PoStuina plačana v gotovinL Leto XVI., št. 230 Ljubljana, torek 3» decembra 1935« Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 31266. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga člslo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—r Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se b« vračajo. NERAZDRUŽNO ZAVEZNIŠTVO MED JUGOSLAVIJO IN ČSB Dr • Beneš ob jugoslovenskem narodnem prazniku — Skupni ideali in skupni cilji Jugoslavije in ČSR prihajajo do izraza v Mali anta'nti ofenziven instrument, nego političen m gospodarski program s smotrom, da omogoči sodelovanje držav v srednji Evropi. Proti splošnim alarmantnim občutkom, ki so vladali okrog nas po vojni, proti vsem nevarnostim desorganizacije, proti kritikam, da bo srednja Evropa balkanizirana, proti vsem težavam, ki bi nam jih bile lahko napravile neke sosedne velike sile, smo šli na delo in dokazali, da znamo tudi mi graditi, konsolidirati in čuvati svoje države. Zato se je Mala antanta ustanovila. V. 15 letih, ki so potekla od njene ustanovitve, je dovolj jasno dokazala, kako upravičen je njen obstoj. Naša posestrima Jugoslavija je v tem pravcu izredno značilen primer. Treba je le, da človek pomisli, kako je jugosloven-ski narod dokazal svoje edinstvo in ga spontano realiziral kljub vsem terorističnim napadom, ki so z urnoroin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitclja dosegli vrhunec, a ne izpolnili svoje naloge. da bi zrušili državo in uničili narod. Jugoslovenski narod je dokazal svojo visoko politično zrelost in disciplino, na katero so lahko ponosni oni, ki tako uspešno vodijo to državo v ča«ii splošne napetosti in I nervoznosti, ki tudi našim narodom otežu-jeta pot. Blagopokojni kralj' Aleksander je zapustil vidne rezultate svoje iniciative na polju balkanske politike, ki prihajajo konkretno do izraza v Balkanskem sporazumu, ki pomeni za Balkanski polotok akcijo s povsem paralelnimi nalogami, kakor jih ima Mala antanta v centralni Evropi. Kombinirana akcija in vzajemno sodelovanje teh dveh političnih grup v mednarodni politiki pomeni samo ojačenje prizadevanja vseh onih, ki težijo po ohranitvi mirn in konsolidaciji položaja v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Naš narod veže z jugoslovenskim narodom iskreno prisrčno čuvstvo. Povsem pri-rodna stvar je. da se veselimo vseh jugoslovenskih uspehov, da se radujemo razvoja Jugoslavije, ojačene in silne, da čutimo vse prav tako kakor Jugosloveni sami, prav tako, kakor da gre za našo lastno zemljo. Z njimi čutimo enako veselje in enako bolest. Naše sodelovanje pri današnji svečanosti ni samo izraz našega spoštovanja napram jugoslovenskemu narodu, nego je tudi prirodni izraz naše bratske solidarnosti in prijateljstva, ki je bilo na obeh straneh Društvo narodov |e prejelo Italijansko neto, ki opozarja na resne posledice morebitne petrolej ske prepovedi Ženeva, 2. decembra, p Snoči je pose-til generalnega tajnika Društva narodov italijanski delegat ter mu izročil noto italijanske vlade, v kateri izjavlja, da bi snsa. trala 'talija prepoved izvoza petroleja v Italijo za neprijateljski ukrep, na katerega bo odgovorila z enakimi ukrepi. Italija opozarja Društvo narodov, naj dobro premisli vse posledice in komplikacije, ki bi mogle nastati zaradi prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Ženevski listi naglašajo važnost te italijanske izjave in izražajo bojazen, da bi mogla poostritev 3ankcij izzvati v Evropi resne zapletljaje. Vsi polagajo največjo nado na posredovalno akcijo Francije in pozivajo Lavala, naj ne odneha, preano ne doseže sporazuma v abesinskem sporu. Če se ne bo posrečila mirna poravnava italijan-sko-abesinskega konflikta, je kaj lahko mogoče, da se to afriška vojna razširila tudi na Evropo. Rimski dopisnik >Matina« poroča v zvezi s tem, da vlada v Italiji vedno večje ne-razpoloženje pr >ti Društvu narodov ter da je Mussolini sam iziavil, da je izgubil sleherno simpatijo do Ženeve. V Rimu so prepričani, da bo Italija takoj izstopila iz Društva narodov, čim bi sankcijski odbor oklenil razširjenje sankcij tudi na petrolej. vitvijo izvtoza petroleja prisilila Italijo k umiku, zlasti še, če se b0 dovolj spretno izkoristil čas do sestanka sankcijskega o-uDora za diplomatska Pogajanja. Zunanji minister Hoare bo te dni odpotoval na odidUrh v Francijo in še bo pri tej priliki sestal z lavala,! .„> na -bo najbrže* Odpotoval na oddllP^e'' Y~2?Snevo, da 0seib'net sodelovati tudi zemljedeloi in druge stranke, ki jih je bila prej odrinila skupina politikov, stoječih za možmi prevrata iz leta 1923. Dasi je ta doba prinesla Bolgariji zopet svobodnejše razmere, vendar do pomirjenja in notranjega ravnovesja ni mogla dovesti, zlasti ker ni našla moči in volje, da bi bila obračunala s staro bolgarsko nesrečo, z makedonstvujuščimi. In tako je priše/1 prevrat 19. maja lanskega leta. V notranji politiki je uvedel uveljavljen je povsem novih načel, v zunanji sferi pa je dovedel do popolne prevlade idejo, ki se je fcdila pričela krepko realizirati že poprej, namreč Mejo sprijaznjen ja in zbližan ja z Jugoslavijo. Toda odkar se je to zgodite. odkar je Kimon Georgijev prevzel vlado, je ^sedanji kabinet s Kjuseivanovim na čelu že četrti. Pa ne morda v ravni črti. marveč tako, da so si vlade, ki so si zaporedoma sledile, močno nasprotovale, pa da so se zamenjavale z jako različnimi tendencami. Saj je ravno prejšnja vlada, stoječa pod predsedstvom Andreja Toševa, odkrila zaroto, Id ji je stal na čelu Damjan Velčev, poglavitni zastopnik struje in organizacije, ki je izvedla prevrat pred poldrugim letom, in sedanja, vlada bo imela opravka z morda nekoliko nehvaležno dediščino, da ta proces, ki nikakor ne bo vsakdanja zadeva, izvede do zaključka. Vlada Kimona Georgijeva je bšla vsekakor režim s povsem izdelanim programom ter določnimi linijami, če ne morda v vseh podrobnostih, pa gotovo vsaj v osnovnih potezah, v bistvu stremljenja. Hotela je ozdraviti politične razmere z odstranitvijo starih političnih strank, z organizacijo države na novih osnovah, na temelju strokovnega in poklicnega zastopstva, z uveljavljenjem premoči initetektuializma. V teh težnjah je bilo nedvomno marsikaj dobrega in pozitivnega, toda od ideje do izvedbe je bilo daleč. Predvsem pa je postalo us-^dno, da so bite site, na katere r? je mogel naslanjati režim Kimona Georgijeva, nezadostne, zlasti pa nedorasle razmeram. Krog »zvenarjev«, one intelektualne organizacije, M je stala za njm, je bil razmeroma jako maloštevilen, pač krepkejši potem, ko se je mogel naslanjati na del vojske, na posebno organizacijo, stvorjeno v njej. Te sile so bite dovolj močne, da so izvedle prevrat, a preslabe, da bi drža te režim, ki je gradil svojo in državno usodo na povsem novo odbranih temeljih, pod devizami, ki so pomenile borbo skoraj z vsemi dotedaj odločujočimi političnimi silami v Bolgariji. Tako radikalno orientirani režim sd mora pač iskati ^trdnejših zanesljivejših opor, ako hoče v tako razburkanih časih sprejeti borbo z vso sredino, v katero se je postavil, pa jo dovesti do zmagovitega zaključka. Zato se ni bilo nič čuditi, ko je Kimon Georgijev padel in so za njim prevzeli dediščino novi možje, znatno drugače usmerjeni.Odtlej se je vršila v Bolgariji čudna igra, ki je večkrat menjavala osebe in razpoloženja, med seboj jako krepko nasprotna. Inozemstvo je bilo več kot enkrat v zadregi, ko je iskalo orientacije, zanesljivega kažipota iz teh notranjih zmed. Vsem tem vladam je bilo skupno morda samo to, da so vladele brez parlamenta, opirajoč se v prvi vrsti na oboroženo slo. Pozornost je vzbujal zlasti pravkar odstopiv-ši režim Andreja Toševa, za katerega so se zopet jele kazati neke stvari, ki je bilo o njih že upati, da so izginile iz notranjega in zunanjega repertoarja bolgarske politike. Režim Kjuseivanova sestoji v g3av-nem iz strokovnjakov ter se je označil kot režim, ki naj opravlja samo tekoče posle, takorekoč strokovne, zakaj njegova naloga je, da dovede zopet v normalno stanje politične razmere v Bolgariji To se pravi naj pripravi in izvede volitve v parlament, volitve, M naj pomenijo povratek v strankarsko-poli-tično normalo demokratičnega reda. Praga, 2. decembra. AA. Jugoslovenski narodni praznik so v vseh češkoslovaških mestih proslavili z velikimi svečanostmi. V Pragi je bila dopoldne v pravoslavni cerkvi svečana služba božja, opoldne pa^ velik sprejem na jugoslovenskem poslaništvu. V narodnem gledališču so snoči priredili slavnostno predstavo in predvajali odlomke iz Vojnovičevih del. Češkoslovaška-jugoslo-venska liga, Jadranska straža in Jugoslo-vensko kolo pa so priredile svečano glasbeno soarejo. ki so jo prenašale vse češkoslovaške radijske oddajne postaje. Na ~oa-reji, ki se je vršila pod pokroviteljstvom predsednika republike Masaryka, da bi se tako še posebej podčrtal pomen manifestacije bratstva in zavezništva med Jugoslavijo in Češkoslovaško, je imel zunanji minister dr. Beneš naslednji pomemben govor: V času svetovne vojne smo se skupno borili, da zrušimo staro habsburško monarhijo, da realiziramo v Srednji Evropi stanje, ki bo zagotovilo ne samo našima dvema državama, nego vsem državam v tem delu kontinenta pravičnejšo bodočnost. Naše sodelovanje z Jugosloveni in Rumuni med vojno ni bilo nič drugega nego uvod v osnovanje Male antante. Mala antanta ni Važna seja angleškega ministrskega sveta London, 2. decembra. Danes PoPoi-dne je imela angleška vlada sej0, ki ji pripisujejo v vseh političnih krogih največjo važnost, ker pričakujejo, da b0 padla na njej od oči te v glede končnega stališča Anglije v pogledal poostritve sankcij proti Italija. Vsi listi obširno razpravljajo o tem problemu. >Daily Telegraph«, ki ima d^ibre zveze v zunanjem ministrstvu piše med drugim, da bo morala vlada na svoj: današnji seji odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Ali bi prepoved izvo®a petroleja, ki bi italijanski vojski v Afriki vzela vsako možnost nadaljnje akcije, pomenila blokado Italije. 2. Ali bi bila prepoved dejansko učinkovita, če bi Zedlinjene države vztrajal© pri dosedanjih platonskih nasvetih ameriškim izvoznikom petroleja, ki st0je pod dokaj močnim pritiskom ameriškega, javnega mnenja. 3. Ali bi prepoved pospešila morebitna Pogajanja za končno ureditev abesinskega spora ali pa bo uspeh baš nasproten. Po mnenju »Daily Telegrapha« b0 vlada na prv0 vprašanje odgovorila negatrv no, na drugo pozitivno, odgovor na tretje vprašanje pa bo odvisen od najnovejših Poročil angleških zastopnikov v Rrimu tn Parizu, Nekateri angleški ministri so mnenja, d)a prep0ved izvoza petroleja Italije ne bo prisilila k miirovnim pogajanjem, večina ministrov, med njimi tudi Baklwim, Hoare in Eden, pa je tirdno prepričana, da bo že sama grožnja z usta- Vendar je treba opomniti, da so se s takimi napovedmi že uvajale vlade v Bolgariji, ne da bi se vse tako izpolnilo. Uradna izjava Kjuseivanova o nalogah vlade naglaša pred vsem potrebo po redu in zakonitosti. Kar se tiče sodelovanja ljudstva pri upravi, pa bo šele proučila pogoje in možnosti najboljšega sodelovanja. Vsekakor ostane še odprto, kako se bo pripravljal prehod v »normaliziranje« stanja v državi. V vladi Kjuseivanova so možje, M so po večini imeli prav dobre stike z zvenovci ali jim celo pripadali, pa so se od njih ločili in šli svoja pota. O osebnostih te 100.000 avtov odjavljenih v Italiji Rim, 2. decembra, o. V zvezi z borbo proti sankcijam je vlada sinoči odredila, da se morajo nemudoma popisati vse zaloge petroleja, bencina in nafte. Obenem je izšel poziv, naj se s tem blagom skrajno štedi. S povišanjem trošarine na bencin je vlada že dosedaj potrošnjo bencina skrajno omejila, sedaj pa je bila še uradno povišana tudi cena tako. da računajo, da bo potrošnja bencina padla na minimum. »Štampa« piše, da ie bilo v zadnjem času odjavljenih v Italiji že nad 100.000 avtomobilov. ter da se bo avtomobilski promet še nadalje omejil. Če bo prepovedan izvoz petroleja v Italijo, bodo vse rezerve bencina rekvirirane za vojaške potrebe, privatni avtomobilski promet pa popolnoma ustavljen. Dan poročnih prstanov Rim, 2. decembra. w. Dne 18. decembra, torej mesec dni po začetku sankcij, boknh čet pri MaikaJi samo taktična poteaa in da mislii liitalijiamsloo poveljstvo s tem umikom izmamiiiti rasa Sejuma, da bd ee oddaljil od svojega oporišča. Velik požar Upori zaradi nasilne smrti bivšega cesarja London, 2. decembra, o. Po vesteh is Desie je izzvala vest o nasilni smrti bivšega abesinskega cesarja Lidža Jasuja veliko nerazpoloženje med muslimani. Zaradi te-, ga je prišlo tudi že do uporov m več otL delkov abesinskih čet nj hotelo kreniti na fronto. Na cesarjev ukaz je cesarska ga« da te čete razorožila. Herriot — častni doktor angleške univerze Pariz, 2. decembra.AA. Minister brez portfeflja Edouard Herriot je včeraj odpotoval v Anglijo. Na univerzi v Readingu bo svečano promoviran za častnega doktorja. Pokroviteljstvo svečanosti bo pre. vzel sir Austim Chaimberlarin Beležke Kritičen dan za Lavala Danes se bo začela v francoski poslanski zbornici razprava o oboroženih ligah, katere izid bo odločilen za obstoj Lavalove vlade SUKNO DOBITE POVSOD! To velja. Ali mi, kot tovarnarji, Vas lahko bolje in ceneje postrežemo. CENE NAŠIH 8TOFOV SO OD 80.— DO 180.— DLNAKJEV. 'ftlufiV. Industrija volnenih tkanin V0®A* EftKAROViC i komp: o a paeiri Dvojni hm©? v Megra vasi Doslej neznani storilci so umorili posestnika Repovša "n njegovo hčerko — Za storilci ni nobenega sledu Pariz, 2. decembra, a. Ze leta iin leta velja na Francoskem pravilo, da mora vlada pasta v začetku jesenskega zasedanja parlamenta. Piere Lavai se sedaj trjidu, da bi bul njegov kabinet izjema v tem pravilu. Pri tem stremljenju mu gre na roko vse-občai strah pred morebitno novo kri®). Posebno radikalni socialisti ?o obzirni, ker ee boje. da ne bi nanje prišla pretežka dediščina po Lavalovem padcu- Njihov vioditelj Edouard Herniot je nekajikraiti izjavil, da ne bi pod nobenim pogojem pristal na sestavo nove vlade, ker se dobro zaveda, da splošno razpoloženje na Francoskem ni prav nič naklonjeno niti popolnoma levičarski niti popolnoma desničarski 'adi. Le-vičainsika vlada bi utegnila po sodbi radikalnih socialistov povzročiti prerv© finančno paniko, padec franka iPravdo«, ki se boji. da bo infel;genca iz savske in dravske banovine prevzela enkrat vsa najvažnejša uradniška mesta ter vodila Jugoslavijo. Proti tej nevarnosti postavlja »Pravda« program, da »morajo bodočnost naroda in države prevzeti prvovrstno mladinske generacije, ki jih vzredi in vzgoji Belgrada.« Lastnika in glavna urednika »Pravde« spadata med ideologe nove miselnosti, ki je organizirana v JRZ. in bi bilo torej »Slovencu« svetovati, da znjima obračuna in zamera caritas, kakor se to med prijatelji spodobi. Osnovne linije bivše SDS V Splitu je pričel s 1. decembrom izhajati tednik jugoslovenskih nacionalistov »Jugoslovenska riječ«. V prvi številki objavlja beležko o osnovnih linijah samostal-cev in pravi: »Nedavno se je vršilo v Zagrebu posvetovanje bivših samostojnih demokratov. Na tem sestanku je posebno ostro nastopil proti jugoslovenskim nacionalistom, odnosno tako zvanim »pohorcem« g. Večeslav Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVF Nor.o mesto, 2. diecembra- har kriilometrov od zgodovinske ce;ikvice sv. Roka, ki je last pogan jsikega gnrjščaika g. Langerja, stoji sredi gozdu par hiš, ki so zidane v eni vrsti in spadajo jjod Regrao vas pri Novem mestu. Kaikih 100 korakov nižje od teh h.