Uredništvo • apravat LJubljana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001- 4004
Mesečna naročnina 18 Ur, za Inozemstvo 31*50 lir.
Ce*. rai.' LJubljana 10.650 ra naročnino in 10.34? za inserate
Harte Kampfe in der Nogaisohen Steppe
Geringe deutsche Verluste beim Gegenangriff im Raum nbrdlich Kriwoi Rog - Feindlicher Nachschubstutzpunkt Neapel wirkungsvoll mit Bomben belegt
Hudi boji v Nogajski stepi
Majhne nemške izgube pri protinapadu severno od Krivega Ro^a - Sovražnikova oskrbovalna luka Neapelj uspešno bombardirana
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, t. November. Das Oberkommando der Wehrtnacht gibt bekannt:
Au! der Krim versuchte der Feind gestern beiderseits der Stadt K e r t s c h zu landen. An einer Stelle gelacdete Sovvjetkrafte wurden im Gegcnangrifi ab-geriegelt und eingeengt. An den iibrigen Landuugsstellen vvurde der Feind blutig abgevviesen, an Land gelantgte feindliehe Kraite vernichtct.
Siidlich des unteren D n j e p r gehen in der Nogaischen Steppe die Kampfe mit den aui den Dnjepr vorstos-senden sehnellen Verbanden der Sowjets weiter. Versuche der Bolschevvisten, deutsche Kraite zu umfassen und abzu-sehneiden, scheiterten ebenso wie starke Angrifie gegen unsere nordlichen und siidlichen Abricgelungsfronten.
Im Dnjepr-Knic vvurden stiirkere Angriffe siidwestlich Dnjepropetrovvsk ab-gewiesen und dabei an einer Stelle von 40 angreiienden Panzern 28 abgeschossen.
Unser Gegenangriff im Raum nordlich Krivvoi Rog hat bereits zu grossen Eriolgen geiiihrt. Die weit vorgestossenen feindlichen Angriffsspitzen vvurden abge-schnitten und vernichtet. Scit 27. Oktober wurden dort nach bisherigen Mc.l-dungen 5,000 Geiangene eingcbracht, 357 Panzer, 378 Geschiitze und mehr als 500 Fahrzeuge erbeutet oder vcrnichtet. Be-senders hox:h sind die blutigen Verluste der Sowjets infolge des vcrzvveiielten
Berlin, 1. nov. DNB. V težko dostopnih gorskih masivih na Balkanu so te dni končali štiri večje nastope proti komunističnim tolpam. Ko so se te v odročnih dolinah in na višinah, visokih do 2300 m, pripravili na prezimovanje, so jim planinski lovci zadajali težke izgube. Pri žgoči dnevni vročini in ostrem nočnem mrazu je bilo potrebno kaj hiteti s pohodi, če so hoteli po tedne dolgih bojih iztakniti tolovaje v njihovih skrivališčih in jih uničiti. Pri tem je bilo ubitih 289 tolovajev. K temu pa moramo prišteli šo številne mrtve, ki jih na nepreglednem ozemlju nismo utegnili najti. 1'ri enem samem nastopu so zasegli planinski lovci tri topove, 51 kosov težkega pehotnega orožja in nad 100 min. Poleg tega so nemški vojaki zasedli 22 avtomobilom in važno poročevalske priprave. Končno so iztaknili poleg velikih množin naplenjonih živil tudi še eno pekarijo, popravljalnico orožja in popolnoma opremljeno bolniš-
Berlin, 2. nov. DNB. Kakor poroča Reuter, so bili po dvanajstdnevnem trajanju končani razgovori, na katere sta odpotovala v Moskvo ameriški državni tajnik Hull in angleški zunanji minister Eden. Izdan je bil komunike, ki se odlikuje po mnogih besedah in majhni vsebini. V uvodu čitamo značilno izjavo:
»Na dnevnem redu so bila vsa vprašanja treh vlad, ki so bila stavljena v pretres. Nekatera teh vprašanj so zahtevala zavzetje končnoveljavnega stališča, kar se je tudi zgodilo. Kar se pa tiče ostalih vprašanj, so bila, potem ko je bila sprejeta načelna odločitev, prepuščena posebnim zalo osnovanim odborom v točnejši pregled ali pa bodo rešena po diplomatskem potu. Nekatera vprašanja pa so urejena z izmenjavo, misli.
O vojaških problemih pa zgolj poročajo, da so se zunanji ministri »z navzočnostjo vojaških svetovalcev okoristili«. Končno so bila vprašanja bodočnosti obravnavana v tako splošni obliki, da so se morali iluzionisti v taboru naših sovražnikov, ki so ob tej priliki pričakovali vsaj privlačno propagandne snov, močno razočarati. Tako izjavljajo najprej vse tri vlade, da se bo njih skupno delovanje, ki se nanaša na dalnje vodstvo vojne proti svojemu sovražniku, nadaljevalo z organizacijo in vzdrževanjem miru in varnosti in da bodo tisti, ki se nahajajo v borbi s skupnim sovražnikom, skupno obravnavali vsa vprašanja glede brezpogoj-
Ankara, 2. nov. DNB. Po odprtju prve seje 7. zasedanja velike turške narodne skupščine jc govoril turški državni predsednik Ismet Ineni in zavzel natančno stališče k vprašanju sedanje voine. Predsednik Ineni je podčrtal kontinuiteto turške zunanje politike, ki jo je doslej vodila država. Očrtal jc nevarnosti sedanje svetovne krize in je omenil angloameriški letalski terorizem s pripombo, da bodo pod razvalinami razrušenih mest pokopana ne samo velika dela civilizacije, temveč tudi civilizacija sama. Predsednik je izrazil željo turškega naroda, da sc v povojni dobi udeleži vzpostavitve reda pravice. Četudi je ostala Turčija izven vojne, je vendar jasno občutila njene poslcdice. Trdno moramo verovati, da
Widerstandes der abgeschnittencn feindlichen Gruppen. Die cigenen Verluste sind gering.
An der iibrigen Ostiront kam es bis auf cinen heitigen, aber erfolglosen An-grifi des Feindes in der Dnjepr-S c h i e i f e siidostlich K i c w nur zu Kampfen von orilicher Bedeutung. Dabei vvurden kleinere feindliehe Einbriichc siidvvcstlich Gomel und siidwcstlich \V e 1 i k i j e Luki im Gegenstoss be-rcinigt oder abgcriegelt. Ein eigenes An-griffsunternehmen vvestlich Kritsr. hcw brachte trotz zahen feindlichen Wider-standes vvcsentliche Stellungsverbesscrun-
gcn.
Im Westabschnitt der s u d -itelienisehen Front liihlte der Feind mit starkeren Kraften gegen unsere Stellungen vor. Aus den andercn Frcntabschnitten wird bis auf ein^n erfolglosen Angriff britisch-nordamcrikaci-seher Vcrbande im Raum von C a in p o -bas s o nur geringe Kampitatig'icit ge-meldet.
la der vergangenen Nacbt griffen starke Vcrbande dcutscher Kampfflugzeuge den feindlichen Nachschubstiitzpunkt Neapel an. Durch EombenlreHer ent-siarden in den Hafenanlagen Br;lnde uud Zcrstdrungen. Mehrere Schiffe vvuidtn schwer getroffen.
Deutsche Kampfflugzeuge belegten in den gestrigen Abendstunden die Halen-cinrichtungcn mehr r Stiidte in S ii d -cngland mit Boiuocu.
nico tolovajev. Na nekem drugem kraju v Epirskcm gorovju jim je uspelo s koncentričnim napadom obkolili tolovaje in jih pognali v boj. Ko je bil ta nastop končan, je obležalo na bojišču nad 200 mrtvih tolovajev, več sto pa jih je prišlo v ujetništvo, dočim so znašale naše izgube zgolj dva mrtva in 21 raujo-nih. Med številnim plenom so bile poleg angleškega in ameriškega orožja tudi večje vsolo v zlatnikih in ameriških dolarjih.
Trst, 1. nov. DNB. Po kratki prekinitvi nadaljujejo sedaj v globeli Benes pri Albanu izkopavanje trupel italijanskih rodoljubov, ki so jih slovenski komunisti pomorili. Skupno jo bilo zakopanih 03 oseb, med njimi številne žene in trije nemški vojaki. Očiščenje tolp v severovzhodnem delu Italije zelo dobro napreduje. Samo pri enem obkoljeval-nem manevru je bilo zajetih 500 upornikov, 1000 pa ubitih. Zasedli so tudi velik plen.
ne kapitulacije in razorožitve tega sovražnika.
Tem na splošno povedanim frazam je za primer toliko zaželjene zmage dodana očitno od Stalina zahtevana formula, ki prepušča Sovjetski zvezi popolno svobodo delovanja. To se izraža v tajinstve-nih besedah, da bodo »vlade podvzele vse ukrepe, ki se jim bodo zdeli potrebni, da preprečijo kakršno koli prekršitev pogojev, naloženih sovražniku.«
Izčrpna izjava se peča z Italijo. V le-tej objavljajo, da naj bi Badoglieva vlada sedaj »dobila bolj demokratsko lice, s tem da se v njo sprejmejo zastopniki onih plasti italijanskega naroda, ki so bili stalno v opoziciji proti fašizmu«. S tem so bržkone mišljene one majhne komunistične skupinice v južni Italiji, ki naj bodo sedaj po Stalinovi zapovedi sprejete v vlado.
Zaključek tega zanimivega dokumenta, ki je važen le po tem, česar ne vsebuje, tvori več strani dolgo ponavljanje strahotnih laži o dozdevnih grozodejstvih nemških vojakov, ki jih znova nazivljejo »Hune« in v katerem vzbuja pozornost samo to, da govore o »množičnem umoru poljskih častnikov«. Ta dogodek pa pozna ves svet kot boljševiško zločinstvo, ki je bilo v Katynu tako nedvomno dokazano, da dokazuje pristanek Edena in Hulla na to formulacijo, kako zelo sta odvisna od moskovskih želja, ki so itak obvladale vso tako imenovano moskovsko konferenco.
bosta civilizacija in človeštvo v tej vojni rešeni. Končno je podčrtal turški drž. predsednik posebne potrebe državne obrambe, ki se neprenehoma izpopolnjuje in vedno znova potrebuje novo orožje. V tem pogledu mora biti država pripravljena vedno na skrajnost in vsi dosedanji izdatki so bili popolnoma upravičeni.
Tokio, DNB. Ministrski predsednik Tojo, ki je obenem minister za oborožitev, jc podal v ponedeljek ob ustanovitvi oborožitvenega ministrstva izjavo, v kateri cj omenil: »Hitra konsolidacija bojne moči in hiter razvoj letalstva bo odločilno vplival na potek vojne v Vzhodni Aziji.«
Fiihrerjev glavni stan, 2. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na Krimu so je skušal včeraj sovražnik izkrcali na obeh straneh mesta Kcrča. Na nekem mestu so bilo izkrcane sovjetske čete s protinapadom odrezane in stisnjene. Nn ostalih izkreovališčih je bil sovražnik krvavo odbit, itn kopno dospele sovražne čete pa uničene.
Južno od spodnjega Dnjeprn se v N o g a j s k i s t o p i nadaljujejo boji s hitrimi sovjetskimi oddelki, ki prodirajo k Dnjepr u. Boljševiški poskusi za obkolitev in odrezunje nemške sile so so izjalovili, prav tako Lot močni napadi proti naši severni in južni zaporni črti.
V Dnjcprovem k n 1 o u n so bili odbiti močnejši napadi jugozahodno od D n j o p r o p e t r o v s k n. Pri tom je bilo na nekem mestu od 4(1 napadajo/-čih oklepnikov uničenih 28.
Naš protinapad na področju severno od Krivega Roga jo žc dovedcl do velikih uspehov. Globoki sovražni klini so bili odrezani iu uničeni. Po dosedanjih poročilih jo bilo tam od 27. oktobra dalje zajotjh =5(10(1 ujetnikov ter zaplenjenih nli uničenih Ji? tankov, 378 topov in preko 509 vozil. Krvave izgube Sovjetov so posebno veli-
ke zaradi obupnega odpora odrezanih sovražnikovih skupin. Lastne izgube so malenkostne.
Kazen nckegn močnega, toda brezuspešnega sovražnega napada v D n j o-1» r o v o m kol c n u jugovzhodno od Kijeva jc prišlo na ostalem vzhodnem bojišču io do krajevno pomembnih bojev. Pri tem so bili s protinapadi očiščeni ali odrezani manjši sovražnikovi prodori jugozahodno od (i o m I n in jugozahodno od Velikih Luko v. Z lastnim napadalnim podjetjem zahodno od Kričevn so bile kljub žilavemu odporu sovražnika bistveno zboljšnne lastne postojanke.
V	zahodnem odseku južno-i f n 1 i j n n s k c g a bojišča jc tipaj sovražnik z močnejšimi silami proti našim postojankam. Razen neuspelega napada britanskonmeriških oddelkov v prostoru severno od C n m p o h a s s a , poročajo z ostalih odsekov Ic o kru-jevnih bojih.
