290. številka. Ljuhljana. sredo 21. decembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemaj ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v a t:r o - o g eruk a dežele za C6lo leto 16 jjl., u pol letu H gl. *a četrt leta 4 A — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 18 gUL, /a . etrt leta ."i trld. BO kr., /a en mesec 1 gld. 10 ki. Za poiiHaaje n» dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliku ver kolikor poštnina l tnala. ■ /a gospode učitelje na ljudskih loliih In ca dijake velja nubnu cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 3 ^Id. f>0 kr., po polti prejeroun za četrt leta li gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska. f> kr.. če se dvakrat, in l kr.. če sr trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej tuli „gledaliftka stolba-. Op ravni It v o, ua katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hili.
Tristoletnica pridruženja Sibirije k Rusiji.
—d. Pred kratkim je minilo 300 let, odkar je znameniti Jermak Timotejev s svojo družino in s četo kozakov, Litovcev in ujetih Nemcev, razdejavši malo muzelmansko državo na bregu Irtiša in Tobola, položil pričetje priklopljenju Sibirije k Rusiji. Po dolgem pre-udarjanji se je odločilo, da se ima praznovati tristoletnica 26. okt., po naše 7. nov., to je tist dan, ko je Jermak vzel Isker, stolico sibirske države.
S hvaležnim priznanjem se spomiuajo Eusi Semena, Maksima in Nikite Strogo-nova. ki io na sibirskega „saltana" poslali Je i muka Timotej eva s tovariši zarad »očiščenja sibirske zemlje". Teh tovarišev kozakov je bilo 540 in Strogonovi so jim pridali 300 vojnikov ter jih preskrbeli z vsem za boj potrebnim. Kazaki so čutili, da potomstvo ne bode pozabilo njih hrabrih činov, kajti ko se je, kakor nam pripoveduje letopis, po vzetji mesta Atik Murze kazaški krog posvetoval, naj se li gre naprej ali nazaj, so v množini bili oni, ki so govorili: „Nazad so stidom vozvratitsja neljzja (nij mogoče). Jesli Bog nam pomožet, to in po smerti pamjat naša ne osku-dčet (pojenja) v tčh strunah, in slava naša vččna budet."
Zgodovina Sibirije od prvega ruskega pohoda se more v kratkih občih potezah tako-le označiti. XVII. vek je prošel v vzemanji krajev s pomočjo kazuških pohodov, nalagajočih jasak (davek v kožuhovini) domačinom, v postavljanji mest in v organizaciji uprave. XVIII. vek je bil svedokom ustanovljenja suhopotne
Listek*
Vasilij Vasiljevič Vereščagin.
Z Dunaja, 20. novembra 1881. (Dalje.)
Kdo pa se drzne trditi, da je Vereščagin brez slovanskega domoljubja? Večjega domoljubja pač v nobenem človeku ne moreš najti, nego v onem, ki gre sto in stokrat v smrtno nevarnost, ki zre pogumno strašnej smrti v obraz — ne kot pustolovec — temveč za umetnost, za to, ker so njegovi bratje bili najkrutejši boj, da o sv ob od e svoje brate. Če je Blikar to vojsko slikal strašno, je kot pravi umetnik to moral, — primoran je bil k temu kot domoljub — slikal je neopisljiva trpljenja in muke lastnega brata, ki je voljno trpel najhujše muke za vzvišeno idejo. Slikar pa se nam kaže tudi kot pravi Človekoljub. Tudi Turek je pri njem bitje, ki trpi, tudi Turek bfl je krut boj za svoj princip, ali
trgovine s Kitajsko skozi Sibirijo, in uvedenja rudniškega dela v Nerčinskem okraji in na Altaji. V tem stoletji so se tudi začeli v Sibirijo izganjati politični in pozneje tudi vsi kriminalni prestopniki. V XIX. veku je iznaj-denje zlata in razvitje obrti z zlatom oživilo Sibirijo ter jo preobrazilo v ekonomičnem oziru; pridobila si je tudi v trgovinskem ožim, z jedne strani s pridruženjem Amurskega in TJsurijskega okraja z druge pa z odkritjem morske poti v ustje Obi in Jeniseja. Na usodo Sibirije je vplivalo tudi uvedenje parobrod-stva, umirjenje Krgiške stepe in pridruženje Turkestanskega okraja.
Ako zdaj preštejemo naseljenje ter primerjamo s še nezaseljenim prostranstvom in ako se ozremo na ratne pritožbe tamošnjih prebivalcev, moramo pač reči, da se je v 300 letih malo storilo za Sibirijo Ali pri tem moramo v poštev vzeti razne zadržke, ki so Rusijo v teh tri sto let'h ovirali v razvijanji plo-dovitejšega delovanja v Sibiriji. Sibirija se je združila z Rusijo, ko je bila poslednja Se sama na polovico puščava. Ne sme se pozabiti, da se je Ural, Orenburški okraj in vse Zavolžje naselilo Še le v prošlem, a deloma tudi v sedanjem stoletji. Mej tem se je Rusija širila i na jug i na zapad. Na jugu je bil v tem času zaseljen in obdelan Novorosijski okraj. Samo ob sebi se razume, da so taka zaseljenja zahtevala od države, ki je v obče revna v ljudeh in kapitalu, velicih prizadevanj in dokler se je vršila kolonizacija Samarske ali Jekate-rinoslavske gubernije, čakati sta morali Tom-ska in Jenisejska.