š stoju v dolinici popolnoma na samota, obdana s sadnim drevjem, hišica 7» letnega zasebnika Ignaca Repovša. Starček, ki je kljub svoji >vmsoki staneta še dokaj ott, je živeti skupaj e svojo 43 letno hčerko Marijo, ki se je bavila s pranjem perila iin 6:iščenjem oblek. Znama je biila daleč po okolici in tudri v Novem mestu. Živela sta miiirno in v dokaj urejenih rcemerah. Le tu pa tam so se pojavila med hčerko in očetom nesoglasja, pni katerih pa je hčerka vedmo obvladala svojega očeta. Starčku ni bilo po godu, da je hčerka ljubimkovala s 50 Letnim delavcem Antonom Osfiermamom, bi je bil stalni gost v hiši. Kaikor je po navada, je Ostermam tudi v nedeljo okrog pol 12. prišel k Repovševiim. Na svoje začudenje je našel vrata zaklenjena. Ko je nekaj časa trkal in se mu ni nihče javil, je mislil, da s>ta se 'oče in hčerka najbrže zopet sprla im da sita zaradi tega pred njim zaklenila vrata. Parkrat je šel okrog hiše im pogledal tudi na dimnik, iz katerega pa se ni kadilo, dasiiravno bi se moralo v tem času kuhati kosilo. To je vzbudilo v njem mnenje, dia sla najbrže odšla na obisk k svojim znancem im prijateljem. Vmačajoč se od RepovševTi, je Oster-man poizvedoval pri sosedu Lešnjaiku, a tudi tam niso nič vedeli o Repm-ševnh-Ostermam se je sinoči ponovno vrnil k Re-povševim im znova zaman trika! im klical. Naposled je šel v Instnjoik im tam legel spsit. Davi je znova klical, a ni dobil nobenega odgovora. Ves v skrbeh je obvestil posestnika Č-ernig-oia. ki je nafto rikunno z njim im s posestmlkom Lešnjakom odšel k Repovševim. Ker se na trkanje nii nhče javiil, so naposled pogledali skozri okno v 9obo im o pa ziili, da je v sobi morilci dobro pozmaiR domače razmere pri Repovševih. ZloŠm v marsičem enomrinja na dvojmii umor v Dobravicah. Vse karoe. da je biil umor izvršen že v soboto zvečer po 9. uri. Takrat so Marmio »admjič videlii, pozmeje pa nii bilo na smregled ne m,je, ne starega Repovša. Orožhvilkii marljivo porrvedu jejo (in so dames arefaraJii nekega kočainja. ki ni nrogel poiasnrfti nelkih okoli-šrrn iin odigovon-itri na stoivVena vprašani«* Best;ai!mi zločin je izzval med prebivail-ftfrom veVtVo ra^burnenje. Ljndije pn^povedta-je¥>. da je Mari ja že del.j časa sismrTa. da j*> miameimtva neVdm naoasifi. Pranja je. da se Belo boli. Pred kraiHbim ie diafe TramnmvHfi novo mrežo nn ofcrra isvoje čnimmate m z že-lerrrm obiti vrata, da fa? Twla boli varrma- Kdo jo je OGirr^iail in za (kaj, tega ni hotefe niikrv moir pravedati. grencice Offl. reg. 8. br. M465/35 Neodložljiva nujnost razšiijenja ptujske Vilder ter jih označil za odpadnike od bivše SDS. Končno je zaključil g. Vilder ta del svojega govora z ugotovitvijo, da je tok časa dokazal, da so imeli prav oni, ki so ostali zve6ti osnovnim linijam bivše SDS. Od g. Vilder ja tudi ni bilo pričakovati kaj drugega. Številni bivši samostojni demokrati pa bi mu brli zelo hvaležni, če bi od njega zvedeli, kako so se v teku časa vse spremenile te osnovne linije politike bivše SDS. Vsekakor bi bila razprava o tem. kdo je ostal na osnovnih linijah bivše SDS, g. Vilder in tovariši ali pa t' nesrečni pohor-ci. ki imajo v svojem programu či6to jugoslovensko politiko, ne samo zanimiva, nego tudi zelo poučna Vojvodinska izvenparla-mentarna opozicija V petek je bila v Zemunu seja akcijskega odbora vojvodinskega krila izvenparla-mentarne opozicije. Seji so med drugimi prisostvovali na Mačkovi listi izvoljena poslanca dr. Dušan Boškovič im Milan Kova. čev ter zastopniki slovaške, nemške in madžarske narodne manjšine dr Jan Bulik, dr. Adam Schlachter in dr. Ivan Nagy. Na konferenci so med drugim sklenili, da bodo začeli izdajati ko-t svoja glasila tri tednike, po enega v hrvatskem, madžarskem in nemškem jeziku. Dr. Boškovič je novinarjem zatrjeval, da so v njihov tabor prešli že vsi nekdanji pristaši demokratske in zemljoradniške stranke. Mačkovska delavska organizacija V Splitu je bil v nedeljo sestanek članov nekdanje uprave Hrvatske delavske zveze, ki je po šestem januarju ustavila svoje delovanje. Na sestanku je bilo s»kl'3nje-no obnoviti delovanje zveze. Izvoljen je bil začasni akcijski odbor, katerega naloga je, izvesti organizacijo v smislu starih pravil. Na sestanku je govoril tudi predsednik splitske sreske organizacije HSS Paško Kftliter-na .znani radičevski voditelj v Dalmaciji. Iz-javli je, da je tudi predsednik HSS dr. Maček za obnovitev dela Hrvatske delavske zve ze. Pri zadnjih volitvah je kandidiral kot nosilec liste za mesto Zagreb voditelj Hrvatske delavske zveze Ivam Peštaj. Organiziranje JRZ Gg. Aca Stanojevič, dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho so kot izvršilni od-boi JRZ objavili okrožnico, v kateri pravijo, da je prva faza organizacijskega dela končana. To prvo nalogo so izvršili zaupniki izvršnega odbora in njihovi pooblaščenci. Zdaj pa. ko je JRZ kot stranka de-finitivno odobrena, se mora delo za organizacijo stranke na terenu izvesti od spodaj navzgor. Organizacijo naj vzame v roke prebivalstvo samo. Okrožnica poziva vse j prijatelje, da se energično posvetijo or- i ganizacijskemu delu. Ptnj, 2. decem&ra. Že leta. se nam obljublja razširjenje bolnišnice, a vse ostaja na papirju, ptujska bolnišnica je med banovinskimi ena izmed najmanjših, a je v enem izmed največjih srezov naše banovine. Razen ptujskega gravitirata v bolnišnico ljutomerski srez in del šmarskega sreza. Prihaja pa vanjo tuidi precej bolnikov iz obeh mariborskih srezov. Navai hodnikov v bolnišnico je če diajje večji. Leta 1924 je bilo vanjo sprejetih 791, preteklo leto pa že 1781 bolnikov. V tekočem letu se bo to število še znatno povečalo. Sprejem bolnikov ee je v desetih letih torej več kakor podvojil, bolnišnica pa razpolaga le z okt* l' Posteljami. Zavod je prisiljen, da sprejema le najnujnejše primere, pa še te mora večkrat odkoniti. Nujno je torej potrebno, da se bolnišnica razširi. Postaviti je tndli potrebno poseben objekt za tuberkulozne. Za tuberkulozo bolni se morajo zdaj zdraivitl skupno x ostalimi bolniki internega oddelka, kar pač ne ustreza adtravstveniim predpisom Bolnica nima nikake čakaJlnice sa botoike, kakor tudii ne sobe za preiskavo v bolnišnico došlilh duševnih bolnikov in se morajo vsi pregledi tevršiti T zdravni- ški sobd internega odidelka. Operacijski oddelek ima na razpolago saimo eno operacijsko sobo, tako da se morajo izvrše-vit.i eefptične operacije v predsobi asepti-črne operacijske sobe- čudno je splcfo, kako je mogoče v tako tesnili prostonih izvrševati letno po 800 in tu<$i več operacij. Kje pa so kopalnice, kar je med prvimi p0" goji vsake bolnišnice? Naša botaišnica je tako rekoč brez kopalnic, ker se te zdaj nahajajo v kletnih prostorih bi so že v čisto neporabnem stanjiu. S potrebo razširjenja bolnišnice se je že bavil bivši mariborski oblastni odbor. Bavi pa se s tem tudi banska uprava in je biflo izdelanih že več načrtov. V projektu so razen paviljona za tuberkulozne tudi dva prizidka k že obstoječemu poslopju in naprarva novih kopalnic. Nnjmo potrebno je tudi adjministrativno poslopje. Ree je, da bo treba za izvedbo tega načrta prgko enega milijona dinarjev, kar pa ni tako ve&ika žrtev, kadar gre za zdavje na" šega prebivalstva. Upamo, da se bodo večne obljuibe vendarle fepremenSle v dejanja' da dobimo prostorno bolnišnico, ki bo lahko sprejela tudi porodnice, ki morajo zdaj po porodu bivati s dniigirmi pacfemtkanrl ▼ istih sobah. Požar pri Bistrici na Dolenjskem Novo mesto, 2. decembra. Davi oikrog 5. je nenadno pričelo goreti tik železniške postaje Bistrica na Dojenj-skam veliko skladišče opnLja trgovca Gregor-6oa iz Rakovnika- V sldadišču so biLi 4 vagoni oglja im 12 vagonov čresila, last mo-krooošike tovarne usnja. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Mokronoga, nrito pa še iz ime, St Ruperta in od Sv. Rieka. Ko to poročamo, požar še traja in ga bo mogoče le težko pogasiti- Oglje in čreeLo gom taiko močno, da gasilci zaradi: 6ilne vtrooine sploh ne morejo pniiti blizu. Oglja je zgorelo za 15.000. čresiia za 40.000 Din, dočima je skladišče vredno 60.000 Dim, taiko da zmaša škoda okrog 115.000 Din. Orožniki so uvedla preiskavo, da doženejo, kaiko je ogenj našita! Neurje v Kotoru Kotor, 2. decembra, p. V K o tonskem zalivu je divjala včenaj silna burja, ki je morje tako razburkala, da se je več manjših čolnov potopilo. Do večje nesreče je prišla v KamenariiL, kjer se je potopila jadrnica >Nada« in sta drva mornarja našla v valovih snmrt Načelnik Vončina vpokojen Beograd, 2. decembra,, p. »Službene novinec objavljajo ukaz, s -katerim je upokojen načelnik upravnega oddelka banske uipraVe v Ljuhljami Fran Vončima Novi gimnazijski direktor v Murski Soboti Beograd, 2 decembra, p. Za direktorja nepopolne realne sriimnazi.ie v Murski Soboti je imenovan Rudolf Pregelj, profesor moškega učiteljišča r Mariboru. Ameriško notranje posojilo Washingt<>n, 2. decembra. AA. Vlada je ^kleniCa najeti notranje posoj-ilo v znesku 900 miflijonov dolarjev. Hkrafcu bo amortizirala obvezmice, katerilh rok v kratkem poteče. S teani traneakcijanmi bo držaivni dOLg povečan za okrog 300 miLijonov dolarjev, tako da bo znašal 30 milijard dolarjev. Posojilo se bo deloma porabilo aa zimsko pomožno akcijo. Občinske volitve na Češkoslovaškem Praga, 2. decembra. AA. V nedeljo so se vršile občinske volitve v 350 občinaih. Izid ne pomeni nikjer znatnejlše izprecnembe do sedanjega številčnega razmerja med če-škoSlovaškiimi strankami. Dva avstrijska kluba v Angliji London, 2. decembra, b. Na turneji po Angliji je dunajsko moštvo Austrije doživelo danes prvi poraz. Profesijonalna enaj-storica Westham Uniteda je zmagala nad njo i 2 : 1 (0:0). Gola za Angleže sta padla po lastnem golu Austrije in iz enajstmetrovke. London, 2. decembra, g. Dunajsko moštvo FC Wiien je igralo v BLacktouroa proti amgileški enajstorici Bflacfcburn Rovers in izgubi^ % 1 : 2 (1 : 1). Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, deževno, umerjeno hladno. Novosadska vremenska napoved za torek: Deževno in vetrovno, sneg. Tempera" tura bo padla. Dunajska vremenska napoved za torek: Oblačno, m^nda padavina, Resolucije s kongresa Unife la zaščito dece Kongres zahteva med drugim ponovno uvedbo zdravniškega pregleda pred poroko in to tudi za neveste Naši kra|i Kongres Unije za zaščito dece Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kneginja Olga pri otvoritvi prvega kongresa Unije za zaščito otrok v soboto v Kolarčevi dvorani v Beogradu. Svečanosti kongresa so prisostvovali tudi patrijarh Varnava, predsednik vlade dr. Stoja-dinovič z ministri, predsednika senata in skupščine, zastopniki tujih držav ter predstavniki mnogih narodnih in dobrodelnih organizacij. Nj. Vel. kraljica Marija je častna predsednica unije. V nedeljo se je vršila redna letna skupščina unije za varstvo otrok in poročila so izzvenela v zahtevi po novem zakonu o varstvu dece. Ta zakon naj bi določil gmotna sredstva za oskrbo otrok, ki so potrebni državne pomoči. Odpiraj® se srca ln roke Dosedanji uspehi zimske pomožne akcije v Ljubljani Ljubljana, 2. decembra Prošnja, ki jo je mestna občina naslo_ Vila na premožnejše meščane, naj bi s skromnim mesečnim prispevkom podprli njeno akcijo^ da obvaruje najbednejše otroke najhujše zime in gladu, je bila v miši javnosti deležna v resnici lepega, toplega odziva. Odkritje, da je v Ljubljani, v tem ponosnem središču slovenske zemlje, kjer stoje naši najodličnejši kul_ tnrni hrami, razkošne palače, pozno v noč razsvetljene, šumeče kavarne in bo. gate trgovinej okrog 1500 gladujočih, prezeblih, bosih otrok, je napravilo na lju. di najglobji vtis in sama od sebe so se pričela odpirati srca in roke. že v prvih dneh akcije se je odzvalo okrog 200 do. brotnikov, ki so se zavezali, da bodo 6 mesecev ali delj redno plačevali manjše ali večje prispevke, mnogi pa so se oddol. žili s tem, da so naenkrat odšteli večjo vsoto. Dvesto dobrotnikov za 1500 pomoči potrebnih otrok je sicer še zelo skromna številka, a kakor smemo upati, bodo prvim zgledom sledili drugi, tako da bodo združene moči vsaj za najhujše zimske mesece strle glavo lakoti in mrazu. Kakor to opažamo domala ob vseh po. dobnih prilikah, se je tudi tokrat izpri. čalo, da je največ dobrih src med našimi srednjimi, pogostokrat skoraj siromašnimi ljudmi. Največ je med dobrotniki srednjih in nižjih uradnikov, ki si še dinar težko odtrgajo od ust. a vendar ne bi radi izostali, ko gre za pomoč skupno, sti. Mnogi prihajajo sami na socijalno. politični urad, da odštejejo svoj delež in največkrat ne marajo, da bi se zabeležilo njihovo ime. Tako je zadnjič potrkal na vratih urada v ponošen suknjič zavit, sta_ rejši gospod — najbrž kakšen državni upokojenec — tn položil svoj prvi obrok na mizo. A ko je uradnica le hotela ime. ti od njega ime. da izpolni svojo rubriko, Se je dal zapisati kot Nemanič. Zanimivo je, da so članki, ki so jih te dni objavili mLŠi listi, vzbudili mnogo zanimanja za ljubljansko akcijo tudi daleč po deželi. Tako je priglasila svojo podporo celo neka učiteljica iz Adrijancev v Prekmurju, neka gospa iz Ormoža pa se je ponudila, da za vso zimo sprejme v oskrbo kakšno triletno dekletce iz Ljubljane. Gotovo je, da ti primeri ne bodo ostali osamljeni. Na podoben način kakor v širši javnosti je socijalno.politični urad organiziral pro_ pagando tudi po vseh šolah v mestu. Namen te akcije je, naj bi dijaki in šolarčki iz premožnejših rodbin poskrbeli za podpiranje njihovih manj srečnih tovarišev. Tako je poslal socijalno.politični urad na mestni licej 100 tiskanih prošenj s kuponi za prijave, a zanimanje za stvar je bilo tolikšno med dijakinjami, da je ravnatelj, stvo zaprosilo, naj še pošljejo tiskovin. Direktor Jug je hkratu odredil, naj po vseh razredih posvetijo eno uro pomenku o zimski pomoči za bedno deco. Enako živahen odziv se opaža tudi po drugih zavodih. Akcijo bo treba samo čimbolj po. spešiti, ker so božični prazniki pred vrati in bo treba začeti z razdeljevanjem podpor Danes je mestna občina razposlala v posebnih pismih tudi prošnje našim bankam ter velikim industrijskim in tr_ govskim podjetjem, ki prav gotovo ne bo_ do hotela zaostati za radodarnostjo siro-mašnejših meščanov. Razmeroma lep uspeh je dosegla tudi zbirka od človeka do človeka, ki jo je socijalno.politični urad priredil v soboto in nedeljo pod geslom: — Delavec za delav. ca! — Okrog 240 magistratnih uradnikov in uslužbencev je v poldrugem dnevu napornega dela obralo vso Ljubljano — in uspeh ni izostal. Danes so nabiralci na so. cijalno političnem uradu ves dan obraču_ navali in ta hip še ne moremo zapisati številke, ki jo je zbirka dosegla. Srečnej. ši, podjetnejši med njimi so nabrali po 500, 800, 1000 — eden je dosegel celo 2300 — mnogim pa se seveda ni nateklo niti do 100 Din. Po dosedanjih računih bo zbirka v celoti vrgla okrog 30.000 Din — lahko pa tudi nekaj tisočakov več ali manj. A naj bo uspeh še tako velik, bo to vpričo dejstva, da je brezposelnost za to zimo še brez primere narasla in da so krediti delavskega urada že skoraj do kraja izčrpani, samo kaplja v morje. Od 200.000, kolikor znaša budžet delavskega urada za leto, je za štiri zimske, torej najhujše mesece ostalo samo še okrog 45.000 Din. Potreba pa je tolikšna, da bi bilo ustreženo komaj s kakimi 300.000 Din. Naša javnost bo morala mestni občini še stati ob strani, da bomo premagali vsaj najhujše gorje. ljudje Naše državljane izganjajo iz Avstrije Gornja Radgona, 2, decembra V sredo so pripeljali avstrijski vozniki preko murskega mosta v Gornjo Radgono Pohištvo in drugo blago do ntše obmejne carinarnice in ga tamkaj zložili na prostem. Obenem je bil priveden preko meje 23-letni Franc Marič, doma iz občine Per-toče v prekmurju, z ženo Bm0 in tremi nedoraslimi otroki. Marič je služboval v Avstriji v raznih krajih, slednjič pa od leta 1928. naprej v Dornavi (Dornau) pri Radgoni, kjer je innel v najemu majhno kočo iin nekaj zemlje. Septembra letos je avstrijsko orožništvo Izvršilo racijo, se zglasilo tudi na domu Mariča in zahtevalo od njega dokumente. Marič je izročil poselsko knjigo, s katero je nato orožništvo odšlo. Dne 25. novembra ee je na njegovem domu spet zglasilo orožništvo im mu izročilo odlok, da se mora v teku 48 ur izseliti. Ker pa Marič v tako kratkem času ni mo~e! oskrbeti vse" ga potrebnega za selitev, sta se v sredo zglasila na njegovem doimu orožnik in pomožni policist z vozniki in delavci, ki so naložili pohištvo in drugo na vozove ter prepeljali vse skuipaj preko meje na našo stran. 23 letini Franc Marič je zdrav ln sposoben za. vsako delo. Kor je bil marljiv, tudi ni bil brezposeln v Avstriji, odkoder so ga izgnali iz bojazni, da ne bi zavoljo si-romašnosti i.n morebitne pridobitve avstrij skega državljanstva padel v breme tamkajšnji občini Koliko bi jih moralo preko meje, če bi tudi na^a oblastva temeljito revidirala zaposlenje avstrijskih državljanov na našem ozemlju! Izpraznilo bi se marsikatero mesto za naše ljudi, ki jih tujina nasilno vrača v domovino. ™ KINO UNION ™ Telefon 2 2-21 NE ZAMUDITE Danes v Unionu poslednjič opojni Kraljevi valček Willy Forst, Carola Hohn, Paul Hor- biger, Heli Finkenzeller. Predprodaia od H. do 12.30 in od 15. ure dalje. širši banovinski šolski odbor V petek, 2-8. novembra je imel širši banovinski šolski odbor v Ljubljani poi predsedstvom pomočnika bana g. dr. Majc-na sejo, v kateri je obravnaval šolske in kulturne prilike v dravski banovini v teki4 leta 1934-35 ter predlog proračuna prosvetne?