V	pretekli noči so napadli močni oddelki nemških bojnih letal sovražnikovo oskrbovalno oporišče Neapelj. Zaradi bombnih zadetkov so nastali v Inki požari in razdejanja. Več ladij jc bilo težko zadetih.
i Nemška bojna letala so hombardi-; rnla v včerajšnjih večernih urah luško I naprave številnih mest v j u ž n i An-' g 1 i j i.
Letalski napadi na Sovjete
Berlin, DNB. Nemška bojna in strmoglava letala so 29. oktobra energično napadla sovražne sile zapadno od Melito-pola. Skupno z nemškimi divizijami, pro-dirajočimi severno od Krivega Roga, so zadala uničujoče udarce sovjetskim oklepnim oddelkom, topniškim postojankam in motoriziranim kolonam.
Berlin, DNB Nemško letalstvo je uničilo dne 28. in 29. oktobra na vzhodnem bojišču 103 sovražna letala. 8 nemških letal pogrešamo.
Sovražnik pri Smolensku krvavo odbit
Berlin, DNB Zahodno od Smolcnska so sc vneli dne 29. oktobra, kakor je izvedel DNB, na široki črti novi siloviti boji. Sovicti so ves dan poskušali z večjim številom divizij, podprtih z močnim topniškim ognjem in številnimi oklepniki in strmoglavci. prodreti nemško črto. V ogorčenih bojih so nemške čete sovražnika pod krvavo zavrnile. Bistven delež pri tem obrambnem uspehu imaio oddelki nemškega topništva in mctalccv ognja.
Badoglio priporoča Viktorju Emanuelu odstop
St ork lini m, 2. nov. DNB. Dopisnik ameriške agencije Associated Press« v južni Italiji piše: Maršal Badoglio io v ponedeljek izjavil kralju Viktorju Emanuelu. da no moro sestaviti nove reprezentativno vlade, dokler ostane kralj nn oblasti.
Siockholm, 2. nov. Dobro obveščeni nevtralni krogi trdijo, da pomeni prihod Iiooseveltovega posebnega odposlanca za Sredozemlje Murphvja in angleškega državnega ministra Me Millana v Neapelj uvod v odpoved prestolu Viktorja Enia-nuela in njegovega sina Umberla.
UsDelii nemških letal na jugu
Berlin, 2. novembra. DNB. V nedeljo popoldne so nemški lovci sestrelili iz nekega oddelka dvomotornih sovražnih letal nad vzhodno jadransko obalo 3 letala. Večje število sovražnih leta! pa |e utrpelo težker poškodbe ter so bila prisiljena, umakniti «e iz letalske bitke.
Nad vzhodnim Sredozemskim morjem so bombardirala bojna letala Ju 88 z dobrim uspehom položaje sovražnega topništva in protiletalskega topništva. Strmoglava letala so pri napadu na sovražno otoško oporišče Castclrosso zadela v polno pristaniške naprave in protiletalsko baterijo. Težko poškodovano pa je bilo s strelnim orožjem neko vodno letalo, zasidrano v pristanišču Castel-rossa.
Lakota v Indiji
Stoekholm, 2. nov. DNB. »Kalkulta Corporation« objavlja poročilo o lakoti v Bengnliji ter pravi: Korporacij.t izrazi svojo veliko skrb, sr.imo!o in bol zr,radi predčasne smrti tisočev otrok, žena in mož, ki so se v skupinah podajali v mesto, da bi dobili grižljaj kruha in ležišče, ki ga navzlic vsemu trudu indijskih meščanov niso našli. Korporacija zahteva imenovanje kraljevske komisije za preiskavo o vzrokih lakote.
V minulem tednu je po podatkih Rou-lorjovega urada v Kalkuti umrlo 2214 ljudi, v prejšnjem tednu 2155. Te številke je Reuter brez dvoma ponaredil, kor navajajo drugi viri, posebno ameriški, mnogo večjo številke.
Uspešni boji v Burmi
Tokio. 2. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Cesarski glavni slan poroča o ugodnem poteku bojev na meji Burme, kjer so bile sovražne sile vzhodno od roke Nu popolnoma odrezane tor se predvideva njihovo uničenje. Istočasno se pripravlja v tom kraju nov nastop. Sovražnik je zgubil tukaj v oktobru nad 1000 mož.
Kratke vesti
Madrid, DNB. Iz srednje Amerike poročajo, da je ustavitev gradnje panar.ie-riške ceste, ki so jo ukazala ameriška vojaška oblastva, povzročila v majhnih državah občutno brezposelnost v stavbeni stroki in pri industrijah, ki so bile neposredno udeležene pri tei gradnji. Po-seb no težke so razmere v Costariki, Ni-karagui in Hondurasu, kjer vlada bojazen, da tudi vladni ukrepi ne bodo povzročili nikakega olajšanja na delovnem trgu.
Rim, DNB. »Lavoro Fascista« je mnenja, da mora nova stranka »pristati trdno odločena avtoritarna manjšina, ki bo imela resnično nadzorstvo nad celotnim narodnim življenjem.« Kmetje, delavci in razumniki naj tvorijo to manjšino, ki se bo stonila z množico in z njo živela.
Sofija, DNB, V sofijski italijanski hiši je bila velika fašistična svečanost, pri kateri je bila objavljena popolna obnova fašistične organizacije. V telegramu, naslovljenem tajniku stranke Pavolinim, so izrazili sofijski fašisti Duceju in fašistični Italiji svjo udannst.
Bukarešta, DNB. Zamerflilvenim poizkusom anglo-ameriško boljševiške agitacije stavlja nasproti »Porunca Vrcmii« resničen položaj na bojiščih. Nemčiia se ne bori zgolj popolnoma mirno v Italiji in na vzhodu, temveč ima tudi potrebne sile, da očisti Balkan tolr> in da prodre uspešno do naioddaljenejših dodekane-ških otokov. Vklinb vsemu videzu so Anglo-Američani d.incs mnogo bolj oddaljeni od zma*? ?ol kdaj koli poprej.
Uspešno pobijanje tolovajska
fcgo besed - malo vsebine
Uradno poročilo o razgovorih v Moskvi
S ovor turškega predsednika Inercija
530.000 ameriških rdarjev stavka
Stockholm, 1. nov. DNB. Iz poročila llnited Pressa izhaja, da se jo že pričela pričakovana stavka v severnoameriških premogovnikih. Okrog 530.000 delavcev je prenehalo z delom. V nedeljo so sklenili Johan J.ouis in ostali voditelji delavskih organizacij, tla bodo vztrajali pri svoji zahtevi )xi zvišanju plač ter da nc bodo sledili vladnemu pozivu, naj delavci nadaljujejo z delom tudi v onih premogovnikih, kjer so že pričeli stuvkati. Obratno je bilo sklonjeno, da se stavka nadalje razširi. Pričakujemo, du bo Roosevelt odredil drastične mere zu preprečitev
stavke. Sinntra'jo za zelo verjetno, da bo izdal povelje, naj premogovnike zasede vojaštvo. Izgleda, du ntynerava Roosevelt kot poglavar plutokratskih angloamcriških izkoriščevalcev z brezobzirno taktiko gumijevk in terorja )>ostopali z. ameriškimi rudarji in tako znova lepo ilustrirati žo tolikokrat zlagano frazo o »svobodi«, o katero resničnosti nam zgovorno pričajo Indija in Severna Afrika. Pričakujejo, d.i Ihi za časa stavke izvedeno strogo racioniranje električnega toka v vseli Zedinjeaih državah.
graekasije s sferasko usodo
Po opmrm septembru, ko so tolovaji po pobegu badoglicvcev začeli z. vlado nad slovenskim ljudstvom, so začeli ustanavljati svoje enodnevnic rdeče republike. Teh republik je bilo sicer kmalu konec, ljudstvu pu so prinesle tolikšno nesrečo, tolikšno razdejanje in toliko krvavih žrtev, kot jih Slovenci doslej v svoji zgodovini še nismo pretrpeli. Nemška vojska je sicer velik del ozemlja že očistila tolovajev, za katerimi pa jo na žalost ostalo toliko gorja in toliko ran, da bodo potrebna desetletja za obnovo.
Primer, kako so tolovaji ustanavljali enodnevne »republike«, liani nudi »Slovenski poročevalec« z dne 19. septembra 1943, ki jc objavil razglas vrhovnega plenuma OF o »avtonomiji«, ki so jo dali tolovaji primorskim Italijanom. Proglas pravi v prvi točki, da se »priključi Primorje svoliodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji«. Druga točka proglasa pa se glasi: »Italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju je zajamčena avtonomija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali pooblaščeni zastopniki slovenskega in italijanskega primorskega prebivalstva, kakor hitro bodo dovoljevale razmere.« Proglas ima naslednje podpise: predsednik izvršilnega odbora osvobodilne fronte Josip Vidmar, sekretar Boris Kidrič ter navzoči člani plenuma: »general« Jakob Avšič, dr. Marjan Bro-celj, Tone Fajfar, Jože Jerais, Edvard
Kardelj, Edvard Kocbek, Franc T o-skovšek, Franjo I.uboj. Zoran Polič, Jožo Rus. in/. Dušan Serncc, France Svetek, dr. Maks šnuderl, dr. Lado Vavpetič.
Iz gornjega je jasno razvidna vsa hinnvsčina komunistov. Dve leti so pisarili in pridigali o »junaškem boju { proti okupatorju«, pri tem pa so bili i istočasno v stalnih zvezali z badogli-evoi in italijanskimi komunisti, ki jim sedaj zagotavljajo celo avtonomijo. — Njihovo govorjenje o nacionalnosti jc bila torej podla laž, saj so s tom proglasom pokazali svoj internacionalni značaj.
Resnioi se naravnost roga v obraz govorjenje o »svobodi in demokraciji«. Slovensko ljudstvo žc nad dve leti pozna krvnike Kidriča Kardelja, Rusa, .Kocbeka. Lubeja in drug0 kot krvave teroriste, katerim pomeni svoboda najstrožjo podvrženost krvavemu komunizmu. Kdor si je lo malo drznil misliti z lastno glavo, je bil takoj likvidiran. O tej svobodi vpije nebo po maščevanju na tisoče slovenskih grobov, na tisoče uničenih domov, uničeno slovensko narodno premoženje in na stotine žrtev, ki so jih pobili še v zadnjem trenutku, ko so begali iz kraja v krnj prod zasledovanjem nomškc vojske. Ni daleč čas. ko jih bo dosegla roka pravice in takrat bodo inojali pred Bogom in ljudmi odgovarjati za svoja strahotna zločinstva.
Kosaken, dle Selte a m Scltc ivi 11 dcutsclion Soldntrn cr^jpon den irpiiiolnsnnion Kolnd kumpfcn — Kozaki, ki sc ob straui nemških vojakov bore proU tkupvftuiu sovr/uulkr
še o strahovladi tolovajev v Novem mestu
Ljubljana, 2. oktobra.