A zdaj so se okoliščine v prid Sibiriji znatno spremenile. Namestu kraja, ki je bil le
ker je moral! Kdor pri pogledu vojnih slik pravi, da Vereščagin nijma nežnih čutov, ta slik niti razumel nij Zla vojsko, gorje Človeštva čuti na njegovih slikah živina — cela narava, kakor jo je slikal z neumrljivim čopičem Vereščagin! In kdor je kot gledalec in opazovalec mej množico od priprostih ljudi j slišal klice: „Ach, die Armen", videl rosna očesa, tugo in gorje na bledih obrazih za slovanstvo ne baš vnetih ljudij, moral je vzklikniti: Človek, ki je to ustvaril, nij človek s Človeškimi čutili, to je vzvišeno bitje!
Kako ganljiva in pretresujoča je slika, ki nosi rusk napis, v katalogu zaznamovana „Be-siegte" (Premagani). Na širokem polji je na tisoče in tisoče nagih mrtvih vojakov. Tu leži truplo brez glave, tam brez nog, rok, polno ran v prsih, trebuhu, bedrih, stegnih, trupla okrvavljena; tam leži glava, tam i.oga; tu pa je truplo vojaka kvišku vzpeto, kakor da vstaja, da še živi, a uže je dejano mej mrtve tovariše.  Na bledih obrazih vidi se miren, večen
za izgnanstvo, nam predstavlja zdaj Sibirija, posebno zapadna, obširno prostranstvo 'za preseljenje onega previška ruskega naroda, ki se bodo naravno obraževal pri sedanjej zistemi poljedelske kulture. Tu so ruske „/jedinjene države" in gotovo nij nobene države na svetu, ki bi bila glede emigrantov tako srečna kot je Rusiju, katere} nij treba jih pošiljati prek morja, temveč jih seli doma v istem klimatič-nem položaji, ne rušeč jim niti običajev niti jezika niti vere. Ako bi se n. pr. katera slovenska družina hotela izseliti v bližnjo sorodno Bosno, spremeniti bi morala celo svoje dosedanje življenje in to je skoro nemogoče; zategadelj nato Bosna v tem oziru ne more koristiti. S tem pa nikakor ne mislimo trditi, da bi na Slovenskem število prebivalcev razmeroma presegalo prostor in tudi ne moremo tu pretresati, ima li izseljevanje kako in katero korist Ali ako bodo zdanje razmere fte dalje trajale, bodo morali v marsikaterem kraji kmalu začeti resno misliti na izseljevanje, kajti ako bi družina čakal;* tako dolgo, da izgubi vse imetje, potem bi jej tudi izseljenje, ko bi se dalo tudi izvršiti, nič ne hasnlo. A vrnimo se k predmetu.
Sibirija ne pričakuje od Rusije samih delavskih rok — pravi nLuč'\ Sibirci se pritožujejo, da jim Rusija jemlje zlato in jim v zameno daje samo slabih uradnikov in kriminalnih prestopnikov.
Ta pritožba nij neopravičena. Civilizacija se ne siri samo z uradniki, treba je storiti kaj več. Začelo se je uže nekoliko s tem, da se je otvorilo sibirsko vseučilišče. Zdaj je treba z železnico zvezati Sibirijo z ruskim središčem ter jej omogočiti bolj samostojno živ-
san. Duhovnik — pop, v črnem pluvijalu, dolgolas, polnobradat, žalost in tuga izražeui ^t;i mu na obrazu, on blagoslavlja mrtva trupla z blagoslovljenim kadilom, ter moli zadnjo molitev. Za njim stoji vojak odkrit, žalostno zre po tisočim mrtvih tovarišev. Za obema pa leži velik grob, na visokem kupu prsti sloni lesen križ — zmugovalni spomin premaganim. Čaroben svit veča globok utis. Podoba ta je velikanska, v krasno izdelanem zlatem okvirji, na levej in desnej je zelenjad, v ozadji tenino-rudeč baršun, na obeh straneh jurkendiške preproge.
Čarobna je slika „pred napadom" na Plevuo. Vojaki leže v dolgih vrstah pripravljeni na boj. Resnost položaja slikana je v vsacem obrazu. Tu se dva pogovarjata, tam zro v daljino, kjer se uže vidi d* m pokajočih topov; na levej stoje generali in častniki l daljnogledi opazujoč, kaj se vrši v daljavi. To je bil tretji dan napada na Plevno. Svit teman; na vse zgodaj je rosilo; ilasta zemlja protivila
ljenje brez administrativnega varuštva. Zategadelj bi se morala odpraviti vsa general-guber-natorska uprava in uvesti sodnijske in zemeljske reforme, ki bi predrugačile vso sibirsko upravo, nahajaj očo se v istem položaji, v katerem jo je pustil Speranskij pred šestdesetimi leti.
Politični razgled.
Notrtnij«"
V Ljubljani 20. decembra. Novine zjedinjene levice hotele so na vsak način  vedeti,  da mora priti mliilstferftlta
kriza, ker je desnica o Herbstovem predlogu tako slabo zmagala in ker je pal Lienbacher-jev predlog. Za nedeljo bil je napovedan cesarjev prihod iz Gbdbllo na Dunaj. Vladar poklical je takoj k sebi Taaffeja, se dolgo z njim pogovarjal, — ministerske krize pa le nij. Sobotni list „D Ztg." prinaša na pr/em mestu svojim vernim poročilo, da vladni dunajski list še zdaj nij objavil dennsijeministerstva— in to mora zopet denes svojim vernim ponavljati: mini-sterstvo nij demisijoniralo. Taafte še ostane, ker uživa zaupanje vladarjevo.
Ko nastopi nov minister, tada okrožnico na zastopnike v inozemstvu. Tako bode storil tudi grof KaJnoliv. Nekateri listi vedo uže pripovedovati o vsebini te okrožnice: Kalnokv bode vnanjo politiko glede dunavskoga vprašanja v smislu svojega prednika nadaljeval, interese Avstro-Ogerske na vse strani branil, se trudil a vsemi vlastmi ohraniti prijazne razmere, osobito s sosednimi vlastmi.
