pij REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
VI	DRŽAVNEGA ZBORA
SEJA 3	3. SEJA
	(14 in 15. maj 2012)
	/ // it / \Vi! S z > O 2 P < o — O — m r- 4 5 £ 5 i % % £ °
	ti <f « Vx
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 3. seja (14. in 15. maj 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. seja
DNEVNI RED 3. SEJE
1.	točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1 D), NUJNI POSTOPEK, EPA 282-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA (ZVPSBNO-B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 207-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1 F), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 235-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MEDIJIH (ZMed-B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 178-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO IN DODATNEGA PROTOKOLA O SPREMEMBAH KONVENCIJE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE, PODPISANE V LJUBLJANI 1. OKTOBRA 1997, SPREMENJENE S PROTOKOLOM, PODPISANIM V LJUBLJANI 26. SEPTEMBRA 2006 (BATIDO-B), EPA 1705-IV
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN KABINETOM MINISTROV UKRAJINE O SODELOVANJU V BOJU PROTI KRIMINALU (BUKBPK), EPA 176-V
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA (OdUNDTDZ-3A), EPA 242-VI
9.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog Sklepa o razrešitvi člana Državne volilne komisije, EPA 309-VI
Predlog Sklepa o imenovanju osmih članov Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 310-VI
Predlog Sklepa o imenovanju članice Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, EPA 327-VI
Zahteva Okrajnega sodišča v Kopru, Kazenski oddelek, o izdaji dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Orjano Trunkl, EPA 232-VI
3
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/v|/3. seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................9
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.......................................9
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................10
JANEZ JANŠA............................................................................................................................10
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................11
JANEZ JANŠA............................................................................................................................11
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................11
JANI MODERNDORFER............................................................................................................12
JANEZ JANŠA............................................................................................................................12
JANI MODERNDORFER............................................................................................................12
JANEZ JANŠA............................................................................................................................12
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................13
JANEZ JANŠA............................................................................................................................13
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................14
JANEZ JANŠA............................................................................................................................14
ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................15
RIHARD BRANISELJ.................................................................................................................15
JANEZ JANŠA............................................................................................................................15
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..........................................................................................................16
MIRKO BRULC...........................................................................................................................16
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................17
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................17
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................18
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................18
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................18
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................19
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................19
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................19
ALENKA PAVLIČ ....................................................................................................................... 20
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................20
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................20
TOMAŽ GANTAR ....................................................................................................................... 21
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................21
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................21
ALEŠ HOJS................................................................................................................................22
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................22
ALEŠ HOJS................................................................................................................................23
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................23
MATJAŽ ZANOŠKAR ................................................................................................................ 23
JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................24
FRANC JURŠA........................................................................................................................... 24
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................25
FRANC JURŠA........................................................................................................................... 25
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................25
SAMO BEVK............................................................................................................................... 25
TOMAŽ GANTAR ....................................................................................................................... 26
SAMO BEVK............................................................................................................................... 26
TOMAŽ GANTAR ....................................................................................................................... 26
JOŽEF KAVTIČNIK .................................................................................................................... 27
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................27
MAG. BORUT AMBROŽIČ.........................................................................................................27
MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................28
TOMAŽ GANTAR ....................................................................................................................... 28
TOMAŽ GANTAR ....................................................................................................................... 29
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. seja
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................29
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................29
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................30
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................30
SAŠA KOS..................................................................................................................................31
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................31
SAŠA KOS..................................................................................................................................31
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................31
DARKO JAZBEC........................................................................................................................32
TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................32
DARKO JAZBEC........................................................................................................................32
TOMAŽ GANTAR ....................................................................................................................... 33
IRENA TAVČAR.........................................................................................................................33
DR. VINKO GORENAK .............................................................................................................. 33
IRENA TAVČAR.........................................................................................................................34
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................34
MAG. JANA JENKO...................................................................................................................35
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................35
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................36
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................36
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................37
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................37
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................38
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................38
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..........................................................................................................38
ROMANA TOMC.........................................................................................................................39
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................39
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..........................................................................................................39
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................40
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..........................................................................................................40
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................41
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................41
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................41
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................42
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................42
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................42
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................42
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................42
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................43
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................43
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................43
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1 D), NUJNI POSTOPEK, EPA 282-VI..........................................................................................................................................44
MAG. UROŠ ROŽIČ...................................................................................................................44
MATJAŽ HAN.............................................................................................................................44
MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................45
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................46
MATJAŽ HAN.............................................................................................................................46
KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................47
JANEZ RIBIČ..............................................................................................................................47
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................48
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................48
3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ
5
DZ/VI/1. seja
NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA (ZVPSBNO-B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 207-VI..........................................................................................................................................49
EVA IRGL....................................................................................................................................49
EVA IRGL....................................................................................................................................49
MIRKO BRULC...........................................................................................................................50
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................50
JASMINA OPEC.........................................................................................................................51
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................51
IVA DIMIC...................................................................................................................................52
MAŠA KOCIPER.........................................................................................................................52
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1F), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA
235-VI..........................................................................................................................................53
ALEŠ ŽIVKOVIČ.........................................................................................................................53
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................54
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................54
RIHARD BRANISELJ.................................................................................................................55
ROMAN ŽVEGLIČ......................................................................................................................55
MARIJA PLEVČAK....................................................................................................................55
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................56
ALOJZIJ POTOČNIK..................................................................................................................56
PATRICIJA ŠULIN......................................................................................................................57
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MEDIJIH (ZMed-B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 178-VI.........................................................57
FRANC JURŠA...........................................................................................................................57
MAG. BRANKO GRIMS.............................................................................................................58
ALEKSANDER ZORN ................................................................................................................ 58
RIHARD BRANISELJ.................................................................................................................59
MIHAEL PREVC.........................................................................................................................59
FRANC JURŠA........................................................................................................................... 60
IVA DIMIC...................................................................................................................................60
TAMARA VONTA.......................................................................................................................61
MAG. BRANKO GRIMS.............................................................................................................61
SAMO BEVK............................................................................................................................... 61
MIRKO BRULC...........................................................................................................................62
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................63
FRANC JURŠA........................................................................................................................... 64
MAG. BRANKO GRIMS.............................................................................................................64
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................65
RIHARD BRANISELJ.................................................................................................................66
SREČKO MEH............................................................................................................................66
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................67
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................67
JOŽEF KAVTIČNIK .................................................................................................................... 68
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................68
JOŽEF KAVTIČNIK .................................................................................................................... 68
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................69
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................69
JOŽEF KAVTIČNIK .................................................................................................................... 69
8. točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA (OdUNDTDZ-3A), EPA 242-VI..............................................................69
6
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/v|/3. seja
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................69
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................69
4.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................70
5.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................70
8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................70
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................70
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................71
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..........................................................................................................71
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................71
MAG. DEJAN ŽIDAN..................................................................................................................72
6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO IN DODATNEGA PROTOKOLA O SPREMEMBAH KONVENCIJE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE, PODPISANE V LJUBLJANI 1. OKTOBRA 1997, SPREMENJENE S PROTOKOLOM, PODPISANIM V LJUBLJANI 26. SEPTEMBRA 2006 (BATIDO-B),
EPA 1705-IV................................................................................................................................72
7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN KABINETOM MINISTROV UKRAJINE O SODELOVANJU V BOJU PROTI KRIMINALU (BUKBPK), EPA 176-V..............................72
9. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.....................................................72
Predlog Sklepa o razrešitvi člana Državne volilne komisije, EPA 309-VI............................72
Predlog Sklepa o imenovanju osmih članov Programskega sveta RTV Slovenija - na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, EPA 310-VI................................................................................................................73
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................73
JANKO VEBER...........................................................................................................................73
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................74
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................74
JOŽE TANKO.............................................................................................................................75
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................75
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................76
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................76
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................76
JANI MÖDERNDORFER............................................................................................................76
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..........................................................................................................76
JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................76
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................76
FRANC JURŠA...........................................................................................................................77
Predlog Sklepa o imenovanju članice Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, EPA 327-VI .......................................................... 77
Zahteva Okrajnega sodišča v Kopru, Kazenski oddelek, o izdaji dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Orjano Trunkl, EPA 232-VI..........................77
7
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
MAŠA KOCIPER.........................................................................................................................77
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................78
JANI MODERNDORFER............................................................................................................78
8
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
Državni zbor VI. mandat
3. seja
14. in 15. maj 2012
........predsednik Državnega zbora
podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 14. maja 2012 ob 14. uri
Predsedujoči: dr. Gregor Virant Romana Tomc.....
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!
Začenjam 3. redno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 57. člena Poslovnika. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in naslednji poslanci: Tamara Vonta, mag. Truda Pepelnik, gospod Jakob Presečnik, gospod Janez Vasle in dr. Goncz Laszlo.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrico in ministre in generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem ostalim točkam dnevnega reda.Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste dobili 7. maja 2012 s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke dnevnega reda nisem dobil, prav tako nisem dobil predlogov za širitev. Tako bomo glasovali o dnevnem redu, kot ste ga prejeli s sklicem. Preden glasujemo vas prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasovali bomo o dnevnem redu 3. seje.
Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 1.
(Za je glasovalo 69.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je dnevni red določen.
Na tej točki prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali s poslanskimi vprašanji predsedniku Vlade ob 15. uri točno.
(Seja je bila prekinjena ob 14.04. in se je nadaljevala ob 15. uri.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
Pozdravljam predsednika Vlade, ministrico, ministre.
V	zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel prijave 32 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen na podlagi dogovora vodij poslanskih skupin in v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima na voljo tri minute za postavitev vprašanja. Predsednik vlade, ministrica, ministri imajo na voljo pet minut za odgovor. Na poslansko vprašanje, če je vprašanje postavljeno več ministrom, dvema ali več, imata oba oziroma vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postavljati dodatnih vprašanj. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec obrazloži v dveh minutah, predsednik Vlade oziroma ministrica, minister ima na voljo tri minute za dopolnitev odgovora. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji Državnega zbora opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade oziroma ministra, o čemer odloči Državni zbor brez razprave. O tem bomo odločali jutri v okviru glasovanj.
V	primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade ali minister v tridesetih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
Na klop ste prejeli tudi pregled poslanskih vprašanj, na katera ni bilo odgovorjeno. V zvezi s to točko dnevnega reda so se za danes zaradi mednarodnih obveznosti opravičili naslednji ministri: dr. Janez Šušteršič, minister za finance, gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in
9
DZ/VI/3. seja
šport, gospod Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, in gospod Aleš Hojs, minister za obrambo. Gospod minister Hojs od 17.20 do 18.30.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Janez Janša. Poslanska vprašanja pa mu bodo postavili gospod Matevž Frangež, Socialni demokrati, gospod Jani Moderndorfer, Pozitivna Slovenija, gospod Roman Jakič, Pozitivna Slovenija in gospod Rihard Braniselj, Državljanska lista.
Prvi je za postavitev poslanskega vprašanja na vrsti gospod Matevž Frangež.
Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani, Spoštovani gospod premier!
Vsi se strinjamo s potrebo po javnofinančni konsolidaciji. Vaša vlada in vladna večina ste se odločili, da boste izvedli hitro konsolidacijo javnih financ z znižanjem strukturnega primanjkljaja za dve odstotni točki v letu 2012.
Izkušnje nekaterih drugih držav pa mnoga opozorila ekonomistov, med njimi tudi nekaj Nobelovih nagrajencev, kažejo na to, da je tovrstna pot nevarna in da predstavlja ob potrebi po varčevanju tudi nevarnost za dolgoročnejšo stagnacijo in nazadovanje gospodarstva, povečanje nezaposlenosti in nadaljnje propadanje gospodarstva.V tem pogledu je primerjava s Španijo kot na dlani. Špansko gospodarstvo ima sorodne težave kot slovensko. Visoka je prezadolženost tako gospodarstva kot gospodinjstev, prav tako pa je izjemno ranljiv tudi njihov finančni sektor. Španija je v letu 2011 izvedla enako obsežno javnofinančno konsolidacijo, torej varčevanje v enakem obsegu, kot ga Slovenija načrtuje v letu 2012. V Španiji so že soočeni s podatki, ki kažejo na padanje gospodarske aktivnosti in nevarnost, da je Španija že v tako imenovani varčevalno-dolžniški spirali.
Kako boste, gospod premier, preprečili, da Slovenija zaradi ukrepov, ki jih je sprejela vaša vlada, pade v varčevalno-dolžniško spiralo, to pa pomeni, da bomo zaradi izvedenih ukrepov zmanjševali gospodarsko rast, ocena Evropske komisije je, da samo v letošnjem letu pomeni padec gospodarske aktivnosti za 1,4 % BDP, in zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti nadaljnje zmanjševanje javnofinančnih prihodkov in s tem zelo verjetno v perspektivi ponovno soočenje z radikalno potrebo po zmanjševanju javnih izdatkov?
To je še posebej zaskrbljujoče zato, ker smo soočeni z zmanjševanjem vseh tistih elementov, ki povzročajo generiranje rasti našega bruto domačega proizvoda, torej predvsem domače potrošnje in investicij. Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Vprašanje je sicer tehnično korektno in razumljivo, ni pa razumljiva logika, ki je za tem vprašanjem. Kajti popolnoma jasno je, da prej, ko začneš zmanjševati svoje dolgove, prej se začenjaš izogibati nevarnosti, da boš zašel v dolžniško spiralo. Bolj si zadolžen takrat, ko skušaš to stanje presekati, bolj radikalne ukrepe moraš sprejemati. Kadarkoli v prejšnjih letih bi postavili to vprašanje, bi bil lahko odgovor lažji. In tudi to, da smo se te naloge lotili zelo na hitro, je relativna trditev. Po mojem mnenju smo se te naloge lotili zelo pozno in tudi zaradi tega jo moramo narediti bolj na hitro. Mislim, da ni gospodinje, ki mora spraviti skupaj začetek in konec meseca v tej državi, ki te logike ne bi razumela. Tudi ni gospodarstvenika v tej državi, obrtnika, podjetnika, ki te logike ne bi razumel. Bilo bi zelo dobro, da bi to logiko počasi začenjali razumevati tudi tisti, ki odločamo ali pa odločate o zelo pomembnih stvareh in o bistveno bolj usodnih vprašanjih, kot je proračun gospodinjstva ali pa nekega podjetja. Državni zbor ter poslanke in poslanci Državnega zbora ste v tej vlogi.
S temi ukrepi, ki so jih vaši kolegi, ki so glasovali za zakon o uravnoteženju javnih financ, sprejeli prejšnji petek, smo problem za približno polovico zmanjšali. Še vedno pa se bomo morali zadolževati zaradi tega, ker ga ni možno rešiti čez noč. Bo pa za približno polovico manjši in, hvala bogu, da je bilo toliko razuma in koalicija toliko trdna, da smo to sprejeli. Drugače bi pa zagotovo bili v roku pol leta ali pa v roku enega leta v španski situaciji, kjer je veliko vprašanje pri posamičnih ukrepih, ali bodo še pravočasno prijeli ali ne. Za naše upamo, da smo jih sprejeli še pravočasno. Ni pa nikogar, ki bi lahko stoodstotno trdil, da je to avtomatska rešitev za vse tisto, kar si želimo. Tudi ne drži, da gre samo za tako imenovano varčevanje. Tudi sicer bi bilo dobro, da se poslovimo od te besede, ker ne varčujemo. Varčujemo lahko takrat, kadar nekaj imamo in tega ne potrošimo, mi pa tega denarja nimamo. In ne varčujemo, samo nekoliko manj oziroma se za polovico manj zadolžujemo kot v prejšnjih letih.
Tudi to ne drži, da ni bilo nič narejenega v tem času za povečanje prihodkov in za povečanje gospodarske rasti. Zdaj tu med sabo razpravljamo politiki, tri dni nazaj ste lahko slišali direktorja oziroma predsednika uprave enega od najuspešnejših podjetij v tem delu Evrope, direktorja Krke, ki je dejal, da je slovensko okolje zaradi ukrepov, ki jih je sprejel Državni zbor v aprilu, za investicije najugodnejše doslej.To je izjava gospoda Colariča ob priliki začetka neke večje investicije v Novem mestu. In tem ocenam je na nek način treba prisluhniti. Ukrepe, ki smo jih sprejeli za izboljšanje predvsem davčnega okolja, za vlaganje v Slovenijo in za investiranje, smo sprejeli prej, preden smo sprejeli varčevalni paket. Žal je v tej dvorani približno polovica prisotnih to skoraj prezrla, niso pa tega prezrli tisti, ki imajo koristi
10
DZ/VI/3. seja
od tega v prvi fazi in ki lahko zdaj investirajo in računamo, da bo to dalo določene rezultate in da se bodo zaradi tega povečali tudi prihodki v državni proračun. V prihodnjih mesecih bo vlada predlagala tudi dodatne ukrepe s tem v zvezi, pa tudi v tem zakonu o uravnoteženju javnih financ je bila približno tretjino ukrepov za povečanje prihodkov, se pravi za okrepitev prihodkovne strani. Pa se je tudi to v razpravi več ali manj izpustilo. Je pa to šele začetek poti in bo treba vložiti še veliko naporov za to, da izidemo iz krize.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Zahteva za dopolnitev odgovora.
Gospod Matevž Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod premier, želim, da razumete, da si vsi skupaj želimo, da vaši vladi na tej poti uspe. Ukrepi, ki jih omenjate, so javnofinančno sliko pravzaprav poslabšali. Davčne olajšave bodo povzročile zmanjšanje prihodkov za 148 milijonov evrov. In staviti zgolj na te ukrepe, misleč, da bodo rešili probleme slovenskega gospodarstva in da bodo povečali zaradi tega gospodarsko aktivnost, to je utvara. Pri tem ignorirate ključen problem slovenskega gospodarstva, in to je njegova prezadolženost.
Kakšne ukrepe lahko slovensko gospodarstvo in slovenska javnost pričakuje od vaše vlade v tem segmentu, kako se torej soočiti z visoko prezadolženostjo slovenskega gospodarstva, ki je eno najvišjih v evrskem območju?
To je posledica visoke rasti bruto zunanjega dolga, ki je bil povzročen v obdobju 2005 - 2008, zato verjamem, da so vam ti podatki zelo dobro znani.
Primer države, ki že dolgo varčuje, pa ji zaradi tega ne gre prav nič dobro, je Portugalska. Portugalska skuša na dolgi poti javnofinančne konsolidacije dosegati podobne učinke, vendar ne uspeva. Nezaposlenost raste, bruto domači proizvod se zmanjšuje, konkurenčnost gospodarstva pada. Vse to kaže, da izbrani modeli, ki jih je izbrala slovenska vlada, ne vodijo nujno k uspehu. Sklicujete se na enega od cenjenih predstavnikov slovenskega gospodarstva. Dobro bi bilo, da prisluhnete tudi Nobelovim nagrajencem za ekonomijo, ki pravijo, da še nobene države zmanjševanje socialnih transferjev, zmanjševanje investicij, zmanjševanje plač ni potegnilo iz krize. To je pomemben nauk, ki bi ga bilo treba upoštevati tudi v slovenski gospodarski in javnofinančni realnosti.
Kaj boste resnično storili za to, da zagotovite tudi rast in razvoj in nova delovna mesta v Sloveniji?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Predsednik Vlade, izvolite.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod poslanec, Portugalska je primer države, ki je začela varčevati prepozno. In še nekaj takšnih držav je v Evropski uniji. Jaz upam, da Slovenija ni med njimi in da smo s temi ukrepi, ki so bili sprejeti prejšnji petek, pravočasno stopili na drugo stran ali pa vsaj naredili korak v tej smeri. Zato so te primerjave prepoceni.
Kar se tiče zadolženosti gospodarstva, je to problem. Absolutno. Ne gre tukaj samo za vprašanje kreditnega krča, ki škodi tistim podjetjem, ki lahko najemajo kredite, pa tega ne morejo, zato ker bančni sektor ne deluje tako, kot bi moral. To je en del problema, ki ga bomo odpravljali v naslednjih mesecih tudi z zamudo, tudi to je treba reči. Tisti del gospodarstva, ki pa ne more najeti novih kreditov, ker je že prezadolžen, to bo pa drug problem. Tukaj so potrebna prestrukturiranja. Del tega je naredila kriza, bistveno večji del, kot bi si želeli, in posledica tega so stečaji, prisilne poravnave in vse to, kar smo spremljali zadnja tri leta in ponekod še vedno spremljamo. Vendar tukaj je oživljanje gospodarstva in izboljševanje pogojev za normalno poslovanje, za kar se pač trudimo in sprejemamo ukrepe, nekaj, kar lahko ta problem bistveno omili in olajša. Če vam gredo toliko v nos investicijske olajšave, to je približno tako kot pri kmetu, ki ima spomladi recimo tisoč kilogramov pšenice in se sedaj odloči, da ne bo vso poslal v mlin, dobil moko in to potem pojedel, ampak bo recimo 100 kilogram od tega posejal, da bo čez eno leto pač zraslo novo žito. Te investicijske olajšave so nekaj takega. Mi želimo, da gospodarstvo investira, mi smo jih spodbudili s tem olajšavami k nadaljnjim investicijam in računamo, da bo iz tega nekaj zraslo in običajno je nekaj zraslo. To so pač ukrepi, ki so delovali velikokrat in so delovali v državah, kjer so začeli pravočasno varčevati. Dva taka primera sta v naši bližini, to sta Avstrija in Nemčija. Tam so začeli pravočasno varčevati, niso čakali tako kot na Portugalskem ali v Sloveniji, in danes imajo dobre rezultate.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Proceduralni predlog.
Gospod Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod premier, strinjam se, da smo z uresničevanjem politike javnofinančne konsolidacije pozni. Tukaj vam kažem graf o gibanju pribitkov na slovenske državne obveznice.
Tukaj je začetek leta 2011. Zaradi referendumske blokade strukturnih reform na čelu s pokojninsko reformo so pribitki radikalno zrasli, med drugim tudi zaradi politične krize, ki jo je pomagala soustvariti vaša stranka. Po oblikovanju vaše vlade se je zaupanje trgu kratkoročno povrnilo, vendar kot kaže, zaupanje ni dovolj, in pribitki ponovno naraščajo prav zaradi nevarnosti, ki so jo povzročili varčevalni
11
DZ/VI/3. seja
paketi vaše vlade. In tudi trgi ocenjujejo, da to pač ne bo dovolj.
Soglašam tudi s tem, da potrubujemo seme za to, da bomo želi tudi prihodnje leto. Toliko bolje za Socialne demokrate je nerazumljivo dejstvo, da je vaša vlada v sklopu varčevalnih paketov radikalno znižal sredstva za raziskave in razvoj. To so tista semena, iz katerih bo raslo žito za prihodnje generacije slovenskega razvoja.
Spoštovane in spoštovani! V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika prosim, da Državni zbor opravi razpravo o odgovoru premiera. Že prejšnji teden je zelo jasno pokazal, da med nami obstajajo konceptualne razlike o reševanju trenutne slovenske gospodarske in finančne krize, še bolj pa o tem, kakšno Slovenijo pravzaprav želimo in s kakšnimi ukrepi si želimo utreti pot do željene Slovenije. Slovenije višje gospodarske rasti, visoke stopnje zaposleni in propulzivnega razvoja in visoke konkurenčnosti v gospodarstvu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Kolega Frangež, o vašem predlogu bomo odločali jutri v okviru glasovanj.