® oddelka za proračunsko leto 1936-37. Po izvolitvi novega ožjega banovinske^a šolskega odfbora, ki ga tvorijo kot predsednik pomočnik bana dr. Majcem, pod-predsedtnik načelnik prosvetnega oddelka Josip Breznik in člani: Inšpektor Ivan Do" lenec, banovinski šolski nadzornik Ivan štrukelj in stolni kanonik dr. Alojzij Zupan, se je na novo določil tudi delokrog ožjega šolskega odbora. V njegovo komKe-tenco spada predvsem izvajanje banovtn-skega prosvetnega proračuna, ustanavljanje novih šol in zabavišč, prešolanje, zidanje in prezldavanje šofl ter odobritev šolskih proračunov. Načelnik prosvetnega oddelka Josip Breznik je podal izčrpno poročilo o stanju šolstva in knilturoifh prilik v banovini Poudaril je tudi momente, zlasti gospodar1" skega značaja, ki ne dovoljujejo razmaha v zaželjeneim napredku. Orisal je ukrep prosvetne uprave za potreben razvoj narodnega šolstva glede učiteljstva narodnih meščanskih, srednjih in učiteOJskih Sol, manjšinskega šolstva, opisal pa je tndi stanje šolskih poslopij, ustanavljanje novih narodnih šol in zabavišč. Poročail Je o Posestnem stanju šolskih občin, o šolskih Ljudje, ki poleg trde stolice, trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Offl. reg. S. br. 35485/85 vrtovih, o proračunih, obračunih ia gospodarstvu krajevnih šolskih odborom, o banovinskih učnih zavodih, o socialnih in Podpornih akcijah banovine, o narodni prosveti v prav vseh njenih graoah telesni vzgoji kn Sokobstvu, pomladku Jadranske straže ter o Pomtedku Rdečega križa. Poročilo je bfflo « zadovoljstvom odobreno. Obravnaval se j© predftog proračuna prosvetnega oddelka za leto 1936-37. Ba-novinski šolski odbor je sprejel proračun v višini 7,056.8S2 Din. Od lanskega je za 705.613 Din višji. Povišek je nastali zaradi graditve M. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Potrebna pojasnila k proračun" je dajal načelnik Breznik. Sprejeti 6o bili tudi predlogi za zopet-ni sprejem absolventov meščanskih Sol na učiteljske šole ter predlog za ureditev QMeqa - Helvetia na obroke! Na zeljo cenik brezplačno! potovanja krajevnih šotefcih odborov pri izvajanju šolskih proračunov s ozarom na prispevke upravnih, občin, ter i»plačevanJa stanarin učiteljatvu dn nagrod veroučite-Ijesn. Celjske občinske zadeve Vprašanje podpore Sokolu — Akcija za gradnjo justične palače v Celju — Za uvrstitev Celja v prvi draginj ski razred Mestni svet je imel v petek sejo. Župan je poročal, da je bivši okoliški občinski svet odobril 17.000 Din za ureditev ceste skozi Novo vas rn podaljšanje do Dobrove. Izčrpali pa so lc 4000 Din ki ostanek izkazali kot obračunski prebitek. Denar, najprej določen za podaljšanje Trubarjeve, pozneje pa za ureditev Vodnikove ulice, je občina porabila za regu'acijo Sušnice. Ker bo treba prometno Vodnikovo ulioo tlakovati. bo mestni tehnični oddelek predložil zadevni načrt. Glede ureditve Aškroeve ulice bo odrejen komisijski ogled. Protituberkulozni ligi se izplača 2000 Din, strelskemu okrožju za prapor 500 Din, Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani pa 200 Din. Prejšnji okoliški odbor je stavil v proračun 5000 Din za Sokola v Celju, a banska uprava je v izvodu, ki ga je prejela okoliška občina, črtala ta znesek. Na pritožbo Sokola je banska uprava sporočila, da ni zneska črtala in da naj se ji proračun vrne. Občina je to storila in banska uprava ji je vrnila proračun v neizpremenjeni obliki. M. s. Kuko-vec in Vltavsky sta vse to poiasnila in izjavila, da bivšega okoliškega odbora ne zadene krivda. M. s. dr. Hod žar je predlagal, naj mestna občina ne izplača omenjene podpore Finančni referent pa se je .pridružil predlogu m. s. Roša. naj občina dožene, ali podpora v izvodu proračuna, ki ga rma banska uprava, zares ni črtana. Ta predlog je bi! nato sprejet. Meščanski oskrbovalni sklad bo dal mestni občini posojilo v znesku 113.339.07 Din ia 10-letno amortizacijo. Mestna občina posije na pristojna mesta spomenico, v kateri zahteva gradnjo moderne justične palače v Celju, za katero so načrti že izdelani Celje je edini sedež okrožnega sodišča v dravski banovina, ld še nima justične palače. V prihodnjem proračunskem letu naj se zagotovi kredit za stavbišče, leto na to pa za stavbo. Župa. nu se je spet določil poseben telefon, in sicer št. 125. Ob koncu februarja poteče pogodba s falsko elektrarno glede dobave električnega toka. Občina bo sklenila z veljavnostjo do 30. junija 1946. pogodbo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami rn bo dobivala tok iz elektrarne v Velenju. Cena toka in ostali pogoji so znatno ugodnejši, kakor so bili doslej. Mestni svet je skfeni.1, naj ostaneta oba krajevna šolska odbora samostojna, in sicer odbor za obe mestni in za obe okoliški šoli. Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju se izplača 4000 Din podpore. Parceliranje in delitev parcel na Hribu sv. Jožefa se ne dovolita. V Oblakovi ulici sc podaljša kanalizacija do konca ulice. Občina bo leto6 v tej ulici zgradila pešpot, drugo leto pa cestišče in bo odkupila potrebna zemljišča. K stroškom gradnje ulice bodo morati interesenti prispevati 40 odstotkov. Izvoljen je bi] poseben odbor, ki bo ukrenil vse potrebno glede gradnje mestne ubožnice na Spodnjem Lanov-žu. Bivši okoliški občinski urad se bo uporablja! za shranjevanje zarubljenih predmetov. Občina bo dajala predujme uslužbencem samo v nujnih primerih in samo onim z družinami. Mestno poglavarstvo bo uvedlo akcijo, da se Ce3je uvrsti iz drugega v prvi draginjski razred, ker je draginja v Celju večja kakor v ostalih mestih dravske banovine. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri najboljša burka iz kmetskega življenja če žene stavkajo • • • (EHESTREIK) Burne salve smeha! Kot veMko senzacijo. Zlasti za naše dame : Najnovejše modne senzacije in najnovejši zvočni tednik o Abesiniji. Tek uedinjenja v Ljubljani Narodni praznik L decembra proslave vsako leto tudi športniki, ki priredo že nekaj let ta dan po ljubljanskih ulicah »Tek uedinjenja«. Tudi letos je vladalo za tekmovanje, ki se vrši v opoldanskih urah, veliko zanimanje med občinstvom in atleti. Nastopili so poleg najboljših tekačev ljubljanskih klubov tudi številni tekmovalci z dežele in iz Zagreba. Tekli so na dveh progah, daljša je merila okoli 5 km, krajša pa 2700 m. Naša slika v sredi nam predstavlja Aleksandrovo cesto pred Narodnim domom, kjer je bil start in cilj tekmovanja. Občinstvo jo s tolikšnim zanimanjem sledilo uspeli borbi, da je od obeh strani zagrnilo široko promenado in pustilo tekmovalcem le ozko gaz. Na levi (štev. 2) je Ive Krevs (vojak), ki je na dolgi progi dosegel najboljši čas, na desni pa je Kotnik (SK Ilirija) absolutni zmagovalec na kratki progi. Naloge dečje zaščite Pred dva tisoč leti je zapisal latinski filozof Lukrecij: »Poglejte dete! Podobno je brodarju, ki so ga besni valovi izvrgli na pusto obalo, tako leži golo, brezmočno, brez govora. Priroda ga je izvrgla iz materinega krila na beli dan. Njegovo vekanje je kakor slutnja da ga v življenju čakajo še mnoge nadloge.« Dete je predmet roditeljske, zlasti materine ljubezni. Ta ljubezen se ne da niti opisati, niti kakorkoli izraziti, občutiti jo morejo le starši, predvsem mati. Dete je predmet natodne duše. Ona ga je Izrazila v številnih bajkah in slikah, postavila ga je v povest in pesetn. Dete je predmet pesniških opisov, njegova čistota in nedolžnost je oduševljala pesnike vseh časov in dob teT bo ostalo na veke priljubljen predmet njihovega ustvarjanja. Dete je bilo vedno tudi predmet slikarjev in kiparjev, kakor tudi 06talih umetnikov, katerim je dajalo najlepših motivov za njihove stvaritve. Dete je predmet vede. Jezikoslovci opazujejo razvoj detinskega govora ter proučujejo v njem postanek narodne govorice. Naravoslovci vidijo v njegovem začetku in razvoju v malem celokupni razvoj novih bitij in človeškega rodu. Zdravniki opa." zujejo in proučujejo niegove bolezni, ter kako bi iz njega odgojili zdravega človeka. Vzgojitelji preizkušajo razne vzgojne metode in sisteme, da bi iz male neobdelane stvarce nastal nov lep lik. In končno so še socijologL ki ga proučujejo kot člana človeške družbe in se trudijo, da bi zanj izvojevali vse pravice. potTebne za bodočega člana narodne zajednice. Oni zahtevajo zanj pravic in zaščite, zakaj videli bo strašno sliko: videli so, kako se v kali ubija na tisoče življenj, ki še niti nastala niso; videli so, kako se zdravje lahkomiselno troši in uničuje, kako pohabljeni in okuženi ustvarjajo pohabljence in slabiče, v naprej obsojene na pogin ali dolgotrajne bolezni. Videli so, kako nesreča in predsodek tirata matere v zločin, da ubijajo in izstavljajo svojo deco, dočim pravi krivci niso kaznovani. Videli so, da sebičnost odvaja matere od dece, oropa jih ne le materine hrane, temveč jih sploh obsoja na smrt od gladu. Videli so, kako ginejo zaradi pomanjkanja zdravniške pomoči dn epidemij cela po kolen ja dece. In zares, dete je bilo vedno najslabši član človeške družbe. Njegova slabost je fizijo. loška, naravna in začasna slabost. Sploh je vsako mlado bitje slabo, a človeško je izmed vse živih bitij najbolj brezmočno. Ono najpočasneje raste in se najdalj razvija. Detetu je potrebna razen materine hrane in nege za dolgo vrsto let tudi roditeljska vzgoja in pomoč. Roditeljske dolžnosti konča vajo pri vseh ostalih bitjih kaj naglo, pri človeku pa traja to dosti dolgo. A baš tej okolnosti se mora zahvaliti to, kar je postala človeška družina. Baš dete je bila ona vez, ki je učvrstila družino. Z osnovanjem družine je bil udarjen prvi temelj narodni kulturi in civilizaciji. Zakaj v družini leži korenina človeštva. In temu slabemu detetu in njegovemu počasnemu razvoju se mora človeški rod zahvaliti za svojo visoko stopnjo razvoja, do katere je dospel. Pojem slabega in brezmočnega je ustvaril pojem zaščite. Narava, v težnji, da ohrani nova bitja, jih je osikrbela z raznimi sredstvi in lastnostmi, da morejo zavarovati ne le sebe, temveč tudi svoje mladiče. Ribe odlagajo ikre na skrita mesta, a pti. ce pletejo gnezda na visokem drevju ali v gostem grmovju. Levinja brani svoje mladiče za ceno svojega življenja. 'A moderni človek, moderna človeška družba na vi. šini svoje civilizacije in kulture, je pozabila mnogo dolžnosti napram detetu. To slabo brezmočno bitje, ki mora ob času nadomestiti izrabljene sile, sprejeti in obdržati vse človeške pridobitve, je bilo stoletja prepuščeno svoji usodi. Zanj se je brigal le materinski nagon, a družba ga je prepustila na milost in nemilost, vsem nadlogam ter je zaradi človeške brezbrižnosti v masah propadalo od lakote, bolezni in moralne zapuščenosti. Dolgo časa je bilo treba, da se je uvidela resnična prednost deteta, tega »očeta človeka« Med današnjimi ziviliziranimi narodi kažejo največ zanimanja za dete anglosaška plemena z Ameriko na čelu. Sebični duh, ki danes vlada po vsem svetu, ne ceni niti približno prave vrednosti človeškega življenja in človeškega dela. Rešite deco! Rešujmo deco. ko so ljudje propadli. Ta klic se širi danes po vsem svetu in odmeva tudi pri nas v naši državi A slabi.mali član človeške družbe, ki ga resni možje v politiki niso spoznali za vrednega niti pogleda, ker so imeli važnejše opravke. danes energično zahteva svoje naravne pravice. On hoče. da se z njim resno računa: hoče. da postane predmet socialnega »skrbstva«: hoče. da njegovo vprašanje postane vprašanje nad vprašanji. Detmsko vprašanje v naši državi mora postati vprašanje izredno ve'ikega pomena. Od vseh evmnskih narodov v svetovni vojni smo izgubili naiveč na človeškem materialu. Zato je treba, da se najbolj resno brigamo za obnovo našega življa. Medicina nam kaže v svoji statistiki, da je smrtnost naše dece dvakrat večja kakor pri ostalih naprednih narodih in da bi z energičnimi sredstvi in delom mogli rešiti letno najmanj 50.000 dece od gotove propasti. Brezbrižnost za važnost detinskega vprašanja je samo del splošne brezbrižnosti in kaotičnega družabnega stanja, v katerem se danes nahaja ne le poedina država, temveč ves svet. Pa vendar, ne glede na tako težko stanje moramo začeti z delom, mora se ustvariti socialna zavest družbe. Skrb socialne zavesti je v prvi vrsti stvar socialne vzgoje. Prvi začetki zaščite socialno slabih so bili umevani kot stvar usmiljenja. A čim bolj so se povečale socialne razmere, tem bolj se je prihajalo do zaključka, da zaščita soc;alno slabih ni le stvaT srca, stvar dobrih ljudi in filantropskih dejstev, temveč mora postati dolžnost družbe in drža. Dobrotvorne akcije so se pokazale po- ve vsem nezadostne, da bi mogle ublažiti bedo. še manj pa, da bi mogle odpraviti tudi vzroke bede. Vendar pa je velika zasluga in izmed najbolj važnih bodočih nalog pri. vatne iniciative in dobrodelne akcije ta-da more naibolje vršiti socialno vzgojo današnje družbe ter da more vplivati na razvijanje socialne zavesti. In zares, dokler ne bodo najvišje plasti naroda skupno z njegovo inteligenco socialno dovolj prosvet-Ijeni. toliko časa ne moremo pričakovati niti dobrih socialnih zakonov, vse doti" j, do. kler ne bomo socialno dovolj dozoreli Predvsem torej prosveta. zatem pa socialna prosveta. to je edina pot po kateri danes moremo in moramo hoditi. ki edina nas more izvesti iz kaof«. v katerem se nahaiamo ter dovesti do cilja, h kateremu težimo Sociolna prosveta nas mora odvaditi od dolgotrajnega razsipanja našega najbolj dragocenega narodnega premože. nja, naše žive narodne sile in človeškega življenja ter nas naučiti, da % njimi boflj ekonomično ravnamo. Dobrodelna zasebna akcija je ustvarila, če že ničesar drugega nego to, da je sugerirala odo državi ter ji stavila v dolžnost poleg mnogih socialnih posibov tudi skrb za deco. In vse dosedanje delo ter ustanove za deco niso nič drugega kakor ustvarjena zamisel one zasebne iniciative, ki ima predvsem nalogo popularizirati idejo o zaščiti deteta, z drugimi besedami socialno izobraževanje naroda o njegovih dolžnostih napram detetu in njegovi pravi vrednosti. Naloga moderne dečje zaščite mora biti odklanjanje vseh škodljivih vzrokov dečje bede, ustvarjanje povoljnih pogojev za osnovanje in obstanek družine, zaščita rea-terinstva in mater ter vzgoja mnogoštevilnega, telesno in duševno zdravega pokole-nja. Ni treba čakati, da deca oboli in da jo zdravimo. Predvsem moramo poučiti matere. kako je treba deco čuvati in jim istočasno nuditi sredstva, da morejo deoo čuvati in negovati. Ni le potrebno, da gradimo le moderne dečje bolnišnice, temveč vzporedno z njima tudi dečja igrališča, letovišča, kuhinje in obed-nice. Ni le potrebno, da gradimo moderne kaznilnice ali domove za zboljšanje moralno pokvarjene mladine, temveč je potrebno predvsem, da osnujemo in najobil-nejše podpiramo vse vzgojne ustanove za mladino, da sp!oh ne bo prišla do moralnega j»adca in zločina. Ni le potrebno, da gradimo domove za shotno in nebogljeno deco. temveč da se brigamo in zaščitimo siromašno in bedno družino. Le s tak:m delom moremo dvigniti in vzgojiti nova pokolenja, ki naj bi bila sposobna, da bodo v prihodnosti izvršila ve. like in težke naloge, ki jih čakajo ter da v kulturni borbi in tekmi narodov zmagajo m do.