V It m m i |i je zopet začelo se kuhati in vreti mej ljudsko maso. V Petrogradu pridejo dan za dnem na sled mnogim udeleževalcem pri usmrtitvi Aleksandra II., a v Gačim pripravljala se nov komplot proti Aleksandru III Zaprli so več častnikov. Po hjnvah v ječo vrženih prikazujejo se vedno večje zarote in groza Obhaja človeka, ko vidi da je pogubna ta mrdŽa potegnila nase in zvezala mnogo odličnih mož. Će ubijejo jedno tako nihilistično glavo, izniste jih zopet deset.
Iz Rima dohajajo vsak dan drugačna poročila o papeževem sedeži. Denes se poroča, da odide v Fuldo, jutri se zagotavlja, da ostane v Rimu, a da bode zahteval posvetno vladarstvo nazaj, zdaj sklepa zvezo z Bismarkom, zdaj zopet B'smark neče nič ve deti o tej zvezi, ker se boj' zamere pri laškem kralji. Ali pa so morda te vesti vse le časnikarske izmišljije?
Pričakovalo se je mnogo dobrih nasledkov od tr«ltef(a deželnega zakona, a te na-deje se nečejo prav uresničiti. Zakon zadel je težko zemljiščne lastnike in oni britko tožijo, a tudi najemniki z njim nij so zadovoljni. Zločinstva pa se vedno še nadaljujejo skoro vsak dan najdejo kakega lastniku ubitega.
se je brzej boji. Zato bil je napad silno težak. Ta dan bil je carjev god. Generali osrčevali so vojake, ter menili, da morajo Plevno dati carju za godovuo darilo. Spredaj so turške tvrdnjavice, brda in bolmi . . .
Presunljiva je slika „po napadu". Napad na Plevno bil je neopisljivo ljut; število ranje nikov čezmerno. Pripravljena bila je bolnica za 500 ljudij, a ranjenikov bilo je 7—8000. Slika nam predstavlja dolgo vrsto šatorov za ranjence. Spredaj mnogo, premnogo ranjencev. Tu stoji vojak, čeljusti so mu zavite v belo platno, a vsa zaveza je uže okrvavljena ; krv cedi se skozi platno ter kaplje na zemljo; na tleh leži v krvavih srajcah mnogo ranjencev; nekaterim se vidi, da se bore s smrtjo. Jeden čuti dovelj moči v sebi, da vstaja, drugi opira se na puško, tretji sedi z razdrobljeno ramo v silnih mukah, četrti drži se za okrvavljeno glavo . . . Tam si vojaki sami perejo rane pri vodnjaku ali v Škafu vode ; tu vojaki z obvezanimi rokami, nogami. Na vseh obrazih vidi
Dopisi.
■z Borovnice 19. dec. [Izv. dop.] V nedeljo 18. dan decembra imelo je naše „narodno bralno društvo" svoj letni občni zbor. Iz odborovih poroč'1 se je videlo, da društvo naše stoji na dobrih nogah, da se je v odhajajočem tem letu o raznih prilikah častno ponašalo, in konečno, da so se tudi društveniki primerno marljivo posluževali pripomočkov, ki jih daje to društvo v izobraževanje in podkrep slovenske narodne zavesti. Tako iu še boljše bodi v novem letu! — Za društvenega vodjo se je izbral zopet dozdanji zaslužni predsednik, posestnik J a n e z B o r š t-u i k, za tajnika pa posestnik Karel Žitnik. — V novem letu bode društvo naročeno na te-le časopise: „Slovenski Narod", „Noviee", „Soča", „Edinost", „Slovenski Gospodar", „Gospodarski List", „Ljublj. Zvon", „Kres", i „Brencelj" pa dunajska „Tribune". — nSlo venec" pa se je iz znanih uzrokov izbacnil. — Naše „narodno bralno društvo" je zopet dobro zatrjeno, da bi obilnih, obilnih sadov donašalo.
Zdaj nekaj kratkega, pa občnega. Oziraje se po domovini, z žalostjo opazujemo, da za narodna društva hoče zlata doba zatoniti. Vsak kot mile naše domovine bi moral imeti svoj naroden hram, kjer bi se naši slo venski možje tega in onega Btanu zbirali kakor v nadalj evalnej šoli, ter se tukaj učili, kar je potrebno za njihov stan in za splošno omiko, česar se pa v prvotnoj šoli navaditi nij -o mogli. Saj vidimo bolj in bolj, da se nam je zanašati le na svoje lastne moči, če hočemo priti do svojih pravic in do narodno časti, brez katere nikdar nič veljali ne bodemo. Mi Slovenci pa, ki nijmamo svojih, svoj naroH ljubečih, plemenitašev in graščakov, ki veliko veljajo pred ljudmi, a menj pred Bogom, — mi Slovenci, ki tudi nijmamo moč nega meščanskega srednjega stanu, mi torej zamoremo zidati največ le na kmetski, ora-tarski stan, in tega moramo privesti do prave slovenske neustrašljive zavednosti! Zato pa moramo dati temu stanu višjih izobraževalnih Šol tudi v podobi narodnih bralnih društev in čitalnic! Ali teh nam še manjka, obilo manjka! Ravno zategadelj smo pa žalostni videti, da se v tem letu nij osnovalo skoro nič novih takih društev, da si jih je sosebno po Dolenjskem in Gorenjskem živo, živo potreba! In tudi o uže obstoječih bralnih  društvih  se to leto
se tiha, mirna udanost v usodo. Postave, ki so najbližje, slikane so tako izvrstno, kakor da bi res živele. Na strani leže in sede tudi turški ranjenci, ki so uže obvezam; usmiljenih sester marljivo krdelo prinaša ranjenikom olajšave; one obvezujejo, izpirajo rane itd.; v ozadji gre pokrajino lehko navkreber, na levej v ozadji hišice, w\d njimi dim, požar; spredaj pa leže na tleh vse križem puške, kartuši, kape, bodala; vodnjake vidiš, kot na spodnjem Štajerskem na kmetih. To je slika tako strašna, da je treba za nje pogled imeti jake živce.