Naslednje vprašanje opozicije bo predsedniku Vlade postavil gospod Jani Moderndorfer.
Prosim.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani zbor, predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, vsi ostali prisotni!
Za nami je kar nekaj zanimivih dni in vprašanje, ki ga namenjam vam, predsednik Vlade, je namenjeno predvsem tistemu delu, katerega pravzaprav vodite vi. To je kabinet, kjer je v primerjavi s prejšnjim predsednikom Vlade in vami nastala velika razlika pri masi plač. Zakaj je to vprašanje pomembno? Pomembno je predvsem z vidika zaposlovanja v javni upravi, glede na to, da smo slišali, da je za nami dogovor s sindikati in da je dogovorjeno, da za 8 % zaposlenim v javni upravi znižame plače. In če primerjam, v Kabinetu predsednika Vlade, prejšnjega kabineta, je bilo zaposlenih 28, danes pa je po podatkih, ki jih je dal Urad za informiranje na vprašanje novinarjev, 18 zaposlenih, ki pa zavzemajo bistveno večjo maso plač kot jih v povprečju zajema 28. Še posebej, če izvzamem dva zaposlena državna sekretarja, ki dobivata nadomestilo. Če to izločim, je v tem primeru, če govorimo o številkah, 63 % povečanje mase plač. Da pa ne bom govoril na pamet, naj omenim številke. Po podatkih Kabineta predsednika Vlade s 3. 2., ko je bilo 70 tisoč 546 evrov, so povišali na 115 tisoč 025 evrov, kar je izplačilo aprilske plače, se pravi v mesecu maju, 4. 5. In tukaj je ta razlika. Če odštejem ta dva državna sekretarja, je točno 50 % povišanje.
Glede na to, da bomo v javni upravi zmanjševali, ker bo treba upokojevati, to so bile
vaše izjave v medijih, na Info TV, in temu primerno urediti tudi druge ukrepe, me zanima:
Ali se vam ne zdi, da bi prav v Kabinetu predsednika Vlade morali biti za zgled?
To je vprašanje. Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade.
JANEZ JANŠA: V skladu s politiko reorganizacije, katere cilj je racionalizacija, smo na začetku mandata ukinili določene službe, prerazporedili nekatere funkcije, stvari in funkcioniranje izvršilne oblasti na vrhu poenostavili. S tega vidika se bodo tudi v prihodnje krepile določene funkcije tudi v mojem kabinetu in ukinjale še naprej nekatere vladne in ostale službe, ker se stvari podvajajo. Če boste gledali samo indekse mase plač ali pa število zaposlenih v mojem kabinetu, iz teh številk ne boste mogli narediti nobenih sklepov glede racionalizacije. Glejte maso plač v celotnem sektorju, v celotni državni upravi in v zaključenih segmentih in na podlagi tega boste lahko konec leta delali pravilne zaključke v zvezi z resnostjo varčevanja.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev?
Izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Da ne bo
izgledalo, da se nismo dobro razumeli. Meni je jasno, da je vsaka vlada tista, ki si sama z Zakonom o vladi določa, kako bo organizirala svojo vlado, še posebej pa kabinet predsednika vlade, je spet zelo jasno, da si bo predsednik sam sebi organiziral delo tako, kot sam misli, da je najbolje in bo temu primerno tudi to uredil. Pa vendar, v javni upravi imamo delovna mesta zelo jasna in tudi, kakšne so plače. Zato mi je nerazumno, če gremo zdaj pa malo bolj natančno, predstavlja povečanje mase plač 45 tisoč evrov dodatnih stroškov mesečno, kar znese približno 540 tisoč evrov na leto, v celem mandatu to znese 2 milijona 160 tisoč evrov. Tukaj se mi zdi, da v času krize, ne glede na to, kako reorganiziramo delo, je na koncu koncev delovno mesto ovrednoteno glede na izobrazbo in je kvalificirano z nekim določenim indeksom. Ne glede na to, kako mi organiziramo delo v državni upravi, je v kabinetu še vedno toliko in toliko zaposlenih. V kadrovskem načrtu je vaša služba zelo jasno napovedala, da imate namen izkoristiti polno zasedenost, se pravi do 28. In če to skupaj seštejem, bo to bistveno več, kot je dejansko porabila prejšnja vlada. In iz tega izhajam, da bi kazalo z zgledom pokazati, da se to zmanjšuje. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Janša, izvolite.
JANEZ JANŠA: Jaz vidim, da se res ne razumeva. Natančno to delamo. Če presodimo,
12
DZ/VI/3. seja
da lahko en človek na nekem drugem mestu ali pa neki drugi instituciji, v tem primeru mojem kabinetu, naredi tisto, kar so doslej delali trije v različnih vladnih službah in sekretariatu in tako naprej, potem bomo to mesto naredili in druge ukinili. Slišali smo pripombe ravno na to na začetku, ko smo ukinili nekatere vladne službe, v juniju sledi druga faza reorganizacije na tem nivoju in bo še veliko teh institucij zbrisanih s seznamov in bo prišlo do nadaljnje faze racionalizacije. Nekatere funkcije, kjer je stvari možno nadoknaditi, krepimo, ker samo na ta način delo lahko normalno naprej poteka.
In še to. Zaposlitve v kabinetih so za določen čas, kot sami veste, za čas mandata, in to ne predstavlja nobenih problemov potem naslednji vladi, kvečjemu olajšavo, da se vsak potem sam odloči, kako bo delo organiziral.Tukaj iščete nek problem, kjer ga ni, resnica je ravno obratna.
Na koncu tega mandata bo, upajmo, če bomo uresničili naše načrte, Slovenija ponovno imela neko relativno vitko izvršilno oblast, ki bo normalno funkcionirala. Zdaj se je deset, dvajset let samo kopičilo institucije na institucije, veliko nalog se je opravljalo na različnih koncih in smo imeli organe, ki so eden drugemu delali delo. Samo s tem segmentom, o katerem zdaj govorimo, zadeve ne bomo rešili, je pa to vsekakor tisto, kar je treba narediti na začetku, ker brez resnega vodenja se takšnih stvari ne da narediti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še tretje vprašanje s strani opozicije.
Gospod Roman Jakič, izvolite.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo.
Spoštovani predsednik Vlade! Najbrž ste pričakovali, da vas bom danes spraševal, kako da ste sredi finančne krize in usodnih pogajanj s sindikati odpotovali na podaljšane prvomajske počitnice, pa seveda ne bom. Tudi glede stroškov povratka z zasebnim letalom ne, glede na to pa, da ste v celo zgodbo sami umešali otroka, je na vas in na vaši vesti, da pojasnjujete razloge, zakaj edino, kar v resnici srčno upam, je, da je z vašim otrokom vse v redu.
Ni pa vse v redu z otroki s posebnimi potrebami, na primer, ki po vašem rebalansu in famoznem in spornem zakonu o uravnoteženju javnih financ ne bodo imeli več ustrezno izbire medicinskih pripomočkov in izvajalcev za svoje zdravljenje in vključevanje v življenje.
Dr. Bogomir Kovač pravi, citiram: "Ostra fiskalna konsolidacija maje temelje povojne socialne države." Tudi številne študije mednarodno priznanih ekonomskih inštitutov iz Francije, Nemčije in Avstrije dokazujejo, da zmanjšanje javne porabe ni spodbudilo porabnikov k večjim izdatkom in večji gospodarski rasti. Res je torej ravno nasprotno. Zmanjševanje javne porabe gospodarsko recesijo ali pa celo depresijo le poglobi.
Upam, da ste vi in vaši sodelavci, ki jih je toliko v kabinetu, prebrali na primer poslovni portal Bloomberga, ki v nedavnem prispevku o Sloveniji ugotavlja, da je Slovenija podobno kot Španija - in tu gre s tistim, kaj je kolega Frangež vprašal - ujeta v past varčevalnih ukrepov, ki dušijo gospodarsko rast, s tem pa otežujejo stabilizacijo dolžniškega bremena. Tudi evropski komisar Olli Rehn govori o oblikovanju evropskega investicijskega pakta, ki je na nek način priznanje Bruslja, da je bilo zgolj varčevanje napaka.
Zato sprašujem, predsednik:
Kakšen je bil v resnici namen vašega uradnega obiska v Nemčiji tik pred našo razpravo o varčevalni zakonodaji in takoj po drugem krogu volitev v Franciji, kjer je iztiril nemško-francoski vlak?
In drugo vprašanje:
Kako pojasnjujete skupno izjavo za medije, da imata Nemčija in Slovenija podobna stališča glede ključnih problemov, povezanih s finančno krizo, glede na to, da je večini v Evropi pa seveda tudi širše jasno, da dosedanji nemško-francoski model ostre fiskalne konsolidacije in obrambe evra po dveh letih ne daje niti ekonomskih, niti političnih rezultatov -razen porasta levih in desnih ekstremizmov?
Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo dajem predsedniku Vlade, gospodu Janši.
JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje.
Mislim, da je povsem normalno, da predsednik neke vlade, ki je začela mandat, najprej obišče ključno zunanjetrgovinsko ali pa gospodarsko partnerico, kar Nemčija je. Če bi bila neka druga vlada, bi verjetno bil prvi takšen obisk na Antarktiko. Ampak glede na to, da smo mi pač resna vlada, se želimo obnašati v skladu z realno situacijo. Nemčija je naš najpomembnejši gospodarski partner, 20 % našega izvoza gre v Nemčijo. Poleg tega je Nemčija v tem trenutku tudi motor evropskega gospodarstva. In zdaj te, bom rekel, zelo poenostavljene in pavšalne primerjave in trditve in norčevanje iz nemško-francoskega vlaka, so že daleč za časom. Mogoče je bilo to aktualno kakšni dve leti nazaj. Nemčija in Francija nista v istem gospodarskem položaju. Medtem ko je Nemčija pravočasno izvedla nekatere prilagoditve, ne samo v mandatu sedanje koalicije, ampak tudi že prej, je Francija tega naredila bolj malo. In francosko-nemški vlak ali ta naveza je bolj pojem, ki opredeljuje eventualno pogled ali podoben pogled na prihodnost Evropske unije, evroobmočja in strukturnih sprememb, ki jih je tukaj treba narediti, bistveno manj pa je to pojem, ki bi izenačeval gospodarski in siceršnji položaj obeh držav. Nemčija in Francija sta v zelo različnem gospodarskem položaju. Medtem ko je Nemčija nedvomno zdravo gospodarstvo, ki napreduje tudi v času krize in na ta način blaži celoten vpliv
13
DZ/VI/3. seja
krize v celotni Evropski uniji in v evroobmočju, je Francija nekje v ne tako slabi, ampak deloma pa vseeno podobni situaciji kot Slovenija, s tem da je bolj zadolžena po eni strani, po drugi strani pa ima boljšo demografsko sliko, kar ne predstavlja takšnega pritiska na pokojninske izdatke. Je pa pred Francijo večina teh ukrepov, ki jih tudi Slovenija izvaja. S tega vidika lahko bolj govorimo o slovensko-francoskem vlaku, kot o nemško-francoskem vlaku. To je glavni problem za stanje, kakršno je v Franciji, ali stanje, kakršno je Sloveniji. To je glavni problem tako za nas, za slovenski parlament in za slovensko vlado, kot tudi za bodočega predsednika Francije in francosko vlado. In ker gre za drugo največje gospodarstvo v Evropi, je posredno tudi problem celotne Evropske unije. Iluzije o tem, da je možno z nekimi bolj ohlapnimi pravili zadolževanja pomagati k hitrejši rasti in trajnostnemu razvoju, veste, te iluzije lahko gojijo predvsem tam, kjer so manj zadolženi. Saj tam, kjer so manj zadolženi, se lahko zadolžijo, da bodo pospešeno vlagali, investirali in potem tudi povečevali prihodke na ta račun. Tam, kjer so preko 60 % ali tam, kjer so tik pred mejo, kot smo mi, pa tega luksuza nimajo ali nimamo. S tega vidika so raznorazne teoretične razprave in prepiri o tem, kam bo šla Evropa, kakšne bodo prihodnje paradigme v smislu financiranja razvoja, zelo sholastična debata. Različne države v Evropi so pač v različnem položaju, nekatere se zadolžujejo po trikrat nižji obrestni meri kot druge. Imajo takšne in drugačne strukturne probleme in Slovenija mora natančno vedeti, kje je, in se tudi zavedati svoje teže. S tega vidika se mi zdi, da to govorjenje o nemško-francoskem vlaku ali kakršnihkoli drugih vlakih zgolj odvrača pozornost od ključnih problemov. Naš problem so slovenski vlaki.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo.
Naj najprej izrazim protest zoper tako neprimerno obnašanje predsednika Vlade. Najbrž je to posledica tega - govorili ste o Antarktiki -, da ste danes spet v časopisu prebrali, da ste v resnici drugi in da na teh volitvah tukaj v tej državi niste zmagali in da bi namesto vas na tistem mestu moral sedeti tisti, ki je te volitve dobil, to je gospod Jankovic. In zato upam, da se boste opravičili za neprimeren odgovor o tem. Jaz sem bil zelo spoštljiv do vas z vprašanji, ki sem jih imel.
Če lahko, samo še enkrat vprašam. Gospod Janša vse zreducira na nemško-francoski vlak, ampak če bi malo pogledal po Evropi, bi ugotovil, da so temu varčevanju, ki ga zagovarjate vi, pa predvsem EPP, se pravi konservativci v Evropi, da je temu varčevanju ne rekla Nizozemska, da je temu rekla seveda tudi Grčija in ne nazadnje, če sem prav zasledil, je zoper to varčevanje govorila seveda tudi tehnična vlada italijanskega premierja Montija. In
jaz ne razumem, zakaj vi ne razumete, da je Slovenija ena redkih, ki obljublja zvestobo nemški kanclerki pri togem vztrajanju na izključno politiki strogega varčevanja. Večina ostalih pa že počasi spoznava, po včerajšnjih lokalnih volitvah v Nemčiji tudi Nemci sami, da je ta politika napačna in poziva k spodbujanju gospodarske rasti. Ne razumem, zakaj se vi kot predsednik vlade in vlada ne naslonite na predloge stroke in pa Pozitivne Slovenije, ki pravi, da je treba imeti drug model, model investicij, odprava primanjkljaja na srednji rok, nova delovna mesta. Se pravi obrat k rasti in zaposlenosti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade.
JANEZ JANŠA: Zdaj vidim, da se v ta državni zbor spet vrača neka folklora izpred 20 let, ko smo razpravljali o tem, ali se slovenska osamosvojitev splača ali ne, ko je bil polkovnik JLA istega mnenja kot gospod Jakič, ko smo se precej zabavali nad tem, čeprav so bili časi resni. Poglejte, če delate mednarodne primerjave, potem je treba poznati podatke. Nizozemska ni zavrnila varčevalnih ukrepov. Res je varčevalne ukrepe zavrnila ena od koalicijskih strank nizozemske vlade in je zato koalicija razpadla. Ampak že po tem, ko je bila vladi izglasovana nezaupnica, je glavna vladna stranka s pomočjo opozicijskih strank izglasovala varčevalni paket, ker ima Nizozemska normalno opozicijo, ki se zaveda, kaj je dobro za državo in za njeno prihodnost.
Kar se tiče varčevalnih ukrepov. Na Portugalskem in v Španiji sta prva paketa, približno takšne teže, kot smo jih mi sprejeli prejšnji teden, sprejeli v socialistični vladi in socialistični večini. To nima nobene zveze s kakšno politično delitvijo v Evropi. Socialistični vladi in socialistični večini v Španiji in na Portugalskem sta sprejeli prve varčevalne ukrepe. Zlato pravilo je v špansko ustavo ob pomoči takrat še konservativne opozicije vpisala socialistična vlada že pred leti. Tukaj ne gre za nobene politične delitve v Evropi, gre enostavno za to, ali so tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, in ko gre za ustavne odločitve, je tukaj vloga opozicije in njena odgovornost enaka, kot je vloga in odgovornost vladnih opozicij, dovolj razuma, da pravočasno reagirajo. Za to enostavno gre. Kar se tiče Nemčije, še to, nemški BDP je 3 tisoč 500 milijard evrov, gospod Jakič, naš 35 milijard. Že tri leta stagnira. Se pravi, da smo približno 1 % tega BDP. Nemško podjetje, s katerim smo se pogovarjali za vlaganje v Sloveniji, ima letne prihodke, ki so večji od našega BDP. Gospodarska rast je tam normalna, ker so pravočasno izvedli te ukrepe, tudi varčevalne ukrepe. Torej ne gre za to, da je dober tisti, ki ni varčeval, dober v Evropi je v tem primeru tisti, ki je pravočasno varčeval.
14
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jakič, proceduralno.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo.
Preden dam proceduralni predlog. Diskreditacija, diskvalifikacija je že dvajset let ista, ki vas vodi. Tako kot niste zaupali ljudem v Demosu, da bi šli na referendum, tudi zdaj oporekate referendumskim pobudam, jaz osebno pa sem glasoval za osamosvojitev in slikico lahko pogledate pred sobo SDS - je taka lepa, kjer glasujem za.
Ampak gremo nazaj. Slovenski ekonomist dr. Mencinger je rekel da so javnofinančni primanjkljaji normalna sestavina tržnega gospodarstva. Tako kot sta to inflacija in brezposelnost. Nastajajo zaradi nihanja v gospodarski aktivnosti. Ko se gospodarstvo krči, se krčijo tudi javni prihodki, potrebe po socialnih transferih pa se povečujejo. Ko gospodarstvo cveti, je obratno. Zdajšnji veliki primanjkljaj in javni dolgovi tudi niso povzročili krize, so njena posledica. Z rastjo primanjkljajev in javnega dolga so države reševale predvsem banke in preprečile gospodarsko in socialno katastrofo. Jaz imam sicer občutek, da s tem zategovanjem pasu v Sloveniji rešujemo tudi mi malo nemške banke.
Zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da se opravi splošna razprav glede odgovora predsednika Vlade.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O tem
predlogu bomo odločali jutri.
In še vprašanje predsedniku Vlade iz vrst vladajoče koalicije. Postavil ga bo gospod Rihard Braniselj iz Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani premier, predsednik kolegice, kolegi, ministrski zbor!
Minuli meseci so minili v znamenju dolgotrajnih pogajanj Vlade Republike Slovenije s sindikati. Rezultat je podpisani sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev ter sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, s katerim bomo letos privarčevali 500 milijonov evrov in prihodnje leto 700 petdeset milijonov evrov.
Zavedamo se, da gre za prvi pomemben korak pri izhodu iz krize, vendar pa ni zadosten korak, da bi Slovenija iz krize tudi izšla. S sprejetim zakonom smo v določeni meri omejili odlive iz proračuna, Vlada je sicer celo vrsto ukrepov za prihodkovno stran proračuna že vključila v sam Zakon o uravnoteženju javnih financ, a na prihodkovni strani bo treba storiti še marsikaj več.
Spoštovani predsednik! Državljani in državljani Republike Slovenije od nas pričakujejo ukrepe in reforme tudi na drugih področjih, ki bi Slovenijo rešili iz trenutne finančne krize in jo popeljali na pot napredka.
Sprašujem vas:
Kateri so ti ukrepi in reforme, ki jih bo Vlada Republike Slovenije še predlagala?
Hvala lepa za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Sprašujete v bistvu o tem, kar si je vlada zadala pod nalogo uskladitve novega socialnega sporazuma. Hkrati, ko sta se pripravljala ta zakon o uravnoteženju javnih financ in rebalans proračuna, smo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta uspeli uskladiti s socialnimi partnerji tudi izhodišča za nov socialni sporazum. Ta izhodišča smo v obliki partnerstva za razvojni izhod iz krize ponudili tudi opoziciji. Žal je opozicija sodelovanje v tem projektu zavrnila. Glede na zahtevnost korakov, ki nas čakajo, želimo tako kot smo to naredili s tem paketom okoli rebalansa proračuna, s socialnimi partnerji doseči čim višjo stopnjo soglasja, predvsem ko bo šlo za določene strukturne prilagoditve, ki jih Slovenija potrebuje za to, da bo bolj konkurenčno gospodarstvo, da bomo dosegali večjo gospodarsko rast na tej podlagi, večjo zaposlenost in s tem tudi večje prihodke, ko gre za proračun, kar mnoge izrecno zanima.
V teh izhodiščih za nov socialni sporazum je vlada ponudila konkretne korake, na podlagi katerih bi izboljšali poslovno okolje, odpravili kreditni krč in spremenili naš trg dela v smeri po eni strani večje prožnosti in po drugi strani v smeri večje varnosti. Naredili bi nekatere nujne korake pri boljši organizaciji zdravstvenega sistema in tudi prilagodili naš pokojninski sistem srednjeročni, če se da, tudi dolgoročni demografski sliki. Tu je na nekaterih področjih socialni dialog že doslej postregel, če že ne z nekaterimi približki kompromisov, pa vsaj s čisto sliko, zato računamo, da bomo prišli do, recimo, parlamentarnih počitnic, naš cilj je bil sicer tam do 20. junija, do podpisa tega socialnega sporazuma. Tehnični rok je, kot sem rekel, 20. junij, pa tudi če se vse skupaj potegne tja do časa, ko bo šel parlament na parlamentarne počitnice, bo to še vedno znotraj tega roka realnega časa.
Tu za razliko od mnogih razprav o tako imenovani pokojninski reformi v zadnjih letih, pa tudi v zadnjih tednih, smatramo, da je težišče predvsem na tistih ukrepih, ki izboljšujejo konkurenčne pogoje slovenskega gospodarstva. In znotraj tega je najbrž ključna reforma trga dela. To je danes neka ločnica med konkurenčnimi	in	nekonkurenčnimi
gospodarskimi okolji v Evropi. Španija, recimo, ko se že toliko omenja v Državnem zboru danes, ima takšne probleme predvsem zaradi te točke. In danes imate primere, ko španska tovarna Seat, ki zaposluje na 10 tisoče ljudi, enostavno seli proizvodne obrate na Češko, ker je tam pač bolj fleksibilen trg dela. Španski pa, ker še ni doživel reforme, pač ni. Tudi Nemčija se je, recimo, soočala s tem problemom in pred temi
15
DZ/VI/3. seja
Schroederjevimi reformami trga dela je bila brezposelnost tam rekordna. Danes, po izvedenih reformah, je kljub krizi brezposelnost v Nemčiji rekordno nizka. In to je glavna ločnica. Računamo, da bo v ta del pogajanj vloženih največ naporov in tu bo seveda potrebna fleksibilnost vseh socialnih partnerjev. Prej bomo tu prišli do dogovora, do sporazuma, prej bo Slovenija začela postajati bolj konkurenčno okolje, prej bomo privabili tudi več tujih investicij, prej bodo tudi slovenski podjetniki več investirali. Več se bo investiralo in več bo novih delovnih mest, več bo novih delovnih mest, več bo zaposlenih, več bo zaposlenih, večji bodo prilivi v vse državne blagajne.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Zaključili smo s poslanskimi vprašanji predsedniku Vlade. Gospodu Janši se zahvaljujem za odgovore.