— Domače vesti ♦ rojaške službe. Službeni vojni list od 1. L m. vsebuje razna napredovanja in imenovanja v vojaški službi. Cin divizij-skega generala so dosegli štirje brigadni generali. Med drugimi so bili imenovani: za komandanta celjskega vojnega okrožja peh. polkovnik Josip Milkovič, doslej komandant ljubljanskega vojnega okrožja; za komandanta ljubljanskega vojnega okrožja peh. polkovnik Branko Pogačnik, doslej komandant celjskega vojnega okrožja; Za komandanta mornarske komande kapetan bojnega broda Milan Domajnko, doslej komandant broda »Dalmacije«. ♦ Nacionalna ura radia. Danes bo predavali dr. Bojan Pire o zdravstvenem stanju našega naroda. ♦ Ustanoviteljica zadruge «a Tarstvo narodne umetnosti t Zagrebu je umrla. v starosti 63 let je umrla gospa Ženka Frange-ševa. soproga profesorja umetniške akademije g. Roberta Frangeša. Rajnka je bila marljiva javna delavka, posebne zasluge pa si je pridobila kot ustanoviteljica zadruge za varstvo narodne umetnosti. Na tem področju je dosegla velike uspehe. Neumorno je propagirala hrvatsko narodno umetnost s prirejanjem razstav doma in tudi v inozemstvu. ♦ Vodstvom osnovnih, meščanskih in vseh ostalih šol. ki so prejela razpis banske uprave glede šoL predavanja v okviru obrtniškega tedna, sporočamo, da bodo izšla vsa navodila za to predavanje v pn. hodnji številki »Učiteljskega tovariša«, z dne 5. decembra. Ugledna vodstva se viljud" no prosijo, da prirede to predavanje Po možnosti v soboto 7. decembra, ko se bo zaključili obrtniški teden. Na modno revijo vabi salon Hitty ♦ Občni zbor beograjske Delavske zbomi- ee. V soboto popoldne je bil začetek občnega zbora beograjske Delavske zbornice, ki se je nadaljeval v nedeljo. Poročila funkcionarjev so se otširno bavila z razmerami delavstva tla področju zbornice. Ugotovili bo veliko znižavanje mezd in mnogo primerov. ki dokazujejo- da poslodajalci ne upoštevajo določi' zakonov o socialni zaščiti in o delovnih pogojih Povprečna mezda v Beogradu znaša '23.78, v Nišu pa celo 16.42 Din. Najslabše je v Črni gori. Delegat je poročal o veliki brezposelnosti. Samo v Podgo-rici je okrog &;0 brezposelnih. Oni, ki delajo. pa morajo delati po 16 ur na dan. Ko je tajnik resumiral poročila, je izjavil, da je postala Delavska zbornica pod pritiskom razmer borbena organizacija, namesto da bi bila oficielna , in administrativna. PRVOVRSTNI CVIČEK z visoko gradacijo nudi v vsak! množini VINARSKA ZADRUGA V KOSTANJEVICI. • Slovenski klub v Sarajevu priredi Miklavžev večer za odrasle v soboto 7. t m. v prostorih HPD »Trebevič«, Napretkova palača- Začetek ob 20. Lep spored. Odličen jazz. Otroke poseti Miklavž 5. t. m. ob 18. uri v istih prostorih. Darila se bodo sprejemala eno uro pred prihodom Miklavža v klubovi sobi. Pridite' Na modno revijo vabi salon Mihaliček ♦ Potres v Zenici. V soboto pozno zvečer so v Zenici občutili močne potresne sunke. Ker so bile zaradi raimazanskega posta polne vse kavarne, so potresni sunki povzročili veliko paniko. Potres je trajal 7 do 8 sekund. Večje škode ni bilo, na nekaterih hišah pa so se vendarle porušili dimniki. ♦ K zgodbi o »Bingoli Alešu in fuflji Adelajdi.« Vse. ki nas vprašujejo v kakem jeziku je napisana ta zgodba, objavljena v nedeljskem »Jutru«, opozarjamo na novi »Slovenski pravopis«. V besednjaku te knjižice najdejo zapisane vse besede, ki jih v zgodbi niso razumeli. Seveda se moTajo za nekatere neznane besede poslužiti še Pleteršnikovega slovarja, ker njih povem v »Slovenskem pravop:su« ni obrazložen. Da pojasnimo naslov: bingola pomeni dolgina (zaničljivo), fuflja pa vihravko (zaničljivo). Za primer vzemimo še besedo mlamol (=prepad). Vsekako blagoglasno bi bilo, če bi kak naš gospodarski sotrudnik dal svojemu članku naslov »Naše gospodarstvo na robu mlamola«. Mimo gTede bodi še omenjeno, da pisec zgodbe ni mogel z zanesljivostjo dognati pomena samo ene izmed napisanih besed, to je navšvic. V »Slovenskem pravopisu« je rečeno, da so lahko navšvic zavihane obrvi. Pa je kar ta primer za ušesa privlekel v zgodbo zaradi same blagoglasnosti. Motto sta prva dva stiha stare rokovnjaške pesmi. In tako naprej. Najlepše darilo za Miklavža je zbornik »Slovenska fotografija" Dobi se v knjigarnah in pri Fotoklubu, Špedicija »Grom« — Kolodvorska 41. * »Kako postanem mati?« je za vse žene potrebna knjiga Saj zaradi težkih domačih razmer ne morejo niti zakonske, kaj šele neporočene žene tvegati spočetje na spočetje _ tako rekoč na slepo srečo. Je pa v roki vsake dozorele žene, da se sama odloči ob zdravem in moralno neoporečnem življenju za spočetje ali za začasno odložitev do ugodnejših prilik. — Knjiga stane v prednaročbi do 8. decembra samo 2().— Din in se naroči z naročilnico pri založbi Indeks ▼ Ljubljani. Ko pride iz tiskarne (predvidoma do božiča), se bo čimprej razposlala po redu naročil. * Eno srce — ena radenska! * Obiedele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOS. REICH. JUTRI PREMIERA ! IGRA STRASTI »ELITNI KINO MATICA« Iz Ljubljane n— Ljudska univerza priredi drevi ob 18. v dvorani Delavske zbornice izredno predavanje slavnega univ. prof. dr. Niko-le Vuiliča iz Beograda o čuveniih izkopava" njih v Trebeništu blizu Ohrida Predava telj je dialeč znan po svojih izkopavanjih v Južni Srbiji V Trebeništu je našel celo vrsto bogato opremljenih gTobov, ki nam govore o visoki kulturi teh krajev v starem veku. NajcLbe 6o zbudile velik intere® v vsem svetu. Predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike. G. prof. Vulič šteje med najpopularnejše predavatelje beograjske ljudske univerze. Vstopnine ni! u_ Predavanje SPD. Drevi ob 20. predava v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti pod okriljem SPD vodja avstrijske ekspedmcije na Kavkaz g. Ferd. KrobatJh iz Beljaka: O doživetjih in vzponih na gorske velikane Kavkaškega pogorja. Predavanje bo ilustriralo okrog 100 diapozitivov Vstopnice so na razpolago v pisarni SPD, Aleksandroma cesta štev. 4. Planinci, ne zamudite tega izredno zanimivega predavanja. ZA PULLOVERJE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana u— 'z ljubljanske megle na solnčni jug! V vsej Jugoslaviji priznani strokovnjak g. Fiizy je na odličnih ploščah dovršeno posnel najlepše kraje solnčnega priniorja od mejnega Sušaka do Budve in Ulčinja. Pripravil si je preko 100 sijajnih diapozitivov, s kater ini bo drevi ob S. v dvorani »Sloge« Pražakova ul. popeljal svoje poslušalce po vsej naši divni obali in -toti-nah našili otokov ter z živo besedo pričaral v zimski večer vso toplino in čar našega juga. Naj nihče ne zamudi izredne prilike, ki mu jo nudi Jadranska straža! Pohitiino za eno uro iz puste ljubljanske megle na sončni in oboževani naš jug! u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. b0 v društvenem lokalu predavanje dr. Zalo-karja »Idealizem in materializem«. Po predavanju bo referat o delu »Akcije za izpopolnitev univerze« in debata. Udeležba za vse tovariše in tovarišice strogo obvez" na, posebno za novince. Na modno revijo vabi salon Seljak u— Otvoritev dramskega tečaja ZKD bo drevi ob pol 20. zvečer v Kazina II. nadstropje. Tečaj bo vodil višji režiser Narodnega gledališča g. prof. Osip gest. ZKD vabi vse, ki se zanimajo za dramsko umetnost, da se tečaja udeleže Trajal bo 5 mesecev, dvakrat tedensko (o>b torkih in petkih zvečer od pol 8 do 9 ure). Vpisnina znaša 10 Dm, mesečni prispevek za režijske stroške 20 Din. u— Tragična smrt mladega akademika. Na posledicah neuspele operacije je nenadno premini! g. Gnezda Franci, cand. ing. elektrotehnik. Pokojni France je bil sicer v širših akademskih vrstah manj znan. udejstvoval se je aktivno le v APZ in je tudi več let nastopal n? zborovih koncertih. Bil pa je med tovariši in sošolci splošno priljubljen zaradi izredno mirnega nastopa in plemenitega značaja. Po smrti očeta je bi'l kot edinec v vso oporo mate. ri, ki je vsa skrušena in obupana ostala sedaj sama — Tehniki Aleksandrove univerze se bodo udeležili pogreba dragega tovariša polnoštevilno danes ob pol 15. iz splošne bolnice. S hudo prizadeto go. mamo pa iskTeno sočustvujejo. MIKLAVŽ DARUJE FOTO APARATE, katere kupuje že od Din 70.— dalje v specijalni foto trgovini LOJZE ŠMUC, Aleksandrova cesta 8. Najbogatejša zaloga vseh fotoaparatov. u— »Vse za otroka«. Akcija mestne '-bčine sa pomoč našiim naj.bednejšim in najmlajšim someščanom poteka ugodno- Posebno je odziv med šolsko mladino hvalevreden in razveseljiv. Nekateri kar tekmujejo med seboj. kdo bo nabral več podpisov za to .-s velevažno akcijo. PogTešamo pa odaiv med premožnejšimi stoji Ljubljane, ki pa. upamo, ne bodo zaostal za drugima iin žrtvovali po sivo ji moči za otroka. Na modno revijo vabi salon Pučnik n— Društvo gospodinjska šola za gostilniške gospodinje v Ljubljani bo imelo svoj ustanovni občni zbor v četrtek 5. t. m. ob 1«. v prostorih Gostiilničarskega doma na Privozu 11. Dnevni red: Nagovor in poročilo f..*e sdtiice pripravljalnega odbora g. Minke Kroftove, izvolitev dveh zapisnikaric in tudi diveh overovateljic zapisnika, čitinje oijbrenih pravi! (gosta Mimka Gašperlinova) blagajniško p Auica Go-gaLova), določitev letne članarine, obsolu' torij pripravljalnemu odiboru, poročilo o ustrojstvu oodoča gospodinjske šole (ga. Franja GolmajerjevaV poročilo o učnem načrtu bodoče gospodinjske šole (ga. Marija Pieškov.9;, volitev odbora -n predsednice jter sJučvnosM. u— Na modni reviji v Trgovskem domu bo danes in jutri obakrat ob 16. in pol 21-pokaizal svoje iizdeflke g. Alojz Lombar- Celovška cesta 53. Kupite vstopnice že prej pri g. Fucihisu v gelembuirgovi ulici in g. Krapežu na Jurčičevem trgu. u— člani APZ! Danes ob pol 15. bomo zapeli pokojnemu tovarišu — pevcu Gnezdi Francu. Pogreb se bo vršil iiz mrtvaške veže splošne bollnice. Na modno revijo vabi salon Ravnihar a — Preložitev mednansk©ga klanca. Mednanski klanec je biil že torišče mnogih prometnih nesreč. V dolžini 2.300 m bodo sedaj ta klanec preložili, da bo vozačem omogočen razgled od podnožja na vrh. Terenska sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana-Kranj je razpisala v skrajšanem roku 16 dni prvo licitacijo za oddajo gradbenocestnih del. Licitacija se bo vršila 23. t.m ob 11 dopofldne v pisarni sekcije na Kongresnem trgu št 7. Vsa preložitvena diefla so preračunana na Din 1,153.813. Kavcija je določena na 108.000 dinarjev. I W ELITNI KINO MATICAMI TELEFON 21-24 Hitite da ne zamudite! S SAMO ŠE DANES NATAŠA (Ker moramo film poslati v Split) Danes ob 4, 7J.5 in 9.15 zvečer PREMIERNI KINO u— Vetrovna opazovalnica na Gradu. Meteorološki zavod v Ljubljani je pred č**-som uvedel akcijo, da bi se ustanovila na Gradu posebna vremenska opazovalnica. Akcija je uspela v toliko, da se tam postavi vetrovna opazovalnica. Včeraj je bi la na Gradu posebna komisija gradbenega urada z doc. dr. Rejo- Na stolpu obdo v kratkem, če bo vreme lepo, postavili ta-kozvani anemograf, aparat, ki meri ja-kost vetrov in kaže njih smer. Aparat bo avtomatično beležil vse vetrovne struje. Grajski čuvaj bo dnevno javljal zavodu na univerzi gibanje vetrov Vsa naprava bo veljala okoli 5000 Din brez aparata. VSI GOVORNIKI odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki in pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve „SMREKA6* bonbone Izdelani so tz smrekovega ekstrakta ln mentola Radi tega vzdržujejo svežost glasu. ublažujejo kašelj in hripavost Nadalje desinficirajo usta in grlo preganjajo žejo, razbistrijo glavo So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3.— in 5.— v lekarnah iD drogerijah Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg Stev. 12 u— Bilanca nedeljskih nesreč. Čeprav je nedelja tokrat padla na prvega in je bilo pričakovati precej živahnega prometa po krčmah v mestu in na deželi, vče. raj na kirurškem oddelku ni bilo običajnega navala. Izmed žrtev pretepov, ki jih prinaša vsak ponedeljek, se je zatekel v bolnišnico Samo 39-letni hlapec Ivan Rudolf iz Kotnikove ulice, ki ga je bil nek. do z nožem sunil v brado. Iz šklendrovca pri Zagorju so pripekali 21_letnega trgov, čevega sina Franceta Rumščaka, ki je padel in si zlomil desno nogo. Precej raz. burljiva nesreča pa se je pripetila 23-let. nemu delavcu Francetu Skali, ki je pri Grosupljen pleskal električne transforma. torje, pa je po neprevidnosti zadel ob ži_ co visoke napetosti, da se je ves opekel po rokah in nogah. Na modno revijo vabi salon Pliberšek n— Samomor brezposelnega delavca. V nedeljo zvečer je bila malo po 10. uri obveščena stražnica na Dolenjski cesti, da so v neki hiši na Galjevici našli obešenega Človeka. Policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette sta takoj pohitela tja. V hiši štev. 226 na Galjevici, ki je last 641etnega, v šmarju_Sapu rojenega Antona Zajca, se je bil v shrambi za orodje obesil gospodar. Zajca, ki je bil delj časa brez posla, so mučile težke gmot. ne skrbi in od časa do časa je zapadel obupu, da se je bilo bati najhujšega. Ko je v nedeljo zvečer njegova žena za hip odšla k sosedu, je šel in se obesil. Na proš. šnjo vdove je policija pustila truplo doma. u— Na celodnevnem dobrodelnem Miklavževem sejmu v Kazini v četrtek 5. t. boste lahko kupili po izredno nizki ceni vsakovrstne Miklavževe darove, ki jih bo nato prinesel Vaši deci ravno tam Miklavž ob pol petih popoldne, odraslim pa ob 9. uri zvečer. Vabljeni vsi! u— V Abesiniji ne bodo imeli Miklavža, zato pa ga bomo imedi na Taboru v četrtek 5. t.m. za otroke ob 16. in za odrasle ob 21. Darila se sprejemajo 4. t.im. od 18. d« 20. in 5. t.m. od 13. dalje na Taboru, vhod nasproti vojašnice. Vstopnina popol dne 2 Din, zvečer 5 Din. Po otl&ritvi lo ples. Na modno revijo vabi salon Molan u— 7. t m. je zadnji rok prijave za Put-nifcov izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod iz Ljubljane, gL kol. 14. t. m. ob 18.16 v posebnem vagonu. Vožnja tja in nazaj ▼ III. r. stane 280 Din, potni list 50 Din, prehrana in prenočišče po izbiri hotela 330 do 590 Din. Ne zamudite prilike, ogledati si poceni znamenitosti Dunaja pod strokovnim vodstvom. Prijave in programi pri Putniku v Ljubljani. u_ Pazite na Modni reviji na maneke- na s krizantemami — steznik Mme Struzzi. u— Užička klekovača, ki jo časti vsa Ljubljana, uspešno preganja gripo in in. fluenco. Dobi se jo samo v delikatesi V. A. Janeš, na Aleksandrovi cesti pri operi. u— Prihodnja plesna vaja J. N. A. D. Jadrana se bo vršila v četrtek, na Miklavžev večer 5. t. m. v veliki dvorani Kazine. Pričetek točno ob 20. Igra Ronny. u— Drevi ob pol pol 21. in jutri ob 20. namesto v četrtek nadaljevalni plesni tečaj Jenkove Sole v Kazini. Tekmovanje ta Z. P. Danes ob 30. pri Habjami prva seja medklubskega odbora za za Z. P. S tekmovanjem se prične 7. decembra. Klubi: Grafika, Slovan, Mars. Moste, Slavija se naprošajo, da sigurno pošljejo delegate na sejo. Prijave za to tekmovar nje se sprejemajo do današnje seje. JUTRI PREMIERA ! IGRA STRASTI »ELITNI KINO MATICA« Iz Celja e— Proslava 1. decembra. V 9oboto je bil v Narodnem domu sokolski večer. Na sporedu je tdl lep govor prof. Janka Orožna, telovadne, pevske in orkestralne" točke, skupine in alegorija. Po oficijelnem delu se je razvila prijetna zabava. V nedeljo ob 8. je bila slovesna služba božja v opatijski, ob pol 9. v pravoslavni in ob 9. v evan-geljski cerkvi ob udeležbi predstavnikov civilnih in vojaških oblastev, občine, šol, korporacij in društev. Ob 9. je priredilo Društvo jugoslovenskih obrtnikov zborovanje v Narodnem domu, ob pol 11. pa Slovensko obrtno društvo manifestacijsko zborovanje v Obrtnem domu. Ob 11. je bila v mestni telovadnici slavnostna seja sokolskega društva. Po temperamentnem govoru društvenega staroste dr. Milka Hrašovca so bile razdeljene diplome najboljšim tekmovalcem. sledile so deklamacije in zaprisega novega članstva. Zvečer je bilo pročelje magistrata slavnostno razsvetljeno. Niz proslav je zvečer zaključil koncert CPD v Celjskem domu, o katerem bomo še poročali Na modno revijo vabi salon Selan e— Ljubljanska drama bo uprizorila drevi ob 20 v mestnem gledališču komedijo Hermana Bahra »Otroci«. Predstava je za abonma. Neabonenti naj danes pohitijo in si prej nabavijo vstopnice v knjigarni »Domovini«. e_ Od Sušaka do Cetinja je naslov predavanju. ki ga priredi krajevni odbor Jadranske straže v petek 6. t. m. ob 20 v ri-salnici meščanske šole. Predavanje bo po-nazorovalo nad 100 diapozitivov. Predaval bo sotrudnik >F0to revije« g. Milan Fizi iz Zagreba. Predavanje je propagandno in namenjeno predvsem našim fotoamaterjem. e— v celjski bolnišnici je umrla v petek 51 letna dninarica Jera Pilkova iz Celja- v soboto pa je umrl 86 letni kočar Matija Rihtar iz Št. Jurija ob južni železnici. e— Na reviji frizerske umetnosti v Beogradu je prejel gledališki frizer g. Riko Grobelnik iz Celja dve diplomi. e— Do četrtka je še fas za obnovo srečk državne razredne loterije pri podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ali Baba in 40 razbojnikov« in zvočni tednik. Na modno revijo vabi salon Vera Iz Maribora a— Šolskega inšpektor a dr. Bezjaka poslednja pot. Ob častni in lepi udele. bi svojih prijateljev in bivših gojencev je prosvetni inšpektor dr. Bezjak v nedeljo popoldne na pobreškem pokopališču nastopil svojo zadnjo ot K pogrebu so prišli tudi vsi ravnatelji mariborskih srednjih ter sorodnih šol in mnogo šolnikov. Prosvetni oddelek banske uprave je zastopal ravnatelj mariborske klasične gimnazije g-M. Mastnak. Tople poslovilne besede sta spregovorila na grobu mestni in stolni župnik kanonik Mihael Umek ter upokojeni šolski nadzornik g. Senkovič, ki je kot zastopnik Šolske matice orisal markantno osebnost zaslužnega pokojnika v našem vzgojstvu. V zadnje slovo je tuTobno za-donela žalostinka združenih mariborskih pevcev, ki so že pred mrtvašnico odpeli turobno »Človek, glej!