„Turska bolnica" je jedina slika z najtemnejšimi bojami. Ko prvokrat gledaš to sliko, ne zdi se ti kaj posebnega; čem dalje pa zreš v njo, razgrinjajo se ti strašni prikazi. Po vzetji Plevne bila je namreč v Plevni vsaka koča spremenjena v bolnico. Jedno teh nam slikar predstavlja. Temna je sobica, ali bolje brlog, v katerej leži množica ranjenikov jeden tik   druzega  na  tleh na  oprhlej   slami, na
nij vse čulo, kar se je pričakovalo. — Iskrena želja nam torej bodi, da nam novo leto pokaže veselejše lice, tudi na to stran! Gospodje pa, tisti, ki so poklicani, naj izpolnjujejo svojo narodno dolžnost!
■at Dragre [Izviren dopis.] Draga (nemški Suchen) gotovo nij vsacemu bralcu „Naroda" znana; pa so prebivalci trdnega narodnega značaja, kar so pri vsakej volitvi pokazali. Fara Draga je po vsem slovenska, iz-vzemSi peščicoKočevarjev v „Gecbacku", kipa tudi slovenski govore, ter se jim božja beseda v slovenščini oznanjuje. Ta kotiček so nemški pijonirji izvohali, ter sklenili, ne samo Gecha-ckarje pogina rešiti, ampak vso faro Drago ponemčti. Zgodilo se jim je uže nekaj po volji. I kdo je bil, ki se je izkazal prvo izdajico svojega naroda? — Nek kaplanček, ki čuje na ime Mazgon, in vandra po svetu, ko I večni Žid, nij mogel prenašati, da je šola v Dragi slovenska — dremal in dražil je tako dolgo, da so prišli v šolski krajni svet sami Kočevarji, tako, da je spodrinila peščici Kočevarjev vse druge farmane slovenske. Pravijo, da je uzrok temu tudi to, ker omenjeni kaplanček nij mogel se sprijazniti s poštenimi načeli duhovskimi in političnimi gospoda župnika. Čudno je le to, da se tako človeče, ki je iz golj usmiljenja bilo sprejeto, od drugod pregnano — mej našo vrlo duhovščino, upa svojo puhlo glavico povzdigniti, ter rovati zoper uarod slovenski.
Nemški „scbulverein" pod vodstvom Weit-loftbvim je obetal Draganom poslati iz Nemčije kapelana ter ga izdržavati na svoje stroške, da bi Dragane nemški učil ter jim nemški pridigava 1. Vse te nakane pa se rode neki v kočevskej metropoli, kjer ima VVeitlofI pod komando gimnazijskega vodjo, rojenega Tirolca, svoj griinz-generalštab! Kakor se čuje, nas osreči imeuovani Benedikt na spomlad ali pa v velicih šolskih praznikih s to ninnško-kul-turno misijo! Kadar zapoje po našem gorovji boben teh misijonarjev, ti, „Narod", zopet pišem. KoŠamadinar.
S Krasa [Izviren dopis.j (Nova volitev učiteljskih zastopnikov v c. kr. okrajni Šolski svet v Sežani. — Beseda za Cvekov spomenik.) Učitelji sežansko komenskega okraja bodemo kmalu imeli novo volitev dveh tovarišev, ki nas bo-deta zastopala v c. kr. okrajnem šolskem svetu sežanskem. Do zdaj sta častno to službo opravljala gg. Anton  Leban,  nadučitelj  v Komnu
stoleh, na priprostej mizi itd. Samo skozi raz-drapano malo okence pride malo svitlobe na bled obraz uže vsled ran umrlega Turčina. Ko je Vereščagin po vzetji Plevne hodil po tel. turških „bolnicah", vprašal je necega posestnika hiše, je-li so tudi v njegovej hiši ranjenici. „Dn, okolo trideset," mu odgovori, ali kaeiu 5 bode uže mrtvih". Ko je Vereščagin vstopil v hišo, puhti mu nasproti strašen mrtvašk smrad iz temnih sobic. Bdo je vse mrtvo. Tako je bilo tudi v družin hišah. Po vzetji Plevne so Turki pozabili popolnem na svoj e ranj ence! . . .
Druga slika, z ruskim napisom Teliš, kaže nam prizore, dokazujoč turško barbarstvo, zversko njih naravo. Ruski strašni polk napal je Turke v trdnjavi Teliš, a bil je odbit. Kakor hijene razkropile so se turške čete na bojišči, kjer so ležali ruski mrtveci in ranje-niki. Skrunili so potem trupla mrtvih Rusov, odsekavali jim glave, noge, roke, jemali jim obleko in dragocenosti, oblačili se sami v rusko
in J. Tram puž, učitelj v Kostanj etici, v ko-menskem okraji. Ker bi bilo dobro, da b vsak okraj imel svojega zastopnika, svetujem, da pri norej volit vi glasujemo za g. Antona Le bana kot zastopnika v komenskem okraji, a za g. J. Krova ti na, nadučitelja v Sežani kot zastopnika v sežanskem okraji. Bilo bi tudi čisto pravično, da do bomo oba nadučitelja naših štirir azrednic v okrajni šolski svet, a to toliko bolje, ke»* sta oba sposobna moža, vneta za učiteljski blagor ter Trla narodnjaka. Vsakako hočemo v okrajni šolski svet dohiti svoj e ljudi, ki so neustrašni zagovorniki naših pravic, nikari pa kakih ki e 6 e plazov! Gospod Leban in Hrovatin sta moža, katera spoštujemo in v koja lehko stavimo zaupanje svoje; nju volimo jednoglasno zastopnikoma v c. kr. okrajni šolski svet!