Prehajamo na vprašanj poslank in poslancev ministrici in ministrom. Najprej bo poslansko vprašanje postavil gospod Gašpar Gašpar Mišič, in sicer ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču, ki se je sicer za današnjo sejo opravičil.
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Gospodje ministri, predsednik Vlade!
Četudi gospoda ministra za finance danes ni med nami, bom postavil poslansko vprašanje in upam, da bom dobil do konca tedna odgovor v pisni obliki, da ne bodo čakali do zadnjega dneva, 30 dni. Moje vprašanje je zelo pomembno za razvoj države, še posebej sedaj v času svetovne gospodarske in finančne krize, ki je našo državo še posebej prizadela, in še posebej sedaj, ko govorimo o uravnoteženju javnih financ in spregledamo besedo "uravnoteženo", kar pomeni, da moramo tako na odhodkovni strani kot na prihodkovni strani delati, predvsem pa na prihodkovni strani, če hočemo, da se bo stanje v naši državi izboljšalo.
Državni zbor je dne 3. 5. 2010 sprejel Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki je bil objavljen 14. maja 2010 tudi v Uradnem listu in smo ga vsi državljani in državljanke lahko sprejeli, vendar zgodilo se je nekaj v nadaljevanju oziroma zgodilo se ni nič, kar bi se moralo zgoditi v skladu s tem sprejetim zakonom. Zakon določa, da se kapitalske naložbe države upravljajo na podlagi strategije upravljanja kapitalskih naložb, ki opredeljuje razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarja in družbenika družb ter strateške cilje Republike Slovenije kot lastnice kapitalskih družb oziroma naložb, načine doseganja ciljev, opredeljenih v sektorskih politikah, ter določitev strateških naložb in deleža Republike Slovenije v posamezni družbi, ki je potreben za varovanje strateških ciljev Republike Slovenije. Strategijo sprejme Državni zbor na predlog Vlade, predlog strategije pa
pripravi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije na podlagi sektorskih politik in ga po uskladitvi z ministrstvi, pristojnimi za pripravo sektorskih politik, predloži Vladi.
V praksi izvajanja zakona so se pokazale določene težave predvsem pri sprejemanju strateških dokumentov, na podlagi katerih deluje, in sicer strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije z dne 4. 3. 2011 je podaljšal rok za pripravo in sprejetje. Tako so bila pristojna ministrstva dolžna Agenciji posredovati sektorske politike do 30. aprila 2011 z namenom priprave predloga strategije na podlagi prejetih sektorskih politik in posredovanja v sprejetje Vladi. Slednja naj bi predlog strategije Državnemu zboru predložila najkasneje do 30. junija 2011. Priprava strategije je presegla omenjeni zakonski rok 30 dni, to se pravi do 30. junija ni bila pripravljena. Vlada se je le seznanila z delovno različico strategije upravljanja... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Čas se
je iztekel. Hvala.
Dobili boste pisni odgovor, glede na to, da je minister danes odsoten oziroma opravičen.
Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Mirko Brulc, in sicer ministru za zunanje zadeve gospodu Erjavcu.
Prosim.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani prisotni!
Ministru za zunanje zadeve postavljam naslednje vprašanje:
Zakaj se je Vlada odločila imenovati dr. Dimitrija Rupla na položaj generalnega konzula ob dejstvu, da je dr. Rupel pred kratkim dopolnil 66 let in bo generalni konzulat lahko vodil le slabi dve leti, saj Zakon o zunanjih zadevah v 27. členu določa, da vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starost,običajno pa mandat traja 4 leta?
Kako lahko pojasnite dejstvo, da je bil na položaj imenovan nekdo, ki najbrž izpolnjuje vsaj minimalne pogoje za upokojitev, Vlada pa ima v okviru varčevalnih ukrepov željo po takojšnjem upokojevanju tistih, ki izpolnjujejo te minimalne pogoje?
Javna izjava ministra, citiram, "da predčasni odpoklic generalne konzulke v Trstu naj ne bi bil politične narave", me seveda ne prepriča z ozirom na več kot 200 zamenjanih kadrov ob prihodu nove vlade prav zaradi političnih razlogov. Prosim ministra za ustni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro. Torej bom vprašanje uvrstil na naslednjo sejo Državnega zbora, če želite ustni odgovor.
16
DZ/VI/3. seja
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Tomaž Lisec, in sicer ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Spoštovani predstavniki Vlade!
Vprašanje za ministra za notranje zadeve. Spoštovani minister, v javnosti ter tudi med stroko se je v zadnjih letih predvsem pa verjetno v zadnjih mesecih še bolj intenzivno postavilo vprašanje, kako zagotoviti uspešen pregon kriminala v vseh oblikah. Pomembno vlogo pri tem pregonu kriminala ima vsekakor tožilstvo, ki je že v ustavi Republike Slovenije opredeljeno kot samostojen subjekt države, njegova natančna ureditev pa je zapisana v Zakonu o državnem tožilstvu. Od 1. aprila letošnjega leta spada Državno tožilstvo v skladu s spremembami Zakona o vladi in Zakona o državni upravi pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve, torej pod vaše resorno ministrstvo.
Sam se strinjam s tistimi, ki pravijo, da gre za spremembe, s katerimi želite verjetno izboljšati sistem, vendar pa vsi verjamemo, da samo zaradi prenosa pristojnosti te izboljšave niso samoumevne. Vsi se strinjamo, da je treba nekaj spremeniti, verjetno pa pomembno vlogo igra način dela in tudi notranja organizacija dela tožilstva. Očitno je, kar se kaže v praksi, da dosedanje sodelovanje policije, tožilstva in sodišč ni prinašalo najboljših rezultatov dela. Zato je bilo znotraj vašega ministrstva ustanovljen tudi poseben direktorat, ki bo skrbel za področje tožilstva.
Spoštovani minister! V zvezi s prenosom pristojnosti glede državnotožilske uprave z Ministrstva za pravosodje in javno upravo na vaše ministrstvo se v javnosti pojavljajo velika ugibanja o delovanje tega direktorata. Zato vas v tej priložnosti sprašujem:
Katere so naloge tega direktorata za državno tožilstvo?
Kakšna je kadrovska zasedba tega direktorata?
Najlepša hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa za vprašanje.
Zdi se mi tudi pomembno iz razloga, da širši javnosti povemo nekatere stvari, ki so se dogajale od 1. februarja do danes na to temo. In zato bom izkoristil to priliko.
Vi veste, da je bilo v samem začetku veliko govora o tem, kakšne težave to bodo, da je to unikat v Evropi in tako dalje. Imamo, mislim, tudi ustavno pobudo za presojo ustavnosti tega zakona. Ampak vendarle končni rezultat je tak, kakršnega bom v nadaljevanju predstavil. V vmesnem obdobju je bilo kar nekaj težav. Mislim, da so se pojavljale precej zlonamerno s strani določenih krogov, ki so v medijih prikazovali, kako bo tožilstvo prešlo pod okrilje
policije. Temu seveda ni tako in temu ne more biti tako. To vedo vsi tisti, ki poznajo zakonodajo s področja tožilstva, kot tisti, ki poznajo zakonodajo s področja policije in tožilstva.
Še nekaj je bilo značilno. Kar veliko je bilo pisanja v medijih, kako bo ta direktorat vodil nekdo, ki je namestnik generalnega direktorja policije in tako dalje, s čimer so, jaz bom rekel, zlobni jeziki, drugače težko temu rečemo, hoteli prikazati, da imajo prav že od samega februarja. Realno stanje je pa naslednje. Nam je uspelo sestaviti direktorat za tožilstvo. Jaz sem posebej vztrajal pri tem, da je to direktorat iz temeljnega razloga, da lahko zadevo tudi na zunaj, bom rekel, izenačimo s policijo. V ministrstvu obstaja poseben direktorat, ki se ukvarja z vprašanji nadzora in usmerjanja policije. Zato se mi je zdelo pomembno, da nastane enakovredna služba, da enakovredno težo damo službi, ki se bo ukvarjala s tožilstvom, in nastal je direktorat za tožilstvo. Ta direktorat ima dva sektorja. Mi smo imeli kar veliko ponudb oziroma veliko želja, prošenj, če želite, ljudi, ki bi želeli delati v tem direktoratu. Nekateri so bili zunanji, nekateri so bili z Ministrstva za pravosodja in javno upravo. Kar nekaj prošenj je bilo tudi iz Policije.
Realnost je danes naslednja. V Direktoratu za tožilstvo je sistemiziranih 12 delovnih mest. V tem trenutku imamo popolnjenih sedem delovnih mest. Ta poteza je bila z moje strani narejena namenoma, da skušamo popolniti direktorat v skladu z nalogami. Nihče nima danes prave predstave, kakšna je količina nalog, ker na prejšnjem ministrstvu, to je pravosodnem, so to opravljali različni ljudje, ki so se ukvarjali tudi s sodišči. Kadrovska sestava je pa naslednja: 6 je uradnikov z univerzitetno izobrazbo, diplomiranih pravnikov s pravosodnimi izpiti. Vsi ti ljudje so delali na nekdanjem Ministrstvu za pravosodje in vsi ti ljudje so že imeli opravka z nalogami Ministrstva za pravosodje do tožilske organizacije. Tako da gre samo za njihov prenos. Ena je seveda poslovna sekretarka.
Tudi direktor direktorata oziroma vršilec dolžnosti direktorja direktorata v tem trenutku prihaja z Ministrstva za pravosodje. Sčasoma bo očitno prihajalo do tega, da se bo količina nalog večala. Računamo tudi na kakšnega dodeljenega tožilca v času, ki prihaja. Ampak kot sem rekel, postopoma.
Kaj so torej glavne naloge tega direktorata? V glavnem se direktorat ukvarja s pripravo oziroma sodeluje pri pripravi predpisov s področja organizacije in poslovanja državnih tožilstev, položajem pristojnosti državnih tožilstev, položajem pravic in obveznosti državnih tožilcev ter seveda opravlja posredne in neposredne nadzore nad upravljanjem zadev državnotožilske uprave. Obravnava tudi nadzorstvene pritožbe nad delom državnega tožilstva v zvezi z varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in še vrsto drugih nalog, ki bi jih lahko naštel, vendar časa mi zmanjkuje. Rekel bom pa tako, opravlja vse tiste
17
DZ/VI/3. seja
naloge, ki jih je opravljalo Ministrstvo za pravosodje v preteklem mandatu oziroma do sedaj, ampak so jih opravljale različne službe znotraj tega ministrstva in tam je bila situacija takšna, da so delali tako za sodišča kot za tožilstvo, danes delajo samo za tožilstvo in opravljajo v zvezi s tem vse druge naloge, ki so predpisane v Zakonu o državnem tožilstvu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Lisec, prosim.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, minister, za izčrpen odgovor, vendar pa mi dovolite, da vam zastavim dopolnilno vprašanje s tega področja, za katerega menim, da bi imel odgovor pomembne posledice tako za učinkovito delo tožilstva, direktorata in pa verjamem tudi za delo sodišča in pa policije.
Glede na to, da bi moral generalni državni tožilec že januarja pripraviti predlog politike pregona, pa to ni storjeno, vas sprašujem:
Ali lahko in kako lahko ta zakasnitev vpliva na delo vas kot ministra oziroma ministrstva in tudi na delo državnih tožilcev?
Za odgovor se vam zahvaljujem.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister, izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa za priložnost, da še te naloge naštejem in odgovorim tudi na vaše dopolnilno vprašanje.
Direktorat se ukvarja tudi z vso razpisno dokumentacijo, kar je potrebno za imenovanja tožilcev, njihovimi štipendijami in štipendijsko politiko, priznanja, stalnega izobraževanja, vezano na državnotožilski svet, opravlja tudi še nekatere druge naloge, vezane na poravnalce in pa izdajo recimo službenih izkaznic.
Bistvo vašega dopolnilnega vprašanja je v državnotožilski politiki. O državnotožilski politiki, ki jo danes sprejme generalni državni tožilec, smo v tej dvorani lansko leto kar veliko govorili. Vi veste, da je bilo veliko nasprotovanja tudi iz strokovnih krogov, naj opozorim na stališče dr. Beleta, ki je izjemno nasprotoval temu. Ampak realno stanje je danes naslednje: politiko pregona je dolžan pripraviti generalni državni tožilec. Zakon pravi, da mora to storiti en mesec po imenovanju, po konstituiranju Državnotožilskega sveta. Ta je bil konstituiran 13. 12. 2012. To se pravi, da bi v času, ko sem jaz prihajal na Ministrstvo za notranje zadeve oziroma v času, ko je prihajal ta tožilski del k nam, ta politika morala že biti sprejeta. Jaz sem 8. 5. tožilca prosil, da pojasni, kako daleč je ta dokument, kje je, kdaj lahko pričakujemo njegov nastanek. Odgovor je nekako takšen, da je v nastajanju in v nekem osnutku.
Zdi se mi, da je to kar precej časa, torej zamujamo pravzaprav že pol leta, ampak
pustimo ta čas tudi generalnemu državnemu tožilcu, da svoje opravi. Jaz računam da bo to čim prej opravljeno, ker na ta dokument je vezano še marsikaj tistega, kar se bo v bodoče dogajalo.
Naj pa izkoristim še to minuto časa, da rečem še nekaj besed. Vi boste dobili spremembo oziroma novelo zakona o Generalnem državnem tožilstvu na mizo, mislim, da že v naslednje mesecu. Gre samo za tehnični popravek,, tako da smo besede "Ministrstvo za pravosodje" nadomestili z besedami "Ministrstvo za notranje zadeve", torej gre samo za prenos pristojnosti. Čedalje bolj pa me prepričuje situacija na terenu, zlasti pa pogovori s tožilci, tudi danes sem imel možnost se pogovarjati z njimi, in to lahko kar javno napovem, da bomo morali poseči v državnotožilski zakon jeseni malo globlje. Že danes pa lahko zagotovim, da ne bo šlo za tisto, kar bodo mediji pisali ali pa kar bo opozicija govorila, za poskus razrešitve gospoda Fišerja ali pa kaj takšnega. Ne, šlo bo za krepitev vloge, ki jo tožilska organizacija in generalni državni tožilec mora imeti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospa Alenka Pavlič bo postavila poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonetu Černaču.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Ministra za infrastrukturo in prostor sprašujem. V preteklih letih smo bili priča pritiskom s strani Avstrije, ki je od nas zahtevala, da prepovemo tovorni promet skozi Karavanški predor. Zaradi omejenega režima so nastajali nepopisni zastoji, ki so vplivali tako na tovorni promet kot na migracijo prebivalcev, še posebej dnevno, to je zaposlenih, ki delajo v Avstriji in se dnevno prevažajo skozi tunel. Vemo tudi, da je turistična sezona pred vrati, Karavanški tunel pa je okno v svet oziroma najkrajša pot med Evropo in Balkanom, za vse logiste in prevoznike pa najbližja in najcenejša. Glede na to, da se nahajamo v hudih časih, ko se gorivo draži na mesečni ravni in ko znižujemo in racionaliziramo porabo na vseh področjih, bi zaprtje ali omejitev pomenila hud udarec za naša logistična in druga podjetja. Avstrija tudi za letos v poletnem času napoveduje ukrepe, in sicer delno ali popolno omejevanje tovornega prometa skozi Karavanke v turistični sezoni za težka vozila.
Ker karavanški plato sodi v sklop predora, me tudi zanima:
Kakšne načrte imate z razvojem tega območja, ki po izselitvi carinskega dela postaja območje duhov in ali ga nameravate prenesti na občino Jesenice?
In še to. V današnjem dnevnem časopisju sem prebrala, da boste za 170 tisoč evrov prenavljali cestninske hišice na platoju Karavanke. Zato me zanima:
Zakaj boste pravzaprav to počeli, saj sploh še niso dotrajane?
18
DZ/VI/3. seja
Ali ima mogoče izbrano podjetje iz Brežic, ki bo opravljalo dela, kakršnokoli povezavo z ministrom za delo gospodom Vizjakom?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za vprašanje.
Glede tega slednjega oziroma zadnjega, to ni ravno vprašanje za ministra za infrastrukturo in prostor. Dars je naslovnik in tisti, ki naj odgovori na to, zakaj se odloča v zadnjem času za izjemno neracionalne in nerazumne poteze. Ena izmed njih je tudi ta, ki je bila omenjena, glede prenove teh hišic za 170 tisoč evrov, kot sem bil, tako kot vi, seznanjen iz medijev.
Karavanški predor je gotovo eden izmed pomembnih objektov na tem desetem evropskem	pomembnem	koridorju.
Pomembnosti tega prehoda se zavedata tako Republika Slovenija kot Republika Avstrija. Vse rešitve v povezavi s prometno pretočnostjo in varnostjo prometa v tem predoru, ki je bil zgrajen leta 1991, poskušamo reševati dogovorno. Je pa ena izmed točk, kjer tega dogovora doslej ni bilo mogoče doseči, tudi ga ni bilo mogoče doseči, kot ste sami pravilno ugotovili, v preteklih letih. Gre za interes po zapiranju prometa za tovorna vozila, težja od sedem ton in pol ob sobotah med peto uro zjutraj in dvanajsto uro dopoldan, v obdobju med 23. junijem in 1. septembrom. O vseh ostalih rešitvah, ki zadevajo varnost na tem območju in ob tej povečani varnosti zagotavljajo tudi normalno pretočnost, so se posamezniki, ki delujejo v okviru meddržavne skupine, marca meseca letos dogovorili in uskladili. Ostala je pa odprta točka, ki je najbolj pomembna za interese slovenskega gospodarstva in slovenskega prevozništva, in to je točka, ki govori o tem, da naj bi se promet za tovorna vozila, poudarjam za tovorna vozila, težja od sedem ton in pol, ob sobotah med peto uro zjutraj in dvanajsto popolnoma zapiral. Na naši strani se s tem seveda ne moremo strinjati. Jaz sem v zvezi s tem kolegici, ki je zadolžena za promet Republike Avstrije, v aprilu tudi posredoval naš predlog, konkreten predlog, ki bi po našem mnenju na ustrezen način uredil to vprašanje in ne bi ogrozil varnosti ljudi v predoru. Na ta odziv še čakamo. Upam, da se bomo v smislu tega predloga tudi dogovorili, ker bi na eni strani omogočil zadovoljevanje interesov našega gospodarstva, predvsem prevoznikov, ki jim ta vrata pomenijo pomembno krajšo pot v tem obdobju v našo državo, na drugi strani pa, če bi bilo sprejeto stališče oziroma predlog, ki smo ga predlagali, varnost vozil oziroma potnikov v predoru ne bi bila ogrožena. Na nek način se vsi skupaj zavedamo pomembnosti tega vprašanja, tudi tega, da je to vprašanje v veliki meri povezano z nekaterimi dogodki, ki so se dogajali v predorih, predvsem v Avstriji in v Švici v
preteklih letih, in tudi iz tega verjetno potem bojazen, da se kaj podobnega ne bi zgodilo na tem območju. Prepričani smo, da režim, ki smo ga predlagali in za katerega upamo, da bo tudi uveljavljen, omogoča na eni strani varnost potnikov in na drugi strani normalno pretočnost tovornih vozil nad sedem ton in pol; tudi v obdobju med 23. junijem in 1. septembrom letos, med peto uro zjutraj in dvanajsto uro dopoldne.
Dolgoročno je infrastruktura oziroma predor Karavanke predviden za nadgradnjo oziroma posodobitev s še eno predorsko cevjo. Načrti v tej smeri se pripravljajo, na tej točki državi sodelujeta. Gre za izjemno zahteven in velik projekt, ki naj bi se odvijal na ta način, da bi bil zaključen nekje v letu 2019 oziroma 2020. Po našem mnenju gre tudi za enega izmed projektov, ki bo pomembno vplival na pretočnost na tem izjemno pomembnem 10. koridorju, in računam, da bo tudi pritisk na te omejitve, ko bo projekt konkretneje dogovorjen, manjši.
Glede ostalega mislim, da vsa tista območja, ne samo v tem konkretnem primeru, tudi v drugih primerih, ki so izgubila namen in vsebino in dejavnosti, ki so jih imela v preteklosti, je pametno izkoristiti za takšno ali drugačno logistično platformo. Če se bo ta interes izkazal in če bo ta interes konkreten, potem lahko razmišljamo tudi v tej smeri, ki je bila v vašem vprašanju izpostavljena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Alenka Pavlič, zahteva za dopolnitev odgovora.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Pozorno sem vas poslušala, pa bi vseeno želela še vaš bolj konkreten odgovor, kako mislite ravnati, če do predlaganega ukrepa pride. Se pravi, vi ste dejali, da ste kolegicam naročili, da pogledajo. Zanima me:
Kaj konkretno, v kateri smeri razmišljate, kako boste ravnali, kako lahko pomagate tem našim prevoznikom in ali lahko naši prevozniki ra č unajo na povrnitev stroškov, ki bi jih imeli v primeru daljše poti zaradi napovedanih ukrepov?
Pa še vprašanje, glede na to, da ste omenili gradnjo druge cevi, me zanima:
Kdaj nameravate začeti z gradnjo?
Vi ste povedali, da nameravate zaključiti, mene pa zanima, kdaj se bodo začela dela. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to dodatno vprašanje.
Prepričan sem, da bomo v teh pogovorih uspeli in da do te popolne zapore ne bo prišlo. Mi smo predlagali kolegom z avstrijske strani, da se ta varnost zagotovi na takšen način, da v primeru, ko prihaja do povečanega prometa, v tistem obdobju občasno spuščamo
19
DZ/VI/3. seja
skozi tunel tovorna vozila, težja od sedih ton in pol. Mislim, da bi to zagotovilo na eni strani varnost in na drugi strani omogočilo normalno pretočnost. Za Republiko Slovenijo in za njene gospodarske interese ni sprejemljiva nobena obvozna pot preko ravni avstrijske države, menimo, da za to ni nobene potrebe.
Konkretizacija projekta karavanški predor pa trenutno še ni narejena, tako da vam bom lahko odgovor na to vprašanje lahko posredoval nekje do sredine letošnjega leta, ko bo, računam, zaključen nacionalni program razvoja prometne infrastrukture na območju Republike Slovenije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ja,
izvolite gospa Pavlič, predlog za razpravo.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Želela bi in prosim, glede na to, da se mi zdi, da je problem logistike pomemben za celotno Slovenijo, ravno tako za razvoj turizma in gospodarstva, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena o tem opravi razprava, in sicer splošna razprava o ukrepih v zvezi z zapiranjem karavanškega tunela v času poletne turistične sezone. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro. O vašem predlogu bomo odločali jutri.
Naslednje vprašanje bo zastavila gospa Renata Brunskole, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
Prosim.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Postavljam naslednje ustno vprašanje in želim tudi na naslednji seji ustni odgovor. Ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča sprašujem v zvezi s potekom projekta izgradnje mreže regionalnih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji:
Koliko regionalnih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji načrtuje pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da jih bo izvedlo?
Varstvo okolja, varstvo narave in upoštevanje evropskih okoljevarstvenih standardov ter normativov so tudi za Republiko Slovenijo ene izmed najpomembnejših smernic delovanja in razvoja. Torej, tudi na področju gospodarstva je izkazana večja pozornost proizvodnjam in dejavnostim, ki so v koraku z ekološkimi, okoljevarstvenimi smernicami.