« Dr. Bezjekovo ime bo svetlo živelo med nami! —a Tragična smrt mladega Mariborčana. Danes popoldne pripeljejo v Maribor iz Mostarja mladega Mariborčana Viilka Vi. žintina. ki je cvetu mladosti in v zvestem izpolnjevanju svojih poklicnih dolžnosti postal žrtev smrtne nesreče, ki ga je doletela ravno na dan obletnice očetove smrti. Blagopokojni Vilko Vižintin je bil vzoren mladenič in je brat znanega racionalnega delavca pri Sv. Juriju v Slov. gor. šolskega upravitelja g. Vižintina. Žalujočim ob veliki izgubi naše prisrčno sočutje! a— Kaznilniški upravnik Vrabl pri Abrahamu. Te dni praznuje v krogu svojcev 50 letnico rojstva upravnik tukajšnje moške kaznilnice in ugledni mariborski nacionalni društveni delavec g. Ivan Nikolaj Vrabl. Prisrčno čestitamo! a— Srebrni jubilej domačega podjetja je slavila tvornica mesnih izdelkov in konzerv Anton Tavčar. V teku 25 let se je povzpelo podjetje do višine, ki ga dviga v vrsto vodilnih podjetij te stroke v Sloveniji G. Tavčarju, ki je mnogozaslužen predsednik tukajšnjega Združenja mesarjev in preka-jevalcev, in njegovi ljubeznivi ge. soprogi ob srebrnem jubileju njunega podjetja tudi naše čestitke! a— Plemeniti darovalci. Mariborski in-dustrijec g. Herman Berg je dar0val za Mariborsko kočo pianino- Veletrgovec g. Miloš Oeet je daroval za Senjorjev dom popolnoma nov0 opremo za eno s<>bo. Gospod šelovin Jože, glavni zastopnik tvor-nice »Dugaresa« iz Ljubljane, pa je v planinske svrhe daroval znesek 1.000 Din. Odbor podružnice SPD v Mariboru izreka vsem darovalcem iskreno zalivalo. a— Bolgarski teden v Mariboru. Za me 6ec januar odnosno februar se pripravlja v Mariboru poseben bolgarski teden, na katerega sporedu bodo v Ljudski univerzi predavanja o Bolgariji. Razen tega pa b0 tudi razstava bolgarskih grafik. Za čim lepšo izvedbo omenjenega tedna se Je os novaJ iz vrst širšega odbora Jugosloven-sko-bolgaTske lige poseben pripravljalni odsek. a— V Studencih Pomožna akcija. Tudi studenška občina je pokrenila živahno akcijo za olajšanje gorja in bede studenškim revežem in brezposelnim preko zime. Predsednik občine g. Kaloh naproša v po?eb nem razglasu hišne posestnike in upravitelje, da oddajo nabrane zneske skupno z na brralno po!o do božičnih praznikov v atu-S denški občinski pisarni Zvočni kino Ideal M Samo Se danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer George Raft in Carola Lombard v glasbenem filmu RUMBA Godba, ples, veselje in zabava Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Pride rusko—sovjetski velefilm VIHAR I Knjige Tiskovne zadruge, ki se dobe po izredno znižanih božičnih cenah v njenih trgovinah ! Tagore Rabindranath, DOM EN SVET, roman, prevel Vladimir Levstik, 262 str. — V romanu prikazano življenje izžareva skrivno silo in je dojeto v toliki širini in polnosti, da postaja podoba Indije in njenega življenja podoba njenih večnih osnov in njenega sodobnega položaja. »Dom in svet« je poln finih orisov sodobnih Indijcev iz višjih krogov___ Borba treh oseb — Bimale, Nikhila in Sandipa — borbo dveh moških za ženo, borbo žene za sebe in za moškega, vse to pa v razgibanosti sodobnih indijskih političnih nasprotij, je Tagore orisal tako živo, da človeka ponekod pretrese ... Con rad Joseph, SENČNA ČRTA, roman, prevel Oton Župančič, 154 str. Eden najboljših spisov slovečega angleškega pripovednika. Snov je posneta iz življenja pomorščakov. Con rad je svojevrsten realist, morje mu je simbolna sila, ob kateri se razvijajo človeške strasti. Baroja Pio, POT K POPOLNOSTI, roman, prevel dr. Stanko Leben, 295 str. Malo knjig poznamo, ki bi nam tako živo, kakor Baroja v zgornjem romanu prikazale Španijo in dušo njenih prebivalcev. V času, ko je ta stara dežele doživela nov zgodovinski preobrat, je zajemljivi Barojev roman še bolj žgoč in aktualen. Prevajalec je v uvodu vešče orisal sodobno Španijo ln nje krizo. Voltaire, KANDID, poslovenil Oton Zupančič, z uvodom dr. St. Lebna, 128 str. Iz vse skladovnice Voltairevih del je »Kan-did«, poleg obširne korespondence njegovo najznačilnejše delo. Po oblikovni zaokroženosti in po vseh znakih Voltairejeve umetnosti je »Kandid« gotovo edino delo, ki je primemo, da smo ga dobili v prevodu. Dasi ta knjiga ni delikatesa za izredno nežne in občutljive čitatelje, jo vendar priporočam kot zdravo in tečno hrano. Kakor v večini dobrih starih del, je tudi v nji nekaj, kar najdeš v starem vinu: moč, pristnost, ustaljenost. Take knjige je treba brati počasi in večkrat. Flaubert Gustave, SALAMBO, roman, poslovenil dr. A. Debeijak, 359 str. Eden največjih zgodovinskih romanov v vsej svetovni literaturi, mojstersko delo velikega pripovednika in vzornega stilista. »Salam, bo« se dogaja v stari Kartagini in slika bajno pestrost njenega življenja, krutost nravov, krvave konflikte, strasti, boj za življenje in smrt. Nekatera j>oglavja spadajo med najlepša, kar jih je kedaj spisalo človeško pero. Stevenson Robert Louis, PRIGODE DAVIDA BALFOURJA. Poslovenil -Vladimir Levstik, L del Ugrabljen, 288 str., IL del Catriona, 360 str. Kritika ne more prehva-liti dela, ki je pisano z neverjetno spretnostjo in je polno napetih dogodivščin, prekrasnih pokrajinskih podob, prekipevajoče mladosti in vedrine. Dejanje romana je postavljeno na škotsko in se razpleta v času tanikajšnih uporov. Mladi Daviš in njegov prijatelj Alan Breck preživljata grozotne in lepe dni ter zmagata v boju za pravico, čednost in poštenost. To je knjiga, kakor za nalašč za doraščajočo mladino. Prevod, skoro da nima para med prevodi zadnjih let. a— Maribor je v mrtvi zoni. Tako ®e v splošnem zatrjuje glede položaja našega mesta do ljubljanske radijske oddajne postaje. V petek 6. tjm. pa obišče Manibor tvorec omenjene radijske postaje univ. prof. inž. Osana, ki ho pripeiljal s 6eboj poseben tovorni avto z najrazličnejšimi radijskimi aparati, na katerih bo v okviru posebnega radijskega večera Ljudske imT verze nazorno in s poizkusi prikazal za-mivost radijskega odnosa med Mariborom kn Ljubljano- Za vsakogar primerna Miklavževa DARILA kupite najceneje pri M. TIČAR Ljubljana, Šelenburgova uL L In Sv. Petra c. 26. a— Uboj. V Framu so v nedeljo ponoči zaklali 23 letnega viničarja Antona Gra-šiča, ki je izkrvavel zaradi prerezane žile odvodnice na vratu. Pri pretepu je bil nevarno poškodovan tudi posestnikov sin 17 letni Franc Kovačič, 26 letni krojaški pomočnik in posestnik Josip Mom pa je bil ranjen v levo podlehtnico. Zaradi suma krivde so pripeljali včeraj orožniki v za. pore okrožnega sodišča Josipa Moma in nekega Ljudevita Kugla. Večraj popoldne je preiskovalni sodnik s sodnim zdravnikom izvršil obdukcijo Grašičevega trupla, ki leži v fremski mrtvašnici. Iz Kranja r— Predavanje. Jutri 4. t. m. ob 8. zvečer bo v gimnazijski telovadnici predaval pod okriljem JČ lige univ. docent, dr. Murko o temi Gospodarski napredek Slovaške in Podikarpatske Rusije v dobi 15 let obstoja ČSR. Predavanje bo spremljalo 150 skioptičnih =lik. Vstop prost. Iz Trbovelj i Sokolsko društvo priredi v četrtek ob 1. Miklavžev večer za mladino. Darila odo sprejemala od 13. dalje na odru. t— Danes zadnji dan. Radio razstava v gostilni Volker. Cene nizke, ugodni plačil-i ul pogoJL Novinarski koncert &e v ponedeljskem »Jutru« smo na kratko zabeležili, kako je novinarski kan. cert tudi letos impozantno in harmonično Zaključil serijo prireditev v proslavo narodnega praznika. Udeležba je bila rekordna, kakor najbrž še pri nobeni prireditvi na Taboru, saj so bile vstopnice razprodane že v nedeljo dopoldne. Med 7. in 8. zvečer je tramvaj več ko podvojil promet na krožni progi, tako da so si vozovi sledili kar drug za drugim in so do. bro obvladali veliki naval. Učinkovit in svojevrsten je bil pogled na prenapolnjeno dvorano, ki jo je na prošnjo novinarjev mestna vrtnarija bogato dekorirala z oleandri in drugim drevesjem, dočim je bila na prednjem balkonu slika Nj. Vel. kralja, drapirana z državno zastavo. V dvorani sami pa glava pri glavi, elegantne toalete pomešane med skromne nedeljske obleke. Kakor je prvi december praznik za vse sloje in kakor je novinarsko delo posvečeno vsem stanovom in poklicem. tako je tudi udeležba na sinočnjem koncertu nudila prerez vsega ljubljanske, ga prebivalstva. Ravno v tej združitvi vseh, ne glede na sloj in stan, na politično m kulturno opredelitev, je vsakoletna novinarska prireditev edinstvena in nima vrstnice. Nemogoče nam je bilo v tej množici zabeležiti vse predstavnike oblasti, korpo. racij in organizacij. Prišli so med drugimi gg. ban dir. Natlačen s podbanom dr. Maj-cenom. divizijski general Nedeljkovič z generaloma Jovanovičem in Popadičem, polkovnikoma Kelerjem in Lukancem ter številnimi drugimi oficirji bivša ministra dr. Kramer in inž. Sernec, bivši ban dr. Puc, stomi kanonik Klinar v zastopstvu v Ameriki se mudečega škofa, prorektor univerze dr. Slavič, z več univ. profesorji, župan dr. Ravnihar z mag. direktorjem Jančiigajem in mnogimi mestnimi svetovalci. predsednik a.pelacije dr. Golia, drž. tožilec Lavrenčak, starosta SKJ Gangi senator dr. Gregorin, nar. posl. dr. Fux, železniški direktor Cugmus, finančni direktor Sedlar in poštni dr. Vagaja, direk. tor Nar. banke dr. Gregorič, direktor Pokojninskega zavoda dr. Vrančič, tajnik Zbornice TOI dr. Pless. predsednik inže. njerske zbornice inž. Pirkmajer in pod. predsednik odvetniške dr. Krivic, predsednik JC lige dr. Stare, predsednik Zdravniškega društva dr. Meršol, konzula inž. Minkovsky in Remerand, pom. konzula Hieng in dr. Štele, itd. itd. Skoro vsi predstavniki so prišli s svojimi soprogami. O koncertu samem si kot laiki ne prisvajamo pravice poročati strokovno. S pomočjo prijateljev iz vrst koncertnih strokovnjakov, je prireditveni odbor zbral zanimiv program, ki je nudil vsakemu nekaj razvajenemu estetu ravno tako ka. kor glasbeno bolj primitivnemu ušesu. Najboljši dokaz je pač v tem. da so poslušalci kljub gneči in vročim vztrajali do konca, čeprav je trajal koncert skoro tri ure. Spored sta z državno himno otvorila Orkestralno društvo Glasbene Matice in konservatorijski orkester pod vodstvom prof. M. L. škejanca; orkestra sta nato izvajala še Jenkovo predigro »Srbkinjo« m žela velik aplavz. Ravno tako je nav. dušil poslušalce priljubljeni operni pevec g. Tone Petrovčič, ki je bil že takoj ob nastopu toplo pozdravljen. Da je ga. Zlata Gjungjenac kar zelektrizirala vso dvorano in da aplavdiranja ni hotelo biti kraj, dokler ni še dodala, pri tej naši odlični umetnici m treba še posebej omenjati. Prvič pred tako publiko so nastopili mali »Jadranski stražarji« iz St. Vida- V zaupanju do svojega požrtvovalnega uči. telja g. Jovana so se otresli vsake treme in si že s prvo pesmico osvojili poslušalce. S sigurnostjo so peli točko za točko, od točke do točke pa se je tudi stopnjeva. lo iz srca prihajajoče viharno odobrava, nje. Isto velja za male harmonikarje prof. Rančigaja, ki pa tvorijo le majhen del celotnega mladinskega ansambla tega glasbenega vzgojitelja. Tudi ti so spravili po koncu vso dvorano, pa naj so igrali oni mali »solisti«, ki so se komaj videli izza svojih harmonik, aH Pa celotni an- sambel z violinisti ln malimi pevci. Oba mladinska zbora, Jovanov in Rančigajev, sta vsadila veselje v srca vseh poslušalcev. Kakor je orkester Glasbene Matice koncert visoko umetniško otvoril, tako ga je njen pevski zbor pod vodstvom direktorja Poliča zaključil. Vsaka beseda o njegovem nastopu bi bila odveč; Glasbena Matica je ime, ki mu ni treba ne reklame in ne hvale- Čeprav bi ne napisali, se razume po sebi, da je tudi na sinočnjem koncertu doživela zasluženi vihar aplavza. Novinarji smo hvaležni vsem onim ustvarjalcem in nositeljem naše glasbe, ne kulture, ki so letos enako kakor prejšnjih štirinajst let izkazali svojo naklo. njenost našemu stanu in svoje priznanje našemu delu ter nam zopet omogočili ta. ko lepo prireditev, kakršna je bila sinoč. nja. Po koncertu se je razvil tradicionalni družabni večer, pri katerem je neumorno sviral orkester Sokola I. in ki je v pri. jetni, živahni družbi združeval udeležence še več ur. ospodarstvo Gibanje zaposlenosti Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Suzor) objavlja podatke o gibanju števila zavarovanih članov v mesecu septembru. V tem mesecu je število zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem naraslo za 7652 na 594.340. V primeri z istim mesecem preteklega leta smo imeli letos v septembru pri vseh krajevnih organih Suzor ja za 32.138 ali 5.7% več zavarovancev. v primeri s septembrom 1933 pa znaša povečanje števila zavarovancev 52.266 ali za 9.7% več. Največji odstotni prirastek v primeri z lanskim septembrrm beležita okrožna urada v Nišu (4- 18.7%) in v Zagrebu 14.5%). Ljubljanski okrožni urad je imel v tem mesecu le za 0.5% več zavarovanih članov nego lani v istem mesecu. Zmanjšanje nasproti lanskemu letu pa beležita okrožna urada v Karlovcu (— 2%) in na Sušaku (— 4.1%). Privatno društvene bolniške blagajne beležijo vse tri povečanje števila zavarovancev. Povprečne dnevna zavarovana mezda je znašala v sept. 21 77 Din (0 51 Din manj nego lani), na samem območju ljubljanskega okrožnega urada na 22.51 Din (0.19 Din manj nego lam"). Skupni zavarovani zaslužek pa je znašal v septembru 323.5 milijo- na Din je bil za 10.4 milijona Din ali 33% večji nego lami v septembru. Zaposlenost v Sloveniji zaostaja 2e ponovno smo na tem mestu opozorili, da se je v zadnji letih, zlasti pa v tekočem letu, zaposlenost v naši državi že prilicno povečala, dočim Slovenija v tem pogledu hudo zaostaja. Tudi če primerjamo številke za september z ustrezajoči«*] številkami iz prejšnjih let, dobimo isto sliko: Število zavarovancev okr. ur. Ljubljana ostali okr. ur. skupaj sept 1929 102.000 335.297 637 297 sept! 1933 78.985 463.089 542.074 sept. 1935 83.192 511.148 594.340 V zadnjih dveh letih se je zaposlenost v Sloveniji le malo povečala, in sicer le za 4207 zavarovancev, to je za 5.3%, medtem ko je v istem času v ostali državi narasla za 48.059 ali za 10.4% Ker pa je v letih krize zaposlenost v Sloveniji bolj nazadovala nego drugod in sedaj manj napreduje, zato vidimo sedaj, da zaposlenost v Slove, ni ji v primeri z letom 1929 zaostaja še za 18.4%, medtem ko zaostaja v ostali državi le še za 4.5%. Kriza francoskega franka Na petkovi seji francoske zbornice je ministrski predsednik Laval dobil sicer od velike večine poslancev zaupnico, kar je v mednarodnih finančnih krogih izzvalo delno pomirjenje glede franka vendar pa ta zaupnica še ne pomeni, da je padla vd-ločitev, ker gre bolj za zaupanje, ki ga je izrazila zbornica Lavalu samemu V tem pogledu je značilno tudi dejstvo, da je vneti zagovornik devalvacije v zbornici Paul Revnaud glasoval za vlado, medtem ko je voditelj opozicije Leon Bluim glasoval proti, čeprav se je prejšnji dan zavzemal za ohranitev sedanje vrednosti franka. Na toaletno mizo lepih dam, ki hočejo ohraniti zdravo kožo ln adrav naravni tata spada k RIVIERA TOALETNO MILO, Ki je Izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja Za presojo, kako bo v bodoče z usodo franka, je menda bolj važna debata, ki se je vršila v zbornici dan prej. Ta je pokazala, da v francoski zbornici narašča razpoloženje za devalvacijo, čeprav imajo le redki poslanci pogum, da to odkrito priznavajo, ker sedanje stanje Francoske banke navzlic odtoku zlata ni tako kritično, da bi zahtevalo nujno odločitev v tem vprašanju. Velika večina, ki jo je dobil Laval o priliki zaupnice, je izraz bojazni, ki je bila prejšnji dan izražena v zbornici, češ da bi nezaupnica Lavalovi vladi znatno poostrila krizo franka in s tem pospešila odtok zlata ter v kratkem dovedla do panike. Celo Paul Reynaud je kot zagovornik devalvacije odobraval dosedanjo politiko vlade, seveda s pristavkom. da je treba doseči zaželjeni cilj z dosedanjimi ukrepi, preko katerih vlada ne sme iti Če pa ne bo uspela, je treba iti nova pota. Reynaud je v svojem govoru predvsem poudaril, da je francoski frank v razmerju z ostalimi valutami predrag, odnosno da so cene v Franciji previsoke in da je to glavna ovira za mednarodno stabilizacijo valut. Medtem ko se Francija muči v »bolnišnici zlatega bloka,« se dviga prosperiteta v državah šterlingovega bloka. Sedanje obrambne metode z dviganjem obrestne mere je označil kot naravnost ubijajoče za francosko gospodarstvo. Odobravanje, ki ga je žel Paul-Reynaud za svoja izvajanja, kažejo v zvezi z drugimi simptomi, da francoska zbornica polagoma uvideva, da je francoski frank predrag. Nekateri poslanci so naravnost zagovarjali devalvacijo in ugotavljali, da se je zbornica na tihem že več ah manj sprijaznila z mislijo, da je treba franku določiti novo vrednost nasproti zlatu, čeprav se še ne upa k temu vprašanju zavzeti stališče. Francoska zbornica zaenkrat še ne tvega prevzeti velike odgovornosti za tako odločitev, dokler stamje še ni tako, da bi se bilo bati panike. Nova frakcija v francoski zbornici ki si je nadela ime republikanska in socialistična unija in šteje okrog 60 poslancev, je zaenkrat edina, ki se je odločno in brez pridržkov izrazila za devalvacijo. Paul-Bon-cour si kot predsednik te nove frakcije zamišlja devalvacijo po belgijskem vzorcu v takem obsegu, da bi se francoski nivo cen prilagodil cenam na svetovnem trgu, kar bi povzročilo oživljen je vsega francoskega gospodarstva. Značilne za trenotno stanje so tudi ugotovitve, da niso uspela prizadevanja Lavala za obrambo franka, in dejstvo, da široka francoska javnost ne zaupa več prav v stabilnost domače valute. To nam potrjuje tudi okolnost, da je poslednji odtok zlata rz Francije povzročil predvsem beg francoskega kapitala iz Francije, medtem ko je bil odtok zlata v maju letošnjega leta bolj posledica bega inozemskega kapitala. Tudi na borzi se kaže nezaupanje proti franku v tem, da stalno padajo rente, medtem ko se dvigajo tečaji delnicam, ki predstavljajo substančno vrednost. Tako je tečaj najvažnejše francoske 4% rente iz leta 1925, ki se je prej stalno gibal okrog 100 frankov, padel že na 80. 