K ukor znano, umrl je 22. feb. lanskega leta v Sežani nadučitelj Leopold Cvek v 38. letu svoje dobe. Kaj je z njim izgubilo naše Šolstvo in naš narod sploh, o tem ne bodem tu obširneje pisal, pa saj je njegove zasluge ocenil uže kraški učitelj Gradimir pišoč o njem v 9. listu lanske „Edinosti".
In glejte, umrli Leopold Cvek nijma na sežanskem pokopališči dostojnega spomenika, ki bi kazal, da tu hrani hladna zemlja ostanke dražega pokojnika, moža, ki je bil narodu slovenskemu ves čas svojega žitja vrl sin, ki je zanj se potegoval, zanj delal do zadnjega mu vzdilia. Učitelji kraški! Uže dne 1. t. m. v Sežani dokazoval sem nekaterim, da zahteva bratoljubje naše, naša hvaležnost nasproti vrlemu pokojniku, da mu postavimo dostojen spomenik. V to naj dela naše učiteljsko društvo s eža ns ko-k o m e n s k o. Z glavnico, ki mu je na razpolaganje, lehko bi pripomoglo v napravo Uvekovega spomenika; a če bi denar le ta ne zadostoval, napravi naj naše društvo b e s ed o v Sežani v Cvekov spomin, katere čisti dohodek naj bi se po rabil za spomenik. Naše društvo ima svoj pevski oddelek, ta naj se vzbudi, naj prične delovati; ali bomo zmerom tako brez pošteuega ubranega petja?! Odvrgši letargijo požurimo se, da še v najkrajšem času ukrenemo kaj izdatnega v blago svrho. Naj te moje besede ne ostanejo glas vpijočega v pultovi !
Doiua&e stvari.
— (Nekaj o nemil kej kritiki.) Rudolf von Gottschall, ki slove mej  Nemci za
vojaško opravo. Sliku nam predočuje prizor, ko je Turek oblekel vojaško suknjo v boji palega ruskega častnika, okinčano z mnogimi redi, križi in medalijami. Drugi Turki stoje okrog njega, ter se mu prav divje smejd. Ne daleč od tega prizora kleči Turek pri mrtvem truplu ; slekel mu je uže suknjo, odpel mu je ravnokar hlače, ter se pripravlja, da mu jih BleČe. KoUkor so Turki našli še živih, te so usmrtili pod groznimi mukami. Na širnem polji vidi se več tacih prizorov. • Na levej od Turka, ki je oblekel suknjo ruskega vojaškega dostojanstvenika, sedi neopisljivo divje smejoč se Turek, ter na golo nogo lenivo obuva ško-ren, baš izzut ruskemu vojaku. Jedna slika ima rusk napis „dva jastreba**; to sta dva bašibozuka, koje je ruska prednja straža ujela v Drinopolji. Dolžili so ju najkmtejših lopov-Btev, ropa, da sta živim ženam rezala deteta iz trebuhov . . .
(Dalje prih.)
vestnega in izvrstnega  kritika, pošilja neVaj let sem  v  „Gartenlaube"  svoje „Literatur-briefe an eine Dame". Časih tudi svoja lastna dela kritikuje, ter razglaša o njih — najboljše sodbe.   Večinoma piše o druzih, a to površno in neslano,  kar pa mu čisto nič ne škoduje, ker še vedno velja za prvaka nemških kritikov. V zadnjej „Gartenlaubi" porodil je gospod pl. Gottschall tudi tole pohabljivo kritično dete: „Rudoli Baumbach zložil je tud' epično pesen,  pogorsko pravljico:  Zlatorog, ki leži zdaj v tretjem natisu pred nami.   Naslov do zdeval se vam bode tuje-čuden, čestita prijateljica. Zlatorog je čuden divji kozel z zlatim rogovjem, stoječ pod posebnim varstvom belih vil; ali žali Bog, da je Zlatorog sloveti s k  kozel in prav nič nam ne dopada, da  je ta pravljica  zavita v slovansko  obleko.   (Kdo vas pa sili,   da svoje poete k nam na pašo priganjate!) Imena glase se vender preveč barbarično: lepe belo oblečene vile, slovenske boginje usode imenujejo se rojenice; to nij beseda, da bi mi pri njej na kaj lepega in vabljivega misliti mogli: maj hen, trdolas  „kobold"  zove se „skoot" (kje neki V), in tako trdolasi dozdevajo se nam vsi slovenski pogorski bogovi in pogorske boginje, in tudi kozel z zlatimi rogovi, kateri na „na slovnem listu" straži raj te poezije." — In to naj je vestna kritika, izvirajoča iz istega, kar oholi   Nemec „Deutsche Grtindlichkeit" ime nuje. Večje bedarije pa uže nijsmo kmalu čitali, kakor je ta, ki jo je zgorej spisal „slavni" Rudolf pl. Gottschall!
— (Slovensko gledališče.)  V po nedeljek zvečer bila je zopet slovenska predstava in povedati moramo takoj, da smo ž njo povsem zadovoljni bili.   Žalostna prikazen pa je, da je bilo malo malo občinstva; pogrešal smo v prvej vrsti — skoro vso slovensko in
Iteligenco, ki gre rajši v gostilno, nego da bi podpirala narodno naše gledališče. Pogrešali smo tudi tistih gospodov, ki sicer prokletstvo kličejo nad vsakega, ki se predrzne zahajati v nemško gledališče, a oni sami se tudi za slovenske predstave ne brigajo! Žalostim nam majka!