Poleg vprašanja o številu predvidenih centrov v Sloveniji in predvsem tudi v povezavi z možnostjo koriščenja evropskih kohezijskih sredstev me še posebej zanima terminski plan izvedbe tovrstnega projekta na območju jugovzhodne Slovenije, to je CEROD 2. faza, Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
Obstajata namreč dva problema. Na eni strani odlagališče Leskovec ni pridobilo okoljevarstvenega dovoljenja, zato je okoljski inšpektor 23. aprila 2012 z odločbo prepovedal
obratovanje odlagališča za nenevarne odpadke. Sedaj je CEROD prejel začasno dovoljenje za odlaganje odpadkov. Treba je postaviti čistilno napravo na odlagališču, ki je sedaj v postopku izgradnje, izcedne vode pa se sedaj vozijo v Novo mesto.
Problem pa je podpis aneksa številka 4 k pogodbi o sofinanciranju izgradnje projekta. Namreč, posavske občine Krško, Brežice in Sevnica imajo pripombe na projekt CEROD in način sofinanciranja in zahtevajo preverbo tehničnih rešitev in finančno upravičenost projekta. Obstaja bojazen, da bi projekt, in sklep iz lanskega leta padel. V drugi polovici leta je bil že izdan sklep o možnosti koriščenja odobrenih evropskih sredstev in bi na ta način, ker se posavske občine ne strinjajo in bi poskrbele zase, morebiti potem odvažale odpadke kam drugam, morda proti Štajerski, Celju ali kam drugam, težave Bele krajine in Dolenjske pa bodo ostale.
Naj tudi povem, da je že v februarju 2012 razpisna dokumentacija na bivšem ministrstvu za okolje in prostor za izbor izvajalca NBO in je še vedno v pregledu.
Prosim za ustni odgovor ministra Bogoviča na naslednji seji.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ja, bom
uvrstil vprašanje na naslednjo sejo.
Naslednje vprašanje bo postavila mag. Katarina Hočevar, in sicer ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Moje poslansko vprašanje je namenjeno ministru za zdravje, gospodu Gantarju, in sicer v zvezi s projektom e-zdravje. V Državljanski listi smo zagovorniki enostavne in vitke javne uprave, kamor sodijo tudi informacijske rešitve in uveljavljanje načela, da naj javne institucije od državljanov ne zahtevajo ničesar, kar že vedo oziroma kar lahko storijo same. V zvezi s tem je bil eden večjih projektov informatizacije javnih storitev projekt e-zdravje začet v letu 2008.
Zanima me, spoštovani gospod
minister:
Kako kaže s projektom, kakšna je časovnica, ali bo zaključen v letu 2015, kot je bilo sprva predvideno?
In sicer predvsem zato, ker zadnje poročilo o statusu in napredku projekta lahko zasledimo na internetu in je staro že leto dni. V zvezi s tem pa bi se konkretneje dotaknila zdravstvene storitve naročanja na specialistične preglede. Nedopustno se mi namreč zdi, da v tej dobi informacijske tehnologije naše državljane pošiljamo od vrat do vrat.
Zato nas zanima:
Kdaj bo uveljavljen postopek, ki bo prijazen do državljanov in jim bodo informacijske rešitve omogočale, da se pri zdravniku izdana
20
DZ/VI/3. seja
napotnica za specialistični pregled neposredno uvrsti na čakalno listo pri specialistih?
Najlepša hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister, izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!
Hvala za vprašanje. Projekt e-zdravje je eden pomembnejših projektov in predvsem zdaj je toliko bolj pomemben, glede na to, da so iz znanih razlogov omejene na nek način druge investicije in da ta projekt sodi pa v financiranje s strani Evropske skupnosti. V lanskem letu je bil ustanovljen sektor za e-zdravje. Rezultat je že tudi zdaj nekaj javnih razpisov, ki so bili v tem času objavljeni. Ta, ki sodi v neko podskupino e-naročanje, je predviden za objavo v tem mesecu. To bi pomenilo, da bi bilo po planu pričakovati izbiro za izvajalce za implementacijo te storitve v avgustu in potem v letu 2013, seveda v upanju, da bo to v resnici tudi steklo.
Je pa to samo eden od projektov neke velike celote, kjer je še dejansko veliko dela. Kar nekaj je bilo zamujenega, glede na to, da se je več delalo na strojni opremi kot na vsebini. Se pravi, manjka kar nekaj šifrantov in tako naprej z različnih področij. S tem da upam, da bosta e-naročanje in tudi e-recept v drugem letu, se pravi v prvi polovici ali pa vsaj v drugem letu, tudi v resnici stekla. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Naslednje poslansko vprašanje, mag. Majda Potrata, in sicer bo kolegica Potrata zastavila poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospodje ministri, poslanke in poslanci!
V skladu z 247. členom Poslovnika pričakujem, da mi bo pristojni minister ogovoril ustno na naslednji seji.
Moje poslansko vprašanje pa izvira iz debate o rebalansu proračuna, o rezanju sredstev na mega ministrstvu, kjer je bilo opaziti, da je šport ostal v popolni senci vseh drugih rezanj. Minister je govoril o tem, da bo eno tretjino sredstev odvzel kulturi, ve se, koliko sredstev znanosti, visokemu šolstvu in izobraževanju. Pri tem pa je zamolčal, da bo tudi šport tisti, ki mu bo odrezal kar tretjino sredstev. Namreč, rebalans leta 2011 je športu namenil 33,3 milijone sredstev, proračun 2012 jih je namenjal 34,6 milijonov, rebalans leta 2012 pa 20,7 milijonov sredstev. Ampak to ni edina stvar, ki vznemirja športno javnost v zadnjih časih. Komaj se je pomirila zgodba z umaknjenimi pogodbami za trenerje, se je oglasila zgodba v zvezi z razrešitvijo posameznih funkcionarjev bodisi strokovnega sveta za šport ali pa kakšnih drugih dogodkov v zvezi s tem. Zadnja stvar, ki je pred nami, je pa Predlog zakona o
spremembah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Če strnem vse to, kar je bilo mogoče tudi prebrati v sredstvih javnega obveščanja, kjer je bilo veliko podtikanj in laži in demantijev, potem seveda moram vprašati ministra:
S katerimi ukrepi namerava Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport uresničiti zavezo iz koalicijskega sporazuma o povečanju vpliva civilne športne javnosti pri upravljanju v športu?
Namreč, kar v rokah ene osebe bo za dobršen čas odločanje o finančnih sredstvih. Direktor direktorata za šport, brez pripisa v. d., je tudi direktor Fundacije za šport. Če pogledate, kako je rešeno vprašanje postavljanja članov Fundacije za šport, potem vidite, kam se pravzaprav seli interes. V resnici me zanima, ali je mogoče po vseh predvidenih ukrepih res trditi, da ne gre za ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro.
Vaše vprašanje bomo uvrstili na naslednjo sejo Državnega zbora, da boste dobili ustni odgovor.
Naslednje vprašanje pa bo zastavila kolegica mag. Barbara Žgajner Tavš, in sicer ministru za obrambo gospodu Alešu Hojsu.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani minister!
Začela bom s koalicijsko pogodbo, kjer je Vlada med drugim zapisala, da si bo prizadevala za decentralizacijo države, za kakovostno, učinkovito in pošteno upravljanje z državo po načelu, da država in vse institucije javnega sektorja služijo kot servis državljanom in gospodarstvu ter jim ne predstavljajo ovire. Ne nazadnje je v koalicijski pogodbi tudi zapisano, da se standard posameznih regij ne bo zniževal.
Zakaj sem začela s koalicijsko pogodbo? Zato ker je po meni dostopnih informacijah Vlada Republike Slovenije pred nekaj meseci sprejela sklep, da morajo posamezna ministrstva in njihove službe v sestavi do 30. junija 2012 pripraviti predlog reorganizacije znotraj posameznih ministrstev v smislu racionalizacije državnih organov. O tem je danes govoril tudi predsednik Vlade v odgovorih na poslanska vprašanja in sicer je z zelo ciničnim pridihom dejal, da bo veliko institucij izbrisanih iz seznama do konca junija letos. Bojim se, da bodo na ta način izgubile predvsem posamezne regije in ljudje, ki živijo v oddaljenih regijah, na račun zaposlovanja v kabinetu predsednika Vlade. Ampak, ker ga ni, mi je žal. Verjetno bi bilo to vprašanje bolj na mestu postaviti njemu.
Da gremo na konkretno področje. Nadaljevala bom s to vladno reorganizacijo, ki ima konkretno v zasavski regiji že prve učinke. Praktično čez noč so bili delavci Uprave za javna plačila obveščeni o tem, da njihove izpostave ne bo več. Praktično čez noč. Podobna zgodba naj
21
DZ/VI/3. seja
bi se odvijala v okviru centrov za socialno delo. En del pristojnosti naj bi se priključil upravnim enotam, drugi del pristojnosti naj bi se odvzel posameznim, trboveljskemu, zagorskemu in hrastniškemu, in priključil Centru za socialno delo Domžale. Med drugim je selitev iz Zasavja doletela tudi požarno inšpekcijo.
In zdaj k tistemu, kar se dotika konkretno vas, spoštovani minister za obrambo. Naslednja služba na vladnem odstrelu naj bi bila zasavska izpostava Uprave za zaščito in reševanje oziroma konkretno Regijski center za obveščanje Trbovlje na številki 112. Verjamem, da tako vi kot jaz in vsi poslanke in poslanci v Državnem zboru vemo, kaj pomeni ukinitev regijskih postaj Uprave za zaščito in reševanje oziroma t. i. centrov za obveščanje, posebej v takšnih regijah, ki so izjemno specifične zaradi različnih dejavnikov, pa o tem morda kasneje.
Skratka, sprašujem vas in želim konkreten odgovor:
Ali razmišljate o ukinitvi regijskega centra za obveščanje s sedežem v Trbovljah?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister Hojc.
ALEŠ HOJS: Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci!
Tudi jaz bom začel s koalicijsko pogodbo. V drugem delu koalicijske pogodbe se je koalicija nedvomno zavezala, da bo v želji po varčevanju in v želji po tem, da naredi državno upravo bolj vitko, reorganizirala tudi funkcioniranje oziroma delovanje regijskih centrov za obveščanje. To je napisala v duhu, želji po tem, da se vsi ti centri, ki danes v državi delujejo, tako na področju policije, obrambe, Darsa, železnice in še mnogo drugih centrov je, naredila to organizacijo bolj vitko in stroškovno učinkovito.
Postregel bi z nekaj podatki. Kot veste, je Ministrstvo za obrambo v letih od 2008 do danes izgubilo več kot 240 milijonov evrov. Seveda vsa ta izguba ne more iti na račun Slovenske vojske, ampak gre tudi na račun Uprave za zaščito in reševanje. V letošnjem letu je bilo to znižanje veliko 103 milijone evrov in je jasno, da je treba tudi na področju Uprave za zaščito in reševanje varčevati.
To varčevanje v največji meri ne bo šlo na račun usposobljenosti oziroma tistih aktivnosti, ki so potrebne za vzdrževanje centrov in s tem posledično pomoči ljudem v primeru naravnih in drugih nesreč, bo pa to varčevanje gotovo šlo: prvič, na račun tistih infrastrukturnih projektov, ki se bodo prolongirali oziroma v naslednjih letih ne bodo izvedeni, in v samem pregledu o tem, koliko in kje je kakšen od centrov obremenjen.
Kot veste, je v Sloveniji 13 teh centrov za obveščanje s področja Uprave za zaščito in reševanje. Naj jih na hitro naštejem: Brežice, Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica, Postojna,
Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje. Osebno sem naročil, da se za vse te centre pripravi analiza, ki bo pokazala, kako in koliko je kateri od teh centrov obremenjen. Moram povedati, da se že danes na podlagi prvih osnutkov analize kaže, da so ti centri obremenjeni v razmerju 1 : 5. Žal moram povedati, da je ravno center v Trbovljah eden tistih, ki so najmanj obremenjeni.
Ob tem moram povedati, da sem vesel, da koalicija ni sprejela amandmajev opozicije oziroma se moram popraviti, ne opozicije, da ni sprejela amandmajev Pozitivne Slovenije, ki je zneske ministrstvu znižala s predlaganimi amandmaji še za dodatnih 140 milijonov evrov. V tem primeru se najbrž ne bi pogovarjali samo o redukciji teh centrov oziroma na splošno vseh centrov v Sloveniji, ampak tudi o tem, da ne bi bilo mogoče zagotavljati niti plač, pa ne samo na upravi, tudi v vojski ne.
Trenutno poteka analiza, o kateri sem govoril. Vse dejavnosti centra so v tem trenutku neokrnjene, se pravi, tako samega centra za obveščanje kot vseh drugih postrojenj na tem centru in šele na podlagi opravljene analize bom lahko odgovoril na vaše vprašanje o tem, ali se bo center v Trbovljah zaprl ali ne. Če bo to eden od centrov, ki so najmanj obremenjeni, in če bo to eden od centrov, s katerimi bomo lahko na podlagi zaprtja zadeve prenesli na ostale centre, bo to gotovo prizadelo tudi ta center v Trbovljah. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Barbara Žgajner Tavš bo zahtevala dopolnitev odgovora.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Minister, najprej bom rekla, da se ne šaliti. Omenili ste amandmaje Pozitivne Slovenije k rebalansu proračuna. Na seji matičnega delovnega telesa vas ni bilo, vsaj jaz vas nisem videla. Je pa dejstvo, da smo opozicijski poslanci morali pripraviti edini v tej državi amandmaje tako, kot se šika - če smo hoteli nekam dati, smo morali nekje vzeti. In, mimogrede, nismo jemali regijskim centrom za obveščanje.
Ko ste omenili analizo, ki je bila opravljena, in dejstvo, da naj bi bila zasavska izpostava med najmanj obremenjenimi, vas istočasno sprašujem:
Ali se zavedate morebitnih posledic, če bi zasavsko izpostavo preselili v Ljubljano ali Celje?
Oba kraja sta od Trbovelj, če vzamem center Zasavja, oddaljena približno 60 kilometrov, ob izjemno slabih avtocestnih povezavah, minister.
Še eno dejstvo: če bi se, na primer, center združil z ljubljanskim oziroma preselil v Ljubljano - poplave leta 2010 v Trbovljah in Ljubljani. Konkreten primer: v Trbovljah je bilo v nekaj urah več kot 600 klicev, v Ljubljani več kot tisoč. Pa mi povejte, kako bi lahko uspešno in
22
DZ/VI/3. seja
učinkovito odreagirala služba, ki bi bila združena v eno, ob dejstvu, ki sem ga omenila prej, da je treba v Zasavju upoštevati določene specifike, in dejstvo, da je Zasavje med najgosteje poseljenimi regijami!
Še enkrat vas prosim, glede na to, da verjamem, da se v tej vladi odločitve sprejemajo čez noč in da bo 30. junij zelo hitro tukaj, verjamem, da prve analize imate in tudi usmeritve:
Ali bo Regijski center za obveščanje Trbovlje doletela podobna usoda, kot je doletela pred nekaj dnevi Upravo za javna plačila?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister.
ALEŠ HOJS: Spoštovana poslanka, še enkrat naj bom jasen. Nisem govoril o tem, da ste vi predlagali, da se vzame Upravi za zaščito in reševanje, ampak predlagali ste, da se na področju Generalštaba, se pravi Slovenske vojske, vzame dodatnih 140 milijonov evrov v proračunu. Če bi bili ti amandmaji sprejeti, ne bi bilo drugega izhoda, kot da se vzame tudi Upravi za zaščito in reševanje.
Kar se tiče vašega vprašanja, naj ponovno poudarim, da regijski center ne zajema samo centre za obveščanje. Regijski centri zajemajo tako centre za obveščanje, vso logistično podporo, reševalce, ki so tam, opremo in vse ostalo. Najbrž se boste strinjali, da v sodobni komunikacijski družbi pravzaprav ni pomembno, kje nekdo sedi in dviguje telefon. Najbrž lahko telefon dvigne nekdo tudi v Ljubljani ali v Celju, če imamo same reševalce oziroma logistično podporo še vedno na lokaciji Trbovelj. In še enkrat vam odgovarjam, da v tem trenutku končna analiza stanja obremenjenosti posameznih regijskih centrov ni končana. Povedal sem, da je regijski center v Trbovljah glede na preliminarne rezultate eden manj obremenjenih v državi, in lahko vam povem samo to, da bo končna odločitev o zaprtju tega, drugega ali katerega koli sprejeta v skladu s strokovno odločitvijo. In ne verjamem, da bo ta odločitev sprejeta pred 30. 6. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Barbara Žgajner Tavš, proceduralni predlog.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Tudi sama bom prosila, da se o odgovoru ministra opravi širša razprava na prihodnji seji Državnega zbora.	Minister, ne morem
se strinjati, da je o tako pomembnih zadevah čisto vseeno, kje kdo dvigne telefon. Gre za specifiko določenega okolja, minister. Verjamem, da operater v Ljubljani ne ve, kje je Terezija v Trbovljah. V primeru, ko pride do nesreče, je še kako pomembno, da operater na klicnem centru ve, kam mora poslati nujno pomoč. In tu štejejo minute. Bojim se, da s preveliko lahkotnostjo celotna vlada sprejema tako pomembne ukrepe - vi jih imenujete
racionalizacija - na področju tako pomembnih služb.
Ja, res je, Regijski center za obveščanje v Trbovljah ima tradicijo. In zelo dobro organizirano mrežo pomoči s številnimi službami, od prostovoljnih enot, gasilskega društva do zdravstvene oskrbe. Gre za zelo dobro vkomponiran sistem delovanja. Verjamem, da se tukaj strinjate, da je zasavski regijski center eden tistih, ki ima največ pohval o svojem delovanju. Mimogrede, v lanskem letu ni bilo niti ene bolniške. In ko tako zelo radi omenjate varčevanje tudi pri teh službah, naj vem povem, da naj bi po nekaterih ocenah selitev centra v Ljubljano z vso opremo stala 180 tisoč evrov. Prihrankov na kratek rok ni, ob dejstvu, minister, da Zasavje izgublja še eno pomembno državno institucijo.
Sprašujem:
Ali se bo na vzhodni in zahodni strani zgradil zid in dolina zalila z vodo, naredilo umetno jezero, ljudi pa izselilo?
Bojim se, da s temi varčevalnimi ukrepi, s temi reorganizacijami drugega pravzaprav ne bo ostalo. Še enkrat želim spomniti na cinično pripomb predsednika Vlade na seji danes: "Veliko institucij bo izbrisanih s seznama." Tu, minister, ne gre zgolj za številke. Za temi institucijami so ljudje! Mislim, da je o tem smiselno, da opravimo razpravo, in o dejstvu, ki bi ga bilo dobro slišati, da nam Vlada predstavi, kakšen je njen načrt reorganizacije državnih služb v posameznih regijah.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O
vašem predlogu bomo odločali jutri.
Sedaj je na vrsti gospod Matjaž Zanoškar, ki bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolju gospodu Francu Bogoviču.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovana ministra, kolegice in kolegi!
Moje vprašanje, ki ga postavljam ministru za kmetijstvo in okolje, gospodu Francu Bogoviču, se nanaša na degradacijo okolja v zgornji Mežiški dolini. Približno 350 let je stara tradicija izkoriščanja svinčene rude v Mežiški dolini. V tem času so se menjali lastniki, tako domači kot tuji. Vsak od lastnikov je eksploatiral to žlahtno rudo, jo obdeloval v teh krajih in potem s svojim zaslužkom odšel. V Mežiški dolini pa ostala velika ekološka rana, ki se kaže v naravi, v naravnem okolju in seveda posredno tudi na zdravju ljudi in pogojih za življenje v tem okolju. Dobro se nam zdi na Koroškem, da je vlada v letu 2007 prepoznala zgornjo Mežiško dolino kot prostor, ki mu je treba pomagati s saniranjem tega degradiranega okolja. Takrat je bil sprejet odlok o pomoči in sanaciji zgornje Mežiške doline, vendar se potem ta odlok nekako ni izvajal. Saj vemo, da za vlado odlok ni najbolj obvezujoč, je nek dogovor, zato je potem bil tudi predlagan zakon o sprejemu ukrepov za saniranje zgornje Mežiške doline. Do tega
23
DZ/VI/3. seja
sprejema zakona ni prišlo. Danes pa vemo to, da se po odloku ta dinamika financiranja zelo zelo slabo odvija. Približno v treh letih prejšnje vlade je prišlo do izpada sredstev za 50 %. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, ki opravlja monitoring nad okoljem in tudi nad zdravjem ljudi, predvsem na tej najbolj občutljivi populaciji, kot so otroci do 7. leta, opozarja na to, da so ukrepi bili dobri, da so pokazali dobre rezultate. Vendar od tega trenutka naprej, ko smo nekje na sredini poti, se ukrepi ne izboljšujejo, ker pač gre za pomanjkanje sredstev. Gospodu ministru bi rekel to, pa tudi vsem vam, da dodatna sredstva oziroma sredstva za sanacijo zgornje Mežiške doline ne prestavljajo nek višji standard, nadstandard, pač pa predstavljajo normalne pogoje za življenje teh ljudi v tem okolju.
Zato na gospoda ministra naslavljam naslednja vprašanja. Pri izvajanju programa prihaja do zamika pri zagotavljanju sredstev. Tako se bodo v letu 2012 skoraj prepolovila. Zanima me:
Kdaj in kako bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zagotovilo ta sredstva?
Kot drugo me zanima:
Kakšne projekte v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje s temi sredstvi načrtuje in kdaj bo po mnenju ministrstva in ministra degradacija tal v Mežiški dolini končana?
To so vprašanja, na katere želim ustni odgovor gospoda ministra. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Bomo tudi vaše vprašanje uvrstili na naslednjo sejo, da boste dobili ustni odgovor.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Jerko Čehovin, in sicer odsotnemu ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Gospod predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi ministru za zdravje!
Žal mojega ministra, na katerega naslavljam vprašanje, ni tukaj, vendar prosim, da mi v skladu s poslovniškimi določili omogočite, da mi bo na eni od naslednjih sej odgovoril ustno. Danes sem, tako kot verjetno tudi večina vas, dobil neko vabilo v poštnem nabiralniku. To vabilo se nanaša na praznovanje 432-letnice Kobilarne Lipica; častitljiva zgodovina, zgodovina, polna vzponov in padcev. Nekaj teh padcev smo doživeli tudi v samostojni Sloveniji. Pred leti smo bili tudi zadovoljni, vsaj sodeč po sklepu Vlade, da bo ustanovila javni zavod Lipica, da_ se bodo zadeve urejale.
Žal iz poročila Računskega sodišča ne izhaja, da so zadeve takšne, kot bi morale biti. Namreč, Računsko sodišče je v reviziji izreklo mnenje o učinkovitosti ravnanja Kobilarne Lipica in Vlade pri ustanovitvi družbe Lipica Turizem, o nadzoru nad porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javne službe in o učinkovitosti ravnanja Kobilarne Lipica pri
razmejevanju prihodkov in odhodkov med Kobilarno Lipica in Lipico Turizem.