4% renta iz leta 1919 pa je padla že na 76. Čeprav odtok zlata v zadnjih tednih ni zavzel onega obsega kakor v maju, vendar je bodočnost franka trenotno precej v nevarnosti, ker se je doma pričelo širiti nezaupanje. V kakšni meri bo uspelo ponovno odvrniti nevarnost za francoski frank, bo bolj odvisno od političnih momentov, kakor od tehnične pozicije Francoske banke, ki lahko s svojimi ogromnimi zlatimi rezervami vzdrži še mnogo večji navaL Gospodarske vesti = Izvoz tkanin zaradi dodelave. Finančni minister je odredil, da se za tkanine, ki jih kdo pošlje v tujino v svrho dodelave (to je barvanja, tiskanja itd.) ima pobirati carina po določenem odstotku, kakor odreja oairinska tarifa. Zato izgube veljavo dovoljenja za izvoz svilenih tkanin v tujino v svrho dodelave, v kolikor so ta dovoljenja ostala doslej neizrabljena. = Volitve v beograjsko Industrijsko zbornico. Z odlokom trgovinskega ministra so razpisane volitve svetnikov za Industrijsko zbornico v Beogradu, in sicer za 23. februar 1936. Volili bodo 23 zborničnih svetnikov, od katerih jth mora biti 13 iz Beograda, 10 pa iz ostalega področja zbornice. = Gospodarski zastoj v logaškem srezu. Te dini se je vršila v dvorani Kunoeve gostiln« v Dolenjem Logatou gospodarska konferenca predsednikov občin logaškega sreza. Povod konferenci je dalo zborovanje združenja trgovcev in gospodarskih krogov, ki se je vršil v četrtek na Rakeku zarada velikih težkoč, ki so nastale v zvezi s sankcijami proti Italiji. Z izvajanjem sankcij je prišel ravno logaški 9rez v velike gospodarske teškoče. Lesna trgovina, ki je glavni vir dohodkov je na mah popolnoma zastala. Podjetja odpuščajo delavce in tudi gozdni vozniki so brez posla. Samo v dole-n je logaški občini se je preživljalo od lesne industrije nad 250 družin s približno 1800 družinskimi člani ka ®o ravno sedaj na zimo brez vsakega zaslužka. Kako se bodo ti ljudje preživeli? Ista nesreča je zadela tudi kmetsko ljudstvo, saj ne more prodati lesa niti po najnižji ceni. Tako se najdejo primeri, ko trden in siceT premožen kmet nima niti soli pri hiši ker ne pride do gotovine. Lesni trgovci ki imajo velike terjatve v kliringu ravno tako ne pridejo do denarja. Zato so vsi obrati popolnoma ustavljeni. Po konferenci je bila sestavljena resolucija na merodajne oblasti. Neobhodno je potrebno, da se najde čimpreje izhod iz tega gospodarskega kaosa na ta ali oni način, da se reši s tem že itak ubožno ljudstvo. Ravno tako je neobhodno potrebno, da se omilijo davčne dajatve z ozirom na nezmožnost plačila. = Uradni tečaji. Finančno ministrstvo je zaradi pravilne odmere taks po zakonu o taksah in zaradi določen ja pristojnosti Beograjčanka v abesinski prestolnici Pod platnenim stropom v hotelu in tukulu Dopisnika beograjske »Politike« g. Dušana Timotijeviča, ki je zanimivo opisal prvega italijanskega vojnega ujetnika, spremlja njegova soproga ga. Olga, ki je sedaj »Politiki« poslala zanimivo pismo 0 življenju v abesinski prestolnici Zani. miva poročila svojega moža je temeljito izpopolnila s stališča, kako žena in gospodinja gleda na vsakdanje življenje v tujem svetu. Njen članek nosi naslov »Kako živijo in kaj jedo v Abesiniji«, začenja pa se takole s prvimi vtiski: Prvo jutro, ko sem se prebudila v hotelu v Addis Abebi, sem imela dosti dela z opazovanjem stropa, bogato okrašenega s slikami. Naenkrat pa se je strop zama. jal kakor zastava na vetru. Malo sem se ustrašila: vem. da je Abesinija na vulkan, jjkih tleh. Postelja pa se ni majala in tudi pisani japonski solnčnik se ni premaknil. Sklep je bil logičen in točen: Strop je iz platna. Mislila sem, v kakšen brlog smo prišli, ker soba nima niti stropa in nas 1 samo platno loči od strehe. Ob pol 8. je hotelski sluga potrkal na i/Tata in prinesel zajuterk: bela kava. žemlje, sirovo maslo in jajca, kakršnih še nisem videla Tako so bila majhna, da se nisem mogla spomniti od kakšne ptice naj bi bila. Med zajtrkom, ko noge mirujejo pod mizo. pa sem tudi občutila, da je v sobi mnogo bolh. Četrta ugotovitev tiste, ga jutra je bila. da je v sobi dosti pajče. vtne. Vojna je pač vojna in Se ne sme preveč misliti na take malenkosti. Stanu, jemo v umazanem hotelu, a to je še vendar bolje, kakor v kaki privatni hiši, kjer so baje tudi podgane. Po dveh tednih bivanja v Addis Abebi ko se je preselila v privatno stanovanje, pa je morala gospa Olga v duhu prositi hotel za odpuščanje. Vse, kar je prvega jutra smatrala za njegovo posebnost, se je izkazalo za splošnost. Edina žival, s katero se mora abesinska gospodinja bo. riti, je pajk. Hišo je treba vsak čas ame-tati, da niso stene prepredene s pajčevi. nami. Bolhe pa so sestavni del vsakdanjega življenja. Vidi se, da jih domačini še dobro prenašajo, Evropci pa se nepre. stano praskajo, kar je nekaj tako običaj, nega, kakor brisanje nosa z robcem. Prodajajo se lepe naprave za odganjanje muh. Na ročaju iz slonove kosti so celi konjski repi, ni pa nobene naprave za odganjanje in uničevanje bolh. Pri tem je samo en način, ki se uspešno vporablja po vsem svetu: vlažen prst in dva nohta. Napram bolham so domačini nekam prizanesljivi. V dobi dežja morajo bolhe v hišo, da ne utonejo, ko pa dež preneha, morajo v hiši ostati, da jih ne požge sonce. Tako so pač bolhe vedno v hišah. Ce si skušate pomagati z buhačem ali kakim drugim praškom boste pač kihali, bolhe pa vas bodo še vedno grizle. Tudi drobna jajca niso nič čudnega ali kaka posebnost hotela Abesinske kokoši so zelo majhne in jajca niso dosti večja od golobjih. Pravijo, da je to zaradi viši. ne. Evropski farmarji, ki jih je v prestolnici precej, so skušali popraviti kokošjo pasmo in dobili so iz Evrope peteline in tudi kokoši. V začetku so imeli taki poizkusi uspehe, pozneje pa so postala jajca spet mala. Petelini in kokoši iz Evrope niso mogli ostati v Abesiniji na evropskem nivoju. Višinske lege od 2.600 m tudi krave ne prenašajo dobro. Komaj po 2 litra mleka dajo na dan. V našem denarju stane mleko liter 2 dinarja, za tolar 16 Din pa se dobi 3 kg masla. Te cene pa niso kar tako po tečaju denarja. Na liter ali na kilo se kupuje v Abesiniji samo pri armenskih in grških trgovcih in v Addis Abebi v glavni ulici Na trgu prodajajo mleko v steklenicah konjaka — tričetrt litra. Za tolar se dobi devet takih steklenic . Domačini zidajo hiše iz blata, zmešane. ga z neko travo. Zidovje je obloženo znotraj s francoskimi tapetami. Poda ni, gladko tlo iz zemlje pa pokrivajo preproge. Strop je iz platna. Tako ima hiša najboljšo ventilacijo in tudi Evropci pra. vi jo, da je taka graditev in ureditev sta. novanj za podr ibje najprikladnejša. G. Timotijevič in njegova soproga sta spoznala pristno abesinsko domačijo po lju. beznivosti abesinskega slikarja Ingida-Tudi on stanuje v tukulu, navadni abesin. ski hiši Notranjost tukula je velika soba, ki služi za atelje, za spalnico in obednico. Ob steni so leseni in in bičja spleteni našlo, njači to stoli. V tej hiši je bila gospa iz Beograda deležna prvega domačega kosila. Mi ki smo bili v Evropi je dejal sli kar, sedimo pri obedu na stolih in obed je serviran na mizi. Drugače je navada, da jedo sede na tleh. Posebno važna jed je incera.kruh. Abesinski kruh je podoben našim palačinkam. Seveda je dosti večji, a isto tako tanek in mehak. Pri obedu je poseb. no važen zaradi tega, ker se z njim za. jema jed iz sklede ali krožnika. Kos incere nadomestuje vilice in žlico. Pri tem ni težave, ker so jedila tako pripravljena, da se lahko s kosom kruha zajemajo iz posode. Prvi abesinski obed gospe iz Beo. grada je bil kokošji paprikaš na abesin. ski način. Prav dober je bit samo hudo papriciran. Dobro je bilo tudi meso, pe_ čeno na ražnju, ter jed napravljena iz zelja, čebule in zelene paprike, žejo je ga. silo domače pivo, ki se ne da primerjati ne z vajfertovim in tudi ne s plzenskim, ker ima kisel okus, a je zelo prijetno. Vino se imenuje tec in ima dosti več alko. hola kakor naša vina V kavo pa dajo malo soli, a je tudi zelo okusna. V abesinskih hišah nimajo odrejenega časa za obede in večerje. K jedi sedejo, kadar končajo svoje opravke. Okrog skled se vrstijo po starosti. Najprej obedujejo z gospodarjem gosti, potem ostali Člani rodbine .deca kot najmlajša pa pride zadnja na vrsto. sodišč prepisalo naslednje tečaje tujih valut: 1 napoleondor 303 Din, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 250, 1 dolar 44, 1 kanadski dolar 44.30, 1 nemška mar. ka 17.60, 1 poljski zlot 8.25, 1 avstrijski šiling 8.65, 1 belga 7.45, 1 pengo 8.90, 1 brazilski miirajs 2.30, 1 egiptski funt 256, 1 urugvajski pezos 18, 1 argentinski pezos 12, 1 turška papirnata lira 35, 100 švicarskih frankov, albanskih frankov ali 100 zlatih francoskih frankov 1428, 100 francoskih frankov 289.50, 100 italijan_ skih lir 350, 100 holandskih goldinarjev 2970, 100 bolgarskih levov 45, 100 rumun. skih lejev 30, 100 danskih kron 965, 100 švedskih kron 1118, 100 norveških kron 1090, 100 španskih pezet 600, 100 grških drahem 41, 100 češkoslovaških kron 182, 100 finskih mark 95 in 100 letonskih latov 970 Din. Ti tečaji se uporabljajo tudi pri pobiranju luških taks kot obračunski tečaji pri angažiranju in obračunanju pro. računskih kreditov ii pri sprejemanju do. larskih državnih papirjev za kavcijo. Novi tečaji veljajo od 1. do 31. dec. t. L = Češkoslovaško - jugoslovenska luška tarifa. Kakor poročajo iz Prage, bo najbrž 1. januarja stopila v veljavo skupna češkoslovaško.jugoslovenska luška tarifa, ki se bo nanašala na najvažnejše predme, te, ki jih Češkoslovaška uvaža odnosno iz. važa po morju. Borze 2. december Na ljubljanski borzi so ofioielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le Newyork je za maJenkost čvrstejši V privatnem kliringu so bili avstrijski šilingi malo čvrstejši in notirajo 8.77 — 8.87, angleški funti pa 252.30 — 233.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8950, v angleških funtih po 253.95, v grških bonih po 30.00 in v španskih pezetah po 6.5150. Nemške kompenzacijske marke so se v Zagrebu trgovale po 14.8650, v Beogradu pa po 14.8237. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi prijaznejša ter je bil zabeležen tečaj 358 — 362 brez prometa (v Beogradu zaključki po 359—363). Promet pa je bil v dolarskih papirjih, in sicer v 7% Blairovem posojilu po 70 (v Beogradu po 70JO) in v 8% Blairovem posojilu po 80. Devize Ljubljana. Amsterdam 2975.70 — 2990.29, Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 742.49 — 74756, Curih 1421.01 — 1438.08, London 216.41 — 218.47, Newyork 43.6254 — 43.9386, Pariz 289.60 — 291.03 Praga 181.78 — 182.89, Trst 353.87 — 356.96. Curih. Beograd 7.02, Paniz 20.38 London 15.35, Newyork 309.50, Bruselj 513250, Madrid 42.25, Amsterdam 209.45, Berlin 124.45, Dunaj 56.60, Stockholm 78.65, Oslo 76.65, Kobenhavn 68.1350, Praga 12.80, Varšava 58.2350, Atene 2.90, Bukarešta 3.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 362, za dec. 357 den., 7% invest. 78.50 hL, 4% agrarne 43 den., 7% Blair 69.75 — 70, 8% Blair 79.50 — 81, 6% begluške 60 — 61; delnice: Narodna banka 6400 den., PAB 233 den. Beograd. Vojna škoda 363 — 365 (362), za dec. 363 — 365 (359 — 363), 7% invest. 78 — 78.50 (78.35 — 78.50). 4% agrarne 45.75 _ 46.50 (46), 6% begluške 63.75 — 64 (63.75), 6% dalmatinske agrarne 60.75 — 61.50, 7% Blair 70. 50 — 7150 (70.50), 8% Blair 80 — 81.35. Narodna banka — (6550). PAB 234 — 234.50 (333.50 — 234). Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago, 2. dec. Začetni tečaji. Pšenica: za dec. 97.75, za maj 97, za julij 99.375; koruza: za dec. 57.25, za maj 58.375, za julij 60. 4- Winnipeg, 2. decembra. Začetni tečaji Pšenica: za dec. 84625, za maj 88.625. -j- Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito mirna. Nudijo se (vse franco vagon nakladalna postaja): pšenica: baška 79 80 kg, in banatska 78 ks po 162 — 164; koruza: baška po 104 — 106 banatska po 102 — 104, nova, času primerno suha. po 89 — 90, nova umetno sušena 96 — 97.50; oves: slavonski 13250 — 137.50: moka: baška in banatska »Og« po 265 — 275 »2« po 245 — 255 »5« po 225 — 230; otrobi: baški po 110 — 115: krompir: beli štajerski po 62 — 66. Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 160—163, ladja Tisa ali Begej 172—174, sremska in slavonska 161—165. banatska 160—162: OveS: baški. sremski, slavonski 130—132.50: JefmeDt taški m sremski 64 kg 132.50—137.50: Koruza: baška in srčrnska 103—105. banatska 102—104. Moka: baška in banatska »Og« in »Ose« 237.50—262.50 »2« 217.50—242.50. »5« 197 50—222.50 »6« 177.50—202.50. »7« 142 50—162."0 »«<• 107 50 —112.50 Fižol- baški in sretn-ki 240—250 Otrobi: baški in sremski 82—85. baški 83—85. -f Budimpeštanska terminska borza (2. t m.) Tendenca slaba. Pšenica: za ma-c I 18.11 — 18.12. za maj 18.16 — 18.18; fcoru 1 za, za maj 1&85 — 18.87. Leto novih svetovnih čudes Babilonski stolp v Parizu — Ogromen žaromet s svetilnost jo treh milijard svec — Predor skozi Ande Kakor vse kaže, bo postalo 1. 1936. leto največjih tehničnih dejanj, o katerih bo zgodovina lahko govorila še dolga desetletja. Obetajo se nam nova svetovna čude. sa, še večja nego tista, o katerih nam govori zgodovina starega veka. Začelo se bo z babilonskim stolpom, zgradbo, ki naj bi postala osrednja točka svetovne razstave v Parizu L 1937. 2e dolgo so se bavrli z mislijo, da bi zgTadili ta stolp, ki naj bi daleč prekosil znameniti Eiffelov stolp, ki so si ga omislili za pariško svetovno razstavo L 1889. in ki je veljal s svojimi 300 m potem dolga desetletja za naj. višjo zgradbo na svetu — dokler ga niso prekosile ameriške mamutske zgradbe, vsem na čelu 420 m visoki Empire State Building v New Yorku. Ta ameriški rekord hočejo sedaj prekositi Francozi, oziroma oba njihova arhitekta Lossier in Dujarric. Kakor smo že poročali, so prvotno nameravali zgraditi 2000 m visok stolp. V novih načrtih, ki sta jih izdelala omenjena gradbenika, se je teh 2000 m skrčilo sicer »samo« na 800 m, zato pa ima ta načrt prednost, da je tehnično ne. oporečno izvedljiv in da zahteva seveda ■tudi neprimerno manj denarja. Pariški mestni svet je že izdal dovoljenje, da se načrt izvede — vprašanje je samo še to, kdo bo za to orjaško zgradbo dal denar. Povsem druge vrste je tehnično veledelo, ki ima to prednost, da so ga začeli že pred meseci uresničevati. V prvih mesecih pri- Prezident T. G. Masaryk • katerem se trdovratno Sirijo vesti, da bo odstopil v prilog dr. Edvardu Benešu Nova modra barva -V neki angleški kemični tovarni so odkrili novo modro barvo oziroma barvilo, ki eo m/u dali ime >trajna menihova mo-dtranac To je po sto letih prva modra bar* va, kd so jo odkrili. Ta čas najboflj razširjeni modri barvi eta uitramarin {is L 1704.) in berlinska modrina (iz 1. 