— (Deželni odbor) je sklenil, da se imajo zarad večje osobne varnosti občinstva, katero obiskuje gledališče, proti nevarnosti ognja sledeče naredbe takoj izvršiti, namreč: 1. na vseh gledališčnih prehodih (mostovžih) in stopnicah imajo razen plinove svečave goreti tudi svetilnice z oljem; 2. na stopnicah na galerijo, kakor tudi na onih, ki drže v lože, se imajo na obeh straneh napraviti železni držaji; 3. mej vsako predstavo naj bodo stranska izhodišča (vrata) iz gledališka jedino le z zapahom zaprta, ključi pa naj se proč vzemu; 4. vrata iz parterja se imajo tako narediti, da se bodo dale lehko in popolnoma odpreti; 5. na gredi nad odrom se ima napeljati poseben plinovod, vrh tega pa se ima razen na odru tudi še na drugem lehko pristopnem kraji, omisliti naprava, da se v potrebi plin zapre, ako bi ne bilo mogoče zapreti ga na odru ; 6. za porabo na odru in na gredeh nad odrom se ima napraviti prenosljivo gasilno orodje (ekstink-terji); 7. za oder se imata omisliti 2 velika volnata koca in rešilna vrv; 8. prvih 5 lož pri tleh na obeh staneh odra naj bode vselej ob času predstave odprtih; dotičui p. n. posestniki lož blagovolijo naj torej ua splošno korist svoje lože, kadar se gledališčna blagajnica odpre, odpreti dati. Slavno občinstvo, ki hodi v lože, pa se prosi, da naj hodi iz gledališča skozi stranska vrata.
— (Slovenska laška slovnica.) Čujemo, da namerava književni odsek „Matice Slovenske" nasvetovati v odboru, da naj bi naša Matic* izdala laško slovnico. Nesrečnejše ideje je nij na božjem svetu. Italijanisimi po Istri bodo nam pač gorko hvalo vedeli, če jim s tako knjigo pomoremo, da se lahonstvo razširi mej Slovenci na Goriškem in po Istri. Saj je še mnogo slovanskih narečij, v katerih nijmamo nikake domaČe slovnice!
— (Častniki v rezervi) postali so naslednji kadetje : Ignac Peh a ni, Maksimilijan Abelis, Drugotin Koller, Alfonz Pire, Josip Zett, Karel vitez Kaschenreuter, Reinhold Hauser, Karel Matzler, Karel Dolevschek in Julij K ra me r vsi pri 17. peš-polku baron Kuhn. Pri 7. lovskem bataljonu: Viljem Laseh an, sin ljubljanskega župana, Teodor Herz in Friedrich Leeder vsi pri bataljonu. Pri 12. topničarskem polku baron llartlieb, sta imenovana Beljan Suyer in Anton Pleivvois.
— (Poskušnjaz ekstink terjem) jako majhenim gasilnim orodjem, katero jako hitro pogasi mali ogenj, obnesla se je zadnji ponedeljek na dvorišči velike cigarne fabrike prav dobro. Navzočnega je bilo na stotine občinstva, mej njim g. deželni predsednik VVinkler, deželni glavar g. grof Thurn, njega namestnik g. P. Grasselli, župan Laschan in mnogo drugih odličnjakov. Zažgala sta se dva kupa drv politih s smolo in petroljem, a vsacegu je pogasilo novo gasilno orodje v dveh do treh minutah. Poskušnjo je vodil jako spretno načelnik gasilnega društva g. Doberlet in je bilo tudi mnogo udov prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega navzočnih. Nova iznajdba bode gotovo jako praktična za to, da se za-duše mali požari v pričetku, posebno v gledališčih, fabrikab itd.
— (Božićnico) bode praznovalo ljubljansko prostovoljno gasilno društvo v salonu restavracije kazinske na sv. Štefana dan ob 6. uri zvečer. Obdarovali se bodo otroci gasilcev, potem bode tombola in loterija na korist gasilnega društva. — Tudi v deških in dekliških sirotišnicah ljubljanskih se bode praznovala božičnica, za dečke v Alojzijevišči, za deklice v Lichtenthurnovem zavodu. — Isto-tako bode božićnica pri družbi katoliških roko delcev.
— (Gospod F r. Borštnik,) matematik, rojak Slovenec iz Borovnice doslej na Dunaji, gre za profesorja na gimnazij v Dubrovnik v Dalmaciji.
— (Čitalnica v S pod njej Šiški) ima svoj redni občni zbor v praznik svetega „Štefana," dan ob l/g8, popoludne. Naj bi se častiti druŠtveniki obilo udeležili.
— (Iz Črnomlja) se nam piše: Minoli torek 13. t. m. imeli smo pri nas slovesne zadušnice z azistenco zu žalibog prerano umrlim očetom in voditeljem našim, nepozabljivim dr. J. Bleiweisom vit Trstenlškim. Večni pokoj njega blagoj  duši!
— (V Taškendu v srednej Aziji,) katerega je še le pred 14 leti Rusom osvojil general Črn jaje v, osnovala se je letos 8. novembra ruska banka za srednjo Azijo s kapitalom 100 milijonov rubljev. Velikansk napredek ruske kulturo v Aziji!
