoji!	896	11
I Izposojila ....	1.500	—	Nakupljen inventar .	10	00
Gotov. 31. dec. 1902	310	87	Povrnjene obresti .	33	02
			Nagrade ....	70	—
			Izplačani deleži . .	60	—
			Davek 		3	35
			Gotov. 31 dec. 1903.	434	88
	17.733	81		17.733	81
			II	1		
1 Imetje (Aktiva)	*	b	Dolgovi (Pasiva)	^ K	b
Posojila		20 511		Deleži		1.080	
Naložen denar, . .	205	—	Hranilne vloge s k a-		
Inventar . i .	.	420	09	pitaliz. obrestmi .	7.709	32
Gotov 31 dec. 1903	434	88	Izposojila ....	18 500	—
			Rezervni zaklad .	.	100	09
			Čisti dobiček	115	56
	27 570	97		27.570	97
	1				
Hranilnica in posojilnica v Stari Loki,
reg. zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903.
Člani: koncem I. 1902 212, v 1. 1903 prirastlo 11, odpadli 4, koncem leta 219.
Deleži: začetkom leta K 424, v upravnem letu prirastlo K 22, odpadlo K 8, koncem leta K 438; odpovedano: O. Denarni promet: K 447.871‘S?.
Prejemki (Debet) 11 K		h	Izdatki (Kredit)	K	b
Deleži		22		Deleži	!	8	
Hranilne vloge .	90.657	22	Vzdignj. hran. vloge	80.528	64
Vinjena posojila	25.988	47	Dana posojila .	. j	33.160	—
Vrnjeni nul. denar .	89.165	06	Naložen denar . . 1	96.783	80
Obresti nal. denarja |	3.118		74	Inventar premični .	432	98
Obresti deleža pri Zadružni tiskarni	60	46	Obr. hr. vlog izplač. Obr. hranilnih vlog	610	47
Plač. obr. od posojil	10.093	12	kapitalizovane.	.	9.605	86
Upr. in uradni prisp.	37	88	Obr. pos. povrnjene	60	71
Pristopnine . . . Golov, začetkom leta	11 6.123	79	Upr. in uradni stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbine . Podpore .... Gotov. 31. dec. 1903	718 144 510 2 684	92 25 11
	225.277	74	|| 225.277		74
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	— K	h
Posojila	 Naložen denar .	. Inv. prem 10°/o odp. Zaostale obr. posojil Delež pri „Gos zv.“ „ „Zad. tiskar “ Gotov. 31. dec. 1903	207.464 62.635 562 349 1.000 1.000 2 684	75 73 82 63 11	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Pred pl. obr. izposoji! Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . .	438 265.606 1.626 6 797 1 228	69 75 55 05
	275.697	04	|| 275.697		04
	!		I		
Hranilnica in posojilnica v Šmariji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903.
Člani: stanje začetkom leta 183, v upravnem letu prirastlo 15, odpadlo 6, koncem leta 192.
Deleži: začetkom leta K 192, v upravnem letu prirastlo Iv 30, odpadlo K 12, koncem leta K 384; odpovedano: 0. Denarni promet: K 182.503-83.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		30		Deleži		12	
Hranilne vloge . .	43.036	90	Vzdignj. hran. vloge	47 113	56
Vrnjena posojila. .	5 400	—	Dana posojila. . .;	10 084	—
Vrnjeni nal. denar .	37.600	—	Naložen denar .	.	29 124	58
Obresti nal. denarja	1.124	58	Obr. lir. vlog izplač. ji	496	45
Plač. obr. od posojil	2.259	06	Obr. pos. povrnjene j	19	49
Upr. in uradni prisp	106	72	Upr. in uradni stroški j!	184	63
Pristopnine . .	.	15	—	Obr. lir. vlog kapital ;	2.172	18
Golov, začetkom leta	3 724	68	Gotov 31 dec. 1903	4.090	05
I 93.296		94		93.296	94
II					
Imelje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	'<	h
Posojila	 Naložen denar .	. Inv. prem. 10"/o odp Zaostale obr. posojil Gotov. 31 dec. 1903	38.974 24.162 175 44 4.090	02 13 83 05	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Ped pl obr posojil . Rezerv, zaklad in °/" Cisti dobiček . . .	384. 66.040 167 421 432	89 21 48 45
	67.446	03		67 446 03	
				1	
Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903.
Člani: koncem leta 1902 131, v letu 1903 pristopilo 36, izstopila 2; koncem leta 330.
Deleži: začetkom leta K 262, v upravnem letu prirastlo K 72, odpadlo K 4, koncem leta K 165; odpovedan; 0. Denarni promet: K 153.278-22.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		72		Deleži		4	
Hranilne vloge .	.	43 015	60	Vzdignjene hranilne		
Vrnjena posojila.	.	7 430	—	vloge		26.955	28
Vrnjeni nalož. denar	18 300	—	Dana posojila .	.	21.914	—
Plač. obr. od posojil	2.734	76	Naložen denar .	.	26 800	—
Knjižice		9	60	Obr. hranilnih vlog		
Upr. in uradni prisp.	92	10	izplačane .	.	.	206	97
Pristopnine . . .	36	—	Obresti posojil povr-		
Gotov, začetkom leta	5 370	14	njene		28	36
			Upr. in urad. stroški	271	21
			Rentni davek in ne-		
			posredne pristoji).	38	20
			Gotov. 31. dec. 1903	842	18
1 77.060		20		77.060	20
11 1			II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K | b	
Posojila	 Naložen denar, °/o . Inv prem. 10°/o odp. Zaostale obr. posojil Gotov. 31. dec. 1903	66.899 28 179 220 263 842	94 51 47 18	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Predplačane obresti posojil .	.	. Rezervni zaklad, °/o Cisti dobiček . . .	330 94.966 8 523 577	04 26 80
96.405		10		96.405	10


Posojilnica v Št. liju pod Turjakom,
vegistrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1903.
Člani: koncem leta 1902 108, v I. 1903 pristopilo 33, izstopilo 7; koncem leta 134.
Deleži: začetkom 1. 1903 K 1.090, v upravnem letu prirastlo K 330, odpadlo K 70; koncem leta K 1.350; odpovedano: 7. Denarni promet: K 184.936 67.