1&26.). Modra barva je najtežavnejša v vsej lestvici barv, še nobena modrina ni doslej prav zadovoljila. Noa barva pa bo baje posebnega pomena za tiskarsko stroko in ee najbolj približuje idealni modrina tro-barvnega tiska Denar in otrokovi prsti Kmet Doležal v Koči na Slovaškem je pu etil nekoliko bankovcev po tisoč kron na mizi v svoji sobi. Odšel je nato na dvorišče Med tem, ko se je mudil tam, je »topil v sobo njegov letu i sinček in se začel igrati z bankovci, ka jih je na zadnje vrgea v peč. Kmet se je vrnil baš tedaj, ko je papir zagorel. V svojem besu je pogralbiil sekiro in nesrečnemu otroku odsekal tri prste na levi roki. Njegova žena je baš tedaj v kuhinji kopala 2-letnega stnčka. Na krike je pritekla v s^bo in skušala moža pomiriti. Med tem ko je otroku obvezovala rano, bi bil drugi v kadfi skoraj utonil. Komaj so ga v zadnji minuti rešili. Nogometna tekma na torti Z izvrstno idejo je presenetil kuhaT southamptonskega nogometnega kluba člane tega kluba, ko so priredili te dni slavnostni obed ob priliki svojega jubileja. Mož ki je strokovnjak za izdelovanje močnatih jedi in peciva, je izde'al torto, ki je tehtala 80 funtov. Za pomešanje testa v velikih kotlih je moral poklicati na pomoč številne pomočnike. Ko je torto spekel je izmodeli-ral iz sladkorja in karamela dve nogometni moštvi in ju razdelil v realističnih bojnih položajih po njenem površju. hodnjega leta bo dokončano. Gre za ogromen žaromet, za največje umetno svetilo, kar jih je kdaj svetilo na zemlji. Ta orjaški žaromet gradi ameriška Gyr06kop CompanT ki je že na svetovni razstavi v Chicagu postavila žaromet s svetilnostjo 3 milijard sveč. Novi reflektor, ki je namenjen nekemu svetilnik ob ameriški obali, pa bo imel svetilnost kakšnih 4 milijard sveč. Sestavljen bo iz cele baterije ogromnih žarometov in še bo proizvajal tolikšno toploto, da ga bodo morali zvezati s posebno hladilno napravo, kajti drugače bi se celo njegovi kovinski deli stopili. Če bi luna imela kaj prebivalcev in bi ti imeli na razpolago ne prevelik teleskop, bi lahko na temni ploskvi zemlje brez težave opazili sijaj te največje zameljske svetilke — navzlic 400.000 km, ki nas 'ločijo od naše nebesne spremljevalke. Nič manj velikopotezen ni tretji načrt, ki se je rodil v Južni Ameriki in ki bo dobil po vsej priliki tudi finančna sredstva, da se uresniči. Gre za predor skozi Ande, predor, ki bo neprimerno večji od vseh največjih, kar jih imamo danes na zemlji in ki bo vezal Čile ter Argentino. Meril bo v dolžino nič manj nego 35 km in strokovnjaki so že davno izračunali, da bi ga bilo brez nadaljnjega mogoče zgraditi. Askari bombardirajo abesinske postojanke Neguševi vojaki iz Sidama čakajo, da jih pošljejo na fronto Milijon vojakov, tucat zdravnikov Slabe zdravstvene razmere v abesinski vojski Posnetek je bil napravljen pred Makaio 182.000 km za stofisoč dolarjev Inženir, ki potuje za stavo peš že 25 let Ameriki v resnici ne primanjkuje čudnih stav, toda tako čudnih, kakršno je bil pred 25 leti Sklenil neki madžarski imženjer z ameriškim knalljem železnic Asborjem. tudi tam nimajo dosti. Mož se je bil namreč obvezal, da bo v 30 letih peš prehodil 182.000 kilometrov, kollikar znaša dolžina vseh prog železniškega kralja. Astor se je pa Obvezal, da bo inžanjerju izplačal 100.000 dolarjev, če izvede evoj načrt, po katerem bi moral mož 4 in polikrat okoli zemlje. Te dni se je Madžar vkrcal v Genovi za Južno Ameriko, da bi tam nadaljeval svojo pot. V 25 letih je prebodi! že 173.000 km, tako da mu ostane »samo« še 9000 km. Ce upoštevamo, da je doslej vsako leto napravil okrog 7000 km in da ima še celih pet let na raapoiLago, potem mu lahko brez nadaljnjega prisodimo, da bo svojo stavo koaniockio dobil. Ko je Madžar skleniti to stavo, mu je biflb 25 let Danes ph šteje 50. Prehodi je 46 raz- Ozadje Hauptmanno-vega zločina še ni pojasnjeno Bruno Richard Hanptmann, ki eo ga zavoljo ugrabitve in umora L/indiberghove" ga sinčka obsodfili na smrt in ga menijo tudi v kratkem posaditi na električni stol, je pozval po svojih zagovornikih Lindlberghovega zaupnika dr. Jaffieja Cou dona, nag končno poj&snfi pravo ozadje tega zločina. Hauptanann je izjavil: »Želim, da bi Condon končno izpovedal vse. Condon ima ključ za razčiščenje tega zločina in s tem ključ moje celice v rokah«. Kakor znano, je bil dr. Condon tisti, ki Je po naročilu Lindlberghove družne stopil v stik z ugrabiteljem in temu neke noči na samotnem pokopališču izročil odkupnino. Med procesom je Hauptmanna zelo obremenil, ko je izjavil, da je to mož, kateremu je tedaj izročil denar. ličnih dežel dn ©e naučil 14 jezikov. Štirikrat je bi v nevarnosti, da ga povozijo, nekoč pa je ušel smrti samo za las, ko se je zrušil neki most, p« katerem je bas korakal. Sedaj bo počasi prehodil obe Ameriki v smeri proti New Yorku, kjer ga čaka 100.000 kirvBtvo zasluženih dolarjev. Tucat zdi ravnikov in milijon mož — to je danes abesinski Rdeči križ, piše Edvard Beatti, posebni poročevalec iz Addis Abebe. Milijon abeeiinskih vijakov pa je razkropljenih čez tiisoč milj dole pas, ki loči eovrežni-ke na abesin9kein bojišču drugega od diru-gega. Med tem milijonom mož se d rigajo skalnate gore. žejajo strahovite puščave, ee širijo smrdeča močvirja. V beh kraljih se •primeri abesinskemu vojaku, da je r?in£6 S jBag Neki italijanski letalec je fotografiral letalo mladega Bruna Mussolinija med poletom blizu Makale Umor Na smrtni postelji se je sprijaznil z ženskami Znani ameriški antifeminist Duff, avtor knjige »Zahrbtnost žensk«, je te dni izvršil samomor. Pred smrtjo je napisal pismo, v katerem poziva vse može. naj se poročijo, kajti le na ta način se bodo obvarovali sa-motnosti... v belgijski aristokraciji Žrtev krožka kokainistov Starka z mladimi zobmi - Kakor poročajo češki listi, živi pri Rad-nicah na češkem 04-letna postrežnica Barbara Zematnova. Starka je še razmeroma čila. V zadnjih tednih ji je zraslo osem novih zob— Prihod kralja Jurija n. na Grško Tukaj vidimo kralja Jurija II. ob njegovem prihodu na Grško v razg z diktatorjem Kondylisom. Kakor znano, sta se kralj in KondyIis a različnih nazorov o politiki že nekoliko oddaljila razgovoru zaradi Belgijsko časopisje ostro napada policijo, ker še nii razčistila skrivnostne afere baronice Serclaesove in je trpela pred svojim nosom ekskluziven klub pod vodstvom baronice Villenfagne, v katerem so se dame iz najvišje belgijske družbe omamljale s kokainom. Baronice Serclaesava se je vrnila v noči na 1. novembra z nekim doslej neznanim znancem iz gledališča in od skupne večerje domov. Naslednjega dne so jo našli v njenem stanovanju tako omamljeno od kokaina, de je kmalu potem umrla. Pod sumom, da ji je dala preveliko dozo tega strupa, so aretirali baronico Villenfagne, ki je vabila, kakor smo povedali, v svojo palačo ženske iz višje družbe in jih zalagala s kokainom. Tudi baronica Serclae. sova je bila stalen gost v tej družbi ko. kainistk. Baronico Villenfagneovo pa so izpustili, ker je mogla dokazati, da pokojnice ni videla že tri tedne, toda preiskava proti njej je še v teku. Da bi bila 32-letna lepa in življenja željna Serclaesova izvršila samomor, ni verjetno, pač pa je možen roparski umor, kajti zadnji večer so še videli, da je imela zelo dragoceno biserno ogrlico in mnogo drugih dragocenosti, ki jih sedaj ne mo. rejo najti. Sum, da jo je umoril, pada na njenega neznanega spremljevalca, toda policija ga zaman išče. V kaznilnici je postal glasbeni genij V Gculbournu v Avstraliji imajo jetnika, ki je zavoljo otrovanja svoje žene obsojen na smrt in ga mislijo v kratkem spraviti na onii svet - če si v zadnjem hipu ne premislijo. Mož je prišel v ječo kot zlomljen mož, kj 6e ni zanimal za nič na svetu. Nekega dne so dali Clarku. kakor se imenuje, močrtost za muziciranje. Začel Re je sam učiti, kaznilniška uprava mu je dala v tem pogledu širokogrudne možnosti, ko je opazila njegov -'izredni talent, in končno so mu postavili v celico klavir brez strun, čemu brez <=trun ni brez nadalj njega razumeti, na vsak pa^n pa je tud ta Clarku pomagal toliko, da je zač°l na lepem komponirati. 7,lož;l je zaporedoma tri valčke, ki j'h poklicni g^-zbenikt proglašajo za genialne, eedaj pa sedi pre.i pvojrm nemim klavirjem in kom poni r a dalje. Obetajo mu veliko bodočnost * ♦'e veda če ne bo pravica posesla prestrogo vmes, kakor se je bila namenila Zaroka pod cirkuško streho Nenavaden dogodek se je pripetil te dni v nekem cirkusu v Madridu. Dva ar-tista na trapecu, mlad mož in mlado dekle, sta izvajala svoje umetnije visoko pod streho. Hipoma sta prenehala, sedla sta skupaj na trapec in se začela nekaj pogovarjati. Pogovora ni hotelo biti konec, občinstvo je začelo postajati nemirno. Tedaj je mož naznanil: »Pravkar sva se zaročila«. Dal je dekletu poljub in ob viharnem ploskanju občinstva se je akrobacija nadaljevala. Najsrečnejši par na Irskem V Dublinu so nedavno priredili tekmo sreče, na kateri so bile določene lepe nagrade za srečne zakonce. Nagrado za najsrečnejše Zakonsko življenje 6ta prejela zakonca Feruesonova, ki se sploh nista udeležila prireditve. Priporočali &o ju sosedje. Ko so jima hoteli izročiti darilo, so našli v njunem stanovanju na mizi listek z napisom: »Odklanjava darilo ker sva mnogo presrečna, da bi 6i na račun te sreče dala izstaviti javno pobotatood vlečeniih front, končno tudi zaradfi počasnosti in neokretnosfci abesinskih upravnih uradnikov. V prestolnici živi peščica ljudi, fci jim je položaj popolnoma jat-en ter u videvajo, da kako ne gre iitaiprej. Za>to so organizirale soproge evro.psk.ih diploma)', o v društvo, ki pripravlja obveajla ter nakupuje zdravila v inozemstvu. V glavnem stanu Rdečega križa delajo neumorno mis.ionarj,i, ki ee truddj:\ da bi izpopolnil: zdravstvene oripomo5ke ter jih poslali nta bojišče. Na fronti pa se ubogi Abesinci boni jo proti sovražniku, ki razpolaga z najmodernejšimi orožjem, katero povzroča strašne rane. Abesinski vojšeak stoji pred alternativo, da se bo moral še naprej tako bori: tri ne Ie bi mu bil na razpolago najprimatovnejJi material, ko ho sam ranjen. Voiaikj si ta/radi Sega poma.aaio eaimi med seboj. Ce ;mau. Ne?ejo jih z bojiišoa v zaledje. j,ih na^ujeio im sjaribrijo zacije. Ce pa ne gre, se pač ukI^n:jo usoiri. Dr. Hockmann, ki deluje na južni fronti, pač sam najbolje ve, kako nujno je zdravniška pomoč potrebna abesinskim bcv ceiu. O bolnikih, ki jih časih pripeljejo na io črnih avtomobilih po 200 in več km cMač po strašno razdrapanih pušcavnih potih pr povečujejo, da mirno in vdano prenašajo svoje gor jo. Če jnm obvežejo rane. je prav, če tega ne stonijo, niti ne zahtevajo usmiijeuiia. Težave pa so vedino z ampula--. • ami, kajti zdravnik in njegovi asistenti iJso nikdar vami, oe se ne bo zasfrcir odre-n-.nja kakšnega uda pacient pozneje nad njriim mašč^vaL Če pa ranjenec zaradi operacije podleže, je še vedno vprašljivo, Se se ne bo oevetil za njegovo p-mint kakšen njegov sorodnik- Posebno ikooljiiva je ta stvar v primerih, kjer ostane ranjenec pohabljen. V Abesiniift namreč smatrajo pohabljenca za manjvredno britje. Kar abesinska vojrika trenutno najfbolij potrebujte, so zdravniki, letala, obvezila in oprema — kratko rečeno, vee. V pogledu oborožitve so se razmere v zadn jem času nekoliko izboljšale. Neko ambulanČno letalo je poklonil a'beeinski vojaki neimenovan Ansplež Toda to je errno kapljica v morje sttsfke. Abesrinrja je d^^a mezgov, kfi lahka napravijo kvečjemu 20 km na dain. Da pomeni v takšnih razmerah edino letalo hitro pomoč in rešitev, leži na dilani. V AddriB Abebi in nekaterih drugih mestih imajo sicer nekaj izvn=i*nih zdravnikov in dobro opremiliiene bolnišnice, med temi napravami in fronto pa je na stohine ki%> metrov divjine, .mrzlice in infekciijekrifo bo-lezratL Suša v Južni Afriki \ jtaiznfth .predelih Južne Afrike, posebno v Tramsvaalu in v Natadu, Mlada že -vefl nego leto dni katastrofalna suša. 50.000 domačinom preti sinrt zavoljo lakote. V severnem delu Transvaaila je poginilo v tern času dnevno povprečno 600 glav živine. Ozemlja, k.er vlaia eo ne ep.epierJLa v sjojo puščavo. ANEKDOTA V procesu proti tolpi sleparja Steviskega morajo zaslišati kakšnih 250 prič, taibo da bo prooes trajal dolgo časa. Seveda se je pariški ljudski devtip polatst?! tradi te stvairi Na cesti ee srečata dve ženski. >Nu, gospa Duirandovo,« pravi prva, >ali ima vaš mož ikončno kakšno delo?« — »Da. ima ga<, odgovori druga. »Začasno ali trajno?« — »Trajno — je namreč porotnik v procesu Stavickega.« VSAK DAN ENA »Telefoniraj takoj gasilcem in jim roči, naj prinesejo zame reševalno ponjavo, reci jim, da sem že na poti proti zemlji!« felkkoa Tega«) £ane Mali Fuller, ki sem prejle govoril o njem, je bil opit in je izgubljal pri igri. Ko je zaigral ves denar, je nahrulil Buda Marsha. Bud je pri kartah pošten kakor le kdo. Nekdo je zgrabil Buda za komolec, in njegovi streli so udarili v streho. In Ful-lerju se je roka tresla. Zadel je samo nekega Mehi čana.« šesto poglavje Ko se je Duane drugo jutro zbudil, sta ga tlačili slaba voija in malodušno razpoloženje. Koprnel je, da bi bil sam, zato je odšel z doma in krenil po stezi, ki se je vila ob skalnatem bregu reke. Premišljeval je in premišljeval. Ali se je mogel — ali se je smel vdati v to usodo? Možnosti življenja, ki so se mu tu ponujale, so mu bile ostudne. Kar verjeti ni mogel, da ne bi bilo nobenega drugega upanja več. Toda njegova misel je bila prešibka, da bi bila mogla najti tisto, kar je bilo treba storiti. Dovolj pameten in dovolj izprevideven je bil, da je jasno videl nevarnost, ki je grozila njegovemu značaju prav tako, kakor njegovemu življenju. In začutil je, da mu je do časti in do spodobnosti vendarle še več kakor do življenja. Videl je, da je slabo zanj, ker je tako sam. A vendar je bilo podoba, da bo samota poslej za nekaj mesecev, če ne za nekaj let njegova neizbežna usoda. Nekaj mu je bilo uganka. Pri belem dnevu si niti sam ni mogel predstaviti duševnega stanja, ki ga je napadalo o somraku ali sredi temne noči Podnevi so bile zanj te napasti to, kar so bile v resnici — strahovi njegove vesti. Mogel jih je pregnati iz svojih misli. Potem si skoraj ni mogel predstaviti, da so ga ti prividi mučili, trpinčili, mu jemali spanje in mu povzročali neznosno bol. Tisto jutro je Duane prebil težko uro, ko se je boril s svojim omajanim duševnim ravontežjem za odločilen sklep. A nazadnje se je namenil, da se bo udeleževal vsega in kolikor moči pozabljal samega sebe. Ko je imel zdaj tako lepo priliko, da spozna življenje izobčencev v vsej njegovi resničnosti! Hotel se je posiliti in opazovati te reči z radovendostjo, zanimanjem in bistrim očesom. Zato je hotel ostati v dolini, dokler ne porabi svojih sredstev ali dokler ga usoda sama vnovič ne pahne na negotovo pot. Ko se je vrnil h koči, je Euchre že kuhal kosilo. >Novice imam zate, Buck«, je rekel, in v glasu mu je zvenel ponos, bodisi na to, da prinaša novice, bodi si na to, da ima takega gosta. »Davi je pri jahal semkaj neki Bradley. Ta je marsikaj slišal o tebi. Pripovedoval je o pikovem asu, ki so ga položili na luknji v tistem cowboyu, ki si ga bil ustrelil. Tudi nekega govedarja so ustrelili ob nekem napajališču, dvajset milj na jug od Wellstona. Sodim, da to ni tvoje delo?« »Ne, prav gotovo da ne«, je odvrnil Duane. »Nu, natvezili so pa tebi. Slaba reč je za človeka, da mu prisojajo poboje, ki jih ni zakrivil. Vedi, Buck, če postaneš slaven, kar je zelo verjetno, da ti bodo Se marsikaj obesili na grbo. Za vso obmejno pokrajino boš izobčenec in morilec. Saj vidiš, kako že zdaj nastajajo bajke o tebi«. »Kako to misliš?