V našem uredništvu sta se zglasili dve gospe iz Novega mesta, ki sta meseca septembra in oktobra doživeli v Novem mestu in po Dolenjskem vso strahovlado, vsa grozodejstva in nečloveške muke v raznih tolovajskih ječah. Kaj sta doživeli v ^teh šestih tednih, od 9. septembri do 21 oktobra, izjavljata, da je nemogoče povedati v še tako dolgem razgovoru še manj na je mogoče strniti v eno samo poročilo. Toda nekaj odlomkov je dovolj ilustrativnih, da si moremo dovolj predstavljati' vso grozo, ki jo je Dolenjska doživela in jo po oddaljenih krajih še doživlja. Nekatere splošne stvari o dogodkih v Novem mestu smo že objavili, iz razgovora posnemamo le tisto, kar v splošnem še ni znano:
Dne 9. septembra so sc umaknili iz Novega mesta badoglijcvci, ponoči pa so vkorakali razbojniki. Takoj po prihodu so razglasili gesla, da prihajajo v imenu Angležev, ki pridejo za njimi najkasneje v teku 48 ur, misleč, da jih bo prebivalstvo zato bolj prijazno sprejelo. Takoj po prihodu pa so pričeli z aretacijami. Tako so aretirali prof. Pavliča, kanonika Keka, I.evstika, ravnatelja Ljudske posojilnice Viktorja Sonca, nekaj dni pozneje pa so pričeli z aretacijami deklet, članic Katoliške akcije. V Ljudski posojilnici so zaplenili okoli milijon lrr, nad 300.000 lir na pošti, pričeli so z rakvizicijami živeža, usnja, platno, strojev, šivalnih, pisalnih in vsakovrst"ih. Iz podružnice Ljudske knjigarne so odnesli prav se, do zadnje radirke. Dan za dnem so roparska vozila odvažala to blago proti Kočevju. Ustanovili so delavnice, ki so iz zaplenjenega blaga šivale čevlj® in obleke za tolovajsko drhal. Iz ugrabljenega denarja pa so dali nekaj »plače« nameščencem, koliko, vemo. Priredili so »miting«, na katerega so nagnali prebivalstvo. Na tem je nastopil tudi odpadli duhovnik Mikuž, ki je grdil duhovščino, češ: Vaši duhovniki so vas izdali, poglejte mene, jaz sem bil vedno s temi, itd.« Pojavil se je tudi nekdo, o katerem so govorili, da je Anglež Jones, ki pa je govoril — za jugoslovansko dinastijo. Da bi bil lo resničen Anglež, eeveda ni verjel nihče. Pojavili so se letaki, ki 60 razglašali splošno »amnestijo«, toda aretacije, rekvizicije i" zaplembe so se nadaljevale brez usmiljenja. Po vaseh 60 izvedli »svobodne volitve« in volivno pravico je dobil vsak nad 18 let star moški in ženska. Ko so pa »vo-livni upravičenci« prišli na volišče, so že zvedeli za »izvoljcnca«. Nasilneži so namreč kar določili svoje »delegate« in sicer 6ame izvržke ljudi, po 5 za vsako vas, skupno za po njih zasedene kraje 500, ki so se baje sestali kot »parlament«. Govorili so divje vesti in egitirah z neumnimi izmišljotinami, češ že obvladamo Trst, Gorico, Reko, vsa Dalmacija je naša itd. Verjel jim ni nihče. Moteli so spustiti železniški most čez Krko ,toda l;er Nemcev, ki so se jih bali od prvega dne dalje, ni še bilo, so to dejanje za nekaj dni odložili, pozneje, nekega dne ob 5 zjutraj pa so ga le razstrelili. V meslu je pričelo vladati grozno pomanj-kanie, toda kljub temu so tolovaji po gnali za mostom v Krko še vlak z osmimi vagoni drv, vagon cementa, vagon peska, kar bi vse prebivalstvu prišlo prav, pa ti razbojniki niso hoteli. Po mestu so prodajali »Slovenskega poročevalca« po 2 liri izvod in vsaka hiša ga je morala kupiti Ta list je širil gorostasne vesti n. pr., da so pri p. Ciprijanu našli dva radijska aparata itd. Naši fantje so se tedaj umaknili v Zameško. Napadli so jih nasilneži kar 6 tremi tanki, toda fantj'. so uničili dva tanka, eden pa se je moral vrniti v Novo mesto. Ko so Nemci prvič bombardirali Novo mesto, so tolovaji iz novomeških zaporov izpustili vse jetnike, razen prof. Pavliča z Grma. Pozneje pa so aretacije obnovili. Drugo bombardiranje je trajalo skoraj eno uro. Na so-
dišču nas je bilo tedaj 36 jetnikov. Prosili smo, naj nas med bombardiranjem puste v zaklonišča, toda stražarji so ram odgovarjali, da smo v ječi najbolj na varnem. In vendar se je bombardiranje koncentriralo ravno najbolj okoli sodnega poslopja. Najprej nas je zasliševal sodnik dr. Perovšek, ki je šel med tolovaje, toda to zasliševanje sc je roparjdm zdelo pre-blago in so ga odstavili, mesto njega pa imenovali dr. Jescnka. Ena najhujših preiskovalnih »sodnic« pa je bila bivša tip-karica na sodišču v Kostanjevici Vida Kebzelj iz Osterca. O tej ženski so moški jolniki izjavljali, da pridejo ra|e pelim rabljem v pest, kakor tej strašni ženski. Tolovaj Vido Kraigher je tudi odklanjal vse prošnje za čimprejšnje zaslišanje, češ, da odloča o tem Kidričeva žena, rojena Arnič, po poklicu frizerka, ki je »stare-šinka«. Iz Novega mesta so nas odgnali v graščino Breitenau, ki so jo poprej tolovaji že zažgali in razdejali. Stlačili so nas v vlažno klet, vse moške in ženske. Tam nismo dobili nič jesti, razen 10 dltg kruha na dan in nekaj pogrete vode, ki so jo imenovali »juho«. Od lakote se nam je delalo kar črno pred očmi. Od zunaj pa tudi nismo mogli dobiti nič, medtem ko smo v Novem mestu smeli vsaj nekaj dobiti. Tudi tu niso pomagale nobene prošnje, ne pritožbe, vse so tolovaji nesramno zavračali. Ko so nas Nemci izsledili ludi v Breilcnau, 6o nas nasilneži peš odgnali v Birčno vas. Med potjo smo obupno trpeli. Z nami je bil prijet tudi dr. Blatnik, salezijanski duhovnik iz Ljubljane. Ta je bil prijet kot parlamentarec, toda kaj, tudi posredovalca ne spoštujejo ti tolovaji. Zbolel jo za akutno angino in ko smo prosili zanj, so nam nasilneži odgovorili, da je simulant. V vročičnem stanju je moral tudi on na dolgo pot. Fantje so ga za silo ogrnili z odejo. V Breit enauu in v Birčni vasi tmo bili zaprti vsi, moški, ženslte, cigani in — tudi nekateri tolovaji, ki so bili prego-reči, češ, da so morili na lastno pest. O »jih 6mo zvedeli, da imajo po osem umorov na vesti. Toda morili so na ukaz svojih funkcionarjev, potem pa so jih ti dali zapreti! V Birčni vasi so dvakrat odvedli moške iz ječe in sicer najprej osem, potem pa deset jetnikov. Pod strogim nadzorstvom — s trojnicami in revolverji so bili stražarji opcmljeni — so jih odgnali v bližnji gozd. Sliiali smo strele, kaj se je zgodilo, ne vemo, tod* po vsej verjetnosti so bili vsi ustrelieni. Med temi so bili: dr. Arko iz Ribnice, Grilc, Ver-bič, prof. Pavlič, Armeni iz Toplic, kanonik Kek, Sonc, brata Mica iz Slatnikn, dr. Blatnik in še nekateri drugi. Blizu Šmihela je nov grob, v katerem je menda 18 trupel. Sedaj sc odpravljajo legijonarji,
Iz Službenega lista
Ukinitev obrestovanja vlog pri Mestni hranilnici v Kočevju
fief pokrajinske uprave v Ljubljani, smalrnjoč, da Meslni hranilnici v Kočevju v likvidaciji stanje in razmere ne dovoljujejo obreglovanja hranilnih vlog in bi bilo s tem celft kritje osnovnih terjatev ogroženo, odreja :
§ 1. Obrestovanje v likvidacijskem postopku obseženih hranilnih vlog'Mestne hranilnice v Kočevju v likvidaciji se ukinja. Odredba velja za vse Se ne pripisano obresti.
§ 2. Ta odredba stopi v veljavo 7. dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ukinitev nadzorstva nad organizacijo vojnih invalidov
Odločbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dno 11. avgusta 1012, št. 87 in l dne 2. aprila 1913, št. 24, objavljeni v Službenem lislu za Ljubljansko pokrajino z dne 29. avgusta 1942 pod št. 318/69 in z dno 3. aprila 1943 pod št. 82/27, s katerima so bile vso organizacije bivših jugoslovanskih in ruskih vojnih invalidov postavljene pod nadzorstvo Visokega komisarja ter je bilo izvrševanje tega nadzorstva poverjeno komisarjevemu odposlancu podpolkovniku Seracchioli.iu Alojziju, se razveljavljata.	,
Društveni organi prevzamejo zopet svoje pristojnosti, kakor jim jih nalagajo društvena pravila in uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
Ta odločba slopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem lislu pokrajinske uprave.
da poiščejo ta grob in ugotove identiteto trupel.
Dne 21. oktobra nam je tclovajka povedala, da smo »razpuščenl«, naj bežimo, kamor hočemo. Bežali -io proti Novemu mestu, in sreča je, da nemški tanki niso prodirali po tej ccsti, temveč čez Gorjance, da obkolijo roparje v Kočevju. Tako smo prišli v Novo mesto. Da vidite, kako je sedaj v Novem mestu vse prijazno do lcgijonarjev, celo bivši tolovaji in njihove simpatizerke prosijo za odpuščanje.
Drugi tihi simpatizerji pa spregledujejo in priznavajo svojo zmoto. Vsi pa pravijo in tudi medve: »Naj bi tihi ljubljanski simpatiezrji samo teden dni doživeli tolovajsko strahovlado in njihove 6krite simpatije, bi se na mah spremenile v strašno sovraštvo do vsega, kar je v zvezi s temi tolovajil	*
GOSPODARSKE VESTI
Racionalizacija trgovine v Nemčiji
Zanimivi so podatki o racionalizaciji trgovine v Nemčiji, v kolikor jc spadala |W)d sektor ministrstva zu kmetijstvo od leta 1938 dalje.
Od 43.000 tvrdk zn trgovanje z živino je odpadlo 24.000, tako du jih je preostalo samo šc 19.000, kar je tem bolj pomembno, ker se je nemško ozemlje od leta 1938 naprej znatno povečalo. V veletrgovini z moko jc bilo število tvrdk zmanjšano od 10.000 na 6301), v trgovini z maslom od 5000 na 1500, z jajci od 3500 nn 1900, s krompirjem od 14.800 nn 10.600 in z ribami kljub povečanju potrošnje od 4000 na 870. Število proda jnlnic mleka je bilo zmanjšano od 80.000 na 43.000, destu-lerij žganja od 12.000 na 735, biskvitov otl 3900 nn 2300, trgovin s senom od 840 na 240 in tvornic za proizvajanje kavnih nadomestkov od 1S38 na 393.
Živel ssm mesec dni med tolovaji
Piše prisiljen mobilizirnnec.
Mrmranje je odgovorilo. Toda pobegi so bili čimdalje pogostejši. Spati smo morali skupaj po desetinah, vodih, četah in dežurna sta bedela in pazila, da se kdo ni izmuznil. Po vaseh, kjer smo se ustavljali, so bile postavljene številne straže in nisi 6mel brez dovolilnice nikamor.
Vsi skupaj smo bili prav za prav jetniki, »tovariš« teror na« je pa čuval. Toda tudi »tovarišu« terorju so napovedovali konec njegove oblasti. Naj samo kdo prinese kako novico, da so Nemci ali pa domobranci že blizu, pa bo nastala panika, pomagači »tovariša« terorja bodo prvi pobegnili! Tako so razmišljali jetniki in čakali...
Nevoljno, naveličano smo prenašali vse. Toda, da bi se odkrito uprl »tovarišu« terorju, tega se ni upal nihče. Navzlic temu, da so njegovi pomagači ka-zali prijazne obraze in imeli na jeziku vljudne besede, skušali vsako stvar spočetka doseči zlepa, je vsak vedel, da čaka v ozadju »matilda«, ki Letos funkcionira bolj naskrivaj.
Tisti šaljivi študent mi je enkrat po-šepnil: »Fant, pazi, slišal sem, da »matilda« išče ženina. In kako zlahka in hitro postaneš kandidat! Če te ta samo enkrat »kušne«, imaš za vekomaj dovolj. Pravijo, da je postala letos bolj sramežljiva in da »ljubi« samo naskrivaj!«
Xomrnd:r čete, kjer sem iaz bi! ra »tovariša«, po je balj kratko n določero obrazložil vsebino svoje funkcije.
Bili smo na položaju« in čakali. Prišla je komanda: »Uzbuna, sovražnik prihaja!«
Zavzeti bi morali nove položaje«, vodniki in dezerlerji so nas rinili, "aga-njali in brcali naprej, kleli in kričali, toda »tovariši« so lc neradi šli iz zaklonov, počasi korakali naprej po senožeti, gledali in čakali edc" drugega, češ, pojdi ti naprejl Nekateri so se pa knr potuhnili po kotanjah. Trajalo je skoraj pol lire, da smo »zavzeli« nove »položaje«, približno 35 metrov pred prejšnjimi.
Ko je bilo vaje konec, je komandir začel kričati nad »postrojenimi tovariši«:
»Saboterji, če mi bo kdo še enkrat tako zaostajal in mencal kot danes, ga ustrelim na mestu. Kaj bi bilo, če bi danes bila borba! Če mislite bežati, se prokleto motite. S komisarjem bova ustrelila vsakega, ki bo napravil lc korak nazaj! Jaz odgovarjam za četo z lastno glavo! In preden bo šla moja, postrelim rajši polovico čete. Da boste vedeli! Smrt fašizmu!«
Mrmranje je bilo slišati v odgovor, Naš komandir je bil star 19 let, baje je bil prej trgovski pomočnik, pa se mu ni ljubilo prenašati vreče in porivati predale po trgovini. Menjal je precej služb, kajti ni se mu vedno ljubilo delati! Pri komunistih pa se je izvrstno obnesel!
Terorju se pridružuje še propaganda v prav »komunističnem« slogu in oba ustvarjata vzdušje, za katerega mi pero ne najde besed, da bi ga mogel dovolj življenjsko opisati, treba ga je doživetil Ko pa že govorim o »tovariših« in »tovarištvu«, moram omeniti še nekoga, brez katerega tudi pri komunistični vojski ne gre, dasi bi človek mislil, da mere to bitje živeti le v buržujski družbi. Ta nekdo je ženskega spola! Torej damal Da, in baje mnogim simpatična, imenuje se pa, ker smo med tovariši,
»tovarišica« protekcija.