Prejemki (Debet)	r	K	h	Izdatki (Kredit)	K	b		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	b
Deleži		i	330		Deleži	I	70				Posojila. • . . .	04.738	29	Deleži		1 350	
Hranilne vloge s ka-				Vzdignjene br. vloge	40100	81		Naložen denar .	.	15 161	00	Hranilne vloge s ka-		
pitalizov. obrestmi		54.0(il	40	Dana posojila . .	28.124	09		Inventar premični .	700	—	pitalizov. obrestmi	78 507	82
Vrnjena posojila		9 075	29	Naložen denar . .	20.140	16		Zaostale obr. posojil	313	04	Pedpl. obresti posojil	577	—
Vrnjeni nal. denar .		25 201	—	Inventar premični .	183	18		Vr. tiskov, in kolekov	30	40	Rezervni zaklad .	.	479	43
Obresti nal. denarja		735	03	Obr. br. vlog izplač	81	70		Delež pri „G zvezi'	200	—	Pristopnina .	.	.	60	—
Plač. obr. od posojil j		2.902	72	.	»	, kapit.	2.834	93		Got koncem 1. 1903	370	11	Cisti dobiček . . .	478	90
Zamudne obresti .		14	34	Obr. pos. povrnjene	58	09							
Upr. in uradni prisp.		89	41	Upr. in uradni stroški;	430	30							
Pristopnine .	.	.		Oti	—	Rentni davek in ne-									
Za koleke in knjižice		40	20	posredne pristoji)	28	02							
Got začetkom 1.1903		141	—	Delež pri „G. zvezi“	200	—							
				Za koleke ....	29	—							
				Got. koncem I. 1903	370	11							
		92.050	39		92.650	39			81 519	50		81.519	50
I	I 1				II					Tl				
Hranilnica in posojilnica v Št. Jurji pri Kranju,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1903. člani: koncem I. 1902 177, v upravnem letu pristopilo 62, izstopilo 5, koncem 1. 1903 234.
Deleži: začetkom leta K 354, v upravnem letu prirastlo K 124, odpadlo K 10, koncem leta K 468; odpovedano: 1. Denarni promet: 217.294'33.
Prejemki (Debet) |	K	h	Izdatki (Kredit)	K		b
Deleži	 124- Hranilne vloge . . j 54 839 Vrnjena posojila . .	22 650 Vrnjeni nal. denar . |j 20.4'00 Obr. nalož. denarja Ji	451 Plač. obr. od posojil !|	4 410 Upr in uradni prisp. j	226 Pristopnine .	. . jj	02 Gotov, začetkom leta	589	89 55 98 40 04	Deleži	 Vzdiguj, hran. vloge Dana posojila .	. Naložen denar . . Inventar premični . Obr. hr. vlog izplač. »	»	» kapit Obr. pos. povrnjene Upr. in uradni stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbine . Prehodni .... Gotov. 31. dec. 1903	10 29 412 38 842 34.451 80 253 3 900 47 387 43 39 2.225	23 55 38 87 78 23 28 47 68 39
1 109.759	86		109.759 80	
1			1	
Imetje (Aktiva)	K		b	Dolgovi (Pasiva)	K		b
Posojila	 Naložen denar . ■ Inventar premični • Zaost. obr. izposojil Vrednost kolekov . Nepovr. prehodni . Gotov. 31. dec. 1903	! 90.612 | 14.341 220 707 7 39 2.225	1	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pilaliz. obrestmi . Pred p. obresti posojil Rez. zaklad, °/o . . Čisti dobiček . . .	458 105.933 106 953 698	08 22 33 43
	108.159	Oti		108.159	Oti
II					
Gospodarska zadruga na Češnjici v Selški dolini,
reg. zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903.
Člani: koncem I. 1902 199, v upravnem letu pristopilo 6, izstopilo 12, koncem leta 193 s vplačanimi deleži v znesku K 3.307; odpovedano: 6.
Denarni promet: K 96.50202.
Prejemki (Debel)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	b		Imetje (Aktiva)	K	b					 ; Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost 1. 1902	1 654	00	Izplačani deleži .	.	229			Vrednost blaga .	.	10 500	20	Deleži		3.307	
Vplačani deleži .	.	28	—	Vrnjena izposojila .	2.127	52		Terjatve na blagu pri			Izposojila . . .	24,482	—
Pristopnine . . .	6	—	Izdatki za blago .	39.468	32		zadružnikih . .	5.364	80	Dolg na blagu nezad	4.403	84
Izposojila ....	2 100	—	Voznina		1.859	8!)		Vr. nepr. inventarja	19.513	05	Dolg na obr. od dolga		
Prejemki za blago .	44 593	52	Užitnina ....	281	78		Vr. prem. inventarja	504	25	na posestvu . .	50	—
Račun tehtnice . .	35	30	Inventar premični .	58	90		Vrednost tehtnice .	262	44	Dolg na posestvu .	1.000		
Za les		140	—	Davki		141	45		Delež pri „G zvezi'	200	—	Rez. zaklad . . .	4.491	08
			Neposr pristojbina .	—	40		Gotov, konec 1. 1903	011	74	Cisti dobiček . . .	227	90
			Upravni stroški .	.	2 553	78							
			Obresti izposojil. .	1.224	10							
			Gotov konec 1. 1903	011	74							
	48 550	88		48 556	88			36.902	48		36.962	48
							\\ II					
Kmetijsko društvo v Gorjah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903.
Člani: koncem leta 1902 182, v upravnem letu pristopil 1, izstopili 3, koncem leta 180 s vplačanimi deleži v znesku K 5.429-50; odpovedano: G.
Denarni promet: K 121.73607.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit) !l K		h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1. 1002	733	52	Izplačani deleži . .	300			Vrednost blaga . .	18.166	84	Deleži ....	5.429	50
Vplačani deleži .	20	50	Izdatki za blago . .	55 097	47		Terjatve na blagu pri			Neizpl. obr. deležev	447	22
Vpisnina ....	2	—	Voznina ....	1 974	02		zadružnikih . .	7 985	66	Izposojila ....	8 900	—
Prejemki za blago .	00,775	49	Užitnina ....	295	70		Vredn. prem. invent.	901	26	Dolg na blagu nezad.	11.992	17
Vrnjeni užiln. davek	9	23	Najemnina....	575	70		Delež pri „G. zvezi*	200	—	Rezervni zaklad, °/o	1 187	90
Vrnjena vožnja od železnice . ,	.			Neposredna pristoj-				Deleži pri hranilnici	4	—	Cisti dobiček .	. .	676	02
	14	82	bina		56	91		Got. koncem 1. 1903	1 375	05			
			Upravni stroški . . Obresti deležev in iz-	1.246	52							
			posojil ....	634	19							
			Got koncem 1. 1903	1.375	05							
	61.555	56		61.555	56			28.632	Sl	! 28 632		81
	1			I 1			II	1					
Konsumno društvo v Robu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903.