« »Davi sem srečal gospo Blandovo. Včeraj te je videla, ko si prijahaL Rada bi se seznanila s teboj, in prav tako še nekaj drugih žensk v taboru. Vsakega novega fanta hočejo poznati, ki pride k nam. Tu je samotno življenje za ženske, zato pa rade slišijo kaj novega iz mesta«. »Hm, Euchre. Ne maram biti nevljuden, s z ženskami rajši ne bom imel opravka«, mu je segel Duane v besedo. »Mislil sem sL In ne morem te grajati za to. Ženske so pekel. Upal sem le, da boš hotel nekoliko pokramljati z ubogim zapuščenim otrokom«. »S kakšnim otrokom«, je začuden vprašal Duane. »Ali ti nisem pravil o Jennieji — o tistem dekletu, ki ga ima Bland pri sebi in ki ga je ,zajec' Benson pomagal ukrasti?« »Neko dekle si omenil, a le mimogrede. Nu, pa mi zdaj povej!« je kratko rekel Duane. »Stvar je bila takale — vsaj kolikor jo jaz poznam. Pred nekaj leti se je Benson odpravil čez reko, da bi nakupil meskala in drugega žganja. Časih zleze tja na ono stran. Srečal je tolpo Mehičanov z nekaj ujetimi Yankeeji. Kaj se je zgodilo, ne vem, domnevam pa, da je bila nekakšna kupčija — zamenjava — ali pa umor. Vsekako se je Benson vrnil z dekletom. Ubožica je bila bolj mrtva ko živa. Toda izkazalo se je, dk je bila samo sestradana in na smrt prestra- šena. Storili ji niso bili ničesar. Kakih štirinajst let £ je utegnilo biti tisti čas. Bensonova namera je bila, kakor pravi, ta, da bi jo porabil v svoji krčmi — za točajko in tako dalje. A jaz Bensonu ne verjamem dosti. Bland je videl otroka in ga vzel kar precej s seboj — kupil jo je od Bensona. Glavo lahko staviš, da Bland tega ni storil iz viteštva. Vendar je bilo pa za Jenniejo bolje, da je prišla h Kati Blandovi. Kate je bila z Jenniejo trda, toda Blanda in druge moške je zadrževala, da se niso izpozabili nad otrokom. Zato je postala Jennie dekle, da malo takih, in Kate je vražje ljubosumna nanjo. Jennie ima v v Blandovi hiši pravi pekel. Zato bi mi bilo ljubo, če bi pri priliki stopil z menoj do nje. Blanda ni skoraj nikoli doma. Njegova žena te vabi. Seveda, če se zaljubi vate, kakor se je v — , to bi bila zamotana rdeč! A tako vsaj lahko vidiš Jenniejo in nemara da ji lahko pomoreš. Zapeljati te ne maram v nič. Samo pot bi ti rad pokazal. Mož si in sam moraš vedeti, kako ti je ravnati. Tudi jaz sem imel svoje dni hčerkico, in če bi še živela, bi bila zdaj tolikšna, kakor je Jennie — in bogme! za nič je ne bi hotel videti tukaj, v Blandovem taborišču!« »Prav, Euchre, pa pojdem z vami«, je odvrnil Duane. Čutil je, kako so se Euchrove oči upirale vanj, a povedati ni imel starec ničesar več. Popoldne se je odpravil Euchre z Duanom na pot, in kmalu sta prišla do Blandove hiše. Duane se je takoj spomnil, da je ta hiša tista, kjer je bil videl zalo žensko, ki je gledala za njim, ko je prijezdil v tabor. Vendar se ni več spominjal, kakšna je bila i prav za prav. Kulturni pregled Tolstoj in današnja doba Pod tem naslovom je objaviiLa praška >Priu>auiost< anketo ruskega pisatelja tn novinarja šapošmkova, Iz nje prinašamo Rflumš nekaterih oigov^rov. Kiiut Hamsum pravi: ^čitaim Tolstega z v*«eLjem ia še vedno ima veliko moč nad menoj«. Galswofthy je izjavil malo pred. smrtjo: »Še vedno Čitam Tolstega in bi samo želel, aa bi imel za. to več časa. Toda čitam ga kot mojstra romanopisca, nikakor ne kot pridigarja«. Johanm Bojer: »Oltarna vedno znova roman« Tolstega, posebno pogosto >Ano Karenino« im »Vojno isn mire. »Totetega politična in socialni aaaort pa so bili po mojem mnenju tako otročji kakor je bil velik njihov avtor kot romanopisec«. Štefan Zw«ig: »Spisi Tolstega sodijo med tiste dragocene knjige, h katerim ee človek nenehoma vrača, ker so njihovi problemi neizpremenljirvi, saj se obnavljajo s sleherno generacijo, in njih forma je edina forma, ki nikdar ne zastari: forma resnice. . .«. Thomas Mann: »Tolstjeve spise čitam vedno znova, kadarkoli le moreni. pripovedovaJna imoč njegovega dela je nedosežna. ..« Karta Michaelisova: > Velikih ruskih pisateljev, med njimi tudi Dostojevskega im predvsem Tolstoja, mi Skandinavoi ne moremo pogrešati »Ana Karenina« in ljudske povesti so imele na me kot človeka in kot pisateljico neizmeren vpliv«. Emest Tolier: »Tolstoja »Vojna in mir« in »Vstajenje« sta zame najmočnejša umetniška spisa zadnjih sto let. . . «. Maks Br0d: »Tolstojevi mojstrski episi niso izgubili zame niti malo svojega čara«. Andre Maurois: « Da, še vedno čitam Tolstega in vidim v njem največjega romanopisca, kar jih je kdaj živelo«. Značilno je, da skoraj vsd odklanjajo Tolstojeve etične spise in zanikujejo^ da bi imel pisatelj kakšen vpliv na današnjo mladino, kimamo šport im jaza — to dandanes zanima našo mladino«, pravi kratko in resigniTano Knut Hamsoin. —o. ki ga je vezala s to žensko — ljubezni, ki jo je molče trpela Verdijva žena, zavedaj®č se te tako velike inspiratorične sile, ki je izhajala iz tega razmerja — je Verdi ustvarjal svoja znamenita operna dela. Če bi Stalzova pred 80. leti uspela v pragi, bi nemara imeli Cehi odflično pevko, — eaj bi se kot pevka raavila tudi v domovini, — toda svet bi bil po vsej verjetnosti eiromašnejši za »Aido«, Requiean«, >Othej" la«, »Falstaffa« in dTuge znamenite Verdijeve skladbe. Zlasti »Aido« je Verdi komponiral samo za Stoteovo. Prarv tedaj' ko je bila v Kairu slavna premiera »Aide« je v bolnici zapuščen umiral soprog Stol-z0ve, odflična dirigent Mariani, ki je ia nje napravil sflavečo pevko. Taka ®o Pota življenja, Drobttaa, ki utegne zanimati t čas«, fco Verdijeva »Aida« zopet vnema občinstvo v Ljubljani. (Po N&r. Listih). Okrog „Alde" 21. novembra 1855, torej pred 8«. leti, je v Pragi priredila koncert dotlej neznana češka pevka Terezija St0lz<>va prask" kritika jo je popolnoma »raztrgala«. Po tem neuspehu je odšla v Tnst, kjer je bil njen brat gledališki ravnatelj. Ko &e ie Po tridesetih letih zopet vrnila v Prago, je bila ena najslavnejših pwk tedanjega časa in še več: prijateljica velikega mae-stra Verdija. Ta Cehimja je biila Verdiju to, kar Wag_ merju Cosima Buk>wova V žaru ljubezni, Naše gledališče DRAMA Torek 3.: Zaprto (Gostovanje v Celju: Otro-ci). Sreda 4.: Frak a« Od krojača do ministra. Red B. OPERA Torek, 3. decembra: Kraljičin ljubljenec. Sreda 4:" Aida. Red Sreda. Nova operna premiera »Kraljičin ljubljenec«, ki bo v torek 3. decembra v oPe-ri, ima naslednjo zasedbo: angleško kraljico Marijo Tudor Poje gdčna Oljdekopo-va, FaJbijama Fabianija — g. Gostič, vlogo jGre bosta peli gdč. Župevčeva in gdčna Fratnikova, Gila poje g. Primožič. Simona Renarda — ravnatelj Betetto ln Erazma g Zupan. Opero, ki jo je napisal skladate'! Wagner-Regeny, dirigira ravnatelj Polič, režiser je g- Debevec. Premim je aa red C. Mariborsko gledališče Torek, 3. dec. ob 20. uri: »Majda«. Red C. Sreda 4. dec. ob 20. uri: »Koncert zagreb-Skega kvarteta«. Red A. i. S. K- Hermes (motosefecija) sklicu, je za danes ob 19.30 v restav. KerSič važen sestanek vseh svojih članov-motori_ stav. Udeležba je obvezna, prosimo za točnost. Iz življenja na dežel? j— Svečana proslava 1. decembra. V proštijski cerkvi je bila dopoldne služba božja, ki so ji prisostvovali predstavniki državnih in samoupravnih oblastev in zastopniki vojske, društev in korporaeij. Sv. mašo je daroval prošt. g. Grajf. Sodeloval je pevski zbor Glasbene Matice. Pred cerkvijo pa so bile postrojene čete tukajšnjega pontonirskega poibataljona, na čelu jim mestna godba. V prosvetni dvorani v »Mladiki« pa je bila seja ptujskega Sokola. Sejo je otvoril pevski zbor Glasbene Matice s »Sokolskim pozdravom«, nato pa je povzel besedo brat dr. Šalamun. Mogočno je nato zadonela »Bože pravde« in predsednik prosvetnega odseka br. dr. Kovači č je prečita! poslanico SSKJ. Sledila je svečana zaprisega 32 novih članov in članic. Starosta br. dr. Šalamun je zatem razdelil zmagovalcem ob priliki župnih tekem v Mariboru, članstvu in naraščaju niplome za častno zmago L vrste naraščaja, ki je dosegla L mesto in si že v drugič priborila naraščajski prapor. Popoldne »e je vršila v mestnem gledališču slavnostna akademija, pri kateri so nastopili člani, članice, naraščaj in deca. Sodeloval pa je tudi pevski zbotr Glasbene Matice. Zvečer pa «o priredit oficirji tukajšnje garnizije skupno s rezervnimi oficirji družabni večer v oficirski čitalnici j_ Junaki noža pred sodnikom. Breznik Ivan, hlapec iz H Laponcev, in brata Matja_ šič Franc in Anton, posestnikov* sinova iz Sakušaka, so se zagovarjali, ker so letos junija napadli z nožem Toša (Antona starejšega in njegovega sina Antona ter ju hudo poškodovali. Napad se je izvršil radi tega, ker so obdolženci hoteli Tošu plačati zapitek s ponarejenim denarjem, ki pa s« ga je branil sprejeti. Obdolženci niso pri. ši k razpravi in o bili v odsotnosti obsojeni vsak na dva meseca strogega »apora. j— Kino bo predvajal v sredo m četrtek ob 20. film »30 dni princesa« t Silvijo Si- dneTjevo. Predigra Merkurjev tednik. ★ KRIŽEVC3 PRI LJUTOMERU. Kdor ie žeii postati naročnik Vodnikove družbe, naj se oglasi pri njenem poverjeniku učitelju g. Golarju, ki še sprejema članarino. To leto prejmejo naročniki za 20 Din pet lepih knjig. — Tudi letos se je ©tvorila pri nas kmetijsko nadaljevalna šola, ki ima pouk ob torkih in petkih po 3 ure. V šolo se je vpisalo nad 30 fantov. R Torek 3. decembra Ljubljana U: Šolska ura: Kaj bi morala mladina vedeti o našem obrtniku (g. dr. Jo6ip Pretnar). — 12: Pesmi severnih Slovanov (plošče). Vmes: Nal obrtnik v pretekli dobi (Kopač Jernej). _ 12.45: Vreme, poročila- — 13: 0aa, spored, obvestila. — 13.15: Slovenska narodna pesem. Izvaja pevski kvartet (Neratova, Mišičeva, Gostič, Janko) s spremljevanjem Radio orkestra- — 14: Vreme borza. — 18: Iz italijanskih oper (Radio orkester). — 18.40: Vzgojni pomen cerkve (g. dr. Stanko Gogala). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Večer ruskih pesmi in arij. Poje baritonist g. Cveto Švigelj, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. Vmes poje kvartet bratov Krolikovih ruske pesmi. — 21:Prenos evropskega koncerta iz Varšave. — 22: čas, vreme, poročila, spored.— 2230: Angleške plošče. MLEČNA ČOKOLADA ŠPORT S. K. Ilirija (Upravni odbor). Zadnja plenarna seja pred občnim zborom se vrši danes ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona. Gg. odbornike in načelnike sekcij naprošamo za sigurno udeležbo. (Lah. koatletska sekcija). Letni plenarni se. stanek sekcije se vrši dne 4. t. m. ob 18.30 v klubovi sobi kavarne Evropa- Ude. ležba za aktivne člane obvezna. Vabljeni tudi prijatelji lahkoatletske sekcije. Javljamo tužno vest, da je v Velenju preminul naš dolgoletni uradnik, gospod Svojega bivšega zvestega sodelavca bo ohranil zavod v častnem spominu. CELJE, 2. decembra 1935. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, PODRUŽNICA CELJE. TA IZVRSTNA. ZELO ZAHTEVANA SLAŠČICA UŽIVA SVETOVNI SLOVES, KER SE NJENI PROIZVODNJI POKLANJA NAJVEČJA POZORNOST. spolni često bolajejo na slabosti (impotenci), izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. -Uporabite organski preparat V I R I L I N E" ki deluje ojačeno. Škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard VVeiss, Berlin. Ogl reg. pod S. br. 29610/1935. V neizmerni potrtosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod KORUN FRANC, upokojeni hranilniSlri uradnik in posestnik, po kratkem trpljenju v nedeljo, dne L decembra ob 10. uri zvečer previden s tolažili sv. vere vdano zatisnil oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo S. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Gornjem Saloku, na pokopališče v Šmartno pri Velenju. VELENJE, dne 2. decembra 1935. ANTONIJA KORUN, soproga; FRANC — ANTONIJ, sinova. V službi sa domovino je tragično preminul naš dragi sin, brat, svak, in stric, gospod VIŽINTIN VILKO PILOT-PODNAREDNIK Pogreb dragega se vrši v torek, dne S. decembra 1935. ob 15. uri na pobrežkem pokopališču. MARIBOR, dne 30. novembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Preminula nam je po kratki mučni bolezni, nenadoma naša nadvse ljubljena soproga, mamica, sestra, svakinja ln teta, gospa ANA KREČ, vdova Žgur soproga žand. narednika v p. dne 2. decembra 1935. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 4. decembra ob ped 16. uri, izpred mrtvaške veže Splošne bolnice v Ljubljani, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. decembra 1935. MIHA KREČ, soprog; ANICA, hči in ostalo sorodstvo. Uesta! pogrebni tavo^ OMiaa V neizmerni žalosti naznanjam pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni sin-edinec, oziroma nečak, gospod FRANCI GNEZDA, eand. ing. po kratkem, mukapolnem trpljenju, dne 30. novembra L L preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 3. decembra 1935. ob £ol 3. uri popoldne iz splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. decembra 1935. Globo "io žalujoča mati ANA in ostalo sorodstvo. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TO««« <9 « odgovor, priložite LP1H v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasm oddelek „ Jutra", LJubljana. J Slu /bo dobi Beseda 1 Oin. -Ia?ek J D".n, M Šifro ali daianje laslova 5 Oin. Najmanjši znesek n Oin- Deklo pridno, pošteno, vajeno ntolže, »čem za velepose-»tvo. Zgladiti s>' pri Albin Sm:kolj, MŠičtva 2. 20309-1 Starejšega čuvaja »fem. Ponnd.be na ogl. odd. Jutra pod »Mala pfača*. 26333-i Starejšo osebo pisarniške izobrazbe, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaslužek«. asasA Dekle w vsa hišna deda, zmožno iK»mšS.me, katera sna tudi kuhati, sprejmem takoj proti dobri plači. Predstaviti 8e je proti povračilu potnih stroškov pri Veri ]V>effler, Olj-e, Kolenčeva ulica št. 4/H. nadstropje. 263334 Prodata Besedi, ) Din. davek ? Oin. sa Šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Kaj naj prinese Sv. Miklavž??? Voziček u punčko, konja, tricikelj, avtomobil, dvo-kolo itd. Vse to vam nudi v veliki izberi in poceni S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposveteks 13. 25325-6 I Voak beseda $0 pan davek Dia. sa dajanje naslova 5 Din. najmanjši tnesek 13 Din. Prodajalka dobro izurjena, zdrava, po-fttena, ve^oa tudi vseh gospodinjskih opravil, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trg. pomočnica«. 96301-2 Brivski pomočnik ■prvovrsten delavec in bubd-■itrižec, 8 finim nastopam, feč-e trajno zaposlitev. Star 34 let. miPtopi takoj. Anton Kombak, »Koeti«, Ca-kovec. 96308-2 Šivilja n vse, gre na dom. Na-riov v vseh poslovalnicah Jutre. 26312-3 Izložbeni aranžer- manufakturist dmbeir prodajalec in nakupovalne, avtovozač. _ želi premeniti službo takoj ali š U aprilom. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mlada desna roka«. 35329-2 Kompletno 9 mm filmsko aparaturo g prav vsem priborom, zamenjam za boljši radio aparat. Vrednost 10.000 Din. Foto Terorist Lojze šmuc, Ljubljana, Aleksandrova c. 8. 25966-6 V najem Ueseda 1 Din, davek 3 C in. i? Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii tnesek 17 Din. Moderno avtogaražo za ea voe. oddam v na jem v Ljubljani, cen-trum. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26034-17 Velik vrt B0DCCD. dobro obdelaai, od dam dobremu, poštenemu vTtrf.rju 7 najem. Rešljiva cesta 30. 26303-17 Perzijanski plašč nov, ugodno naprodaj. Nst-slov v vwsh poslovalnicah 26310-6 Stanovanje Jutra. Furnirsko stiskalnico (Bocks) poceni prodam. Anton Kos, strojno mizarstvo, Klane, Kranj. 33335-6 Beseda 1 Din, iaveh J C" n. ta Slfro aH dajanje oaslova 5 Din. NalmanjSi tnesek 17 Din. Radio dobro obranie.n, štiri elektronski, prodaim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20330/9 Beseda I Cin. 1avek 3 Din, r» flfro aH dajanje naslova 5 Din. NajmaniSI tnesek 17 Din. Trgovec bSni posestnik v Ljubljani, I?če čevlje, nogavice, dežnike ali diruge predmet« v komisijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komisija«. 2166:3-3 iMll Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Popolnoma brezplačno dobite ponatisi »Za človeško življenje« od dr. Lflbla ki Va« v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in eifilido. V pol leta izšlo ▼ 16 Jezikih. Pi$'tr rara č.e danes! »Družinski tednike, Ljubljana, Tyrševa 29/J. asoeo-s Potniki BeMnia i Oia. davek 3 Din. sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Iščemo resne marljive poven-jenSke z velikim krogom znanstva za ceneno narodno zavarovanj«. Ugoden poseb. zaslu-ieJc do 3000 Din mesečno. Ponudb« na »Unioreklam«, Zaigreb, Gajeva 4, pod »liovjereniik«. 20300-5 Pianine dobite najceneje 1wii na obroke. Gosposve