Ta »tovarišica« se med »tovariši «ze1o dobro počuti in videl sem, da se je kar dobro vživela v novi položaj, mnogo bolje, kot mi prisilni mobiliziranci. Najbrž je prostovoljka! Je seveda ženska brez predsodkov in zna preteklost hitro pozabiti, kot naše »tovarišice« komunistke svoie bivše laške toližitelje«.
Njeno vlogo in položaj v komunistični vojski je težko dovolj iz&rpno označiti. Iz mojega dosedanjega pripovedovanja ste golovo že razvideli, da se udejstvuje javno in skrito. >	(Daljo prihodnjič).
Število sirarcn sc je zmanjšalo od 12 tisoč 100 na 4600.
V zvezi s tem je treba podčrtati, da je uspelo izvršiti to zmanjšanje številu tako, du se normalna preskrba prebivalstva ni nič poslabšala ali pa. dn 1)1 bili nakupi otežkočeni. Merodajni krogi mislijo, da bi bilo možno število trgovin še nadalje zmanjšati brez škode zo nnrodno gospodarstvo.
Blago, ki so ga doslej prodajale likvidirane trgovine, jc blokirano in služi predvsem zn obnovo trgovino v krajih, ki so bili oškodovani zaradi bombnih napndov. V teh krajih so ustvarili trgovine, ki imajo nn razjvolntro 200 najvažnejših irt najbolj tipičnih proizvodov za polfošnikc. Zn izdajo zalog plača država samo polovico prodajnega dobička, ki jc dovoljen v normalnih prodajnih razmerah.
Štajerski pridelek vinn. Poleg nižje Avstrije je štajerska največji pridelovalec vina v Nemčiji. Letos vreme ni bilo ugodno za razvoj vinsko trte, ker je bilo |>olcti presit ho. Vendar jc grozdje normnlno obrodilo. Kakovost nc bo slnba, količina pa bo približno isla kot lani. Konec septembra so dale meritve naslednje rezultate, modra portupalka 85, itraminec 84.5, ostale vrste 71—80, samo pri niuškatncm sil-vancu so namerili samo 67 stopinj po Oechslcju.
Posebni dodatki nemškim potrošnikom zn Bo/.ič. Na obnovi smotrnega gospodarstva v Nemčiji bo tudi letos mogoče dati nemškim potrošnikom posebne dodatke za Božič. Tako dobe vsi potrošniki, vključno tndi oni, ki se sami prehranjujejo, zn Božič 500 gramov pšenične moko in 230 gramov sladkorja nn osebo. Nadalje dobe vsi potrošniki in nekmetijski snmoprcskrbovalci 125 gramov masla. Poleg tega dobe vsi potrošniki nad 18 let, tudi samoprelira-njcvalci, 125 gramov slaščic nli 100gr sladkorja, 50 gramov prave kave in jiol steklenice žganja. Otroci do 18. leta dobe 250 gramov slaščic ali 200 gramov sladkorja. Oddaja se bo vršila na posebne karte, ki so bile v ta namen izdane. Kavo in žganje morajo potrošniki prej naročiti pri svojem trgovcu.
Madžarska pšenica za Srbijo. Ker je pšenica bankut vrste bila boljša kot doslej v Srbiji najbolj forsirana proli-fikpšenica, je sedaj prišlo pri srbskih merodajnih krogih do sklepa, da bodo v bodoče kot semensko blago uporabljali bankut pšenico, in siccr bodo nnj-več količin te semenske pšenice kupili v Banatu.
BIBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBB
Z novim podlistkom zacenfamo
Ali veste, dn je pred sedemsto leti prodrl Džitigiskan s svojimi mongolskimi krdeli prnv do slovenske zemlje ili do Jadranskega morja? — Skoraj gotovo nc!
Zato lierite naš podlistek
»Džingiskanovi Mongcli na oohodn«
na četrti strani
Geslo tega tedna: dobrodelnost!
Poročilo o delovanju škofijske karitativne pisarne v Ljubljani
Ves ta teden bo Škofijska kari t a t i v n a pisarna pobirala pri dobrih ljudeh milodare za omilitev bede siromakom, ki niso po lastni krivdi padli v težave tega časa. Ne zakrknite svojih srci nam kliče ta teden Škofijska kari-tativna pisarna, ki vodi nabiralno akcijo po Ljubljani, obenem pa daje pregled svojega dosedanjega dela na karitativ-nem polju. Za danes ponatiskujemo samo pogled v delo pisarne v Ljubljani, prihodnjič pa še za delo med našimi interni-ranci po taboriščih v Italiji. Vsak dar je dobrohotno sprejet in naj bo Bog zanj plačnik.
*
Avgusta meseca 1942 se je v okviru škofijskega ordinariata v Ljubljani ustanovila dobrodelna pisarna. V njej so poslovali odseki: za begunce, internirance in njih družine, za pogorelce in izropane, oblačilni odsek in odsek za kolodvorski misijon. Zadnji čas so se ustanovili tudi podporni odseki za visokošolce, visoko-šolke in srednješolce.
Pri vsem delu škofijske dobrodelne pisarne so sodelovali v raznih odsekih vsi sloji prebivalstva, razen pristašev OF.
Naj podamo vsej naši javnosti kratko poročilo o poslovanju posameznih podpornih odsekov
Odsek za begunce. Pričel je poslovati lani septembra meseca, od tedaj do 15. oktobra je izplačal potrebnim beguncem: Podpor a § , lir 627.700 Posojil ... lir 437.460
Skupaj > 1 • lir 1,06-1.160 Odsek za pogorelce in izropane je pričel poslovati tudi lani septembra meseca. V tej dobi do 15. oktobr« je izplačal podpor v gotovini
lir . . . 554.257 Poleg podpor v denarju pa je razdelil večjo množino nove in stare obleke, čevljev in nekaj kuhinjske opreme med one kmete, ki so jim komunisti in badoglijevi vojaki požgali domove in obleko
O delu pisarne v drugih odsekih bomo še večkrat spregovorili.
Serine strani v *imm Trstu
(Od našega dopisnika)
Marsfkdo me jc že vprašal, če imala Ljubljana in Trst kaj podobnosti ali sploh skupnosti kljub tako različnemu položaju in razpoloženju prebivalcev. Takemu bi danes odgovoril, da jih imata vsekakor, da pa morda niso tnko opazljive. Sicer je res, da jih ni moči ugotovili takoj po enkratnem bivanju v sončnem mestu ob Jadranu, pač pn šelo I>o večkratnem in večdnevnem obisku, za katerega vnm pa morajo tamošnji prebivalci dati nekaj namigov iu dobrih nasvetov.
Tako ste lahko že prej, še bolj pa v sedanjem času ugotovili, da je v Trstu mnogo mladine, ki ne ve, kaj delali, niti so ji ne sanja, da toliko in toliko ljudi po vsem svetu gara za boljšo bodočnost svojega naroda nli pa doprlnaša neprimerne žrtve v skupni borbi svela zn novi red. Nedvomno je res, da pravi Trža-čani ali »Triestinic, kakor se sami imenujejo, vedno in znova poudarjajo, da so brezdomovinci, da nimajo ideala, za katerega bi se borili ln 11111 služili. A teh je na splošno v samem Trstu malo in ne predstavljajo večine.
Mladina, ki danes postopa po tržaški promenadi na Ulici 20. septembra ali se zbira v tem ali onem baru odnosno Kavarni, pa je rod, ki je zrastel iz ljudi, ki so se v Trst preselili v zadnjih letih in so sem prišli a trebuhom za kruhom, ker so verjetno slišali, da je tam na severu mesto ob morju, v katerem ig še premalo njihovih gobratov in da je Se dovolj mest praznih. No, in lako so njih očetje prišli, se nastanili, ker je bilo bivanje tako prijetno, ler osia;i; neredko so sklenili zakonsko zvezo s Tržičanko in tako se jim zdi, da so pridobili domovinsko pravico, česar jim pa pravi Tržačani niso in r.c bodo nikdar priznali. Razumljivo je torej, če se njih poiomci trdno drže in da so prepričani, da se jim ne more nič zgodili, ker so pač pod visoko zaščito tega ali onega gospodi, ki jim Je povedal med štirimi očmi: »Pojdi v Trst, tam je življenje, tam je deklet, pa lepih in zapeljivih, na pretek, tam je denar!« In njih očetje so šli s culico, sinko pa danes stanuje v petnadstropni paiači v Carduccijevi ulici ali na Cesli Cezarja Batlista. Tako je pač življenje: nekaterim uspe dvig navzgor kmalu in brez težav, drugi pa se mora v potu svojega obraza boriti, če hoče, da bo ostal pristaniški delavec.
Pa povrnimo 6e nazaj k tej mladini. Da živi večinoma na očetove stroške in zapravlja denar ter kiade Bogu čas, je jasno. Vprašanje je samo, če je to nujno potrebno in če res mora tako biti. Najbrž ne. Torej — tej mladini je treba poiskati primerne zaposlitve, kajti v vseh zadnjih letih se ni našel mož, ki bi pogumno in brez oklevanja podvzel potrebne korake, da se takšna mladina nauči spoznavati vrednost delavnega življenja. Pa se bodo Ivoleli izmazati in vam bodo govorili, da obiskujejo ta ali oni Liceo scientifico, ta ali oni Istiluto, da so pri tej ali oni družbi ne vem kakšna visoka osebnost, skratka, »izgovor dobiš, če ga psu na rep obesiš«. A
Iz Srbijo
»Srbsko možnosti.< Tod tem naslovom je objavil prof. dr. Johann von Lee rs v graškem dnevniku »Tages-post« z dne 19. oktobra zanimiv sestavek, v kalerem z ozirom na zadnji obisk srbskega ministrskega predsednika generala Nediča pri Fiihrerju podrobno opisuje zgodovinsko usodo srbskega ljudstva od njegovih prvih državnih tvorb do razsula bivše Jugoslavije in do sedanjega organiziranja srbstva na njegovem sedanjem ozemlju. V sestavku poudarja vse vrline, ki jih je pokazal srbski narod tekom svojega zgodovinskega razvoja ter omenja predvsem njegovo odporno silo kot ljudstva, ki jo dajalo iz svoje sredine izborne vojake. O sedanjih možnostih, ki se nudijo srbskemu narodu, pisec članka ugotavlja sledeče: »Nekdanje Jugoslavije ni več. Ostali so pa narodi toga prostora. Med njimi tudi srbski narod v Stari Srbiji, Črni gori in še drugod v prostranih naselbinah in večjih skupinah. Mi Nemci nimamo nobenega razloga in tudi nc volje, dn bi tlačili kak narod na jugovzhodu. Prav posebno pa nočemo napravili kakega ta-mošnjega naroda zn narod parijev. Če se hoče srbsko ljudstvo včleniti v novo Evropo ter se uredili v svojem narodnem prostoru, smo mi zadnji, ki bi mu pri tem delali kake težave. Nnša potreba po sovražnikih ni tako velika, da se ne bi veselili, če iščo z nami sporazuma kak majhen, hraber narod. Za kri, ki je bila. žal. prelita na obeh straneh v medsebojnih bojih, so odgovorne firme
vse to ne bi smelo nič pomagati. To so taka obiskovanja šolo in take namestitve, pri katerih sinko ali hčerkica pa starši seveda dobro vedo, da so mu no bo treba učiti, da jo to pač tako »pro forma« in zaradi lepšega, dejansko pa je vse to samo prav velik in zelo obrabljen varnosten korak, h kateremu so zatekajo no samo tržaški očki in mamice, pač pa mnogo mnogo ljudi po vsem svetu.
Glava vas boli, čo berete v teh dneh italijanske humoriotične liste; najmanj ena stran slikanic in spremnih »smešnic ter duhovitosti« je posvečena pomanjkanju cigaret. Dobili boste vtis, kakor da sploh nihče več 110 kadi in da je skupnosti škodljiv, kdor morda Jike sam spravlja doma. da jih predela, in jih no pusti na pepelniku ali vrže v lepem loku na cesto. Pri temu nI tako, še zdavnaj ne. Kar stopile v bar v središču mesta, kjer se zbirajo »Triestini« in je vso tako lepo, nli pa v barčice po predmestjih, kjer vam bo kodrasti črnolasec, poslan s sončnega juga. postregel z grap-po, povsod bosle lahko videli, da vso kadi in še koliko. Iu sami mladi ljudjo v najboljši dobi, ki so v zadnjih treh letih služili nekje v Italiji vojake, zdaj pa trdno prepričani v brezpomembnost nadaljnjega vojskovanja posedajo v družbi lepih žensk, vse po načelu: Dolce far uiente.