Člani: v upravnem letu 1903 pristopilo 116, izstopilo 0, koncem leta 116 s vplačanimi deleži v znesku K 74V—;
odpovedano: 0.
Denarni promet: K 19.61224.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Vplačani deleži . . Pristopnine .	.	. Izposojila .... Prejemki za blago . Za zadružne knjižice	741 116 806 8.124 34	14 07 80	Vrnjena izposojila . Izdatki za blago .	. Voznina	 Užitnina .... Inventar premični . Upravni stroški Stroški pri izposojilu z obrestmi . . . Tožbeni stroški . . Procenti .... Gotov, koncem leta	306 7.733 311 4 297 486 26 384 240 31	14 83 36 20 68 13 67 22 78
9 822		01		9.822	01
II	1				1	
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga . .	7 460	45	Deleži		741	
Terjatve na blagu pri			Neizpl. obr. deležev	11	51
zadružnikih .	.	271	88	Izposojila ....	5(X)	—
Vredn. prem invent	267	92	Dolg na blagu nezad.	6.679	(M)
Terjatve pri nezad r	396	14	Čisti dobiček .	.	.	496	06
Got. koncem 1. 1903	31	78			
	8.428	17		8.428	17
					
Sodarske zadruge za Selško dolino na Češnjici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903.
Člani: začetkom leta 52, v upravnem letu pristopilo 5, izstopili 2; koncem leta 55 s vplačanimi deleži v znesku K 2.185'—; odpovedano 0.
Denarni promet: K 80.988'69.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
1 i i	3.462	23	Izplačani deleži .	. ]	,3	
Vplačani deleži .	.	1 216	—	Vrnjena izposojila .]	5 912	50
Pristopnine .	.	.	25	—	Izdatki za blago. .	25.763	24
Izposojila ....	5.910	62	Voznina		1.910	27
Prejemki za blago .	29.608	66	Inventar nepremični	3.082	98
Prehodni ....	720	—	„	premični .	346	58
Zakupnina od zemlj.	32	—	Neposredna pristoj-		
			bina			80
			Upravni stroški .	.	1 804	81
			Obresti od izposojil	260	—
			Prehodni ....	780	—
			Delež „Gospodarske		
			zveze.* .	.	.	.	200	—
			Gotovina konec leta		
			1903 		960	33
	40.974	51		40.974	51
II	1			II 1		
Imetje (Aktiva) |	nr	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Terjatev na blagu pri nezadružnikih .	. Vrednost zemljišča . Vredn. prem, inven. Delež pri „Gosp. zv.* Vrednost skladišča . Golov. 31. dec. 1903	4.066 3 000 332 200 625 960	70 91 33	Deleži	 Izposojila .... Dolg na blagu zadr. Rezervni zaklad, °/o Čisli dobiček 1903 .	2.185 6.108 616 446 739	12 60 10 12
	9 184	94		9.184	94
			II	1 1		
Kmetijsko berilo.
Poljedelstvo.
O kolobarjenju.
Oče Matjaž, istina je, vi ste kmet natančno tako, kot stoji v bukvah pisan. Kar ste se naučili od svojega rajnega očeta, tega se zvesto držite in niste zadovoljni, da bi se izpremenila najmanjša st v a rica. Samo vrata v hiši imajo zdaj ključavnico mesto priproste kljuke, kajti kljuka je zdaj pri koncu, ko prihaja toliko nepovabljenih gostov k hiši. S trskami tudi več ne kurite, smole ni tako lahko dobiti, petrolej gori ceneje, lepše in ne napravlja toliko sitnosti. Starodavni, popolnoma leseni plug ste tudi potisnili v skrit kot pod streho, vaši voli korakajo pred lepim, trpežnim, železnim plugom, morda celo Sakovim. Mesto ovsene brozge pijete pivo, v mar-sikakem kraju se nalivajo ljudje tudi s hud .... pijačo — žganjem. Z eno besedo, marsikaj ste, radi ali neradi, vendarle izpremenili. Ljubi čas hiti, časi se spreminjajo in mi se spreminjamo ž njimi. Kdor ne gre ž njimi, zaostane, se zgubi.
Oče Matjaž, tako je in tako je posebno s kmetom, z vami. Kmetovalci, ki bi radi še dandanes po starem gospodarili, ti porivajo sami sebe počasi med ne-porabno starino in večinoma pride njihova očetovska dedščina na boben. Prav se jim godi. Zakaj pa slepijo sami sebe in ne delajo za čas, v katerem žive. Kmetje, ki žive v krajih, kjer cveto sladkorne tovarne, sadijo sladkorno peso, zavrgli so stari način kolobarjenja in pripravili polje za saditev pese in dobro se jim godi. Kraji, kjer je zemlja za cikorijo pripravna, goje cikorijo, drugodi zelje, čebulo, lan itd. z eno besedo, sadi se, kar prinaša denar, za kav je svet pripraven, za kar je dovolj delavnih sil, za kar je pripravno podnebje in tržne razmere, a nič več se ne
sadi ono, kar so očetje svoje dni sadili in močno sadili.
Mnogi sejejo danes pšenico, pa zemlje za pšenico nimajo. Florijan seje ječmen na njivo, ki je komaj dobra za ajdo. Hočem namreč reči, očka Matjaž, da ni vsaka reč za vse: kdor si hoče urediti pametno kolobarjenje, si mora najprej jasno postaviti pred oči svoje njive in reči: „Moja zemlja je taka in taka, na taki zemlji rastejo te in te rastline, torej moram tudi kolobarjenje po tem uravnati. Tamle na oglu mlinarjevega imam kos črne ilovice in humozne (črne) gline, na tej uspeva pšenica, ječmen, pesa; ondi-le ob Jernejevem travniku je njiva srednje dobrote in debelosti, na njej uspeva lepo in gotovo rž, krompir; težko glino in ilovico posejem z graščico, ov-sem, bobom; severni kos z lahko, plitvo peščenico dobi ajdo, rž; globoka, sveža, srednje težka zemlja dobi lucerno (nemško deteljo), domačo deteljo; lažji svet poskusim zasejati s saradelo (neke vrste detelja); bolj vlažne lege obsejemo s švedsko deteljo; bela deteljica raste na težkem, vlažnem in suhem svetu.
Kolobarjenje je torej pri posestniku, ki ima več kosov različne zemlje, zelo različno. Ako bi hotel vse delati po enem kopitu, ne more iti dobro in bi bilo z njegovim gospodarstvom precej žalostno. Ravno tako nespametno je, na zelo oddaljenem polji kolobariti s trgovskimi rastlinami, ki dajo zelo veliko opraviti. Tu bi prišlo delo predrago; čas in delo bi ne pustila nobenega dobička. Na takih kosovih sejte trpežne pridelke, n. pr. deteljo ali zmes trave in detelje za suho seno.