— (Zahvalo) izrekamo vsem onim, ki so nam nu kakeranem koli način pomagali, ko smo priredili dne 6. t. m. v časten spomin Jurčiču mu/ikalno-deklamatorično akademijo. Posebe pa moramo imenovati in izreči zahvalo najprej častnemu svojemu udu g. prof. J. Stri-
tarju za prekrasno pesen, katero je v ta namen rložil in poklonil „Sloveniji", častnemu svojemu udu g. dr. Vošnjaku, ki nam je tako mično opisal življenje" slavljencevo, g. prof. Turkušu za poslano pesen, katerej jo dodal napev naš Stanko Pirnat, neutrudljivemu pevovodji g. Ji-rfku in pevcu g. Mlčochu za prijazno sodelo vanje, mlademu umeteljniku Poljaku Kocha-uowskemu, odboru za narodno slavnost v Lo-gatci, ki nam je poslal za ta večer sliko Jurčičevo, slav. uredništvu ^Slovenskega Naroda" in drugim slov. listom, ki so radovoljno tiskali naša vabila in naznanila, godbi našega doma čega pešpolka, ki nam je svirala brezplačno in slednjič vsem onim, ki so radodarno "Jurčičevo ustanovo" tako zdatno pomnožili. Na Dunnji dne 15. decembra 1881. V imenu „Slovenije"
Odbor.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Z Mokronoga 20. decembra. No-čojšno noč umrl je narodni veliki posestnik Rajmund Vasic iz Skrljevega. Pokop bode dne 22. grudna ob 10. uri.
Vabilo na naročbo.
Ko je pred blizu jednim letom stopil „Ljubljanski Zvon" pred slovenski svet, obetal je,  da bode
gojil v prvej vrsti leposlovje v najširjem pomenu te esedo (romane, povesti, novele, pesni, potopise itd.); priobčeval sestavke in spise znanstvenega obsega iz različnih oddelkov Človeškega znanja; zbiral raznovrstno narodno blago; skrbel za obširen prog le d sodobnega slovenskega slovstva in imonitnejših proizvodov drugih slovanskih literatur ter naposled poročal o napredovanji in delovanji domaČih in obče-slovanskih literarnih društev in um etelj no stil Hi zavoduv.
„Ljubljanskomu Zvonu" bila je vso leto skrb in briga ta mnogo obsežni program točno izvrševati, in ako razmišljamo da so je pod našega lista zastavo zbral«) nad petdeset odličnih pesnikov, pisateljev in učenjakov slovenskih, ki hotć tudi v prihodnjem letu naš list podpirati z Izvirnimi svojimi spisi raznovrstno vsebine, in tolikšno število naročnikov, s kolikeršnim so do sedaj šo nobeden leposloven list slovensk nij mogel ponašati: uvorjeni imo, da smo z „Ljubljanskim Zvonom" ubrali pravi pot. In tega pota hoče se držati „Ljubljanski Zvon" tudi na daljo ter svojim čitateljem v lopej vnanjoj obliki podajati raznovrstnega ukovitega in zabavnega berila.
V obče tedaj ostane program našemu listu tudi bodoče leto neizpremenjen; vender hoče skrbeti uredništvo za to, da bode odslej leposlovju odmerjenega nekoliko Več prostora in da bode po novem letu vsaka številka poleg mnogih dovršenih pesnij prinašala vsaj po tri povesti. V ta namen pripravljenega imamo uže mnogo pripovednega gradiva, katerega bo spisali za naš list dr. .L Mencinger, dr. Ivan Tavčar, Janko Krsuik, Anton Koder, Sam os tal in še nekateri drugi pitatelji naši. (J. dr. Kr. De tel a, e. kr. gimn. profesor v dunajskem Novem Mestu, poslal nam je krasno pisan roman „Malo življenje", kateri bode do deset tiskanih pol obsežen vso leto izhajal v našem listu.
Vrhu tega bodo „Ljubljanski Zvon" takoj v svojega II. tečaja prvih številkah priobčil več zanimljivih sestavkov in doneskov .1 o h i pa Oi m permana, prof. Fr. Erj avea. prof. J. Jesenka, prof. dr. Igu. Kle-menčiča, Fr. Le v stik a. prof. S. Kutarja, ravnali-1 j a J o s. S t are ta, prof. J o s. Sutnavna, prof. J. T ril i ne, IvanaVrliove.il in Ivana S ubi ca, več pesnij slovečega pesnika X. in šo nekoliko drugih spisov od raznih pisateljev naših.
Osobito pozornost hočemo obračati tudi na „Slovenski glasnik", kateremu smo v Pragi, na Dunaj] in v Zagrebu pridobili stalne dopisnike.
„Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v velikoj osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih tor stane :
za vse leto   ...   4 gld. 60 kr. es pol leta   .   .   .   2   ,,   30 „ za eetrt leta .   .   .   1   „   lf) „ Za Rusijo, Srbijo, Črno goro, Kumunijo, Bolgarijo in Severno Ameriko stane naš list po o gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Ceno našemu listu morali smo za neznatnih letnih GO kr. povišati in to prvič zaradi dragega papirja; drugič zaradi drage pošte, katerej moramo od vsakega i/.tisa plačevati po 2 kr. poštnine; tretjič zato, ker se vsem ljubljanskim naročnikom nosi list na dom, in četrtič zategadelj, ker so držimo pravila, da vsakemu sodelavcu svojemu tudi za najmanjši spis plačujemo primerno nagrado. Vsak delavec je Bvojega plačila vreden in nihče no more zahtevati od naših pisateljev, da hi komu samo tlako delali.
Tudi sedaj po povifianej ceni ostane „Ljubljanski Zvon", ki na leto prinaša v vezanih zvezkih nad petdeset tiskanih pol raznovrstnega berila, pri me-roma še najcenejši vseh dosedanjih leposlovnih listov slovenskih.
Skupnih dijaških naročnikov ne moremo sprejemati. Vsak se naroči na svoje ime! Ali ako se nam naročnina tudi skupno pošilja, naznanja naj se nam vselej vsakega dijaškega naročnika natančni napis. Vsakemu bodemo list na njegovo ime pošiljali -
Naročnino prejema našega lista novi administrator gospod dr. Josip Stare, hišni posestnik in r ki tin. prokurature adjunkt, v Ljubljani na Marija Terezije cesti h. št. 5, kateremu naj se blagovoljno pošiljajo vsa naročila in strogo administrativnih stvarij tikajoča se pisma pod naslovom : Upravnistvu Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani.