Ko bl ti ljudje vsaj enkrat okusili, kaj se pravi delo za skupnost, ko bi vsaj enkrat videli, kako delajo drugod in kako so žo delali, medtem ko so so oni zabavali ob zvokih glasbe, presiti in nesposobni slehernega pametnega koraka ali misli. Nedvomno je, da ho do koraka, ki bo pomenil krepko očiščenje postopajoče tržaške mladine in dobro rejenih samcev, vsekakor prišlo in da bo marsikdo hvaležen. Ne samo tamošnji prebivalci, ki imajo edini pravico stalnega obstanka in spodobnega življenja, pač pa tudi vsi tisti gostjo, ki bodo iz vse Evrope prihajali zdaj v Trst, pa bodo videli, da se pri njih doma lakti in z vso paro dela, medlem ko jo tukaj košček zemlje, kjer je življenje polno sladkosti in naslad, zraven pa brezdelja in moreče neustvarjalnosli.
Strah, ki je takim ljudem zlezel po zadnjih dogodkih do kosti, mora najti primerno nadaljevanje, da bo res osnovan. V pričakovanju teh ukrepov živi danes ne samo stari Trestinar, zagovornik svobodnega mesta, ne samo tržaški Slovenci, pač pa še bolj zaledje, ki ve, da je pretežna večina grozot, prestanih po polomu badoglievske Italije, posledica preveč prostega gibanja in delovanja sumljivih elementov, ki se skrivajo v Trslu, in ki jih je badoglievstvo tako bujno podpiralo, a jih sedanje upravni-štvo ne bo znalo poiskati, ker ne bo našlo potrebne podpore in razumevanja pri ljudeh. Za boj podtalnim elementom pa jo povsod nujno potrebno sodelovanje vse poštene javnosti, kar se bo v Trstu brez dvoma zgodilo, če bodo le dogodki šli po naravni poli pravilnega razvoja in ureditve razmer z zadovoljitvijo vseh partnerjev, predvsem večinskih.
Roosevelt, Churehil in Stalin s svojim poslovodjem Simonovičem. Z naše strani je ne bi bilo tfelia prelivali. Problem srbskega naroda obstoja danes v tem, kako in če se mu bo to posrečilo, se bo ta narod uredil in včlenil v novo nastajajočo Evropo.«
Ustanovitev vinarske šalo v Banatn. Dne 15. oktobra so pri Kmetijski Soli v Vršen ustanovili in odprli tudi strokovno šolo za vinogradništva in vinarstvo. Nova strokovna šola je predvsem namenjena kmečkim sinovom iz južno-banatskega vinogradniškega področja, da bo iz njih vzgojila umne in praktična kmetovalce, vinogradnike in kletarje. Učni načrt zanjo je vzet po načrtih nemških vinarskih in vinogradniških šol ler zato daje absolventom, ki polože izpite 7. dobrim uspehom, tudi možnost nadaljevanja strokovne izobrazbe na višjih nemških vinarskih šolah. Od glavnih predmetov bodo poučevali na novi vinarski in vinogradniški šoli predvsem nauk o vinogradništvu sploh, o kemiji v zvezi z vinogradništvom in vinarstvom, o gojenju in negovanju trt, kletarstvu, poleg tega pa tudi še vso važnejše predmete iz kmetijske šole. ki so potrebni za znanje naprednega kmetovalca, vinogradnika in kletarja.
NaroSIte se JlmpreJ na
»Slovenčevo knjižnico«!
7, n mul denar sl liosto lahko ustvarili lepo kPlUnlno Iz najboljših knjižnih del književnosti petnajstih narodov.
živi na obisku pri dragih rajraih
2e od nekdaj radi obiskujemo Ljubljančani zadnje domovanje svojih dragih pri sv. Križu. Zakaj bi se čudili, da nas je bilo v nedeljo in na praznik toliko. Nebo samo nam je hotelo razgnati črne in žalostne misli, ki so se nas prijemale že ob poti k sv. Križu in ki so nas prevzemale čisto upravičeno, ko smo hodili med tolikimi grobovi, Se skoraj svežimi. Z njih je še vedno dehtelo ovenelo cvetje, ki ga je prinašala ljubezen. Z njih je žarel svež šopek, ki ga je položilo tja spoštovanje. Ne samo ljubezen in spoštovanje do svojcev, do dragih, s katerimi smo živeli skupaj, se z njimi veselili in žalostili, ampak tudi ljubezen in spoštovanje do vseh tistih, ki so padli v prvi in drugi svetovni vojni. Ni jih malo teh žrtev in dolge vrste grobov so privlačevale vedno nove obiskovalce.
Posebnega razkošja letos na grobovih ni bilo, videti pa je bilo, da si je vsakdo rad pritrgal malenkost, samo da je lahko okrasil grob vsaj s preprostim cvetjem in prižgal na njem vsaj eno lučko: Skoraj vsakdo je potem, ko je pomolil ob grobovih svojih dragih, šel Se pogledat kostnico, kjer počivajo kosti tisočev iz najrazličnejših narodov. Pod lepim lestencem ob osrednjem stebru je videl krasne vence, ki so jih darovali v počastitev spomina žrtvam predsednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik, v imenu nemške oborožene sile mestni
goveljnik, hrvatski konzul prof. Salik aljič, mestno županstvo in drugi. Celo otožni Janez na stopnicah je imel ob nogah prislonjen majhen venec.
Popoldanske pobožnesti so zbrale na pokopališču naravnost velikansko množico. Pri pobožnosti ob križu so bili navzoči tudi zastopniki pokrajinska uprave, bivSi bojevniki iz svetovne vojne. Pobožnosti se jc udeležil tudi hrvatski konzul prof. Salik Baliič sam Značilno je bilo za včerajšnji praznik mrtvih, da so se ljudje radi odzivali nabiralcem, ki so zbirali darove za škofijsko dobrodelno pisarno. V velikem številu so obiskovali grobove naših zaslužnih mož, ki so bili vsi lepo okrašeni. Mnogo obiskovalcev so imeli zlasti grobovi, kjer so pokopane žrtve, ki so padle pod komunističnimi streli. Akademiki so glasno molili ob grobu prof. dr. Ehrlicha in padlih tovarišev. Tudi grobovi talcev so imeli ves čas veliko obiskovalcev, cvetje pa je krasilo sicer majhne in neznatne grobove, da so bili vsi kakor pisana preproga.
Sele na večer so odhiteli zadnji obi- ( skovalci s pokopališča, Mnogi, ki so bili pri sv. Križu niso pozabili obiskati tudi Navja, kjer so grobovi zasluznih mož. j Grobnica, v kateri počivajo zemski ostan- ( dr. A. Korošca, je bila lepo ozaijšana, ves dan pa so ostali ob njej prijatelji in hvaležni častilci velikega pokojnika, i Tudi na vseh drugih ljubljanskih pokopališčih, kakor na viškem dri-veljskem in drugih ie bilo vse polno obiskovalcev. Skratka, včerajšnji dan jc vsa živa Ljubljana posvetila mrtvim.
Tramvajski promet ob praznikih
Kakor običajno ob Vseli svetili vsako leto, tako je moral tudi. letos ljub-Jjanski tramvaj prevoziti na pokopališče in nazaj ogromno potnikov, letos pa prav za nrav še več, ker je bila tik pred praznikom nedelja, ko je hitelo toliko ljudi na ljubljansko pokopališče, kakor na praznik sam, torej kar dvojna nalogu za tramvaj. Zato so bile ta dva dni vzpostavljene štiri proge, namreč iz šiške, z Viča, od Rakovnika in iz Most vse na pokopališče in nazaj k izhodnim točkam. Tako sta se na primer pri magistratu srečavala po dva tramvaja, ki sta vozila v nasprotni smeri, toda oba k enemu cilju, k Sv. Križu. No rakovni.ški in viški progi je vozilo po 9 voz, na moščanski in šišenski po 10. Pri Sv. Križu, na tako imenovani pentlji, se je včasih natrpalo [K) 7 vozil, ki so vozila druso za drugim. V te številke pa niso vštete prikolice in tisti redki vozovi, ki so vozili samo po mestu. Razen enega starega voza, ki se je med prazniki pokvaril — pregorela mu je zaradi prenatrpanosti voza varovalka, pn je bil hitro popravljen — ni bijo v remi-zi niti enega prostega voza za rezervo. Povprečno računajo, da je tramvajska družba prodala ta dva dni okoli 80.000 listkov za prav toliko lir, pri tem pa niso všteti tisti, ki imajo stalne mesečne in režijske vozovnice. Zaposleno jo bilo tudi vse zdravo osebje in pritegnjeno zn voznike in sprevodnike še drugo iz delavnic. V tramvajskem prometu je vladal res vzoren red in ni bilo čuti — kljub silnemu navalu potnikov — dosti pritožb ter je treba tramvajski družbi in njenemu osebju izreči priznanje!
Novi grobovi
+ Vladimir Babnik. V Dravljah nad Ljubljano je za vedno zatisnil oči diplomirani tehnik Vladimir Babnik. Na zadnji poti ga bodo pospremili iz hiše žalosti v Dravljah, Kamnogoriška 40 v sredo, 3. novembra, ob štirih popoldne.
+ Ivan Skuiek. V devetdesetem letu starosti je umrl v Ljubljani nadzornik davčnih uradov v pokoju gospod Ivan Stcušck. Pogreb blagega rajnega bo v četrtek ob treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v petek, 5. novembra, ob osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
"t" Friderik Schumer. Preminul je v Ljubljani dolgoletni poslovodja tvrdke M. Tršan gospod Friderik Schumer. Pogreb blagega rajnega bo v sredo ob pol-treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na 2alah.
Na| rajnim sveti večna Luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljel
Gospej Ani dr. Ilešičevi v slovo
Na praznik Vseh svetnikov ob pol 3. popoldne je mirno v Gospodu zaspala po dolgem bolehanju, dasi je ležala samo dva dni, gospa Ana Ilešičeva, soproga pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Frana Ilešiča. Pridružila so je svojim ljubljenim, posebno ljubljenemu sinku Vladimirčku in hčerki prof. Milici ter svojemu možu in pred kratkim umrli sestri Ivanki v boljšem življenju. Vse njeno življenje je bilo samo delo in trpljenje, ki ga je prenašala z vdano voljo, bila je vzorna mati, gospodinja in žena ter marsikateri materi dober zgled,
kako se da mirno in vdano prenašati, kar jo od Boga poslano. Nikdar se ni pritoževala nad trpljenjem, ki ga je imela ob bolezni svojega sinka Vladimirja, nikdar ni tožila ob dolgotrajni bolezni svoje hčerke Milice, ni tožila nad trpljenjem, ki je vedno prihajalo nad njo. Ze sama bolehna je ljubeznivo stregla v bolezitt lani umrlemu soprogu, vdano jo prenašala vse udarce, ki so jo zadeli. Z veliko ljubeznijo je vzgajala svoje preostale otroke, imela jih je petero, a žive še dva sinova ln hčerka, kakor se vzgaja in neguje cvetje, katerega je imela polno vse balkone in okna. Ljubila jo svoje stranke in vsakdo jo ima in jo bo imel v najlepšem spominu. Nismo pričakovali, da se bo tako hitro poslovila od nas, četudi smo vsi čutili, da dolgo ne bo več. Tiho bo sedaj vse naokoli, nič več ne bo slišali njenega prijetnega glasu, nič več no bomo dobivali od nje tako dobrih naukov in svetov, katero je tako radodarno delila svoji okolici. Za njo ne bodo žalovali samo njeni ljubljeni otroci, vnuki, nečaki, nečakinje in pranefakinje, za njo bodo žalovali vsi, ki so blago gospo poznali. — Pokoj njeni duši!
Pogreb blage rajnlce bo v sredo ob treh popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Svetn maša zadušnica bo v ponedeljek, 8. novembra, ob sedmih v župni cerkvi sv. Petra. Naj vse njene drage tolaži dobri Bog, blaga rajnica pa naj počiva v miru I
Svetovi naročniki naj pridejo čimprej o novi dve knjigi: Kako si pri-obim prijateljev in Slovensko etarosvetnosti v upravo Sveta. Naročite se takoj na Svet!
Za današnji dan
Koledar
Sreda, 3. listopadn: Hubert, škof; Ida Togenburška, svetu žena; Flor, škof in mučenec,
Četrtek, 4. llstopnda: Karel Boro-mejski, škof; Vital in Agrikolu, inu-čenca.
Dramsko gledališče
Potopljeni svot — Ited Sreda ob 16.30.
Operno gledališče
Tli n is — Red B ob 16.
Kino Union
Prodani stari očka — predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino Sloga
Gospa Luna — predstave ob 13 in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo iinajo lekarne: dr. Piccoli, Bleiweisova cesta h, mr. Hočevar, Celovška c. 62. in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Praktični nasveti za sredo
Za vrtnarje: Vlažni zrak in megla bosta preprečevala slano. Kljub temu ne bo škodovalo, čc nekoliko zrahljamo vrtna tlu, taka so namreč odpornejša za slano.
Za gospodinje: Nekaj ur popoldanskega sonca lahko izrabimo zu sušenje perila.
Zn četrtek svetujemo isto.