Ko si tako preštudiral svojo zemljo, oglej si še nekoliko, kako da stoji z vlažnostjo, debelino zemlje , kako z njenimi redilnimi snovmi. Sočivje, gomoljniee, listnate rastline hočejo imeti toplo, humozno zemljo, ki ima dovolj kalija, fosforne kisline in dušika.
Rž in sploh žita zahtevajo v prvi vrsti fosforno kislino, potem pa tudi dovolj dušika in malo kalija, grah, grašiea hočejo poleg kalija in fosforne kisline še apna, dušika pa jim ni treba dajati, dobijo ga same iz zraka itd. Da bomo pravilno kolobarili, moramo biti na jasnem, koliko imamo na razpolago gnoja in dalje se moraš vprašati predno začneš saditi kako rastlino :
Ali se lahko proda in po kaki ceni?
Koliko utegne biti kosmatega dohodka?
Koliko me bode stalo delo ?
Ljubi oče Matjaž, kakor uvidite, kmet nikakor ne sme imeti neumne glave; treba se mu je veliko učiti, poznati mora svet, poznati dobro naravo. Za kvarte in domino, za postopanje ali lov mu preostaje le malo časa. Take reči niso za kmeta, kaj takega je samo za ljudi, ki si ne služijo sami kruha in ki se s kmetijstvom samo igrajo za kratek čas.
Pojdite tako po svojem polji, premišljujte,, računajte, kako bi mogli imeti več dobička. Bodite previdni, ravnajte počasi, nikari ne vzemite sveta takoj z naskokom, ne drvite se divje v novo. Mirno premišljeno na delo. Saj danes ni tako težko. Gnojila so na prodaj, stroji so na prodaj, železnica spravi pridelke v svet hitro in po ceni, z eno besedo: že gre.
Uredite si kolobarjenje, po katerem bo šlo gospodarstvo, kakor na vrvici. Vsaka bilka stoji na svojem mestu; vsaka rastlina naj sledi za pravo prednjico, delo je lepo porazdeljeno, nikoli se ga ne nabere na kupe, kolobarjenje je pravilno. Od leta do leta se dviga posestvo; vedno boljši in boljši je njiva in travnik, vedno lažje in lažje je gospodarjenje; letni dohodki so vedno večji. Premišljeno, dobro, zrelo premišljeno postopajte. Polagoma do svojega smotra! Bog blagoslovi vaš trud!
Vam udani nečak iz Grma.
Živinoreja.
* Določit vv starosti pri prašiču.
Poznati starost pri prašiču sicer ni tako važno, kakor pri konju, govedi in ovci, ker pri tej živali ne določuje vrednosti toliko starost njena, kot vnanja oblika in pa teža. Toda v posameznih slučajih n. pr. pri nakupu plemenskih prašičev vendarle vtegne biti za nas zelo dobro, ako natančno poznamo starost. Starost zamoremo kakor pri drugih živali tako tudi tukaj presojati po zobeh, dasi l avno ne pusti ščetinar tako z lepa da bi se mu preiskovalo njegovo žrelo.
Prašič ima vsega skupa 44 zob, namreč 12 sekavcev, 4 čekane (ali rivače), 4 vrzeljake in 24 kočnikov. Sekavce zopet delimo kakor pri konju v kleščnike, srednjike in podočnjake. Vrzeljake imenujemo one majhne zobke, ki stoje med čekanem in prvim kočnikom. Pujski prineso seboj na svet 4 podočnjake in 4 čekane. En ali dva tedna po rojstvu se prikaže še prvi in drugi kočnik. S štirimi tedni prodro tudi kleščniki v gorenji in spodnji čeljusti na dan skozi dlesno, in so s šest do osem tedni že popolnoma izrasli. S pet do šest tedni pride na svetlo tudi še tretji kočnik. Sele s tremi ali štirimi meseci pa dobi žival tudi srednjike. Vse to zobovje je mlečno zobovje, ki se ob gotovih časih nadomešča z drugimi zobmi t. zv. nadomestnim zobmi, dočim so vr-zeljaki in ostali kočniki stalni zo-bovi. Metanje in izmenjavane zob se prične že v prvem letu. Naj-popreje se menjajo z 9 meseci čekani, z 12 meseci izpadejo kleščniki in zrastejo novi, ravno tako prvi in drugi kočnik in kmalu na to tudi tretji kočnik. Pol leta pozneje, tedaj z 18 meseci se menjajo tudi srednjaki in s tem je izmenjava zob dokončana. Kar zadeva prikazovanje trajnih zob, moremo pri 14 dnevnih pujskih že občutiti pod dlesnom vrzeljake, toda prodro še-le v 6 mesecih in ob enem ž
njimi tudi prvi kočnik. Peti kočnik sc prikaže z 9 meseci (torej ob času menjave podočnikov in čekanov). Sesti kočnik se prikaže slednjič v 18 mesecu, tako da je s l1/^ do 1:'/4 leta celo izmenjavanje zob pri kraju. Vekani pa, ki so mnogo večji od drugih zob in ki štrlijo venkaj izpod čeljusti, rastejo do 21/ž—23/4 leta in so pri rezanih ter požlahtnjenih živalih vedno manjši nego pri nekastriranih ter navadnih deželskih pasmah.
Važna novost o hlajenji mleka.
Mlekarne, ki so bile doslej prisiljene, oskrbeti si umetno hlajenje mleka s pomočjo hladilnih strojev, so morale v ta namen žrtvovati za velike stroje. A v mnogih slučajih, to velja zlasti za zavode, ki oddajajo sveže mleko naprej, pred vsem tudi za mestne mlekarne, je tako umetno hlajenje naravnost neizogibno. Zato moramo le z veseljem pozdravljati enostavno in priprosto hladilno napravo tvrdke Semmler & Gsell v DUsseldorfu. To tembolj, ker imamo upanje, da se vendar enkrat odpro oči tudi našim meščanom v Ljubljani, kakor tudi po manjših mestih na deželi kot v Kamniku, Kranju, Novemmestu in drugih ter si napravijo posebne mestne mlekarne, ki bi imele vsaki čas na razpolago nepokvarjenega in nekrščenega svežega, pa tudi posnetega mleka in pinjenca, putra, mohanta, smetane ter raznih sirov, trdih in mehkih. In ravno pri opravljanju manjših mlekarn bi utegnilo novo hlajenje omenjene tvrdke priti zelo na roko zavoljo svojih odnosno majhnih ustanovnih troškov.