Ljubljanski naročniki morojo se naročati tudi pri gospodu M. Armiču v ,,Narodnoj tiskarni"; a list se bode vsem nosil na dom in v „Narodnoj tiskarni" ga nihče ne bode dobival.
Uljudno vabimo vse svoje dosedanje naročnike, da nam tudi po novem letu ostanejo stari prijatelji; uljudno vabimo vse ostale rojake slovenske, da naj podpirajo naš list z novimi naročili; a osobito uljudno vabimo vse pisatelje slovenske, da se zbero v kolo „Ljubljanskoga Zvona". Literatura naša je tisto polje, na katerem sc lehko zjedinimo vsi domoljubi brez razločka stanu in političnega mišljenja. Združimo de in osnujmo v Ljubljani, v pravem središči lepe naše domovine, vsega slovenskega razumništva dostojen leposloven in znanstven list!
V Ljubljani meseca decembra 1881.
..Ljubljanskega Zvona" uredništvo.
Dunajska borza 20. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .   .   77 gld. — kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77    „   90 „
Zlata renta.........                                     93    .   60 „
1860 drž. posojilo.....133    ,   — »
Akcije narodne banke.....                   848    „    — „
Kreditne akcije.......                             358    ,   — „
London ..........118 „90
Srebro..........—    „   — „
Napol.   ..........»    „   42 ,
C. kr. cekini........5    „   61 „
Državno ma. ke.......58    , 25
Št. 17.687.
(728—1)
Razglas.
Ker se je pri psih vnovič pasja steklina konstatirala, primoran je magistrat prebivalce oporninati, da naj dotične, javno razglašene naredbe strogo spolnujejo. Posestniki, ki ne bodo svoj im psom dobre torbe dali, aii katerih psi bodo prosto okolo letali, bodo se tudi tedaj c. kr. državnemu pravdniStvu naznanili in kaznovali, če prav njih pse konjederec ne bo ujel.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. decembra 1881.
Župan: Laschan.
Na prodaj
je po ceni več ^fiNiiurmonik", „lalerk«stini\ •• za limite in orgije n Itaruioiiijuuioni: poizvo sc v tluletovein £r»«lu št. H. (721—2)
Naznanilo za božič.
Kot jako priiiiema ciarila. priporočam slavnemu občinstvo:
Fotografijo, knjig«, piMaliie uiape, pupi r z luouograiui, konf ckcijNkJ papir, dru-žiiiHke ifgre, priprave za slikanj«* itd. Vodka izbirka pesnij, olikanih knjig. Krušnih del, knjige /.it miiuiiiMi. dekoracije za božična drevesca po uajuiijej »eni. Izložba je v mojej proilajalniei. K obilemu nakupovanju vabi (722—2) spoštovanjem
•T- C* ion tini.
Umetne
(595—17)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskom /ist.■mu v alatu, vulUaiiilH ali celulojldn
brez bolečin   Plombira s alatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
žolni zdravnik A. Paichcl,
poleg Ilradeckcga mostu, v I. nadstropji.
Za
priporoča se
fotogrxa,&6n-i
(694—3)
a/teller
R. KRACH,
v PavšinoveJ hiftl, v Uledaliakih ulicah nt. 6«
Podpisani izdeluje vsake vrste
pisk la lov in streljanje 7 tarčo
po najboljših in najnovejših zistemih po jako nizkih cenah. Prenaredhe in poprave se brzo oskrbe •, iBta tako prodajam vsake vrste lovske priprave. — Za dobro delo bo jamči.
(666—6)
Fran «-.iiil«-r<.
puSkar v II o r o v 1 j i (Ferlach).
Dr. Spraiigerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo. po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, čo je imel bel jezik. Naj so poskusi z roajhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. j. S vuImmIii v Ljubljani, a flacon 80 in f>0 kr. av. velj. (247—57)
BLUTREINIGUKGS-
Gastlov tri
a 30 j 50 kr 3 50 k r
to jako vplivno "dra-vilno sredstvo iz dobrih, nedražilnih, od-prtjo pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in žlez, oživlja prebavljalni aparat.
Mm posladkorjene kri čistk kugljice
(škatljiea po 30 in 50 kr.) (624—8) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejšo sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in podagn, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljšo blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo hrmo centralno galoge: Lekarna »»pri obelisku" v Celovci. Zaloga v Ljubljani: V. Trnkoczv; v Postojni: A. Le ban; ✓ Kranj i: K. Suvnik; v Logatci: Al. Skala; V Žago rji: A. Mihelič; v S e m 1 i n u: J. Straub.
Važno za otroke.
Statistični izkazi konatatirajo, koliko naših ljubili otrok pograbijo infekcijske bolezni, kakor diphthcritis, osepnice, škrlatica itd. Kaj naj počnemo V vpraša skrben očo. „Svoje otroke pred nalczlj ivostjo varovati", jo jedin pripomoček. Da se to doseže, mora se storiti kontagijum v zraku neškodljiv, kar se pa more storiti le z Bittnerjevini komfornim »pritom. Ta prinese razpršen prijeten balzamiften duh smerekov v sobo in ob jednem čisti zrak po velikej vsebini ozonirujočega kisleca. Kazen antiseptičnega vpliva je liittnorjev konifemi sprittudi priznano izvrstno zdravilno balzamićno srodstvo pri boleznih v respiracijskih orgauih. Kittnerjevega konilernega sprita velja steklenica 80 kr., 6 steklenic 4 gld. in razprševalni aparat 1 gld. 80 kr. pii .bil. Hittnerji, lekarji v Kihnovu, Niž. Avstrija, in (603) v LJubljani: pri Jul. pl. Trnkoczyji.
Izdatelj in^odgovorni urednik Makso A r ni i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
10
73