Ugotovili so, da je bilo ravnanje Kobilarne Lipica in Vlade pri ustanovitvi družbe Lipica Turizem neučinkovito. Kobilarna Lipica je s soglasjem Vlade leta 2007 na podlagi leto prej sprejete novele zakona ustanovila družbo za opravljanje gospodarske dejavnosti Lipica Turizem, ne da bi pripravila strateški načrt družbe ter primerne ekonomske in pravne analize. Kobilarna Lipica na družbo Lipica Turizem ni prenesla obveznosti do dobaviteljev in terjatev do kupcev, ki so nastale v Kobilarni Lipica iz izvajanja gospodarske dejavnosti, kljub temu da je bilo v pogodbi o prenosu dejavnosti to določeno.
Sporno je tudi neustrezno reševanje vprašanje nadzora in vodenja v Kobilarni Lipica v družbi Lipica turizem, saj dejstvo, da je vodja direktor, ki je hkrati direktor javnega zavoda, njen nadzorni organ pa je Svet Javnega zavoda Kobilarna Lipica, pomeni konflikt interesov in po mnenju Računskega sodišča predstavlja veliko tveganja za neupravičeno in nenamensko rabo sredstev Kobilarne Lipica v korist družbe Lipica Turizem. Direktorju Kobilarne Lipica pa Računsko sodišče očita, da je z delitvijo prihodkov in odhodkov med Kobilarno Lipica in družbo Lipica Turizem od prireditev dopustil, da je družba Lipica Turizem neupravičeno prejela sponzorska sredstva.
Spoštovani minister:
Kakšni so vaši načrti v zvezi s spoštovanjem popravljalnih ukrepov, ki jih je naložilo Računsko sodišče?
V	kakšnem roku načrtujete urediti sporna vprašanja?
Kako nameravate ločiti funkcijo skrbnika pogodbe od članstva v svetu Kobilarne Lipica?
Ali nameravate z ustrezno spremembo Zakona o Kobilarni Lipica začeti ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ustni odgovor. Se pravi, bo tudi to na naslednji seji. Hvala lepa.
Naslednje vprašanje postavlja gospod Franc Jurša, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonetu Črnaču.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik, lep pozdrav ministrom, ki so prisotni na današnji seji.
V	prejšnjem mandatu sem takrat še ministru za promet na sejah državnega zbora večkrat postavil vprašanje o problematiki povečanja tovornega prometa na relaciji Vučja vas-Ljutomer-Ormož ter v obratno smer. Gre predvsem za tovornjake, ki so v tranzitu preko države Slovenije, ki se nekako s to vožnjo izogibajo cestninski postaji Dragotinci in s tem tudi plačila cestnine ter se potem preko Ptuja, preko Maribora zopet vključujejo v promet na avtocesto. S tem spravljajo v še slabše stanje
24
DZ/VI/3. seja
regionalne ceste, povečuje se hrup ter ob prometnici je kakovost zraka bistveno slabša, kot bi lahko bila, kakovost bivalnega okolja pa je temu primerno bistveno manjša. Še posebej je ta problematika značilna za področje na omenjeni relaciji Vučja vas-Ljutomer-Ormož. Ker se dejansko tovornjaki vključujejo v promet po cestninski postaji, na nek način s tem Dars tudi izgublja sredstva, ki bi jih pokasiral od tovornjakov. Življenje na omenjeni relaciji je za tamkajšnje prebivalce res zelo oteženo in nevarno, ljudem pa počasti postaja dovolj tega, da njihovim opozorilom nihče ne prisluhne oziroma da so deležni zgolj praznih obljub. Organizirali so se tudi v civilno iniciativo. Če se ne bo nekaj spremenilo, bodo vse možne ukrepe, ki jih lahko kot civilna družba uporabijo, to tudi uporabili. Tako so mi rekli danes na sestanku v moji poslanski pisarni. Takratni minister mi je namreč večkrat, bom rekel trikrat, kar je za mene tudi večkrat, odgovarjal, da bo po sprejetju Zakona o javnih cestah sprejel tudi pravilnik. Seveda so se ti roki vedno podaljševali, zadnji rok je bil do meseca marca tega leta in na osnovi tega bi potem tudi omejili promet na tej regionalni cesti za tovornjake, ki so v tranzitu.
Ker iz teh obljub ni bilo nič in tega pravilnika še vedno nimamo, vas, spoštovani gospod minister za infrastrukturo in prostor, sprašujem:
Kdaj se bo to zgodilo?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za to vprašanje.
To kronologijo sem si tudi pogledal in res je, kot pravite, vprašanje ste postavili večkrat, nazadnje lani 19. septembra.
Zakon o cestah določa, da minister, pristojen za promet, lahko na posameznih državnih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno-tehničnih lastnosti, odredi prepovedi in omejitve uporabe državne ceste za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva naravnega in bivalnega okolja. Ti ukrepi so uvedeni na številnih odsekih v naši državi. Tam, kjer gre za vzporedno povezavo s sodobnim avtocestnim omrežjem, ni kakšnih večjih težav. Tam, kjer pomeni taka nadomestna rešitev nek odmik in poveča kilometražo, pa prihaja na eni strani do konflikta med interesi lokalnega okolja, varnosti na teh odsekih, varstva pred hrupom, onesnaženjem in ostalim, in med interesi lokalnega gospodarstva,	predvsem
prevozniškega gospodarstva. Na tem konkretnem odseku Vučja vas-Ljutomer-Ormož je analiza, ki je bila narejena v lanskem letu, pokazala, da od vseh težkih tovornih vozil, torej
tistih, ki presegajo to težo 7 ton in pol, je približno dve tretjini takih, ki predstavljajo vozila nekako v lokalnem prometu, in ena tretjih tistih, ki predstavljajo tranzit. In pri tej eni tretjini, ki predstavljajo tranzit, je približno polovica takih, ki niso na tak ali drugačen način povezana z lokalnim okoljem. To pomeni pri tej odločitvi določen poseg v interese posameznih prevozniških podjetij in tudi lokalnega gospodarstva, vendar je pri tem posegu na drugi strani treba tehtati tudi med drugim interesom, ki je bil omenjen, in to je med interesom na eni strani ohranitve infrastrukture, ki na tistem delu ni primerna za težka tovorna vozila, in na drugi strani med interesi lokalnega prebivalstva, za katerega je taka ureditev, kot je trenutno obstoječa, moteča. Torej, ne gre za vprašanje nekega pravilnika, ki bi ga bilo treba na novo napisati ali kreirati, v tem primeru gre dejansko za vprašanje tehtanja med temi interesi in sprejemanja odločitve. Odločil sem se, da bom, ne glede na to, da to ni edini odsek, na katerem prihaja do podobnih problemov, v prihodnjem obdobju poskušal uvesti neko poskusno obdobje. V njem se bo testiralo, ali rešitev, ki omejuje tovorne prevoze na tem območju, dejansko pomeni tako veliko motnjo za lokalno gospodarstvo kot zdaj izhaja iz teh številk, ki izhajajo iz teh študij, ali so dejanske rešitve oziroma ali je dejanska situacija v tem okolju drugačna. V skladu z Zakonom o cestah in podzakonskimi akti, ki mi to omogočajo, bom na tem delu poskusno omejil možnost prevoza tovornih vozil, težjih od 7 ton in pol. To pomeni, da bo na drugi strani verjetno prišlo do določenega nesoglasja in nerazumevanja, vendar sem prepričan, da bomo poskušali te stvari urediti na tak način, da bodo zadovoljeni tudi interesi lokalnega gospodarstva, predvsem prevoznikov, ki poslujejo na tem območju.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jurša zahteva dopolnitev odgovora.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo.
Vseeno bi prosil, gospod minister, da mi odgovorite:
Kdaj se bo to zgodilo?
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
To se bo zgodilo v prvi polovici letošnjega leta.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Samo Bevk bo postavil poslansko vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet pri zdravljenju v bolnišnicah. Prav zaradi tega je delež bolnišničnih okužb eden od najpomembnejših kazalcev za kakovost posamezne bolnišnice. Bolnišnične okužbe v
25
DZ/VI/3. seja
Evropi prizadenejo okrog 4,1 milijona bolnikov na leto. Ocenjuje se, da so bolnišnične okužbe tudi zaradi nekritične uporabe antibiotikov v Evropi vsako leto odgovorne za 175 tisoč smrti. Da so bolnišnične okužbe z bakterijo MRSA velik problem, sem v Državnem zboru s poslanskim vprašanjem opozoril že leta 2001. Čez dve leti sem v podobnem vprašanju navedel podatek, da zaradi bolnišničnih okužb v Sloveniji na letni ravni umre od 400 do 600 pacientov. Tej navedbi takratni minister za zdravje dr. Dušan Keber ni oporekal.
Oktobra 2001 je bila v 19 slovenskih bolnišnicah izvedena prva ter doslej edina nacionalna raziskava bolnišničnih okužb, v katero je bilo vključenih preko 6 tisoč bolnikov. Raziskava je pokazala 61,8-odstotno prevalenco MRSA na intenzivnih enotah, ter okoli 30- do 40-odstotni delež v bolnišnicah na splošno. Ti podatki so nas uvrščali v krog problematičnih držav v Evropi. Od doslej edine izvedene nacionalne raziskave je minilo že dobrih 10 let, zato bi jo bilo nujno ponoviti. Poleg bolnišnic pa bi morala taka raziskava prvič vključiti tudi domove za upokojence, ki vse bolj postajajo negovalne bolnišnice.
Ministra za zdravje Tomaža Gantarja sprašujem:
Kakšno je stanje na področju obvladovanja bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah in domovih za upokojence?
Kdaj bo izvedena druga nacionalna prevalenčna raziskava bolnišničnih okužb?
Ministru, gospodu Gantarju, se že vnaprej zahvaljujem za njegov odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
TOMAŽ GANTAR: Hvala tudi za to vprašanje.
Obvladovanje bolnišničnih okužb je urejeno sistemsko na podlagi v letu 1995 sprejetega Zakona o nalezljivih boleznih. V lanskem letu sta bila sprejeta tu še dva pravilnika, ki to področje urejata. Osnovo za spremljanje in obvladovanje teh okužb spremljajo programi, ki jih morajo v zdravstvu pripraviti vse fizične in tudi pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Ti programi pa morajo biti sestavljeni na neki enotni metodologiji. To metodologijo pa določajo skupina Ministrstva za zdravje in Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb na osnovi evropskih standardov in vseh teh kriterijev, ki morajo biti. S predpisi je tudi opredeljeno, kdo konkretno je tisti, ki je v bolnišnicah tudi zadolžen. In sicer mora imeti po teh podzakonskih aktih vsaka bolnišnica osebo, ki je z imenom in priimkom odgovorna za to področje, in pa tudi komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb. To poteka. In tu se spremljajo številni parametri. Recimo, omenili ste MRSA, to je okužba z methicillin rezistentnim zlatim stafilokokom. In po teh podatkih, po
spremljanju teh podatkov, je Slovenija kar visoko v okviru Evropske skupnosti. Ne upam si reči natančno mesta, ampak so podatki dobri. Nazadnje je bila narejena pred kratkim preiskava krvi bolnikov v slovenskih bolnišnicah v okviru evropske mreže in je bil rezultat seveda dober.
Poleg tega ja bila omenjena prevalenčna preiskava, opravljena prvič v letu 2001 in zadnjič v lanskem letu, konec lanskega leta. Vseh rezultatov še nimamo na voljo. Gre pa približno za oceno, da naj bi okoli 4,6 % bolnikov v slovenskih bolnišnicah utrpelo bolnišnično okužbo, kar je številka, s katero bi morali biti relativno zadovoljni, da ni med slabimi podatki in pokazatelji. Bomo pa počakali mogoče še kakšen mesec, dva, da dobimo dokončne podatke pa tudi vidimo, ali so še nadaljnji ukrepi, navodila potrebni za to področje. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev, gospod Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za odgovor gospodu ministru.
Ob tem bi rad poudaril, da se v več kot 90 % primerov MRSA prenaša preko rok zdravstvenega osebja. Zato so ukrepi za preprečevanje okužb razmeroma enostavni in poceni, vendar morajo biti dosledni. Gre za dosledno razkuževanje rok zdravnikov in osebja bolnišnic in domov za upokojence. Zato moramo biti tudi sami kot potencialni pacienti aktivni in na naše zdravnike in osebje nasloviti prijazno prošnjo v tem smislu: "Oprostite, ne bi rad dobil bakterije MRSA, zato prosim, da si razkužite roke, preden se dotaknete moje rane." Torej se bo treba za lastno življenje tudi postaviti zase. Ne glede na vsesplošno varčevanje so torej ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb, kot rečeno, zelo enostavni in tudi poceni. Vesel sem, da je bila opravljena ta druga raziskava, žal v medijih nikjer nisem zasledil, da je bilo to izvedeno. Bom počakal še nekaj mesecev, da se preštudirajo vsi ti podatki, potem pa bom izkoristil priložnost za pisno poslansko vprašanje, da bi lahko na ta način predstavili to raziskavo ali pa, če boste to sami storili preko kakšne novinarske konference.
Me pa tudi zanima, ker sem prej izpostavil vprašanje domov za upokojence. Vem, da to ni vaš resor, ampak gre za področje zdravja tudi teh ljudi. Zato sprašujem:
Ali v okviru zdravstvene politike načrtujete tudi podobno raziskavo v domovih za upokojence?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prosim, minister.
TOMAŽ GANTAR: Glede podobnih raziskav v domovih upokojencev se bom pozanimal, ker ne vem. Je pa Nacionalna komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb tista, ki sodeluje tudi pri
26
DZ/VI/3. seja
pripravi programov za preprečevanje bolnišničnih okužb v domovih za starejše občane.
Mogoče še toliko. Po zaslugi mojih predhodnih kolegov ministrov in verjetno še marsikoga drugega je bila Slovenija v Evropi, takoj za Švico, druga država, ki je uvedla to razkuževanje rok. Tudi zato so rezultati na področju okužbe s tem na methicillin rezistentnim stafilokokom dejansko primerjalno zelo dobri. Je pa seveda to eno od izhodišč, ki mora biti še vedno prisotno.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Kavtičnik bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovana ministra, kolegice in kolegi!
Zadnja novela Zakona o kmetijskih zemljiščih ki jo je Državni zbor sprejel 24. 5. 2011, je postavila nove okvire za varovanje kmetijskih zemljišč. Omenjeni zakon je v slovenski pravni red ponovno vpeljal odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ki je bila ukinjena z Zakonom o graditvi. Namen ponovne vzpostavitve sistema plačevanja odškodnine zaradi spremembe namembnosti je bil pridobivanje sredstev za usposobitev novih zemljišč za kmetijsko pridelavo zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, pa tudi racionalno in premišljeno umeščanje prostorskih ureditev v prostor, tako na občinski kot državni ravni. Vendar je implementacija omenjenega zakona potem v praksi doživela, da je zaradi omenjenega zakona odškodnina, recimo, za tisoč metrov veliko parcelo lahko znesla dodatnih 10 tisoč in več evrov. Najbolj prizadete so pri tem mlade družine in prebivalci na demografsko ogroženih območjih. Ti se v negotovih gospodarskih in socialnih razmerah že tako težko odločajo za življenje na podeželju. Omenjeni zakon je, recimo, prispeval k temu, da odškodnina obremenjuje novograditelje, ki se zaradi teže tega ne odločajo za omenjeno gradnjo. Stanovanjski problemi se kopičijo, namesto da bi se razreševali. Investicije se ne dogajajo, zato ni priliva ne v državne ne v gospodarske subjekte. Gradbeni sektor je ponovno prizadet, morala ljudem zaradi tega upada, podeželje se ne naseljuje, ravno obratno, ljudje se s podeželja, mladi ljudje, selijo v mesta.
Zato sprašujem ministra:
Ali in kako bo pristopil k odpravi omenjene anomalije in kdaj?
Samo, da podkrepim. Te anomalije nismo opazili ali spoznali samo mi, na to je opozoril današnji minister mag. Vizjak, ki je dejal: "To je unikatna rešitev v Evropi. Nihče nima takšne odškodnine, zato v SDS predlagamo odpravo teh odškodnin." Ravno tako je tudi to prepoznal gospod Jakob Presečnik, ki je dejal: "Ker se je v praksi pokazalo, da je višina nadomestil zelo negativno
vplivala na investicije in si tega v trenutni gospodarski situaciji ne moremo privoščiti, je potrebno to odpraviti." Prepričan sem, da imate sedaj vse možnosti, da se to uredi. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednji bo vprašanje zastavil mag. Matej Tonin ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Moje vprašanje se bo na nek način nadaljevalo tam, kjer je kolega končal.
Vsi vemo, da je prostorsko načrtovanje eno izmed bistvenih osnov vsakršnega razvoja. Za občino to predstavlja sprejem občinskega prostorskega načrta. Ta prostorski načrt na nek način opredeli, kje bo občina izvajala kakšne dejavnosti. Če se tega načrta ne da hitro sprejeti oziroma ga sprejeti v relativno hitrem času, stoji razvoj v posamezni občini. To se danes dogaja širom Slovenije, ker imajo praktično le maloštevilne občine sprejet občinski prostorski načrt, številne ostale se pa utapljajo v najrazličnejših postopkih in procedurah in projekti ter nova delovna mesta - vse nam plava zaradi takšnih dolgotrajnih postopkov. Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov je v številnih občinah praktično ustavljeno in kot največji problem pri vsej tej proceduri se kaže prav Arso. Mislim, da kdor koli dela s kakršnimi koli gradbenimi stvarmi in drugimi zadevami, zelo zelo dobro pozna to agencijo. Tudi ta vladna koalicija je v svoji koalicijski pogodbi in tudi na splošno veliko govorila o debirokratizaciji, o poenostavitvi postopkov in podobno. Najbrž se vsi skupaj strinjamo, da je o teh stvareh zelo lahko govoriti, da pa pride čas, ko je pa treba te stvari tudi uresničiti. Prepričan sem, da bo za razvoj Slovenije in tudi za napredek Slovenije izjemno pomembno, če bo ta vladna koalicija v Arso vzpostavila red in pospešila postopke, ki jih pelje Arso.
Zato ministra Bogoviča sprašujem:
Kaj konkretno njegovo ministrstvo načrtuje, da bi se procedura dela na Arsu izboljšala in da bi postopki na tej agenciji tekli hitreje?
Ker ministra danes ni, bi si želel, da mi na prihodnji seji odgovori ustno.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, odgovor boste dobili na naslednji seji.
Naslednji pa je mag. Borut Ambrožič, ki bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Izkoriščam poslovniško možnost, da ministru zastavim vprašanje kljub neprisotnosti ministra in prosim
27
DZ/VI/3. seja
tudi že vnaprej za ustni odgovor na eni od naslednjih sej.
Dovolite, da preberem, kar sem si pripravil v zvezi s tem vprašanjem. Leta 2010 so Združeni narodi razglasili to leto za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, le-ta pa opisuje raznolikost živih organizmov. Pomembna je zato, ker človeštvu zagotavlja čist zrak, hrano, obnavlja rodovitnost prsti, ohranja genske vire, ohranja ravnotežje pri podnebnih vplivih in razmerah in še bi lahko našteval. Številne študije pa žal opozarjajo, da je biotska raznolikost ogrožena, saj po nekaterih podatkih v sto letih izgubimo en odstotek vseh vrst živali in rastlin, nič od tega pa ni izvzeto tudi za območje Slovenije. Glavni razlog za to je predvsem izguba ali pa sprememba habitatov. Ministrstvo za okolje in prostor, katerega delovno področje oziroma okolje ste prevzeli v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije je bilo naročnik projekta Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010, izvajalec projekta pa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Poročilo o monitoringu o populaciji izbranih vrst ptic je izvajalec naročniku posredoval 30. 9. 2010. V poročilu je omenjeno društvo identificiralo šest ključnih groženj za ptice na mednarodno pomembnih območjih za ptice v Sloveniji, in sicer lov, elektro udarec, nabiranje na gnezdiščih, intenzifikacija kmetijstva, neprimeren vodni režim na gnezdišču in uničenje gnezdišča. Kot je zapisano v poročilu, so predvsem za veliko uharico, ki je rdeča nit tega vprašanja, s simpatičnim latinskim imenom Bubo bubo ugotovili zaskrbljujoče nizko gnezditveno uspešnost zlasti na južnem robu Trnovskega gozda in Nanosu. Sicer pa je društvo tudi identificiralo gnezdišča, kot so na Krasu, Vipavska dolina, obrobje Celjske doline in Zasavja. Po letu 2000 je bilo mrtvih najdenih vsaj petdeset primerkov te čudovite ptice, ne najdenih pa mnogo več.
Zaradi tega postavljam vprašanje ministru, ker je od poziva minilo eno leto in pol:
Ali so bili storjeni kakšni ukrepi za zaščito velike uharice in posledično tudi bele štorklje v primeru elektro udara?
In podvprašanje:
Ali ministrstvo razmišlja o ukrepih, ki bi podjetjem, ki pozitivno pristopajo k reševanju ogroženih ptic, omogočila davčno olajšavo pri investiranju v zavarovanja nevarnih daljnovodov oziroma kabliranju nevarnih odsekov, saj po pridobljenih podatkih znaša cena... / znak za konec razprave/... 0,2 investicije.
Hvala lepa in prosim za ustni odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, boste dobili ustni odgovor na naslednji seji.
Naslednja pa bo vprašanje zastavila mag. Lejla Hercegovac ministru za zdravje Tomažu Gantarju.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi!
Obžalujem, da trenutno ministra ni, verjela bom, da ni odšel zaradi vprašanja. Moje vprašanje je za ministra Gantarja, in sicer glede projekta referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so projekt doc. dr. Tonke Poplas Susič in prejšnjega ministra za zdravje iz leta 2011. Ta projekt je nadgradilo Ministrstvo za zdravje, saj je Zdravstveni svet sprejel sklep, da se referenčna ambulantne uvajajo na področju osnovnega zdravstva, in sicer od 1. aprila lanskega leta. Do septembra 2011 jih je delovalo 60, do konca leta pa še 47. V letu 2012 naj bi se še pridružilo 164 referenčnih ambulant, in sicer v štirih sklopih. 19. 4. tega leta je objavljeno v novicah, da je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje predlagal ukrepe in med njimi preklic širitve referenčnih ambulant, ki so bile predvidene s splošnim dogovorom 2012.
Vprašanje za ministra gospoda Gantarja:
Ali se prekinja projekt uvajanja referenčnih ambulant ali se začasno zaustavlja, in če se, zakaj?
Vemo, da referenčne ambulante predstavljajo napredek v timski obravnavi pacienta, da so najcenejše obravnave v Evropi, da obravnavajo kronične bolnike, da imamo večjo dostopnost do varne zdravstvene oskrbe in skrajšanje čakalnih dob. Vnaprej hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Minister, izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Hvala za vprašanje.