Pri vseh hladilnih strojih se proizvaja mraz na ta način, da pustimo izparivati kak zgoščeni plin, bodisi ogljikovo kislino, amonijak ali žvepleno sokislino. Izpa-rivanje se godi v celem sestavu eevij, ki so vložene v neko posodo, ki se imenuje izparilnik ali
refrigator. Yr tem refrigatorju se hladi navadna čista, še večkrat slana voda in ta ohlajena tekočina se še-le napeljava tje, kjer je treba hladiti, bodisi skozi mlečni hladilnik, bodisi po ceveh v prostor, ki ga hočemo shladiti. Ta način hlajenja, ki je v navadi, se imenuje indirektno ali posrednje hlajenje. Tvrdka Semmler & Gsell pa je uvela hladilnik z neposred-njim (direktnim) hlajenjem. Kot nositeljice mraza se poslužuje ta tvrdka žveplene sokisline, ki potrebuje za svoje zgoščenje samo majhnega pritiska 2'/2 atmosfer, dočim je treba pri amonijakovih strojih 12 atmofer, pri oglikovo-kislinskih strojih celo 60 do 70 atmosfer tlaka (1 atmosfera je pri-tisek enega kilograma na vsak kvadratni centimeter = cm2 kake ploskve). Izpariva žveplena sokis-lina naravnost v mlečnih ali sme-tanskih hladilnikih obstoječih iz mokrih bakrenih cevij in na ta način se prihrani refrigator, mešalnik, cirkulacijska sesalka, del transmisije in odvajalnih cevij, tako da se že s tem ustanovna glavnica zniža za kakih 30 odstotkov. Se več pa se prihrani pri delu, ker se potrebuje mnogo manj gonilne sile in premoga. Tvrdka prevzame poroštvo, da je delo njene naprave pri hlajenji mleka napram hlajenju z mrzlo vodo za 82°/o boljše, nasproti hlajenju s slano vodo pa za 100°/o, in dokazuje svoje podatke z natančnimi dokazi o delovanji svojih naprav na raznih krajih.
Zato smemo tudi pri tem sestavu direktnega hlajenja vzeti hladilni stroj za polovico manjši, nego sicer.
V spodaj stoječi sliki vidite tak popolen stroj. Takoj se vidi, da potrebuje stroj le malo prostora. Stroj za hlajenje 100 litrov mleka v eni uri potrebuje prostora lw2.
Druga slika kaže hladilnik v delu. Žvepleni dvokis, ki ga je stroj na levi zgostil v tekočino,
stupi skozi spodnjo cev v hladil nik, dočim stroj pare skozi gorenjo cevko zopet izsesava. Mleko zamoremo, ako hočemo, tako ohladiti, da nastane na hladilniku naravnost led.
Mej delom vlada v hladilnih ceveh tlak približno ’/a atmosfere, ker so pa cevi preskušene na tlak 15 atmosfer, zato je delo popolnoma brez nevarnosti.
O delu in porabi moči posameznih velikostij strojev za neposredno hlajenje dobimo nek pre-
gled v	naslednji tabeli:		
Številka naprave	Shladi od -flS0 C na -(-3° C l mleka ali smetana	Velikost prostora, ki se shladi v V/s uri na 2° C talne površine	Potrebuje se konjskih mof-i
000	200,	do 4 m2	
00	400,	„	8 m2	V/2
0	700,	„ 14 m2	2'/i
I	1000,	,, 20 m2	23/t
11	2000,	„ 40 m2	4'/2
11 0	3000,	„ 45 m2	674
III	4000,	„ GO m2	8
Stane pa		vsa ta naprava	
zveznimi bakrenimi cevmi vred, prvo napolnitvijo kisline,, za hlajenje mleka in smetane, franko Pasova, brez carine z montažo (postavljanjem) vred :
Stroji 000	(H)	0	1 ll.
Kron
;J100 ;;8<X) 4800 OIKJO 8700 lirez lilaj prostor. 3600 4550 5650 7000 10300 z lilaj. prostori.
Kakor za mleko in smetano, Žveplene sokisline se potrebuje ravno tako rabimo lahko ta stroj na leto za okroglo 10 do 50 K tudi za hlajenje prostorov.	po velikosti naprave.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Sredstva v povzdlgo domače vinske kupčije. — Vinski semenj in vinarski shod v Krškem.
Povsod tarnajo avstrijski vinogradniki, da postaja vinska kupčija z domačimi vini od leta do leta slabša ter da sc domača vina prezirajo, dočim se uvažajo k nam tuja cena vina ter s temi naša domača izpodrivajo in mešajo.
Vzroki, ki domačo vinsko kupčijo tlačijo, niso iskati le v uvozu tujih vin, marveč tudi v vedno večjem konzumu pivo in žganja, ter kolikortoliko tudi v nepravilnem, sedanjim razmeram neodgo-varjajočem pridelovanju domačega vina.
Navaden vinogradnik se trdno drži svojih starih navad in načel ter živi v domišljiji, da če se njemu stvar dopada, mora se tudi drugim dopadati. In ravno ti nepravi nazori so mnogo krivi, da domača vina zastajajo. In kaj naj naši vinogradniki v bodoče store in kako naj postopajo, da si svoje stališče zbolišajo in prodajo vina pospešijo in olajšajo? Jednostavno s tem, da sade le dobre, žlahtne trte, ki pravočasno dozore, obilo rode in ki dajejo obenem dobra, močna stanovita vina; in dalje, da ravnajo z grozdjem in vinom po umnem kletarstvu. To je vse.
Sicer se trdi, da vino iz novih trt nima tiste moči in tiste dobrote kot prejšnja iz starih trt. To je pa le nevidezna prevara. Nove trte namreč bujneje rastejo, več rode in napravljajo večje grozde kot stare trte, in od tod pride, da sovina, napravljena iz tega grozdja, nekoliko šibkejša ali bolj vodena, zlasti iz grozdja navadnih trt. Ko pa postanejo nove trte 10—1*2 let stare, presega količina vina teh trt znatno ono iz starih trt. To se je že povsod dejanjski pokazalo in mnogo tudi prav trmoglavih vinogradnikov se je že osebno o tem prepričalo, zlasti v dobrih letinah, kot je bila ravno pretečeno leto t. j. 1903.
Da sc vinska kupčija na Kranjskem povzdigne ter da se pridobi kranjskem vinu nekdanje ime in dalje, da se nekdanji kupci zopet povrnejo v znane jim, toda v zadnjih 10 letih večinoma pozabljene vinske gorice, se prirejajo vinske razstave, vinske poskušnje, vinski semnji itd. Z vsako prireditvijo se nekaj doseže toda najboljši vspehi se dosežejo vendarle s prireditvijo vinskih semnjev.