Slovenski Rdeči križ:
Zalivala. Slov. Rdečemu križu so poklonili: O. Mikllč Franc, hotelir, v počastitev spomina K. Marinka Jožeta 5U0 Lir. Nameščenci Pokojninskega zavodu v počastitev spomina blagopok. gospe Lampo Ano 209 L. Prijatelji blagopok. g. Miha liožanca v njegov 6pomin po g. 1'ristavcu, trgovcu 100« L za povrntniko. Nadalje so darovali: g. J. fimue 200 L, g. Perdan Jornoj 50, g. Cerruelj Kristijan, velctrgovec, iz neke pravno zadevo 1000 L, ki Jih je plačal nasprotnik; neimenovan nn Starem trgu 300 L, neimenovan v Židovski ulioi 300 Lir. — Vsom darovalcem prisrčna hvala!
V glavni pisarni SRK, Oosposvetska 2-1, nnj se javijo: rfoifor Vladimir, Krašoveo Ivana, in oseba, ki pozna neko Zlntko v Beljaku.
Paketni oddelek ao js preselil Iz Kotni-kovo ulico 16 v Narodni dom. Ulica 3. maja, kjer posluje od 2. 11. 1913 dalje.
Radio Ljubljana
Dnevni spored za 3. november:
8.30 Jutranji koneort — 9 Poročila v nemščini in slovonščinl — 12.20 Glasben) uvod — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.15 Koneort glasbo zn razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Popoldanska glasba — 17.30 Otroška ura, vodi Slavlca Vcncajz — 19 Koncert šrainla »Ljubljana« — 19.30 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mnln mcd-igra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Kralj valčkov — 21 Znani plesni orkestri — 22 Poročila v nemščini.
■	,---- ,1 .........., ,,..„ii _ i	^Jfm^lV
TEl KINO UNION ""
Kako je stari zviti lisjak ukanil lakomnega
inešetarja vam predočuje sijajna burka
»PRODANI STARI OČKA«
Joset Eichheitn, Erna Fenlsoh, Winie Markus, Oskar Sitna itd.
Prodstavo ob delavnikih ob II.S0 ln t7.!l
TCL KINO SliOGA
nadvse zabavna opereta
»GOSPA LUNA«
Za smeh skrbita: Tlico Lingen, Paul Kcmp. Predstavo ob delavnikih ob IS In 17.
rodnost sama slab nadomestek za nravnost. Od lu pelje sedaj pot k ustrezanju različnim človekovim nizkim nagonom in zlorabljanje tega v politično prevratne namene. Zato na eni strani opolzke meščanske veseloigre in naturalistične drame brez zdravega elosa, na drugi strani pa politično prevratna propaganda na odru z vsakdanjimi pouličnimi gesli.
Tudi lej smeri odgovarja na zunaj posebnu nji prikladna oblika. V svoji želji po čim večji prirodnosli zametuje ludi v zunanji obliki vse to, kar odlikuje oblikovno stran idealistične smeri kot nepotreben, zastarel in zlagan palos. Dasi je ta smer prvotno v svojih zdravih mejah mnogo pozitivnega doprinesla k izgradnji gledališke umetnosti, kot reakcija na votlo tealraliko in pozo, je s pretiravanji svojega poslanstva pripeljala do usodne zamenjave umetniške rcsnicc z življenjsko, odrske prirodnostl z vsakda-njosljo in s tem odprla vrata gledališča povprečnosti ln plitvosti. Na izvajalce ne slavi hudih žalitev, gledališke šole zanie-tujc, zahteva od igralca le naraven talent ln »vživetje«. Da sc zakrijejo notranje praznote so potrebne tu domislice, ki tre-ntilno dražijo čute, ne puščajo pa globokih trajnih vtisov.
Ce hočemo sedaj pravično razdelili zasluge za umetniški dvig našega gledališča, moramo te zasluge v glavnem prisoditi idealistični smeri, saj so bile umetniško najbolj na višku sezone v katerih je bilo največ predstav te smeri in so bile prav Ic predstave lisle, od knterih smo sc vračali z utisom, da' prihajamo iz svetišča, v katerem smo bili priče neizrekljive lepote in največjih skrivnosti. Zal pn jc bila la smer v gledališču pastorka, v vedni borbi za svoje mesto v njem. Ona drug" smer jc bila namreč bolj moderna sodobno. Polog lega je la smer ludi hitreje dostopna igralcu in uspeh pri povprečni
Ciril Debevec novi direktor naše Drame
Ljubljuna, 2. novembra,
Za novega direktorja Drame Državnega gledališča v Ljubljani jo predsednik pokrajinske upravo general Rupnik imenoval c. Cirila U e h e v e a. dosedanjega glavnega režiserja Opere v Ljubljani. S tem imenovanjem stopa na to važno mesto, pomembno ; a našo kulturo, leposlov-jo in gledališko umetnost visoko kvalificirana osebnost, ki združuje v sobi vse potrebne lastnosti, posebne glede poznavanja leposlovja, gledališča in organizacije. G. Ciril Debevec jo ugleden in pomemben javni delavec, splošno znan v naših kulturnih krogih in pri najširšem občinstvu.
Ciril Debcvec se je rodil 2. aprila 1002 v Ljubljani. Maturiral jo tudi v Ljubljani 1. 1920., nato pa je študiral v Pragi na »Akadctnie filr Musik und darstellen-de Kunat« ter je tam 1. 1923. z odliko diplomiral pri rektorju in znamenitem komponistu Aleksandru Zemlinskem. — Absolviral je tudi filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral čisto sluvi-etiko.
Prvi angažman v našem gledališču je dobil 1. 1927., ko je bil imenovan za pomočnika tedanjemu generalnemu tajniku Otonu Župančiču, L. 1928, je bil imenovan za režiserja in igralca v Drami. Od tedaj daljo je izvedel nad 70 uspelih režij. Vso od njega režirane predstave so imele popoln uspeh. Nastopil je kot igralec tudi v nad 40 glavnih in stranskih dramskih vlogah. Otl 1. 1939. do 1943. pa je bil glavni režiser Opere ter beleži nad 30 sijajnih opernih režij. — Najbolj znane njegove vloge v Drami so: Hamlet, Jago. Ivan Karamazov, rektor Duequcne (»Prva legija«), Cankarjeve osebe Maks, ščuka in mnoge druge. Najbolj uspele njegove operne režije pa so vsem še dobro znane Aida. Trubadur, Butterfly, Ruealka, Jenuffa, Faust, Ma-non, Figarova svatba, Fidelio itd. Poleg ogromnega dela kot režiser in igralec pa posveča Ciril Debevec tudi mnogo časa vzgoji igralskega naraščaja in je profesor na Glasbeni akademiji. Tam predava dramsko igro, tehniko trovora, operno igro in operno dramaturgi jo.
Zelo plodovito in pomembno je De-hevčevo delo tudi na pisateljskem polju. O gledališču je pisal že pred 2C leti in še vedno plodovito obravnava vsa teoretična in aktualna vprašanja. V rokopisu ima pripravljenih žo več dovršenih knjig o gledaliških vprašanjih, ki čakajo založnika, v tisku pa jc njegova knjiga >Za llekubo — za nič«, ki obsega 12 gledaliških člankov. Skupno pn jo do sedaj objavljenih v raznih revijah, časnikih in časopisih 180 njegovih zelo tehtnih člankov. Ciril Debevec je poleg drugega tudi ugleden sotrudnlk »Sloven-ca<, ker je v našem listu objavil že več j obravnav, da no štejejo sem mnogih in-tervjuvov, v katerih je razvijal svoje 1 gledališke ideje.
Ciril Debevec je s svojo visoko izobrazbo o gledališču pridobil poleg študij na Akademiji in na filozofski fakulteti tudi na mnogih Studijskih potovanjih. Tako je študiral poleg dramske igre in režije tudi operno dramaturgiko pri profesorju Steinhardtu, hospiliral je pri predavanjih Fidelija Finkea. Aleksandra Zemljinskega, študiral tudi nekaj časa solopelje pri prof. Wallersteinu ter je o tem tudi predaval na konservatoriju na Glasbeni Akademiji, obiskoval je poletno operne tečaje v Salzburgu, v Švici in drugod.
Naša drama je s Cirilom Debevcem dobila visoko izobraženega, podjetnega in umetniško stremečega voditelja, ki jo bo nedvomno dvignil k novemu razcvetu. Čaka ga veliko delo. Zato se tega Imenovanja veselimo in Cirilu Debevcu k imenovanju čestitamo.
Naročajte roman »Ivanhoe«!
publiki ji je zagotovljen. Drugih vzrokov, ki so tudi pripomogli, da se jc la smerr pri nas razbohotela lako, da je idealistična smer počasi usahnila, tu lic omenjam. Dejslvo je, da Ic smeri v naši drami ni več. Lc sporadično se pojavljajo uprizoritve, ki so ponovitve svoječasno uspelih predslav tc smeri in so kot otožni spomini na nekdanjo slavo.
Očital mi bo kdo, da sem privičen, dn spada v idealistično smer večina klasičnega sporeda in ta je v repertoarju drame vedno zastopan. Hcs jc! Vodstvo kljub idejni pripadnosti k drugi smeri čuti dolžnost uvrščati klnsiko v spored, ker to delajo vsa gledališča in ker je ie lela in lela klasika leinclj dramskega sporeda. Toda zunanja oblikovna slran druge pro-tcžirnnc strujc je v napačni razlagi ustrezajoč h komodnosti nagnjeni ustvarjalni moči in zaradi cenenih uspehov tako iz-nakazila umetniško ustvarjalni obraz na-šegn gledališča, da pristopajo igralci z pretežnemu repertoarju primernimi merili tudi k temu repertoarju. Seveda v kolikor ta nc oslane samo na papirju, ker sploh nikogar ni, ki bi se gn kakor koli lotil. Hcs nekateri igralci ustvarjajo pri tem šc iz zaklada svoječasnih pridobitev, toda njih igra, dasi pravilno pojmovnim, ne sodi v sicernje okolje. Stilna zmeda, ki tnko naslaja, jc grob našega gledališke umetnosti.
Vzroki pojemanja umetniške moči na-Scga gledališča so torej:
Prvič materialistična koncepcija gledališča sama. (Na misel mi prihaja primerjava z rimskim gledališčem, ki jc bilo prav lako materialistično usmerjeno, saj je zraslo iz takega okolja, lil vendar kljub teniu, dn je bilo last veliko močnejšega nnroda Se zdaleka ne zdrži primere z grškim. Materialistično okolje lio rabi pravega gledališča, ker mu jc glavno Izživ-
Drobne vesti
Itratovičlna sv. Rcšujcga Telesa bo ime
la svojo mesočno pohožnost v četrlok due 4 novembra v uršulinskl ccrkvi. Ob pol i zjutraj bo sv. muša z blagoslovom za žive iu rajne člano bratovščino. Udeleženci Imajo ta dun popolul odpustek pod uavnduiuii poifoji.
Zalivala. Vsom, ki sle lajšali trpljenje moji blagi mami Karli Stres in dobri teti 1'rauji l.under, Jima poklonili vence ln cvetje in Ju spremili na zadnji puli, najiskro-nojša zahvala. — Vern Stres.
Znižanje nakladalnih ln razkladalnlh rokov. lllrekelja državnih želcznlo v Ljubljani obvvelča, da se na osnovi Uredbe o prevozu potnikov, prtljago lu robe ua železnicah, čl. 70, $ 7, in čl. 86, <) 8, z dnem ,10. oktobra 194.1 znižajo roki zn nakladanje in razkladanje robo od 24 normalnih na 6 delovnih ur.
Uprava policije v Ljubljani ho prodala
tri konje na javni dražbi, ki bo 6. L m. ob 15 pri hlovih policijske konjenico — Cesta na Loko 4 (poslopje bivšega konjačal. Interesenti konj vabljeni.
Vaš radio aparat prodnate najhitreje In najboljše, nko ga Izročite v komisijsko prodajo tvrdki EVEREST, Prešernova 44.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče Je znanja knjigovodstva, korespondenco, stenografije, jezikov, strojepisja Itd. — Novi dnevni in večerni tečnji prično 6. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina nizka. Informacije: Trgovsko učlllšče »Chr|. stofov učni zavod«, Domobranska IS.
Zemljevide južnega, vzhodnega bojišča tor Evrope spet lahko dobito v Mladinski založbi, Stari trg ,10.
Kupimo dobro ohranjeno slovenske grn-m^mske plošče po najvišji dnevni eeal. EVEREST, Prešernova 44.
Učite se strojepisja! Nov| eno-, dvo-In trimesečni dnevni tn večerni strojepisni tečaji sc prično v torek. 6 novembra t. i. — Najuspešnejša desetprstna učua metoda Specialna slrnleplsoa šola: Največja moderna strojepisnim, raznovrstni stroji. Učnina ie zmerna. Pouk Po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacij« In prijave dnevno. S'n razpolago brezplnč-nI prospekt. — Posebni dnevni ln večerni tečnji tudi zn kn llpovodslvo. korespondoneo. moderne lezlkn Itd. Izbira predmetov po želji. — Trgovsko učlllšče »Chrlitofov učni zavod«. LJubljana Domobranska IS.