Podobno tudi jaz ocenjujem pomen referenčnih ambulant, se pravi, gre za dober projekt, kjer je bilo narejenih nekaj korakov. Zato sem tudi prevzel predsedovanje Projektnemu svetu za referenčne ambulante in tudi vodja samega projekta dr. Poplas Susič dela naprej in za sredo je prvič ta projektni svet predviden. Res je, upravni odbor je to predlagal, mislim, da partnerji v dogovarjanju s predlogom niso soglašali, na koncu bo verjetno odločala Vlada. Se pravi, sam zavod tega ukrepa ne bo mogel sprejeti. Je pa res, da moramo po v prejšnjem tednu sprejetem zakonu videti, kakšen je dejansko učinek sprejetih ukrepov za sanacijo, ali kakor koli že rečemo, zdravstvene blagajne v letošnjem letu. Verjamem, da bi se morala ta sredstva - govorimo o višini, mislim, da okoli milijona in pol evrov - za letošnje leto zagotoviti, kar bomo tudi na vsak način poskušali. V letošnjem letu je bilo predvidenih okoli 150 novih referenčnih ambulant. Mislim, da je naslednja skupina v juniju in potem septembra in decembra. Jaz zagovarjam projekt in če bo le mogoče, bomo tudi s tem projektom v letošnjem letu nadaljevali.
28
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Dopolnilno vprašanje.
MAG. LEJLA HECEGOVAC (PS PS): Se
zahvaljujem ministru.
Zelo sem vesela, da projektu referenčnih ambulant stojite ob strani, da se nadaljuje. V vladnem planu in programu so tudi referenčne ambulante in vsi vemo, da so najcenejše. Res je, da je nekaj dodatnega denarja, ampak to je zelo malo, če gledamo, koliko dobimo s takšnim načinom dela. Že pri prvih ambulantah je bilo rečeno, da se bo v štirih sklopih nadaljevalo s 164 ambulant v tem letu. 1. junija bi morala biti sredstva izplačana in s terena poročajo, da so sredstva odpoklicana, torej da ne bodo plačana. Pristopili so k reorganizacijami ambulant in je veliko slabe volje. Razumemo varčevalne ukrepe in tudi če bo šlo nekaj počasneje, bi bilo zelo lepo, da se nadaljuje. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Želite dodati dopolnilni odgovor?
TOMAŽ GANTAR: Sami veste, da je bilo ukrepov v smislu sanacije zdravstvene blagajne veliko tudi na strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Mi smo pač predlagali, kar smo predlagali v tem zakonu, tu ne bi ničesar jemal za suho zlato. Treba je res preveriti učinke, videti, kje je možnost za ta program in na kakšen način ga peljati. Kot sem rekel, ga zagovarjam in ga bomo skušali, da bi letos - če drugega ne, da se ne bi zaustavil. Mogoče se bo kakšno število zmanjševalo ali pa še to mogoče ne. Ampak težko sedaj na pamet rečem, koliko. Dejstvo je, da tudi sam zavod, še enkrat, ne more teh ukrepov sprejemati, ampak morajo iti preko Vlade in tam bomo pač na podlagi drugih dejstev odločali.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednja bo gospa Alenka Jeraj zastavila vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav ministrom, ki so še tu.
Zanima me neka stara ali dolgoletna zgodba, in sicer obvoznica na Škofljici. Občani ponovno napovedujejo zapore ceste oziroma obveščajo javnost, po medijih lahko beremo, kaj vse se dogaja ob tej res zelo prometni cestni, ko se ves promet iz Kočevja in Ribnice izteka proti Ljubljani in vsako jutro lahko poslušamo o zastojih.
Zanima me:
Kako napredujejo dela?
Vemo, da se del ceste nad Pijavo Gorico obnavlja oziroma da se širi. Ali ne bo to samo povzročilo, da se bo sedaj zamašek naredil v manjšem naselju na Pijavi Gorici
oziroma na kakšen način bomo rešili promet čez te vasi, tako Pijavo Gorico kot Velike Lašče?
Ali se predvideva obvoznica oziroma kdaj lahko pričakujemo obvoznico Škofljica?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Minister, prosim za odgovor.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za vprašanje.
Obvoznica Škofljica je tudi eden izmed tistih projektov, kjer se je umeščanje v prostor začelo že zelo dolgo nazaj, leta 2005 se je to zgodilo s pobudo za državni prostorski načrt. V letu 2012, žal, nismo nič bistveno dlje od tiste začetne stopnje pred 7 leti. Vlada je pred kratkim obravnavala nekatere izmed državnih prostorskih načrtov. V tem mesecu naj bi na podlagi celovite informacije na tem področju tudi sprejela ustrezne ukrepe z določitvijo prioritetnih državnih prostorskih načrtov in z določitvijo časovnic zanje, kakor tudi z določitvijo časovnic za pričetek gradnje na posameznih odsekih infrastrukturnega pomena, ki so prioritetni na območju Republike Slovenije, tako na področju prometne kot tudi energetske infrastrukture. Nekako je ocena, da bi lahko bil ta časovni okvir trajanja posameznega državnega prostorskega načrta nekje maksimalno dve do tri leta. Vse, kar je več, je nenormalno, ne omogoča normalnega izvajanja aktivnosti na infrastrukturnem področju in v skladu s tem naj bi se tudi odvijale aktivnosti v prihodnje.
Konkretno glede obvoznice Škofljica. Veste, da smo ponovno pred nekimi zahtevami, ki izhajajo iz zavarovanja posameznih habitatov, ki so nenormalne oziroma neživljenjske. Najbolj optimalna varianta, ki tudi najmanj obremenjuje okolje in poteka po robu Barja, ki je dolga manj kot 4 kilometre, ki bi v relativno kratkem času rešila ta prometni problem na tem območju, je pogojena z zagotovitvijo preko 300 hektarjev nadomestnih habitatnih zemljišč, kar je nemogoče, gre pa za površino manj kot 28 hektarjev. Skratka, to je neka omejitev, ki si jo država postavlja v nek okvir, ki je nerealen, neracionalen in oddaljuje umestitev nujno potrebne obvoznice v prostor. Zaradi tega so bili že v preteklih mesecih poskusi, da se najde neka začasna rešitev, ki bi lahko sprostila promet na tem območju, med tem križiščem na Škofljici in Lavrico oziroma priključkom na avtocesto, ki bi obstoječo dvopasovnico spremenila v tripasovnico s spreminjajočim se režimom 2 + 1, ki bi bil v jutranjih in dopoldanskih urah 2 iz kočevske smeri oziroma grosupeljske, škofeljske proti Ljubljani, in v popoldanskih v nasprotni smeri; nek režim, ki ga poznajo v nekaterih tujih državah. Istočasno se proučuje tudi možnost uvedbe štiripasovnice, vendar po mojem osebnem mnenju to niso trajne, so začasne rešitve in pomenijo samo to, da bo promet na tem območju stekel v relativno kratkem času. Ta relativno kratek čas pa pomeni slabo leto dni hitreje in da ne bo več teh prometnih zamaškov, ne omogoča pa trajne
29
DZ/VI/3. seja
rešitve. Trajna rešitev je gotovo obvoznica Škofljica, in to na način, kot je bila zasnovana v zadnjem obdobju, po robu Barja, z morebitnimi manjšimi odstopanji, za kar osebno ocenjujem, da bi jo bilo mogoče relativno hitro umestiti v prostor, ob odpravi te omejitve, ki se ji reče zagotovitev nadomestnih habitatov v površini preko 300 hektarjev, veste pa, da celotno Barje obsega nekaj čez 300 hektarjev. Skratka, če bo do te rešitve prišlo, potem je mogoče ta državni prostorski načrt zaključiti v letošnjem letu in v relativno kratkem času, v roku leta dni, začeti z izvedbo te investicije, kar bi bilo najbolj optimalno in racionalno. Če do tega ne bo prišlo, potem je treba sprejeti do sredine letošnjega leta odločitev glede uvedbe tega prometnega režima na tem odseku, o katerem sem prej govoril, gre za približno 4 kilometre in pol dolgo traso. Ne glede na vse pa smo se odločili, da bomo v okviru te sprostitve prometa poskušali urediti krožišče na tej vstopni točki pred Škofljico, kjer se zgodi to stičišče s cesto v smeri Grosuplja, in križišče Kamnikarjeva, kar naj bi na nek način sprostilo vsaj del tega prometnega režima. Ta prometna ureditev na Pijavi Gorici proti Turjaku teče v skladu z načrti - do jeseni naj bi bila zaključena - in bo pomenila neko prometno razbremenitev, vendar brez vsega ostalega, o čemer sem govoril prej, seveda ne. Vzporedno pa tečejo tudi priprave za obvozno cesto Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še dopolnitev odgovora.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Mogoče samo še to:
Kaj to pomeni za Pijavo Gorico, se tam ne predvideva obvoznica?
Če bomo z obvoznico rešili tudi Ribnico in Velike Lašče, Pijave Gorice pa ne, ker gre ravno tako čez sredino vasi in tam se kaj prav veliko ne da širiti. To je eno vprašanje.
Mislim, da ko bo obvoznica Škofljica po Barju, zna biti problem tudi arheologija. Ne vem, sicer razumem, da je lahko to tudi priložnost, da neke stvari mogoče odpremo, ampak če bi to pomenilo, da investicijo spet podaljša za ne vem koliko časa, ko se bo to dogajalo, je pa vprašanje, če je to najbolj optimalno. Glede na to, da je ta del zdaj tudi na Unescovi svetovni dediščini kolišč, mislim, da znamo naleteti tudi na take ostanke in najbrž bi bil problem. Dobro bi bilo, da se vse te predvidi, torej tudi te nadomestne habitate, če bo ta pogoj spremenjen, kar bi bilo v redu, je potem treba vedeti tudi to, kaj se bo z arheologijo dogajalo. Mogoče še odgovor na to.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Minister, še za dopolnitev.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Zaenkrat na Pijavi Gorici ni predvidena neka obvozna cesta, predvidena je rekonstrukcija križišča z ureditvijo avtobusnih postajališč in z ustreznimi otoki, ki naj bi na nek način umirili promet na temu območju.
Glede umestitve obvoznice Škofljica pa lahko povem, da verjetno Slovenija ni edina država, ki gradi infrastrukturo tudi na območjih, ki se nahajajo pod takšno ali drugačno zaščito. Na podlagi podatkov, ki jih imamo, pa se mi zdi, da smo res skoraj edina država, ki za to, da te stvari na ustrezen način uredimo, potrebujemo nenormalno dolgo časa.
Tudi kar se arheologije tiče, vemo, da tam, kjer gre za območja, kjer se poseže na arheologijo, je treba v skladu s strokovnimi dognanji te stvari pogledati, odkopati, izčistiti; tisto, kar je vrednega, odpeljati in vse ostalo evidentirati, poslikati in tako naprej. Tako ta umestitev ne bo nič posebnega v povezavi s številnimi drugimi umestitvami, ki so se že dogajale in kjer je prišlo do takšnih ali drugačnih varstvenih režimov. Je pa treba povedati, da gre za potek trase, ki gre na eni strani po robu tega barja, po robu zaščitenega območja. Gre za potek trase, ki nekako že sledi obstoječi infrastrukturi, ki na temu delu že obstaja, tudi železniški infrastrukturi, in da gre v primer umeščanja te obvoznice, ki je relativno majhnega obsega, niti štiri kilometre ni dolga, za nenormalne zahteve glede na velikost posega. Take nenormalne zahteve na eni strani ni mogoče izpolniti, ker nimamo neomejeno zemljišč, da bi jih lahko na temu območju zagotavljali, pa tudi bi bilo nepotrebno, ker se verjetno bodo posamezne habitatne vrste razvijale tam, kjer jim to ustreza in se v tistem okolju dobro počutijo, ne pa tam, kjer jim bo nek birokrat odredil, da bi se morale razvijati. Na drugi strani tudi dražijo, bistveno dražijo takšne posege oziroma takšne investicije, ki postanejo nenormalno drage in je neracionalno in nerazumljivo pričakovati, da bi jih v temu kritičnem obdobju, ko gledamo, da z optimalnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, čim več naredimo, tudi na takšen način umeščali v prostor. Skratka, če skrajšam, do sredine letošnjega leta mora biti znana odločitev: ali bo obvoznica Škofljica v letošnjem letu z uredbo sprejeta na Vladi v okviru državnega prostorskega načrta in če bo ugotovljeno, da zaradi takšnih ali drugačnih razlogov to ne bo mogoče storiti, potem bomo pospešili začasno rešitev, ki sem jo omenil prej, ki bo omogočala večjo propustnost obstoječe cestne povezave med Škofljico in Lavrico.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednja bo na vrsti gospa Saša Kos, ki bo postavila vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku.
30
DZ/VI/3. seja
SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica, lep pozdrav vsem ostalim!
Z rebalansom proračuna za leto 2012 se v vladajoči koaliciji kljub opozorilom nevladnih organizacij sredstva za socialne programe nevladnih organizacij zmanjšali za kar 34 %. Številne nevladne organizacije, ki delujejo v Sloveniji, s svojimi socialnovarstvenimi programi projekti pomagajo več stotisočim, ki so se znašli v hudi stiski. Torej s tem rezom bo manj brezplačnih kosil za ljudi, ki si kosil sami več ne morejo privoščiti, manj bo paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, manj postelj za brezdomce, manj pomoči za ljudi v duševnih stiskah, torej telefonsko svetovanje otrokom, skupine za samopomoč, manj prostorov za varstvo in delo duševno in telesno prizadetih, manj zbranih donacij za najbolj prizadete, manj zatočišč za žrtve nasilja, manj počitnic za otroke revnih. Seznam je predolg že, če se ozremo na posledice tretjinskih rezov sredstev za socialno varstvene programe, ki še zdaleč niso edini prispevek nevladnih organizacij k pravičnejši in trajnostno naravnani družbi. Kot vemo, je v nevladnih organizacijah zaposlenih okoli 8 tisoč ljudi. Vendar pa številka 200 tisoč prostovoljcev, ki pomagajo tem ljudem, ki so na robu družbe, pove marsikaj. In ta rez, ki ste ga pač napravili, še zdaleč ni naravnan k temu, da bi spodbujali oziroma da bi se prostovoljci širili v tem segmentu.
Gospod minister:
Kako nameravate v prihodnosti zagotoviti nemoteno delovanje nevladnega sektorja, katerega naloga oziroma poslanstvo je ravno v zapolnjevanju vrzeli v storitvah javnega sektorja?
In seveda še eno vprašanje bi vam postavila. Ob pripravi proračuna za leto 2013, upam, da se ta satira ne bo ponovila in da boste v proračunu zagotovili dovolj sredstev za pomoč ljudem, ki jih država in ekonomija na vseh ravneh odrivata. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala za vprašanje.
Minister, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana, hvala lepa za vprašanje. Hvala lepa za priložnost, da tudi nekoliko bolj s številkam ponazorim, kaj se je dogajalo s financiranjem nevladnega sektorja.
Leta 2001 je bilo za te namene porabljenih dobrih 3 milijone evrov. Leta 2002 3 milijone 800, leta 2003 4 milijone 100, leta 2004 5 milijonov 300, 2005 - 5 milijonov 700, leta 2006 5 milijonov 700, leta 2007 6 milijonov 900, leta 2008 7 milijonov 700, leta 2009 9 milijonov 100, leta 2011 12 milijonov 900. Torej v 10 letih so se sredstva za delovanje tega početverila -štirikrat več sredstev. Sedaj namenjamo po rebalansu za te program 10 milijonov 700. Torej se vračamo približno - težko je reči, kajti to je druga največja številka v zgodovini. In vi pravite, da bo manj kosil, manj postelj, manj tega, manj
onega. Ne bo manj! Tudi ta sektor se bo moral nekoliko racionalizirati in se vrniti vsaj malo, kar se tiče števila zaposlenih, nazaj. Nikakor ne želimo, da bi bili okrnjeni programi in vsebina, želimo pa, da se morebiten kakšen nepotreben strošek več v tem sektorju ne pojavi. Deležen sem bil tudi očitkov, da so se preko tega nevladnega sektorja financirale razne referendumske kampanje, tudi glede družinskega zakonika, in podobno.
Spoštovana! Zatrjujem vam, da bomo storili vse, da skozi redukcijo sredstev za nevladne organizacije ne bodo prizadete tiste osebe, ki so seveda pomoči potrebne in so nujne. Soglašam z vami, da je to zelo pomemben komplement tistim institucijam, ki jih država izvaja preko svojih formalnih vzvodov, in da so potrebne, nujne in da je prav, da se razvijajo. Vendar je tudi prav, da se ob teh trendih, ki sem jih vam tudi nazorno ilustriral, nekoliko racionalizirajo, saj se morajo vsaj delno - govorim o načinu funkcioniranja tega, ne o vsebinah, ki jih pokrivajo - tudi oni delno prilagoditi razmeram.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnitev? (Da.)
SAŠA KOS (PS PS): Gospod minister, običajno je tako, če nekomu nekaj vzameš, se običajno zelo težko povrnejo ta sredstva v višini, kot so se odvzela. S tem se verjetno strinjate. Da te institucije ne bodo potrebovale višjih sredstev, ampak manjše - s tem se z vami nikakor ne morem strinjati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mislite, da je potrebno dopolnilo? (Da.)
Izvolite, za dopolnilni odgovor.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Seveda je res, da smo v letošnjem letu v to mrežo vključili kar 83 večletnih programov, ki pokrivajo področje nasilja, da so to tudi enoletni programi in da je vrsta ukrepov države in aktivnosti tega nevladnega sektorja, ki raste iz leta v leto. Normalno je, da se temu namenjajo tudi sredstva. Vendar pa je tudi normalno, da se financer - to sta Vlada in Državni zbor, ki je sprejel te okvirje - zavzema za kar se da učinkovito in racionalno trošenje; torej, da gre denar tudi do tistega, ki mu je namenjen.
Spomnimo lahko na številne afere, ki so se zgodile pod krinko dobrodelnosti in pod krinko raznih dobrodelnih institucij. Ne nazadnje tudi naše slovenske institucije in mednarodne so bile podvržene tudi tem očitkom, pa čeprav se skrivajo pod izredno pozitivnim poslanstvom. Želim samo poudariti, da bomo poskrbeli, da se ne okrnijo programi, temveč da se predvsem racionalizirajo. Mislim, da je tu prostor, da so tu rezerve in tudi v prihodnjih dneh bom sprejel predstavnike nevladnih organizacij, ki so že
31
DZ/VI/3. seja
javno izrazili protest, in skupaj bomo našli tudi pot, kako rešiti te probleme, ki jih izpostavljajo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Darko Jazbec bo zastavil vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica in lep pozdrav vsem prisotnim!
Čas bo pokazal, kaj je bilo sprejeto prejšnji teden, s tem ko je bil sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ. Namreč, na področju zdravstvenega zavarovanja vidim, da lahko pride do kar nekaj problemov. Kakor vemo, se tem zakonu prenese del plačila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na dopolnilno zdravstveno zavarovanje - 5 odstotkov piše v tem zakonu. To dopolnilno zdravstveno zavarovanje je neka anomalija, že vsa leta spoznana, in je ne moremo odpraviti. Zdaj smo jo s tem zakonom sicer še povečali. Tudi v Evropski uniji smo pri vrhu po deležu privatnih sredstev, potrebnih za financiranje zdravstva, v razmerju 70 : 30. Zdaj smo tudi to še povečali.
Kje je problem? Problem vidim v tem, da ni točno definirano, kdaj je sploh dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebno. Govorim iz prakse, kaj se na terenu dogaja. Vemo, da v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 23. člen določa, je napisano, kdaj bi bilo to treba. Vendar, če beremo te člene, tega ne moreš v praksi uporabiti. Zdaj se bo to doplačilo, če nimaš dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, še povečalo. Tukaj tudi piše, recimo, da nad 75 let ne bi bilo treba, pa kolikor vem, se v praksi vedno računa dodatno, če nimaš dopolnilnega zavarovanja. Je pa uvedena, tu je kaos, je uvedena uporaba pojma "nujnost". Torej, kadar je nujno, naj ne bi bilo potrebno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kaj je nujno, je spet ena takšna definicija; vi kot zdravnik tudi dobro veste: nujno je vse, kar z odlašanjem privede do poslabšanja stanja. Torej, zelo široka definicija.
Mene zanima:
Ali je na tem področju v pripravi kakšna ožja, nova redefinicija, kdaj je dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebno, ali ni?
Kako se bo to nadziralo oziroma da bi v praksi sploh vedeli?
Po novem doplačilo ne bo tako majhno za nekoga, ki, recimo, nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Minister, izvolite, dogovor.
TOMAŽ GANTAR: Hvala.
Torej, načeloma to, kar smo sprejeli v prejšnjem tednu, v načinu obračunavanja ne spremeni absolutno ničesar. Kot že tudi večkrat
rečeno, seveda ukrepi, ki so bili sprejeti - in to je bil eden izmed njih -, pomenijo, kar se mene tiče, začasno rešitev, dokler ne sprejmemo nove sistemske zakonodaje, ki je na tem področju potrebna. Zdaj, ali je šlo nekaj odstotkov navzgor ali navzdol, dejansko pri načinu obračunavanja ne spremeni nič.
Odprli ste kar nekaj vprašan. Eno je vprašanje terminologije nujnih pregledov. Jih bomo opredelili, sicer ne s tem namenom glede nadzorov in načina plačevanja, ampak čisto zaradi izrabe napotitev na nujne preglede, izkoriščanja teh napotitev na eni strani, pa dodatne opredelitve prvih pregledov na drugi strani. Ampak to ni bilo vprašanje.
Kar se tiče pa seveda samega nadzora Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kot prvo je Zavod za zdravstveno zavarovanje v tem avtonomen in te nadzore mora delati v skladu z zakonom, k temu ga obvezuje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti ga zavezuje, da nadzira plačila zdravstvenih storitev. In nadzira jih na ta način, da preglede za dotično osebo zdravstveno dokumentacijo in tudi obračunske liste, in na podlagi tega ugotoviti tudi upravičenost do izstavljenega računa zdravstveni blagajni. Jasno je, to pa odstotek opredeljuje, če je ta storitev opravljena v skladu z zapisanim, potem gre pač delež, kot je določen v skladu z vsemi temi zakoni, določen delež na obvezno zavarovanje in preostali delež na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. In tu ne vidim večje težave glede na sprejete ukrepe. Vem pa, da prihaja do različnih tolmačenj s strani na eni strani izvajalcev in na drugi strani nadzornikov, kaj je upravičena storitev oziroma kako je evidentirana, ali je bila v resnici opravljena, prikazana, obračunana na pravilen način. Tu pa so razhajanja med nadzorniki, ki so usposobljeni zdravniki ali farmacevti, in izvajalci na drugi strani. Tu bo verjetno treba v sklopu reformne zakonodaje verjetno tudi te nadzore dodatno opredeliti, ampak v tem trenutku ni v zvezi s sprejetim absolutno nobene spremembe. Tako da ne vem, če sem vam ravno odgovoril na to, kar ste želeli slišati. Samo mislim, da dejansko to, kar je bilo prejšnji teden sprejeto, v ničemer ne vpliva na same nadzore, kot se izvajajo. Da pa so določeni problemi pri nadzorih, to pa vem. Samo tu pa ministrstvo direktno ne more posegati, ker je to že v skladu z zakonom pravica zavoda. In tudi pravilnik, ki so ga oni sprejeli, je pač na osnovi tega narejen.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Vidim, da želite dopolnitev.