Taki vinski semnji so se pričeli prirejati na Kranjskem najprvo v Krškem. Ti se bodo sedaj vsako leto ponovili in sicer je že določeno, da se isti vrši vsako prvo sredo po sv. Martinu in vsako prvo sredo po sv. Jožefu. Kdor želi imeti tozadevna semenjska pravila, naj se obrne na županstvo v Krškem.
Že prva taka prireditev je imela dober vspeb, še boljši pa drugi semenj, ki seje vršil dne 23. marca t. 1. kajti v dobrem poldne se je prodalo 1180 lil ali 2107 veder, kar je pač prav veliko z ozirom na tako kratek čas. Umestno bi bilo torej, ko bi se enaki semnji tudi drugod vpeljali. Pri takih prilikah se spoznajo pridelovalci in kupovalci med seboj, in spozna se tudi dobrota raznih vin iz raznih goric, pa tudi napake, ki jih dela ta ali oni vinogradnik pri napravi svojega vina.
Važen faktor, ki tlači našo vinsko kupčijo, je tudi italijansko vino. Ker se mora v teku tega leta skleniti nova tozadevna pogodba z Italijo in sicer taka pogodba, da se obvarujejo interesi avstro-ogrskega vinarstva, se prirejajo v raznih, za povzdigo domače vinske kupčije količkaj se brigajočih deželah, vinarski shodi, na katerih se javno zahteva popolna odprava vinske klavzule.
Tak shod se je priredil tudi v Krškem v nedeljo, dne 27. m. m., katerega se je udeležilo na stotine vinogradnikov in drugih interesentov iz Kranjskega, Štajerskega in Hrvaškega, h hodu je predsedoval
državni in deželni poslanec ter deželni odbornik gospod Fr. Povše. Kot poročevalec je nastopil prvi g. Ivan Belle, potovalni učitelj v Mariboru, ki je zanimo govoril o izboljšanju našega vinarstva v pro-speh vinske kupčije. Glasom njegovih podučljivih naukov in skušenj naj bi se v bodoče pomnoževalo malo a le dobre vrste in sicer za bela vina, katerim naj se da na Kranjskem in Štajerskem prednost pred rdečimi, naslednje vrste: Italijanski rizling, beli burgundec, silvanec, rudeča in bela žlatnina (španjol - Gutedel) — ter deloma tudi veltlinec; za rudeča vina pa Portugalka. Sajenje teh vrst pa se mora ravnati po legi in kraju tj. v vsakem kraju naj se sadijo le one vrste, ki najbolje vspevajo, četudi samo ena ali dve vrsti.
O vinski klavzuli in nje posledicah ter o napravi in prodaji ponarejenih vin, je prepričevalno razpravljal deželni potovalni učitelj iz Ljubljane gospod Fr. Gombač, ki je strokovno in statistično dokazal, kakšno škodo da je pri-zadjal uvoz italijanskega vina v Avstro-Ogrsko v zadnjih enajstih letih okroglo 12 milijonov hi ali približno 23'/2 milijonov veder italijanskega vina v vrednosti okroglo
300,000.000 K. In razim tega se lahko trdi, da se je napravilo s pomočjo tega težkega, polnega vina še drugih 5—6 milijonov umetnega in poluvina.
Z ozirom na to je stavil naslednje resolucije:
1.	) Visoka c. kr. vlada se uljudno prosi, pri obnovitvi nove pogodbe glede uvoza italijanskega vina v Avstro-Ogrsko, po možnosti varovati interese avstro ogrskega vinarstva ter določiti colnino na italijanska vina ne manj kot 20 goldinarjev v zlatu.
2.	) Visoka c. kr. vlada se naproša že v prihodnjem državnozborskem zasedanju skleniti:
a)	Zakon, glasom katerega naj se jasno določi kaj je ,,vino“ in kaj se sme kot vino prodavati.
b)	Zakon, glasom katerega sc strogo prepoveduje naprava umetnega in poluvina v kupčijske namene.
c)	Zakon, glasom katerega se odločno prepoveduje vsakršna prodaja umetnega vina, čeprav pod tem imenom.
d)	Zakon, glasom katerega se prepoveduje zlorabljenje različnih vinskih imen v reklamno kupčijsko s vrbo.
Tako te resolucije kakor tudi Belletov predlog, je zbor jednoglasno in z odobravanjem sprejel. Resolucije so sc vladnim potom na merodajno mesto predložile. S tem je tudi slovenski vinogradar pokazal, da se zaveda svojih pravic.
_______	X.
Splošno.
Tomažinov travnik.
To ti pa že povem, Tomaž Tomažinov, da s tvojim senom iz onega-le travnika, pa tudi s frišno klajo iz njega ne vem kaj početi! Saj vendar poznaš apotekarje in veš, da ti ljudje iščejo strupenih rastlin, ki jih ne povoha noben konj in nobena krava, in da potem iz njih kuhajo in čarajo svoje strupove in zdravila. Zdravniki pa, ki nam predpisujejo te pijače v majhnih stekleničicah ali mazilca v malih lončkih, zdaj rumenkasta, zdaj belkasta, zdaj zopernega, zdaj sladkega okusa, vsikdar k večjemu na vsaki dve uri po eno kavino ali navadno žlico, ti zdravniki dobro vedo, da strupovi od rumenih in modrih travniških cvetlic pokvarijo želodec ali čreva, pljuča in srce, kri in kosti, možgane in jetra, ako se mesto po kapljicah jemljo v velikih porcijonih. Kdor bi hotel to robo vedno uživati, bi bil kmalu suh in preperel, kot stara škodljasta streha in bela žena iz samih kostij bi ga prišla kmalu vabit seboj na ženitnino.