Opozarjamo, iln Je letos vsakomur omogočen obisk rednega večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah. ko obrati počivajo, nli v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenca, trgo-vlnstvo a pravom, računstvo nemščina, stenografiji*. ►trojcplsjn. Dovoljen ohi«k tudi posameznih predmetov. Učnina nizka. Prl-četek 5. novembra. Vpisovanje dnevno. — Prospekt brezplačno nn raipolngo: Trrov-skl učni zavod. Kongresni tr* 2. Središče mesta!
VIŠJI trgovski tečaj t LJubljani spre lomu kot redno slušatel lelleet one dijake In dijakinjo, ki so dovršili višjo razrede srednje šole nli na redni enoletni trgovski tečnj. Vpisovnnle se vrJi redno «e ves teden. Informacije In nove prospekte rtnje; Trgovsko učlllšče •ClirUtofov učni zavod«. Domobranska IS.
Vpisovanj« v trgovsko nčIlUče »Chrlitofov učni tavad«. Ljubljana Domobranska IS za Enoletni trgovski tečaj • pravico Javnosti In ia VIŠJI trgovski tečaj ter vse ostale tečaj* In oddelka ae vrši la redno ve« teden vsnk dan dopoldne In nopoldne oh oblčotnlh nradnlh nrah. Infortnanlje In novi prospekti brezplačno na razpolago. — Havnateljstvo.
Poizvedovanja
Živilska nakaznica za november ter na-kaznicu za krompir in marmelado, glaaeči so nn imo Kunovar Ivan, trgovina pod lo-menntom, so ml hilo ukradene. Co prido kdo na te nakaznico Iskat, naj se naznani na gornji naslov.
Izgubil sem i,lvo usnjeno rokavico na Mestnem trgu. Najditelja prosim, da jo odda v upravi »Slovenca«.
Izgubila sem poročni prstan, graviran z »Janez 31. 5. 938« v smeri Ciril Metodove ulico proti pokopališču. — Pošten najditelj nnj ga vrno proti primerni nagradi. AndolJ-šck, Vzajemnn posojilnica.
Našla se Jc mala vsota denarja na Ambroževem trgu. Oglasiti so pri Marolt, Poljanska c. 31, pod streho.
Zgubil sem na pokopolišču pri Sv. Križu moško zapestno uro. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi. Recelj, Zaloška 7-1.
Papiga modre barve ušln na Mlrju. — Prosim, vrniti jo proti nagradi: Sodoj, Groharjeva 21, spodaj.
Ijanjc in iskanje čutnih naslad vsepovsod, zato napravi iz te ustanove ali cirkus, ali
kabaret s čim bolj golimi plesalkami, ali pa masovno poulično demonstracijo.) Ta materialistična smer namreč poleg etične In gledališko umetniške destruktivnosti tudi ne daje možnosti poleta našim resničnim gledališkim umetnikom.
DrugI vzrok pa jc gori omenjeni pscu-do-naturallzcm v igranju, ki je posledica le smeri in je zelo primeren ščit, za ka-teregn je moči skriti dilctantizem, pomanjkanje umetniške vsebine in moči, polog lega pa jemlje gledališču zaradi svojo plitvosti in vsakdanjosti blesk in lcpolni čar. Saj jc po pojmovanju te smeri drama le izrezek iz življenja in je jedron kristal življenja, v katerem so posamezni molekuli — življenjski pojnvi — razvrščeni v posebnem zakonitem redu okrog jedra in osi, tako da jih prav ta vezanost in zakonitost dviga v nek višji nevsakdanji red, ki tvori na zunaj dragoccno in žlahtno obliko.
Skrb za umetniško raven našega dramskega gledališča nalaga vodstvu dolžnost, da popolnoma izprcmcnl osnovno idejno umetniško smer v kolikor je to seveda vodstvo, k,ar ga je v tem času Se ostalo, sploh zmožno zdravega, čistega in pozitivnega umetniškega pojmovanja gledališča. Občinstvo danes vodstvu nc more služili več v izgovor za takšno smer, saj prav ono s svojim številnim posetom ne daje gledališču samo možnosti izvrševanja njegovega etično m umetniško vzgojnega poslanstva, temveč v svoji duhovni lakoti, ki jo ustvarja današnji čas, naravnost izteza roke in prosi utešitve in dvigajočlh ler upanja in tolažbe polnih odgovorov na slrnhnlno duhovne proble me ln skrivnosti, ki jih v svoji neizprosnosti današnji čas slavijo slehernemu pred oCi-	Dr. Milan Pavlovčifi.
KULTURNI OBZORNIK
Umetniška raven našega dramskega gledališča
V članku »Pred novo dramsko sezono« se Slovenčev gledališki kritik dotakne današnje umetniške ravni našega dramskega gledališča in ugotavlja, da je ta tako padla, da se je ne upa primerjati s stanjem pred desetimi leti. Cas je žc bil, da se javno načne to vprašanje. Vsi resnični prijatelji gledališča so zadnja leta zaskrbljeno opazovali, kako od leta do leta pada umetniška raven dramskih predslav. Danes jc ta raven dosegla že stopnjo, ki zahteva pozornosti vseh, ki jim jc našega gledališča mar.
Kje iskati vzrokov za to?
Umetniško raven gledališča ustvarjajo igralci, bi sodil vsak v prvem hipu. In vendar v našem primeru ni iskati vzrokov padca umetniške ravni v tej smeri. Z malimi izjemami nastopajo danes še vsi oni igralci, ki so nastopali v času, ko jc glcdnlišče bilo na zavidljivi višini. Poseči bo treba torej globlje.
Če pregledamo delo naše drame zadnjih deset let, lahko ugotovimo dve umetniško idejni struji, za katerima stojita dve popolnoma različni celolni koncepciji gledališča. To sla idealistična in materialistična smer.
Prva gradi na vzorih stare grške drame, ki ima izvor v bogoslužju in katere poprišče jc človekov duhovni svet, njegovo razmerje do sebe samega in stvari izven nJega pod vidikom odvisnosti od nevidnih vladajočih sil, gledališče, kalercga osnova je neprenehna borba dobrega in zlega, ki končuje v eličnem očiščenju. To je listo gledališče, katerega predmet so vedno znova velike in nerazumljive skriv-
nosli življenja in smrti, ljubezni in sovraštva, to je ono gledališče, ki nas v svoji občečlovečnosti in nadčasovnosti popolnoma prevzame, pretrese in očiščuje. Tej idejni vsebini odgovarja tudi oblika, ki jc v svoji nadvsakdanjosti veličastna, a vendar v svoji jasni začrtanosti, klenosti in polnosti občutja preprosta. Od izvajalcev zahteva ta smer obširnega gledališkega znanja, zelo dobrega obvladanja tehnike, iskrenega dela in skrajnih telesnih in duševnih naporov.
Na drugi strani pa jc materialistična smer, ki za seboj nima lako enotne, izgrajene koncepcijo gledališča, ki pa ji je v vseh oblikah lastno materialistično gledanje svela. To je ona smer, v kateri duhovne vrednote ne pomenijo nič, temveč so često izpostavljene porogu, smer, ki pod krinko razkrinkavanja lažne morale nravstveni čut v človeku ubija, s tem da zametuje stari nravstveni- red kot škodljiv, ker ga je mogoče zlorabili, a nc poslavlja drugega boljšega. To je ona smer, ki vscdlino dvatlsočletnc kulture, ki se očltuje v človekovi srčni kulturi, v borbi za popolno osvoboditev človeka od vezi predsodkov in takozvanega miljeja zametuje kot romantično ostalino starih dni, ki gre v stremljenju po prirodnosti in ne-zlaganosti tako daleč, da strga s človeka vse do golih prirodnih nagonov ter ga poslavlja za vzor pošlcnosli. S tem odpadeta pojma dobrega in slabega, ostane le pojem prirodnosti, obenem pa se zruši trdna osnovn gledališča, ki jc in oslane borba med dobrim in slabim. Borba med predsodki in prirodnostjo pa je zanjo kaj slab nadomcslck, prav tako kot jc pri-

mmiz
i! v 00. letu starosti na? srčno ljubljeni pnpa, dedek, pradedek, tast in slrie, gospod
Za vedno nns
Globoka žalujoči:
Ivan, Oskar, Franci, sinovi; Vladi por. Scagnetti, vnukinja ter ostalo sorodstvo.
TVRDKA M. TER Š AN
naznanja žalostno vest. da je njen dolgoletni poslovodja, gospod
nenadoma preminul. Todjetje, za katero si je pokojnik pridobi! nevcnljivih zaslug pn bo obranilo v častnem spominu. Pogreli bo v sredo ob 14.VO uri iz kapelice sv. Jožefa na Zalali k Sv. Križu. Mir in pokoj njegovi duši!
Ljubljana, 2. listopada 1943,
pokojnih ugasnilo življenje, dolga leta eno samo trpljenje, zapustila nas je naša draga mamica
Mirno je na praznik
vdova vseučiliskeg-a profesorja
V njeh novi dom jo bomo spremili v sredo, dne 3. novembra ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Spominjali se je bomo pri sv. maši zadušnici v ponedeljek 8. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana—Šabar, dne 1. novembra 1943.
Vanda, Milivoj, Svetozar, otroci; •Jovo Perenčevie, zet; Meta roj. Žužek, snaha Mirjana, Gordana, vnukinji.
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Tričetrt tisočletja jc minilo od tedaj, ko je čepel pred šotorom v nomadskem mongolskem taborišču ob robu puščave Gobi majhen fante.
Timudžin mu je bilo ime. Pa grd je bil. Poleg tega je bil nizko ruščen, imel je kar čudno svetlo polt, čudno ognjeno rdeče lase in skrivnostno zeleno sive oči. Sicer pu je bil mladenič kakor sto drugih iz njegovega rodu. Pač, imel je neznatno prednost pred drugimi: njegov oče je bil vodja male tolpe, ki je taborila v skupnem taborišču. To seveda v neizmerni puščobni ravnini, po kateri je paslo vse polno mongolskih rodov, ni pomenilo fcogsigavcdi kaj.
Kilo bi mogel prešteti vsa ta pastirska krdela, ki se vsu pod vodstvom posebnega — svojega — poglavarja potikajo po tej brezmejni mongolski steni.
Kako velikanska je vendar Mongolija!
Je pa tudi neusmiljena ta zemlja in preobraža ljudi, ki jih živi v trd, žilav, surov in trdosrčen rod. Je pravi pekel, nič več in nič manj.
Že podnebje samo je strašno: pozimi pade temperatura tja do 30 pod ničlo., poleti pn se v žgočem soncu razbeli vsa stepa nn 30 stopinj nad ničlo.
Mladi fante je prestal že vse strahote puščave Gobi- Od tistega dne, ko je prvič zadihal rezki stepski zrak, jo puščava Gobi tudi nad njim kakor nud vsemi, ki prebivajo v njenem območju, stresala svojo jezo. V vseli oblikah in na vse načine mu jc dala okusiti svojo negostoljubnost: sednj ie požigala stepo z neusmiljenimi sušami, sedaj je besnela nad njo s strahotnim in vse uničujočimi viharji, pravimi peščenimi orkani. Kdo bi vedel povedati, kolikokrat je žc videl ta mladi fante, kako je pod črnimi peščenimi oblaki, ki jih jc vihar prignal pod svojim plaščem, kar sredi dneva nastala gluha noč. Knr dvakrat gluha noč, tem strašnejša, ker razen zuleta-vajočega se viharnega piša, ki ic največkrat tulil kakor lačen volk, prisluškujoče uho ni moglo čuti ničesar drugega kakor sovražni šelcst peska, ki se je posipal po šotoru.
Kolikokrat gu je skoraj do smrti že izmučila že ju, kolikokrat je pre-zeliul v neusmiljenih zimah, ko so se snežni viharji nepretrgoma dovili drug za drugim iu ljudem brez usmiljenja kar rezali v lica in razjedali roke. Nepopisni snežni viharji — saj zu-najkrotkejša bitja, ki jih pastirski morejo spraviti v norost cclo konje, nomadi premorejo.
Mladega fanta Timudžina je čakala klavrna usoda. Deležni so je bili njegov oče, njegovi dedje in pradedje. Prastar mongolski pregovor jo ve povedati s klenimi besedami: »Rojen v šotoru, na konju ubit.«
Res, žalostno je takšno življenje!
Kako skromni in boraški so že sumi klobučevinasti šotori. Drobno leseno ogrodje jih nosi, v nekaj minutah jih jc mogoče razstaviti, zložiti ter
nntovoriti. Potom pa ta revna oprava: nekaj s kožuhi preoblečenih klopi; nekakšen zaboj, v katerega spravljajo žene svoja pružnja oblačila; malenkostne in maloštevilne dragocenosti, dalje kuhinjska oprava in končno še tistih nekaj hišnih in družinskih bogov. To je vse!
Njihova najdražja posest pa je živina. kuj vse bi vedel o tem povedati tudi žc mladi Timudžin. Koliko je že doživel prav z živino, koliko grenkega je prestal zaradi nje. Njemu in fantom njegovih let jc poverjena skrb za konjsko čredo. To pomeni, du moru.jo opravljati nečloveško težke naloge.	(Dalje.)