DARKO JAZBEC (PS PS): Jaz želim poudariti, da je pač na terenu kaos na tem področju.
Bom s primeri razložil, ker je to včasih lažje. V praksi vidimo, da se dosti pacientov odreče hospitalizaciji, podpišejo, da na lastno
32
DZ/VI/3. seja
odgovornost ne gredo v bolnico. To so nujna opazovanja ali stanja, ko pač po strokovni plati zahtevamo, da ostanejo. V resnici je pa ozadje to, da nimajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in se bojijo doplačila. S tem novim zakonom se res ne spremeni način obračunavanja, ampak višina vsote, torej dražje bo, 5 % je včasih lahko kar nekaj nominalno. Pacienti se ne odločajo, da bi ostali v bolnišnici, ker nimajo denarja in ne vedo, ali morajo doplačati ali ne. Moram povedati, da ljudje, kjer se pojavlja revščina, to neradi priznajo in je to skriti učinek. Potem imamo primere, ko smo jih operirali in niso prišli na kontrole. Vse se je zagnojilo, potem smo morali šive po enem mesecu ven pobrati, zato ker je moral na kontroli doplačati, na prvi operaciji, ki je bila nujna, pa ne. Recimo, če ima nekdo bolečine v trebuhu, mu ni treba plačati, pride na pregled, mu damo napotnico za ultrazvok, pride nazaj z izvidom, mora plačati ali imeti dopolnilno, ker je to že kontrola, ni več kot nujno. Takih primerov bi lahko naštel še in še. Težko je tudi opredeliti kriterij, ali bo v osnovi nekaj zapisano ali bo tisti, kar reče zdravnik na samem mestu, ker administratorki je treba dati navodilo, kako naj obračuna. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Zdaj malo bolj razumem, ampak to ni vprašanje nadzora, kar ste vi zdaj govorili, ampak je čisto vprašanje obračunavanja cen storitev v zdravstvu. In tudi zdaj je veljalo, da se je morala vsaka storitev, kdor ni imel dopolnilnega zavarovanja, v različnem odstotku doplačati. To je bilo tudi zdaj. In res je, da se zdaj ta odstotek pri nekaterih zdravljenjih povečuje. Na drugi strani pa imam naslednji teden predvideno srečanje s temi zavarovalnicami, vsemi tremi, za dopolnilna zavarovanja, pri čemer, kot je bilo že večkrat rečeno, pričakujem, da ne bodo pomembno zviševali cen. Predvsem je pa pomembno pri tem, da moramo že v letošnjem letu sistemsko zakonodajo spremeniti, namreč, odpraviti ta dualizem v plačevanju s strani obeh naslovov, ker tu smo res država, ki največ praktično iz žepov ljudi doplačuje za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar je pa že tudi prej bilo, da se razumemo. In to bomo s sistemsko zakonodajo odpravili. Ampak v tem trenutku zdaj v najslabšem primeru, kar lahko v letošnjem letu pričakujemo, glede na to, da gre za učinek zadnjih praktično 6 mesecev, je mogoče dvig premije, govorim to, kar nekateri tudi sami priznavajo, vrednosti okrog 3 evrov. Mislim, da to spet ni za obdobje pol leta takšna številka, da bi morala zelo skrbeti, s tem da se zavedam seveda, da je za tiste, ki imajo minimalno plačo, tudi ta vsota pretirana. Še enkrat, ni šlo za reformne ukrepe, šlo je za gašenje zdravstvene blagajne, niti ne za reševanje primanjkljaja, ampak definitivno za to, da ne bo prišlo ob koncu leta do tega, da nihče ne bo imel plačanih
storitev. In tu je bila izbrana pač možnost, da ne bi definirali vnaprej, katere pravice bi lahko ukinjali. Ker ob reformnem delu pa se bo postavilo vprašanje, katere pravice pa so tiste, ki bodo samo iz obveznega zavarovanja, in kaj je tisto, kar bo morda dopustno kot dopolnilno ali dodatno zavarovanje. Sicer se pa v svojem načinu zdaj nič ne spremeni.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa.
Gospa Irena Tavčar bo postavila vprašanje ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani prisotni!
Uvodoma naj pozdravim uspešno zaključene aktivnosti, ki so jih pretekli teden izvedli kriminalisti in policisti v obsežni mednarodni kriminalistični preiskavi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete.
Z vidika načela zakonitosti, enega najpomembnejših načel, je pomembno, da so policijske naloge in vsa splošna policijska pooblastila, vključno s prisilnimi sredstvi, urejena sistematično in celovito. Trenutno so urejena v zakonu o policiji in več podzakonskih aktih. V preteklem mandatu je Državni zbor sicer obravnaval tudi zakon o nalogah in pooblastilih policije, vendar je bil zaradi prenehanja mandata prejšnje sestave Državnega zbora zaključen zakonodajni postopek. Ob obravnavi poslanske novele zakona o policiji je bilo v mnenju Vlade Republike Slovenije, ki je temu zakonu nasprotovala, navedeno, da je priprava zakona o nalogah in pooblastilih policije v zaključni fazi. Nesporno je, da so učinkovitost, strokovnost in zakonitost policijskega dela povezane z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem policijskega dela, kakovostjo opreme in delovnih sredstev, tudi z ustreznim vodenjem, z medsebojnimi človeškimi odnosi in notranjim občutkom pripadnosti policiji, vendar pa obenem tudi zahteva od njih dosledno spoštovanje zakonitosti in človekovih pravic. Zaradi pravne varnosti morajo biti policijska pooblastila oziroma pristojnosti policistov določno opredeljena.
Sprašujem ministra Gorenaka:
Kako je s pripravo zakonov, ki bodo urejali izvajanje nalog in pooblastil policije?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Minister dr. Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Hvala tudi za čestitke policiji. Konec koncev moram priznati, da sem sam to javno povedal tudi v petek ob tej akciji, ki je bila resnično ne samo slovenskega, ampak kar evropskega pomena. In mislim, da morajo policisti tudi iz teh klopi slišati kako čestitko za spodbudo, če jih že plačati ne moremo tako, kot bi morda včasih želeli.
33
DZ/VI/3. seja
Res je, kaj se dogaja z zakonom o policiji. Zakon o policiji, ki je bil sprejet leta 1998 - mimogrede moram povedati, da je bila Slovenija ena zadnjih evropskih držav, ki so po osamosvojitvi sploh sprejele policijski zakon. To se je zgodilo leta 1998, takrat je bil opredeljen tudi organ v sestavi kot takšen, torej policija kot organ v sestavi. Zakon je bil popravljen zelo velikokrat, praktično vsakih nekaj let smo ga pripravljali na področju pritožb, zlasti na področju razmerij med ministrom in policijo in tako dalje.
Tisto, kar pa zdaj pripravljamo, je pa naslednje. Moram povedati, da je že moja predhodnica pravzaprav sprejela neko odločitev, da bo iz enega zakona naredila dva; eden bi naj bil zakon o organizaciji in delu policije, drugi pa zakon o policijskih pooblastilih. Jaz sem že lansko leto, ko smo obravnavali ta zakon tukaj v Državnem zboru, pa žal potem lansko leto zaradi zaključka dela Državnega zbora zakon sploh ni bil sprejet v Državnemu zboru in je nekako zastal na sredi poti, jaz sem takrat že zelo jasno povedal, da, kar se tiče zakona o policijskih pooblastilih, mu kot opozicijski poslanec lansko leto nisem v ničemer nasprotoval, zato bo pred vas enak zakon, kot je bil spisan v prejšnje mandatu, prišel na vaše klopi v zelo doglednem času. Ta zakon bo imel tudi dve novi policijski pooblastili. Upam, da s strani opozicije ne bom deležen kritik, da uvajamo kakšno policijsko državo z novimi policijskimi pooblastili, namreč ta dva člena bosta enaka, kot sta bila spisana s strani nekdanje koalicije. Gre pa za, prvič, prepoved vstopa na športne prireditve osebam, ki so že bile kaznovane ali obravnavane za nasilje na športnih prireditvah, kakršno vidimo, smo ga videli v Ljubljani, videli smo ga pred dnevi tudi v Mariboru. Drugo novo policijsko pooblastilo pa bo prepoved potovanja na tovrstne prireditve. To pomeni, da bo policija lahko že v Mariboru nekoga ustavila in mu rekla, "domov in ne v Ljubljano na tekmo". Tudi to pooblastilo je bilo že lansko leto vpisano in ga bom predlagal, upajoč, da ne bom napaden, da uvajamo nova policijska pooblastila. Hkrati moram povedati, da tisto, kar ste obravnavali tudi pred nekaj dnevi v okviru intervencijskega zakona tako imenovani hibridni gospoda Vilfan zakon, tisti ni bil nov zakon, tisto je bil copy-paste zakona, ki ga pripravljamo, ampak je bil vložen, ampak nič hudega.
Drugi zakon, to pa je zakon o organizaciji in delovanju policije - lahko si boste vzeli magnetogram -, ne bo odstopal nič od tistega, kar sem govoril tudi kot opozicijski poslanec. To pa pomeni, da bo precej spremenjen od tistega, kar je lansko leto prišlo na klop v tem parlamentu. Dve najpomembnejši spremembi, mogoče bom imel še čas tudi v nadaljevanju, pa sta naslednji: prvič, postopek in načn imenovanja generalnega direktorja Policije. Postopek, kakršnega je uvedla gospa Kresalova, ki si je zamislila, da bo verjetno
trajalvečno, bomo spremenili in ga spravili v takšne okvire, v katerih je že bil, in tako kot velja za vse druge organe v sestavi v tej državi, ne bomo imeli nobenih izjem in nobenih posebnosti.
In druga zadeva, ki bo bistveno spremenjena, to pa je položaj Nacionalnega preiskovalnega urada. V koalicijski pogodbi smo jasno zapisali, da bomo vlogo in pomen nacionalnega preiskovalnega urada okrepili, in to tudi delamo in bomo delali tudi naprej, in da ga bomo umestili v sistem. In nič drugega. Javno lahko povem to, da ga bomo postavili na vrh kriminalistične stroke. To pomeni, da bodo sestavni del kriminalistične policije in ne bodo lebdeli v zraku z vsemi možnostmi, tudi političnega vplivanja, če želite, kot je bilo narejeno v prejšnjem mandatu. Se pravi... Upam, da me boste še kaj vprašali, da lahko nadaljujem. Prosim. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Dopolnitev, izvolite.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Sicer sem hotela v dopolnitvi povprašati po pooblastilih, s katerimi bi policija zagotavljala varnost in red na športnih prireditvah. Vendar bi prosila za podrobnejšo obrazložitev zakona o organizaciji in delu policije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, dopolnitev.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Če lahko nadaljujem tam, kjer mi je zmanjkalo časa. Ja, druga sprememba bo predvsem ta, da bomo umestili Nacionalni preiskovalni urad kot špico, kot najvišji strokovni del, če smem temu reči, na vrh kriminalistične policije, tja kamor tudi sodi, ker preiskuje najtežja kazniva dejanja in bo predstojnik tudi odgovoren šefu Policije oziroma šefu kriminalistične policije in ne bo takšna ureditev, ki sem jo kritiziral kot opozicijski poslanec, ki je bila v bistvu politična odločitev prejšnje ministrice.
Moram pa reči tudi to, da sem lansko leto v tem zakonu nasprotoval reelekciji oziroma imenovanju komandirjev in direktorjev policijskih uprav za določeno obdobje petih letih z možnostjo enkratne ponovitve. Takšna je bila lanskoletna odločitev oziroma tak je bil lanskoletni predlog. Jaz sem mu takrat nasprotoval. Moram pa reči, da so me tako policijski sindikati, zlasti sindikati prepričali, da takšno rešitev zadržimo in jo bomo tudi zadržali. Sicer pa lahko povem, da v novem zakonu o organizaciji in delu policije ne bomo burili duhov s separatnimi rešitvami in napadanjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju, razen v nekih dveh zelo malih delih, ki se nanašata, recimo, na demonstracije pred parlamentom. V takšnem času menim, da moramo zagotoviti nekatere
34
DZ/VI/3. seja
ugodnejše rešitve za pripadnike policije. Toliko o tem.
Torej, prihajamo z dvema zakonoma in računam, da bi ta dva zakona lahko bila v naslednjem mesecu tukaj v Državnem zboru, verjetno pa v vašem postopku, po moji oceni, meseca septembra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Naslednja je na vrsti mag. Jana Jenko, ki bo zastavila vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Ministri, spoštovani poslanci in poslanke!
Moje vprašanje je namenjeno gospodu Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje, in sicer na podlagi Zakona o vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic so agrarne skupnosti med drugim ponovno pridobile tudi pastirske stanovske objekte, ki so jih v preteklosti pastirji uporabljali za stanovanjske in kmetijske namene. V večini primerov so ti objekti zdaj v zelo slabem stanju in jih je treba obnoviti oziroma povsem nadomestiti z novimi. Volja in denarna sredstva so, problemi pa nastanejo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Agrarne skupnosti za svoje nemoteno delovanje nujno potrebujejo obstoj kmetijskih in gozdnih objektov, kot so hlevi, pastirske koče oziroma stanovi, sirarne, odprti nadstreški, vodna zajetja, poti do objektov, fiksne ograje, regulacije hudournikov, greznice in gnojne jame in gozdne vlake. Navedeni posli presegajo okvir rednega upravljanja in so v javnem interesu in zagotavljajo normalno gospodarjenje s pašniki in gozdovi ter s tem ohranjanje zemljišč v Naturi 2000. V 11. členu omenjenega zakona so taksativno našteti posli, ki jih člani agrarne skupnosti sprejmejo s soglasjem več kot treh četrtin članov skupnosti glede na njihove solastniške deleže. V teh poslih pastirski stanovi in ostali objekti niso zajeti, prav tako le-ti niso opredeljeni v Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektov državnega pomena iz leta 2011, zato pri izdaji potrebnega gradbenega dovoljenja za obnovo ali nadomestno gradnjo prihaja do velikih težav in izdaja dovoljenj s strani pristojnega upravnega organa sploh ni mogoča. Sedanjim lastnikom zemljišč, članom agrarnih skupnosti, so bila zemljišča vrnjena v denacionalizacijskih postopkih. Mnogo denacionalizacijskih upravičencev je žal že pokojnih, zato vsled tega na sodiščih potekajo postopki dedovanja. Žal so ti postopki zapleteni in nedokončani, zato je nemogoče pridobiti soglasja vseh lastnikov zemljišč oziroma bodočih lastnikov zemljišč. Zato je ključno vprašanje, kam naj bi se navedene objekte umestilo, saj bi v primeru, da posli, nanašajoč se na navedene objekte, ne bi zapadli v področje predpisa, ki ureja agrarne skupnosti, to
pomenilo, da bi zanje moralo veljati pridobitev soglasja vseh, in ne tri četrtine lastnikov.
V zvezi z opisano problematiko me
zanima:
Ali nameravate odpraviti naštete pomanjkljivosti v zakonu oziroma v uredbi?
Kdaj naj bi se zgodilo?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Ivan Hršak, na vprašanje pa bo odgovarjal minister za delo, družino in socialne zadeve gospod Andrej Vizjak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana ministra, spoštovane kolegice in kolegi.
Moje poslansko vprašanje je namenjeno mag. Andreju Vizjaku, ministru za delo, družino in socialne zadeve.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi na podlagi 6. člena Zakona o socialnem varstvu do konca meseca aprila 2012 vzpostavilo register kapacitet izvajalcev na področju institucionalnega varstva za starejše in institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami. Mimogrede me zanima, ali je register že vzpostavljen. Ministrstvo je podatke o trenutnem obsegu kapacitet, ki so izhodiščne za vzpostavitev registra ter predloge za usklajevanje bivalnega standarda pripravilo v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije na podlagi podatkov, ki so jih pripravili javni zavodi. Poleg cilja vzpostavitve omenjenega registra na spletni strani ministrstva, je namen tudi opredeliti dinamiko približevanja veljavnemu bivalnemu standardu pri izvajalcih, ki od predpisanega odstopajo s postavitvijo določenih rokov, ki so naslednji: do 1. septembra 2012 do 4 % vpliva na kapacitete izvajalca, do 31. decembra 2012 do 8 % vpliva na kapacitete izvajalca, v daljšem časovnem obdobju pa v primerih nad 8 % vpliva na kapacitete izvajalca.
Dejstvo je, da imajo mnogi domovi starejših probleme s prilagoditvijo pravilniku. Še zlasti pa tisti, ki dejavnost institucionalnega varstva opravljajo v objektih, ki so bili po prvotnem namenu zgrajeni za druge potrebe, pa so bili nato gradbeno preurejeni za potrebe bivanja starejših občanov. Takšen slučaj je tudi primer doma starejših v Hrastniku, ki je bil prvotno zgrajen za potrebe dijaškega doma. Ti domovi imajo ogromne težave s prilagajanjem glede na obstoječe gradbene rešitve na zahteve iz pravilnika. Preprosto ne morejo, na primer, štiriposteljne sobe ustrezno preurediti v triposteljne, v dvoposteljne ali celo v enoposteljne. Tako bodo prisiljeni temu ustrezno zmanjšati kapacitete, ki pa bodo takoj privedle v nerentabilnost posameznega doma in posledično bo prišlo do zaprtja nekaterih domov
35
DZ/VI/3. seja
starejših, kar pa sem prepričan, da ni cilj ministrstva.
V zvezi z opisanim me zanima:
Kako gleda na to problematiko samo ministrstvo?
Ali so in kakšni so predvideni ukrepi ministrstva v letošnjem letu na področju gradnje domov za starejše?
Kakšna je dolgoročna strategija ministrstva na področju gradnje domov za starejše?
Hvala lepa za odgovore.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Ne bom izgubljal z uvodom preveč, ker ste ga zelo korektno povzeli. Mislim, da ste zelo dobro orisali pravne okvire in tudi potrebo po prilagoditvi pravilniku, ki določa minimalne tehnične zahteve za izvajalce socialnovarstvenih storitev, kar morajo vsi obstoječi izvajalci, ki imajo koncesijo, narediti v 15 letih. Register kapacitet za izvajalce v javnih zavodih je narejen v obliki predloga, kar pomeni, da je to že zadostna osnova za definiranje vseh prihodnjih investicij na tem področju.
Omenil ste problem, s kateri se soočamo, namreč normativi in standardi so po novem drugačni kot tisti, po katerih so se nekateri zavodi gradili in imajo obstoječe koncesije, zato bo treba to v določenem času, pravilnik govori o 15-letnem obdobju, prilagoditi. Vrsta takih domov je po tej Sloveniji in navidezno je problem takšen, da javnih sredstev za to ni. Zato pa imamo institut javnozasebnega partnerstva in jaz vidim kot en zelo perspektiven program vključevanja zasebnega kapitala tudi v nadomestitev in gradnjo teh neustreznih kapacitet z boljšimi. Poglejte, to je izvedljivo in vsled tega bomo na podlagi tega registra vzpostavili tudi neko dinamiko, kako vključevati in katere bodo investicije, v katerem vrstnem redu. Za to si bomo prizadevali dobiti zasebne partnerje. To gre, danes zjutraj sem imel ob 10. uri postavitev temeljnega kamna za nov dom starejših občanov v Brežicah, naključje, in sicer na podlagi že nekajletnih prizadevanj zasebnega investitorja, da v okviru javnega zavoda zgradi nov dom starejših občanov. Torej, ne gre za zasebni dom, gre za javni dom, kjer bo zasebni kapital zgradil te prepotrebne kapacitete. Tak model želimo porabiti vsepovsod. To bo imelo določene posledice, kajti v tej konstrukciji cene, ki se izračunava po metodologiji, bo po novem vključena tudi cena investicije, kar po starem, ko so bila investicijska sredstva zagotovljena iz proračuna, ni bilo. Vendar bomo s tem dobili uskladitve standardov in normativov z zahtevami pravilnika, nameščenci v domove bodo dobili boljši standard, ne bodo več trije, štirje v sobah, temveč eden do največ dva. In tudi druge izboljšave predvidevamo, kot je energetska sanacija, kot so ustreznejši skupni prostori in
tako naprej. S tem želim poudariti, da bo taka nova investicija pomenila tudi nove standarde. In verjetno je logično vsem, da bo ob pomanjkanju javnih sredstev to pomenilo tudi določen pribitek pri ceni, ki pa ne bo ne vem kakšen in se bodo s tem cene v javnih zavodih zgolj približale cenam, ki že veljajo v zasebnih zavodih.
Kakšna je dolgoročna strategija, sprašujete. Ministrstvo na podlagi analize pokritosti kapacitet ugotavlja, da je le-to zadovoljivo, in omogoča 5 % vključenost vseh starejših oseb do 65 let v institucionalno varstvo. Mi se bomo v nadaljevanju predvsem posvetili dograditvi ponudbe za starejše. Predvsem bomo poskušali to institucionalno varstvo, domove za starejše, vključiti v določene programe za starejše na domu. To se pravi ne tako, da moraš iti v dom, temveč da se lahko ponudijo za starejše občane nove, boljše storitve na domu. V okviru slehernih domov bomo vzpostavili tudi dnevne centre, kamor lahko starejši prihajajo čez dan, na določene aktivnosti, vključujejo se lahko v določene programe. Skratka, z novimi ponudbami želimo predvsem širiti paleto teh ponudb, omogočiti starejšim, da se vključujejo glede na njihove potrebe, ne pa da je to le dom ali sedaj pomoč na domu, kot jo predvidevajo nekateri ukrepi. Tudi situacija, gospodarska kriza, slabši dohodkovni položaj, povzroča, da je manjši pritisk na domove in nas na neč način s tem tudi razbremenjuje te asimetrije glede ponudbe. Namreč, v nekaterih okoljih imamo zelo izpopolnjeno ponudbo, v nekaterih, žal, ne.
In še en problem je tu, financiranje domov za starejše s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, o tem pa verjetno v nadaljevanju, ko bo sigurno kakšno dopolnilno vprašanje.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Bo dopolnilno vprašanje? Ne bo. Potem gremo naprej. Zaključili smo s prvim krogom.
Prehajamo na drugi krog Vprašanj poslank in poslancev. Prva v drugem krogu je mag. Majda Potrata, ki ima vprašanje za dva ministra, za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turka, ki ga ni tukaj, in ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana ministra!
Povedano je bilo, da moje vprašanje meri na dve ministrstvi oziroma na dva ministra, in naj povem, za kakšno vprašanje gre.
Katere aktivnosti sta ministrstvi izvedli, da bi tujim študentom, ki jim je s 1. januarjem 2012 prenehala pravica do prejemanja državnih štipendij, zagotovili čim večjo dostopnost visokošolskega izobraževanja pri nas?