In sedaj, moj dobri, pametni Tomaže, mož stare korenine, glej, kaj počenjaš ti nevede. Pojdi le enkrat v en kaj na svoj travnik in,
tristo medvedov, smrdele in zlatice potočnice in podleski, loči in ostrice, vse, vse ti stoje tam in cveto tako veselo, kakor da bi bil tvoj travnik strupeni čarovni ali pa kak lekarnarjev vrt. Ti pa korakaš ponosno in pogumno po teh lokali, nevedoč, da so te krasno cvetoče cvetlice vzrok bolezni tvoje dobre, pridne sivke v hlevu, da sušijo mleko v vimenu, da provzro-čajo bolezni teletu že v maternem telesu, tvojemu lišcu in rjavcu pa delajo razne sitnosti, klanje, bodenje in druge težave. Moj ljubi Tomažin, kjer bohotno rastejo in cveto rumene kalužnice in njim podobne sestrice, tam rasto strupene trave in iz takih dobiš le strupeno seno. Prosim te, usmili se svojih ubogih krav, volov in konj in ne pokladaj jim takega sena. Misli večkrat na lekarnarje! Le po kapljicah dajejo pijače iz takih cvetk in tvoje živali jih morajo žreti v veliki množini. Potresaj apna, kajnita, kalija, pepela, komposta na take travnike, odpravi in odpelji škodljivo, stoječo, rudečo vodo, zasej dobrega semena, gnoji tudi s fosforno kislino in videl boš, kako zdrava bo tvoja živina in kako hvaležna ti bo z dejanjem obilnejšega mleka. Krava stane 300 kron, stane hlev, oskrbovanje, krma in ti prinese, ako pravilno ravnaš, mesto 2000 litrov mleka raje 3000 in tudi 3500 litrov.
Tisti šaši, smrečice (hyppuris vulg.), loči in podobna bratovščina delajo seno kislo in kislo, seno je ušivo seno, pravijo kmetje in prav imajo. Kislo seno je za krave naravnost tatinsko seno, ker žre in izpodjeda kakor miš mleko iz vimena. Posebno mlada živina se pri kislem senu popolnoma pokonča in lahko vidiš pri živalih, ki morajo žreti kislo seno, na dlaki, na koži in na očeh, kako trpijo in kako slabo vspevajo. Dlaka se mora svetiti in mora biti nežna, mehka, fina, to je prvo znamenje, da ima žival dobro,
zdravo krmo in seno. Kislo seno vodi za seboj uši, živina začne lizati zidovje, dobi trdo kožo in nastavlja zelo malo mleka in mesa. Močna krmila, otrobi, zdrob, oljne tropine itd., ki se prikladajo, sicer nekoliko omilijo pogubni vpliv kislega in strupenega sena, toda pokladanje pese, krompirja, korenja in raznega zelenega listja dela tako seno še nevarnejše, škodljivejše, kajti ta krmila imajo že sama zase preveč kisline v sebi. Kisle travnike je treba na vsak način drenirati (osušiti), dobro potresti s kompostom ali mešanim gnojem in potem dobiš krmo, seno, ki ti prinese tisočernega blagoslova v hišo in hlev. Živina ti bo v veselje in dežela in ljudsko blagostanje bi bila za milijone na boljšem, ako bi iz slovenskih dobrav izginili strupeni in kisli travniki. Ti pa, moj zvesti Tomaž, daj mi pošteno roko, da greš še to spomlad na delo in da urediš lepo svoj travnik, kakor sem ti naročal. En oral travnika je boljši kot trije orali njive: Tudi tvoj travnik naj praznuje po dolgem postu enkrat veselo veliko noč, krasen dan vstajenja. Tega ti iz srca želi tvoj Leander.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 19.: (L. B. v R.) Pri nas imamo dve svinji, ki imata kmalu storiti. Sedaj jih pa vselej pri in po jedi, pri nas takozvana „mora" sesa, o tem so vsi trdno prepričani, ter si nikakor ne dado iz glave izbiti. Pri jedi ali po jedi svinja naenkrat kar obstane, potem se vsede na zadnji dve nogi kot pes ter se nič ne gane; čez nekaj trenutkov se sliši kroklanje, kakor preden pusti mladiče sesati, in „mora" je tu. Seveda skušajo „moro" na vse načine pregnati ali s tem da delajo na hlevu in na živini znamenje „more", ali pa polože dva gladka kamna v kot svinjaka. Navadno ta prikazen sama ob sebi mine, večkrat pa tudi ne. Tako je nekemu posestniku hodila „mora" sesat že debelo in spitano svinjo, in res je imela toliko mleka, da ji je isto pričelo vselej samo teči in jo potem radi tega še prodati ni mogel.
Ker vtegne ta slučaj še koga dru-zega zanimati, prosim odgovora v „N. Gospodarju" in sicer: Kako se da ta
prikazen razložiti ? Škoduje to svinjam? Kako bi se dalo to odpraviti?
Odgovor 19.: Vedite, da „mora" ne sesa svinj, pač pa pamet takih praznovercev. Da se kažejo pri gori navedenih svinjah taki znaki, izvira edino le od prehlajenja in od naprave brane. Če se žival kakor opisujete, vsede, je to znamenje da laglje prenaša bolečine.
Takim svinjam je dobro slljati, krmiti jih z mlačnimi jedili in tupatam jih drgniti z mažo.
Vprašanje 20.: (M. P. v Z.) Zemlja v mojem zelenjadnem vrtu, ki je precej ilovna, se močno presuši in celo razpoka, vsled česar moram pogostokrat zalivati, da ohranim vse rastline sveže. S tem pa se zopet zemlja močno strdi. Nekateri mi svetujejo, naj vrt po letu večkrat prerahljam, češ, da zrahljana zemlja dlje časa obdrži vlago. Prosim pojasnila, koliko je na tem resnice in kako bi se dala taka zemlja zboljšati.
Odgovor 20.: Kdor trdi, da zrahljana zemlja dlje časa ohrani vlago, to je, da manj vlage izpariva kot nezrah-Ijana, ima popolnoma prav. Sicer se navidezno zrahljana zemlja bolj suši, toda le vrhnja zemlja, dočim je spodnja, ako se nekoliko odbrska, popolnoma vlažna. To pride od tod, ker pri ne-prerahljani zemlji so vse cevi ali kakor jih strokovno imenujemo „kapi!aritete“, po katerih gre vlaga iz spodnjih plasti v zgornje, še cele, dočim so iste v zrahljani zemlji vse razdrte. Po celih kapilaritetah pride torej vlaga v zrahljano zemljo in tu ostane ter prične zopet enako kot popred izpari vati šele ko se narede nove kapilaritete tudi v zrahljani zemlji, ko se torej ta zemlja zopet strdi, kar se ravno pri močnem zalivanju kmalu zgodi. Čim pogosteje se zemlja rahlja, tem vlažnejše ostanejo spodnje plasti v katerih se korenine razprostirajo.
Drugače pa napravite težko zemljo bolj humozno ali rahlo, z močnim gno-janjem in sicer kolikor mogoče s slamnatim gnojem ali s kompostom.