MALI OGLASI
ZELJE V GLAVAH
in H h PO za ribanje kupuje »Gospodarska zveza«, Bleiweisovu 29.
NEMŠKE SPISE prošnje, v lope, pismo, privedbo izvršim pravilno nemško (tudi na slroj). Glince, čnmpo-va ulica 6 — zgornji
BREZOVE METLE držaje za lopate, orne-la itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-weisova 29 in Maistrova 10.
KROJ. ŠIVAL. STROJ
znamke Singer z okroglim čolničkom, šiva naprej in nazaj, zelo dobrem stunju prodam. Pred Škofijo št. 19, hišnica.
OPREMLJENO SOBO oddum uradniku. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7389,
ŠIVALNI STROJI
pogrezljivi: »Singer«, >Pluff«, »Diirkop« iu »Mundlos« ugodno naprodaj pri »TRIG1 A V* frcsljcvu cesta št. 1(>.
K9B9I
DVE POSTELJI čisti, zelo dobro ohranjeni (samo les) poceni naprodaj, Požar Ivanka, Purmovn 48. stopnišče 8 (Bežigrad).
KRASNE SPALNICE politirane, orehove, je-senove še na zalogi. Medvedova 28. Odprto v torek, četrtek, sobota od !r>—18. Pohištvo Malcnšck.
NAPRODAJ: IIIšA. euonndstropna z večjim vrtom, ob tramvajski progi na nijprometnejši lički. Zazidane ploskve 170 in*. Uporabiti se da za gostilno, pe-kurijo in trgovino. HlšA. dvonadstropna, nova, s 7 stanovanji po 2 suhi in kabinet, na severni m rani.
HIšA, enonadstropna
ob GroduŠeici. PARCELE na vzhodni strani po 40.000 do
(»0.000 lir in v šiški po 200.000 lir. ZEMLJIŠČE 20.000 m«, znotraj bloka (gramozni teren). ZEMLJIŠČE za industrijo 3000 m«. ZAJEC ANDREJ, ren-litetno pisarna, Tavčarjevo ulica 10.
SOBO zelo lepo, oddam boljšemu gospodu s 1. novembrom. - Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 7361.
Kopim nrarne STEKI.ENICB vseh vrsf id dobro plačam. • B. Guštin. Vodnikov trg 2.
Prodam neka) SODOV od 50-*» litre*, primernih 76 kislo zelje, po zmerni ceni. — B. Guštin. Vodnikov trs 2
KUNČJE IN ZAJČJE KOŽICE TER VOLNO kupuje Žegoza nn Gallusovem nabrežju 33, samo vsak petek.
SVEŽO DETELJO.
KORENJE IN PESO kupuje ?ego7B. Gallusovo nabrežje 33.
GRAMOFONE v kovčegu in rabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova št. 44._
9 MLINARJA
za valjčni mlin rmoi-na in mlinaija za izdelovanje kaše na kamnih sprejme voljč ni mlin Frnnz Maj difc. Vir, Domžale, ib
HLAPCA
konjskega ra prevo7 mlinskih Izdelkov in navaienepa poljskih del sprejme mlin Majdič Franz, Vir, Dom tule._
ŠTEDILNIK prodam. Jurčkova pot št. 100.
SENO Interesente za vagon-ske količine sena pro- j simo, da sporoče svojo potrebo »Gospodarski zvezi«, Bleiwcisova 29.
POSODO ZA RISANJE ZELJA
dobite pri Gospodarski zvezi — Blciueiso-va št. 29.
»TOXIM« PRAŠEK
zanesljivo uniči mrčes uši. stenice, bolhe itd. Drogerlja KANC, židovska ulica 1.
POSTRF.fcNICO
ali služkinjo iščem k tričlanski družini. Nastop takoj. Bnnič, Vil-hurjeva cesta 39-1.
OPREMLJENO SOBO lepo in mirno, pri boljši samostojni dami. se takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7471.
STARŠI! Vaši otroci, dijaki nižjih in višjih razredov dobe vsestransko učno pomoč in nadzorstvo dnevno dopoldne ali popoldne. Novi trg 5.
PRIROčNIK
slovensko - italijansko - I nemško-ancleškegn je- | zika in Ročni obzornik je vaš najcenejši j in najhitrejši inštruktor. Dobite gn v knjigarnah in pri založbi: j Novi trg 5.
V globoki bolesti potrti sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš najljubši sin, zaročenec, brat, svak, stric itd., gospod
SCHUMER FRIC
trgovski sotrutlnik.
K večnemu počitku spremimo blagega pokojnika v sredo, dne 3. novembra 1943 ob pol 3. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Maša zadušnica bo v sredo, 10. novembra ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Dobrna, Graz, dne 31. oktobra 1943.
Johana Sehumer, mati; Marta Hočevar, zaročenka, bratje, sestra in ostalo sorodstvo.
r	»GOSPODARSKA ZADRUGA« V DRAVLJAH
javlja žalostno vest, da je Vsemogočni poklieal v boljše življenje našega dolgoletnega zaslužnega člana in blagajniku, gospoda
VLADKA BABNIKA
DIPL. TEHNIKA.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 3. novembra 1041, ob 4 popoldne iz "kise žalosti kamnogoriška 40 na pokopališče v Uravljali. blagega predstojnika bomo obraniti v trajnem spominu.
USLUŽBENCI ZADRUGE.
Umrl nam je preljubi mož, sin, zet, svak, bratranec, gospod
Vladimir Bafonik
dipl. tehnik
Pogreb bo v sredo, 3. nov., ob 16 iz hiše žalosti v Drav-ljali, Kamnogoriška cesta 40.
Ljubljana, Dravlje, 1. XI. 1943
Globoko žalujoči: Julija, žena, Marija, mati, in oslalo sorodstvo
Kruta usoda nam je nepričakovano iztrgala iz naše srede dobrega tovariša in sodelavca, gospoda
Friderika Schumra
Dragega tovariša ohranimo v svetlem spominu!
LJubljana, 2. listopada 1913.
Osebje tvrdke Tršan
SMMM •^.tmM^iTffT'"'"'-'1 -jra.—v -
Vinko Beličič
Ko se je njuno prvo iznenadenje poleglo, pa sta se spustila v lahno kramljanje o stvareh, ki so bile neskončno daleč od čustev njunih src. Bilo je videti, ko da sta vsakdanja znanca, ki imata navado, da se ob vsaki priložnosti ustavita ob neznatnih zunanjih pojavih in dogodkih. Nihče si ne bi mogel misliti, koliko trpljenja, tihih in nerazodetih bolečin sta prestala drug po krivdi drugega v petnajstih letih.
Drug po krivdi drugega? V čem je obstajala ta krivda? V eni sami zmagi telesa, v enem samem porazu volje.
Govorila sta in se ljubeče gledala, čeprav sta vedela, koliko težkih in mučnih življenjskih postaj jc za njima, in čeprav sta slutila, da bo druga pot do uresničitve manj samozavestna, manj nagla in bolj premišljena.
In tako se je zgodilo, da ob prvem Mojčinem obisku pri bolnem Janku ni padla beseda o ljubezni, niti o njunem nekdanjem skupnem življenju.
Popoldne so mu delali družbo obiski njegovih učencev in učenk. Dobival je cvetja, da se je moral smehljati.	, , ' »Lepa reč! Saj bom kmalu ves za-
Novela
sut, ko da sem na mrtvaškem odru.«
Nekoč mu je Lučka prinesla košarico prvih črešenj, sočnih, debelih in rdečin ko kri.
»Za uho bi me morala potegniti, Lučka, ker bom danes prvič v tem letu jedel črešnje. No, kar primi me!« se je pošalil in se smejal njeni zadregi. Ko ni nič odgovorila, je nadaljeval:
»No, Lučka, kdaj se pojdeva spet kopat v Tcmcnico pod Lukenjskim gradom?«
Zdaj se je znašla in odgovorila: »Nikdar mi ne bo tako vroče.« Čutil je, da sc'mora zn mir srca zahvaliti prav tej deklici, in bilo mu' je prijetno ob misli, da se je njuno življenje z dogodkom na majniškem izletu še bolj zbližalo in povezalo in dn si je zaslužil njeno nedolžno otroško ljubezen.
»Lučka,« jo je poklical, in bilo mu je, ko da kliče svojega lastnega, ljubega otroka — tistega, ki je bil v mislih spočet pri Svetem Frančišku, ki pa telesno nikoli ni zaživel — »Lučka, te črešnje ti bom vrnil s svojimi domačimi, ki zdaj zorijo na Ota-vicah.«
»Otavicc?«
>Lepa reč, Lučka!« je šaljivo vzkliknil. »Slabo si se učila zemljepis, da ne veš, kje so Otavice, kje je čreš-lijcv raj! Poglej skozi okno! Za tistimi meglenimi hribi naravnost na jugu je vas Ota>vice.«
Lučka jc gledala proti jugu. Oblivala jo je svetloba majskega popoldneva. Smehljale so se ji oči, drobna usta so bila na pol odprta, da so se videli drobni beli zobje.
»Pojdeš z mano?« jo je vprašal. »Tudi tetko Mojco povabiva.«
Lučka je veselo prikimala. VIII.
Ena prvih Jankovih poti po vrnitvi iz bolnišnice je bila k prijatelju Marku Žlebniku. Mesec mali se je bližal zatonu — bil je mesec, ki ga profesor Petrušič nikdar ne bo pozabil.
Najprej je bivanje v Karlovcu do-zorilo sklep, da je treba z Mojco priti skupaj.
Nato je prišel izlet k Lukenjskc-mu gradu, ki je z vsem, kar .je sledilo odločilno pomagal do zbližanja.
Končno jc nekega dne prinesel časnik med ostalimi poročili tudi osebno vest. tla jc profesor Janko Petrušič premeščen na klasično gimnazijo v Ljubljano, medtem ko je suplent Jože Kočevar dobil službo na realni gimnaziji v Novem mestu.
Zaradi tega zadnjega dogodka jc Janko šel na kapitelj.
Katehet Marko Žlebnik jc hodil po
sobi in šepetaje molil brevir. Ob trkanju jc knjigo zaprl, stopil k vratom in jili odprl. Obraz mu je zaisijal v veselju.
»Pa menda vendar še ne prihajaš po slovo?« ga je glasno pozdravil in mu ponudil stol. Nato je pozvonil strežnici in pri vratih nekaj tiho na-ročil.	.	...
»Kakor se vzame,« se je nasmehnil Janko. »Moral se bom sprijazniti z naglico, v kakršni se vrstijo dogodki. Sicer pa je že čas, da tudi mene razvedri kakšna sprememba na boljše.«
»To ,je gotovo potrebno in jaz ti samo iz. srca častitam, čeprav bo za tabo ostala praznina.«
»Nikdar ne podcenjuj mladega Hočevarja! Jaz ga dobro poznam in tudi vem, koliko je vreden.«
»Prav imaš,« je zadovoljno odgovoril katehet. »Bog že ve, kje jc kdo potreben.«
Strežnica je prinesla vina in prigrizka in tiho odšla.
»Pijem na tvoje zdravje, Janko.« ie rekel Marko in dvignil kupico, »da bi v Ljubljani našel in dosegel to, česur ti tule ni bilo moči!«
Ko sta trčila in izpila, jc tiho dopolnil:
»Da bi našel mir in dosegel srečo!«
Janku je postalo toplo pri srcu. S prepričanjem jc odgovoril:
»Upam, da bo Bog usliSal tvojo željo.«
Marko je uprl vanj svoje velike, radovedne oči, nato se je sanjavo nasmehnil in se zazrl skozi okno.
»7,di se mi, da misliva zdaj nn isto osebo — nn osebo, o kateri sva leta in leta molčala, ki pa sva nanjo često mislila.«
»Mojca Mihelakova,« je tiho spregovoril Janko in gledal prijatelju v oči. »Spet sva se našla, po dolgem, dolgem časti, tako da komaj moreni verjeti. Mislim, dn je bila božja volja vse, kar se je zgodilo.«
»Kaj pa drugega!« je vzkliknil katehet. »Ali ti nisem nekoč rokel? Se spominjaš?«
»Daleč jc že vse!« je vzdihnil Janko. »Moj Bog, tako daleč kakor štn-dentovska letu!«
»Seveda.« je zamišljeno rekel Marko. »Čas ne stoji, življenje se neprestano giblje, ljudje se vedno spreminjajo in menjavajo, kakor sp pojavljajo in ugašajo zvezde nn nebu.«
Janko sc je nasmehnil.
»Ne vidiš, da spet modrujeva ko takrat, ko sva bila v sedmi šoli?«
»Nič ne škodi.« jc odvrnil Marko. »Ob nespolnjenih zemskih željah in ob kratkotrajnosti življenja se razodene človeku pravi cilj zemskegn bivanja, ki je in ostane uživanje večne sreče in lepote.«
Kmalu pa sta zapustila visoka tla osebnih življenjskih vprašanj in prešla na dnevne dogodke.