VABI LO
na
redni občni zbor
Zeljarske zadruge v Šmartnem ob Savi,
reg. zadruge z omej. zavezo,
kateri se bode vršil v ponedeljek dne 25. aprila 1904, ob 3. uri popoldan v lastni zadružni hiši v Šmartnem.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1903.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Dolskem,
reg. zadruge z omej. zavezo kateri se bo vršil dne 17. aprila 1904 ob pol 4. uri popoludne v prostorih načelnikovih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za I. 1903.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
V slučaju, da prvo sklicani občni zbor radi premale udeležbe ne bi bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje drugi z istim vsporedom in na istem mestu, kateri pa bode sklepal brez ozira na število navzočih članov.
V Dolskem, dne 6. aprila 1904.
Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Semiču,
registr. zadruge z neomej. zavezo,
kateri se bode vršil v nedeljo dne 17. aprila 1904 ob 3. uri popoludne v prostorih hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računov za 1. 1903.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
NB. V slučaju, da bi prvo sklicani občni zbor ne bil radi prepičle udeležbe sklepčen, vršil se bode čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi, kateri pa bode sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Marezigah,
reg. zadruge z neomej. zavezo,
kateri se bode vršil dne 17. aprila 1904 ob 4. uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1903.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
(5. Slučajnosti.
V slučaju, da bi prvo sklicani občni zbor radi premale udeležbe članov ne bil sklepčen, vršil so bo isti, dne 24. aprila 1.1. v istem času z istim dnevnim redom in na istem prostoru, drugi kateri pa bode sklepal brez ozira na število prisotnih članov.
Načelstvo.
vabilo
na
REDNI OBČNI ZBOR
„Ljudske posojilnice,
i’ogistr'ovane zadruge k neomejeno x.avezo“
v Ljubljani,
ki se vrši
dne 28. aprila 1904 ob polu 6. uri zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
Ljubljana, dne 10. aprila 1904.
Z a n a č e 1 s t v o :
Dr. Iv. Šušteršič,	Josip Šiška,
načelnik.	poilnnčelnik.
Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*)
7.	Slučajnosti.
*) V smislu §§ 17. in 27. pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Malija Kolar, Franc Leskovic, Jos Šiška, dr. Iv. Šušteršič.
—111 —
Vabilo
na
redili občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Vipavi, reg. zadruge z neomej. zavezo kateri se bode vršil v nedeljo dne 1. maja 1904 ob polu 3. uri popoldne v lastni hiši v Vipavi št. 87.
Dnevni r e d:
1.	Poročilo načelstva in predlogi od-
bora.
2.	Potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva, računskega pre-
glednika in namestnika.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bo isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drugi občni zbor po § 33. zadružnih pravil.
VABILO
na
redni občni zbor
Kmetijskega društva v Vipavi
registrov, zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 1. maja 1904 ob 4. uri popoludne v posojil-ničnih prostorih št. 87 v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1903.
4.	Dopolnilna volitev petih izžrebanih
članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen vršil se bo isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drugi občni zbor po § 36. zadružnih pravil.
Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stokerau.
m
Trijerji
(čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent ,,Heid“.
Trijeji
za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob.
Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev.
Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“.
Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena!
Nad šestdeset prvih odlikovanj. 201 12—10
Patentovano samotvorno
orodje za škropljenje „Sypltonia“
za vinograde, za limeljske nasade, za pokonee-vanje škodljivcev na sadnem drevju, v odstranjenje bolezni na listju, za pokončevanje gren-kuljice in divje gorčice itd.
Samotvorna, nosljiva
brizgalnica ? kotlom iz bakra
za 10 ali 16 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem in samotvorne
vozne brizgalnice
izdeluje in- prodaja kot Specijaliteta 217 (>—2
PH. MATFARTH Sc Co.
tovarna poljedelskih strojev, posebna tovarna za vinske stiskalnive in strojev za vporabljenje sadja.
Dunaj II., Taborstrasse št. 71.
obfcirnl llimtrovan! ceniki brezplačno- Zastopniki prodajalci se radi s prej 1110.

Patentovane sprave za žveplanje trt
jednostavno i duplo delajoč
ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi,
tJGJEEERmllllllJ
33. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno.
212 20—5
Tali
težak prešič
zredi se le s pridajo
Barthelnovega trajnega apna
V enajstih mesecih. I. Melzer piše 9 decembra 1890: „Z od Vas dobljenim klajnim apnom dosegel sem v lastni reji pri jednast mesev starem mladiču navadne kmečke pasme	spitano težo 250 kil.“
Barthelnovo klajno apno je najboljše in najcenejše sredstvo, da se žival obvaruje pred zlomljenjem kosti, hromostjo žrebet, telet in pujskov, za izrejo mladičev, zvišanje mleka, proti glodanju lesa, pitju gnojnice, za nesenje jajc pri kokoših itd. Popis in priznanja brezplačno.
M• I tm*tli<>1 <& Oomp., T>iinaj
X. Siccardsburggasse 44.	204 12—9
	
g	~\e>\ C	C. kr. priv.	[g g pred ognjem in tatovi varne [g 1	w blagajne	I 0	prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic [O 1	M. Adlerslliigel	1 0	založnik Raiffeisnovih posojilnic ig B	Dunaj, L, Franz Josephs-Diiai št. 13.	§ 01	210 24—6 lo'	
	„Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1. naznanja svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthelovo klajno vapno. Naročila se točno izvršujejo!
	
1®CCCCCC0333333333333333333333333D333333^	
MF* Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. "MK
Zarezane strešnike vštricne
(Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel)
zidarsko opeko *
Cement, roman in portland
glinaste peči in štedilnike
plOŠČe Za tlak, šamotne in cementne
kot vse drugo
sta^vbinsko blago
ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah	m 5-2
3. ?. Vidic & Comp.
Ljubljana.

Spomlad
se približuje treba je torej kmetiji raznih strojev, to so v prvi vrsti :
jekleni univerzalni plug SS,tkmb?udJepSt
čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh najboljši, kar"se ga more dobili. Vsakdo naj poskusi in potem sodi! Če bi kteremu ne ugajal, ni primoran ga obdržati. V drugi vrsti so:	214 x—4
železne brane za mah. 3o
živinorej-stvo naj-plodonos-neje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče,
če se travniki vsako spomlad z tako brano prevlječejo. Dobra brana se splača v prav kratkem času.
Te, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, potem traverze, železoiške šine, cement itd. priporočata po itajnižji ceni
Karol Kavšeka nasled.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljetlelj. strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno!
	•			
				
	• e • • • • • • • • • • • • • •	Centrala za nakup in prodajo! 6ospodarska Zveza posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 k// naprej. Posredovalnica za Zvezine trgovce!	• • • • • • • • e • • • • • • •	
				
n	•		•	
Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani.
Odgovorili urednik dr. Viljem Seliu eit/.er, nadzornik Zadružne Z veze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Ljubljani.