Kako ukrep sledi cilju o internacionalizaciji visokega šolstva, ki v resoluciji o nacionalnem programu visokega
36
DZ/VI/3. seja
šolstva 2011/2020 predvideva, da bo Slovenija privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov ter bo primer dobre prakse na področju regijske mobilnosti, zlasti gre za Zahodni Balkan. Menim, da je problem sprožilo kar nekaj neusklajenosti ali prepričanj, da bo kakšen zakon sprejet, pa je potem referendum kaj zaustavil. Seveda mislim na zakon o malem delu, ki bi tudi iz koncesijskih dejavnosti omogočal financiranje mobilnosti tujih študentov. Ampak kakor koli že, študentje, ki so se znašli brez državnih štipendij in so iz tujine, so lahko računali na obljubljeno pomoč ljubljanske univerze, ki je v poseben sklad sicer nabrala nekaj denarja, ampak bistveno manj kot je pričakovala, primorska še manj, mariborska pa računa zlasti na pomoč države, torej teh sredstev ni dovolj. Tudi pobuda za ustanovitev posebnega sklada za internacionalizacijo univerz je propadla, ker Vlada meni, da je leta 2006 ustanovljen Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije dovoljšnja institucionalna organizacija za štipendije. Ni pa sredstev, torej problem ostaja, starim prosilcem ali upravičencem se bo z novim študijskim letom pravica iztekla, novi pa štipendij sploh niso dobili.
Ampak zanimivo pri tem je, da smo v resolucijo zapisali, da bo do leta 2020 kar 10 % vseh študentov na slovenskih univerzah ravno teh iz drugih držav, kajti vključevanje tujih študentov naj bi bilo tudi dodaten znak velike kakovosti slovenskih študijskih programov. Tudi če bi gledali, kaj je v ciljih zapisano, bi pričakovali, da bo napisana nacionalna strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva najpozneje do leta 2013.
Upam, da bom po odgovoru ministra Vizjaka dobila še možnost za dodatno vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite odgovor.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Verjetno se res v pretežnem delu to vprašanje nanaša tudi na ministra, pristojnega za visoko šolstvo dr. Turka, vendar tudi name kot ministra, ki imam v pristojnostni Sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje, ki omogoča tujim študentom sredstva iz razpisov tako imenovane Ad future, in sicer nameravamo imeti v letošnjem letu preko tega kar 15 razpisov v A, B in C sklopih, in sicer gre za razpise za štipendiranje, sofinanciranje, izobraževanje znanstvenega sodelovanja slovenski državljanov v tujini. Ker gre za sodelovanje, je tu jasno, da obstaja nek nivo vzajemnosti. Gre potem za program Fulbrihgt za obe leti in za izobraževanje in znanstveno sodelovanje tujih državljanov v Republiki Sloveniji, predvsem v državah Zahodnega Balkana pa tudi drugih, tudi za Afganistan, na primer. Tako da imamo na to
temo kar nekaj sredstev, konkretno 2 milijona 200 v načrtu porabe za leto 2012 od vseh vrednosti programa, ki znaša preko 8,5 milijona evrov. Skratka, ti programi so in se bodo razvijali tudi v letošnjem letu, ko govorimo o Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendiranje.
Moram pa omeniti na tem mestu tudi nekatere druge pravice, ki jih imajo tuji študentje. Čeprav je Slovenija z začetkom uporabe zakona o uveljavljanj pravic iz javnih sredstev s 1. 1. 2012 ukinila dostop tujih državljanov do državnih štipendij, pa so tuji študentje pod določenimi pogoji upravičeni do subvencioniranja študentske prehrane, subvencioniranega prevoza in dela preko študentskih servisov, poleg tega tudi pravic, recimo, da so državljani Republike Hrvaške, ki študirajo v Republiki Sloveniji, deležni še oprostitve plačila šolnin. Želim skratka povedati, da je na voljo kar nekaj ukrepov, ki jim bo gotovo še kaj dodal moj kolega minister Turk.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Predvidevam, da imate dopolnilno vprašanje?
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za ta del odgovora.
Tudi v nadaljevanju bom povezovala obe pristojni ministrstvi. 28. ukrep, nacionalna strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva, bi moral nastati do leta 2013, torej časa ni več veliko. Tudi priprava mednarodne institucionalne strategije z lastnimi prednostnimi usmeritvami nima več veliko časa. Tu je še posebno vprašanje, kako bo svojo funkcijo NAKVIS opravljal, glede na to, da bo ta vlada spreminjala pristojnosti NAKVIS. 30. ukrep pa je tak, ki po moje najbolj zadeva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ker naj bi bili do leta 2013 na vzajemni pogladi uvedeni enaki pogoji študija za državljane držav Zahodnega Balkana glede plačevanja šolnin in vseh drugih pristojnosti. Ampak tu se mi zdi posebej pomembno to, da je v pojasnilu zapisano tudi to, da bodo uvedene posebne štipendijske sheme oziroma ciljno financiranje iz obstoječih virov, pri tem pa bodo še posebej spodbujeni doktorski in podoktorski kandidati. Gre torej tudi za nove, za najboljše študente, ki prihajajo iz tujine, da bo smiselno treba zagotoviti dodatna sredstva. Zajemanje je bilo predvideno iz koncesije za malo delo, ampak kot vemo, je bil ta zakon zrušen. Gre preprosto za ukrepe, bi naj bi privabili v naš visokošolski prostor čim več tujih študentov, vi pa ste mi, gospod minister, govorili tudi o tistih sredstvih, ki so namenjena za mobilnost naših študentov. Mene v tem primeru zanimajo tuji študenti, zaradi tega, ker so tudi oni potem najboljši ambasadorji povezovanj s slovenskim gospodarstvom in slovensko državo.
Hvala tudi za ta del odgovora.
37
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Dopolnilni odgovor, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, spoštovana poslanka, mene zanimajo predvsem naši študentje, res je. In mislim, da nas zanimajo predvsem zaradi tega, ker je na voljo omejena količina denarja, in to ste tudi vi prepoznali, ko ste v prejšnji vladi sprejemali zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in rešitve, da se tujim državljanom ukinejo te tako imenovane državne štipendije. In jaz mislim, da je prav, da so le-te v glavnem namenjene oziroma da so namenjene slovenskim dijakom in študentom. Naj vas pa spomnim, da ste v petek v tem parlamentu sprejeli zakon o uravnoteženju javnih financ, ki predvideva tudi dvig koncesijske dajatve študentskemu delu, in to pomemben dvig, ki bo namenski vir Javnemu skladu za štipendiranje in razvoj kadrov. Torej s tem ukrepom ste bistveno, na ravni celega leta tudi nekaj 10 milijonov povečali sredstva za štipendiranje, kajti ta povečana koncesijska dajatev iz študentskega dela bo namenski vir tega sklada. Mi smo tu precej odtehtali tisto, kar ste vi želeli doseči v zakonu o malem delu. In tudi tu vam naj bo, tistim nasprotnikom zakona o uravnoteženju javnih financ, jasno, da smo preko tega zakona in preko koncesijske dajatve za študentsko delo precej precej povečali denar za štipendije, tudi tujim državljanom, preko teh specialnih razpisov Ad future in podobno. Želim reči, da se ni bati, da bi bilo tega denarja manj, in z veseljem bom prisluhnil tudi idejam, kako sokreirati politiko na tem področju, tistim, ki so v preteklosti pri tem sodelovali oziroma imeli kakšen konstruktiven predlog.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Nisem nameravala predlagati zahteve za razpravo o odgovoru ministra na zastavljeno poslansko vprašanje, zaradi tega, ker so takšne pobude govorjenje v prazno, ker jih koalicija zruši. Ampak, odgovor, ki mi ga je dal minister v tem času, je tak, da terja zahtevo po razpravi. Če se spoštovani gospod minister sklicuje na to, da ga zanimajo predvsem domači študenti, potem moram reči, da je kot prejšnji poslanec zelo slabo sodeloval v razpravi o nacionalnem programu visokega šolstva, ki govori o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva in o mobilnosti študentov in učiteljev. Cilji so visoko zastavljeni in če hočemo te cilje doseči, to je 10 % prag tujih študentov, 20 % prag naših študentov v mednarodnih menjavah, popolna izenačitev tujih in domačih študentov, potem mora biti pristop resnejši, bi rekla. Glede na to, kako je odrezano v programu za uravnoteženje javnih financ področje visokega šolstva in znanosti, je pa govoriti o tem, da bi morala kot opozicijska poslanka razumeti nekatere stvari, pa res odveč. 24 dodatnih milijonov, ki so jih
iztržili in zlicitirali po prvotnih 19 milijonih še za 5 milijonov, pri tem pa tisti, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, povejo, da bi ob dodatnih 20 milijonih, brez 30 milijonov, ki so jih odrezali, zanemarjam in zaokrožujem, brez teh dodatnih 50 milijonov bo nemogoče izpeljati programe. In tu bodo tuji študentje in domači študentje na istem, ker se ne bodo mogli vpisati v študijske programe, ki jih ne bo mogoče uresničevati zaradi pomanjkanja sredstev. In mislim, da je o teh stvareh vredno razpravljati, posebej, ker ima Slovenija tudi nekatere mednarodne zaveze in tudi recipročnost zahteva nekatere izpolnjene pogoje. Tuji študentje so zaenkrat brez sredstev. Kdaj se bo to zgodilo z novimi razpisi, je drugo vprašanje. Vsekakor menim, da je vprašanje oblikovanja slovenskega visokošolskega prostora v danih okoliščinah resno vprašanje in si zasluži odgovor ministra Vizjaka, upam pa, da tudi ministra, pristojnega za visoko šolstvo, o teh stvareh. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločili jutri v okviru glasovanj.
Zdaj je na vrsti gospod Gašpar Gašpar Mišič in vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica.
Gospod minister Radovan Žerjav. Ko sem se prejšnji teden odločal, komu postaviti poslansko vprašanje in kaj, sem izbral ravno vas in, kot kaže, sva midva, gospod minister, telepatsko povezana, kajti vi ste danes že imeli novinarsko konferenco in ste predstavili, dejansko ste pojasnili, lahko rečem, da ste tudi podali odgovor na moje poslansko vprašanje. Vendar ste tudi sami javnosti zastavili nekaj vprašanj oziroma sami sebi ste dali nekaj nalog glede črpanja evropskih sredstev. In sicer, izteka se finančna perspektiva 2007-2013. Torej, zapravili smo že tri četrtine časa, kot ste tudi sami ugotovili, ostala nam je samo še ena četrtina tega časa za počrpati dve tretjini sredstev, počrpanih je pa komajda slaba tretjina, se pravi, 1,3 milijarde od skupnih 4 milijard. In bojim se, da nam bo zmanjkalo časa. In ker ste v svojem nagovoru na novinarski konferenci tudi sami sebi dali nalogo, da boste uvedli tedensko medresorsko koordinacijo ministrov in državnih sekretarjev, kar je tudi pravilno, in da boste nekako identificirali oziroma težili k identifikaciji težav oziroma zakaj prihaja do teh problemov. Moram reči, da je to v redu. Glede na to, da ste tako hitro odreagirali in prehiteli dobesedno moje uradno vprašanje, mi je v čast kot opozicijskemu poslancu, kar je seveda dobra praksa, kajti večkrat ste v svoji politični karieri izjavili, dejanja in ne besede, kot bi rekli Italijani: Fatti, non parole. Se pravi, če boste tako nadaljevali v praksi, ker sedaj je krmilo v vaši rokah, smer izbirate vi, in ker imate resnično premalo časa za uresničitev vseh projektov, ki so bili zastavljeni,
38
DZ/VI/3. seja
se bojim, da vam to ne bo uspelo, pa ne po vaši krivdi, zato ker vaši predhodniki niso dobro delali. Jaz vam bom samo nakazal, kako se morate lotiti tudi kot minister reševanja problemov. Slabo medresorsko sodelovanje, to ste že pogruntali, to je bil ključni problem. In še nekaj se je dogajalo - medresorsko nagajanje. Namesto sodelovanje je bilo v preteklosti medresorsko nagajanje. Sem vesel, da mi odkimavate, ker to sem tudi v svoji praksi ugotovil. Določeni uslužbenci iščejo težave in ne rešitve in se obnašajo, kot sem že večkrat poudaril, kot da so lastniki svojega delovnega mesta. Vsi se morajo zavedati, da so del javnega servisa v službi ljudi in ne, da so sami sebi namen in ne smejo zavirati razvoja te družbe.
Zato vas, gospod minister, sprašujem:
Kako boste zagotovili večjo uspešnost izvajanja programov in projektov z evropskimi sredstvi v tako kratkem času?
Kakšni so vaši dodatni ukrepi, ki jih boste morali sprejeti, da bo ta država dejansko v tem sklicu - kot si vsi želimo, to je naš skupni cilj - uspešna in da bomo počrpali ta evropska sredstva, ki so, kot ugotavljamo, edini vir za investiranje v tej finančni perspektivi, vsaj v letu 2012?
PODPREDSEDNIK ROMANA TOMC: Hvala.
Minister, izvolite.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za besedo.
Hvala tudi za vprašanje. Mislim, da ste prav opredelili problematiko črpanja evropskih sredstev. Mi smo takoj po nastopu mandata, ker se zavedam tudi sam osebno, da je to eden od ključnih prioritet in tudi pravzaprav edini potencial za razvoj, za gospodarsko rast in tako naprej, detajlno pregledali podedovano stanje in ga kot tako ocenili za zelo resno, na nekaterih področjih bi celo rekel, da je kritično. Kritično predvsem zaradi tega, ker do zdaj ni bilo storjenega dovolj. Tukaj mislim predvsem na operativni program, okoljske in prometne infrastrukture, vezano seveda na železniške projekte. In v zvezi s tem bo treba relativno v kratkem času sprejeti tudi dokončne odločitve. Ali se kateri od teh projektov zaradi stanja, v katerem je, oceni kot da ga ni mogoče realizirati v tej finančni perspektivi, predvsem in izključno zaradi tega, ker je v takšnem stanju, kakršnem je, še vedno se pogovarjamo o gradbenih dovoljenih, še vedno se pogovarjamo o dokumentaciji, še vedno se pogovarjamo o nakupu zemljišč in tako naprej, skratka, o tistih osnovnih zadevah, ki bi morale biti že zdavnaj zdavnaj razrešene.
To je seveda situacija, ki ni najbolj spodbudna, sicer pa lahko rečem, da smo na osnovi tega podedovanega stanja sprejeli veliko ukrepov, eden od teh in seveda ključen je seveda ukrep tedenske medresorske koordinacije na nivoju ministrov. Menimo
namreč, da je to prepomembna zadeva, da bi se to dogajalo tako, kot ste rekli, na nekih nižjih nivojih in bi se iskali bolj problemi kot rešitve. Prilagodili smo navodila in pravilnike, najbrž bo treba prilagoditi tudi zakonodajo, predvsem vezano, ampak to ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi drugih problemov, govorimo o prostorski zakonodaji, o zakonu o graditvi objektov. Najbrž bo treba tudi prerazporediti nekatere sredstva, vezana na te projekte, ki jih omenjam. Zagotavljamo seveda lastno udeležbo, to je bila ključna prioriteta tega proračuna. Žal do zdaj temu ni bilo tako in so mnogi projekti zaradi tega, ker ni bilo zagotovljene lastne udeležbe, tudi stali.
Uvedli smo redno pošiljanje zahtevkov za povračilo sredstev v Bruselj in s tem zagotovili tekoče prilive v državni proračun. Opozorjeni smo namreč bili iz Bruslja, da se to ni odvijalo redno, ampak tako parcialno, ko se je nabralo neko število projektov, neka vsota, se je poslalo tudi zahteve, kar je povzročalo probleme tako pri nas kot tudi v Bruslju. To smo odpravili. Potrebno bo povečati kakovost in učinkovitost nadzora nad projekti, da se nam ne bo zgodilo to, kar nam zdaj grozi, vezano na projekt Stožice.
Na osnovi vseh teh ukrepov lahko rečem, da smo v tem času potrdili za 237 milijonov javnih razpisov in projektov, da sem v aprilu podpisal 122 aneksov in pogodb za občine v skupni vrednosti okoli 50 milijonov evrov in da je bil ta petek, 11. maja, objavljen javni poziv v okviru razvojne prioritete razvoj regij, torej gre za šesti razpis za obdobje 20122014, kjer razpisujemo 145 milijonov evrov nepovratnih sredstev za občine. Največ sredstev v okviru tega poziva je namenjenih za projekte okoljske infrastrukture in javne turistične infrastrukture, nekaj manj pa za urbani razvoj, razvoj mestnih jeder in socialno infrastrukturo. Zadeve se, bom rekel, obračajo na bolje. Seveda bi vedno želeli, da bi bile zadeve hitrejše.
Upam, da se bomo na osnovi vseh teh ukrepov, ki smo jih sprejeli, v naslednjih mesecih lahko pogovarjali o bistvenem napredku črpanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dopolnilno.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, tokrat bom izkoristil vse do konca, kar mi pripada, hvala lepa, podpredsednica.
Gospod minister, omenili ste operativni program. Vsi vemo, in sedaj je to dejstvo, da bo potrebna sprememba operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture. Jaz bi vam samo še dodatno, glede na to, da moram reči, da sem zadovoljen z vašim odgovorom, še bolj bom zadovoljen, če se bo v praksi pokazalo, da bodo vaše besede meso postale. Glede na to, da je vlada namerava sprejeti kar nekaj ukrepov,
39
DZ/VI/3. seja
vam moram dati napotek, da je za gospodarsko rast treba predvsem spremeniti oziroma zamenjati miselni vzorec tistih javnih serviserjev, ki jim je zaupano upravljanje te države. Se pravi, čip jim je treba zamenjati. In še nekaj, gospod minister, problem je v resornih lobijih, ki to državo vlečejo vsak na svojo stran in s tem državo trgajo kot srajco. To je velik problem. In nismo mi politiki tisti, ki upravljamo in vodimo to državo, ampak so tisti, ki so že nekje trdno pozicionirani in so dejansko v krempljih določenih strukturnih lobijev. Zanimivo je dejstvo, da katerakoli opcija pride, leva ali desna, eni in isti so stalno na istih mestih. In oni so tisti, ki jih je treba, bom rekel, pretresti ali jih stresti, lahko rečemu tudi, iz hlač, da se lotijo dela za državo in državljane in ne za posamezne žepe, ker veliko je denarja, evropskih sredstev in če to ne gre v javno infrastrukturo, ki je nujna za razvoj te države, razvoj gospodarstva, smo mi kratko malo opleli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Minister, dopolnilni odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa.
Moram reči, da se v marsičem strinjam, predvsem v tem zadnjem, kar ste dejali. Tudi jaz sem večkrat dejal, da to državo vodita drugi in tretji nivo. Kar se mi zdi pomembno k temu dodati, je, da bomo poskušali brez sprememb operativnih programov. Zakaj? Zato, ker menim, da bi s tem, ko bi spreminjali operativni program, samo izgubljali na času. Torej, mi moramo najti za tiste projekte, za katere bomo ocenili v relativno kratkem času, da jih ni moč realizirati v tej finančni perspektivi, da znotraj posameznega operativnega programa najdemo področja, ki pa so absorpcijsko sposobna. In znotraj operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture, ki je v tem trenutku najbolj kritičen ravno zaradi tega infrastrukturnega dela, bomo poskušali najti alternativne rešitve predvsem na tistem okoljskem delu, če hočete tudi energetskem delu. Tako da ne želimo spreminjati. Sprememba operativnega program pomeni, da ne bom rekel, skoraj leto dni. Tega časa si zdaj v tem trenutku, v katerem smo, vizavi črpanja evropskih sredstev ne moremo in ne smemo privoščiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še proceduralno.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Do konca. Ko hodiš, pojdi vedno do konca, je rekel naš pesnik Tone Pavček. In tudi jaz grem do konca. Hvala lepa.
Gospod minister, trudili se boste, da ne boste spreminjali operativne programe in da boste drugače izkoristili ta sredstva. Jaz srčno upam, da vam bo tudi uspelo, tako da ne izgubljajmo časa z nepotrebnimi birokratskimi zadevami, gremo naprej. To je zelo v redu. Jaz
vam moram samo, gospod minister, glede na to, da ugotavljam, da se konkretno na južnem Primorskem dela ena velika škoda prebivalcem, da že 17., 18. leto v prostor umeščajo vodooskrbo Obale in Krasa, da se več kot 10 let ukvarjajo z ravnanjem z odpadki in še vedno ni rešen problem. Jaz upam, da bomo v sredo to dosegli pri ministru Bogoviču, da bomo končno sprejeli končni sklep, ki bo omogočil črpanje kohezijskih sredstev, ker vemo, da smo tudi tam počrpali komajda 15,6 % od predvidenih sredstev. In iz tega razloga, gospod minister, jaz mislim, da glede na to, da je tema zelo zanimiva in da ste vi edini minister v tej vladi, ki ima po mojih ocenah glede na vaše pretekle izjave en kapital, ki ga morate zdaj unovčiti in izkoristiti, da nam dejansko omogočite, da omogočite tej državi in gospodarstvu, da gre naprej. Vi ste gospodarski minister, vi ste dejansko odgovorni za razvoj, vsi ostali vam morajo slediti. In vi ste tisti, ki jih morate koordinirati, in je prav, da imate medresorsko sodelovanje, ker če jih ne boste držali na vajetih, bo vse tukaj zbežalo, vsak na svojo stran.
Iz tega razloga jaz predlagam, da se v Državnem zboru, spoštovana podpredsednica, opravi razprava, da bi morda tudi kolegice in kolegi, ki danes manjkajo, če pogledamo, tukaj nas je mogoče ena peščica prisotnih, vsi so zapustili ta hram demokracije, bog ve, kje so, očitno se imajo nekje lepše kot mi, ampak garamo, vsi skupaj garamo. Zapomnite si, da tudi opozicijske poslanke in poslanci garamo in si želimo skupaj z vami to državo popeljati na boljše. Nikoli in nikdar več na slabše, ker slabše, kot je danes, nam na žalost ali ne srečo ne more biti.
In še nekaj, gospod minister, hvala lepa, da ste mi odgovorili na moje vprašanje hitra cesta Jagodje-Lucija. Upam, da boste tam pohiteli, da bomo res rešili, ker tam je veliko ljudi, ki že predolgo čaka, in upam, da bodo dočakali tudi v tem sklicu oziroma v tem letu, da bodo vsaj odkupljene njihove parcele.
Gospa podpredsednica, hvala lepa za vaš pisk. Upam, da sem izkoristil svojo situacijo, to poslansko dolžnost, in upam, da mi bodo prisluhnili tudi koalicijski kolegice in kolegi, da bodo potrdili, da bomo imeli razpravo v tem hramu demokracije, o tem tako perečem vprašanju. Brez tega ne bo razvoja te države. Infrastruktura je naša država.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo razpravljali in odločali jutri v okviru glasovanj.
Bi vam pa vseeno rada pojasnila, da ti piski, na katere opozarjate, so pa že kar vgrajeni v sistemu, da pazijo, da nismo predolgi.
Zdaj pa je na vrsti gospa Renata Brunskole. Minister pa bo, očitno, z nami ostal do konca in odgovarjal na to in tudi na naslednje vprašanje.
40
DZ/VI/3. seja
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
7. marca 2011 je bil sprejet Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki omogoča dodatne podpore območjem z visoko brezposelnostjo. Že v prejšnjem mandatu - sem prepričana, da se tudi gospod minister spomni sprejetja tega zakona, za Pomurje je bil takrat sprejet poseben zakona o pomoči Pomurju. Po sklepu Vlade Republike Slovenije je bilo 7. aprila 2011 območje Pokolpja, to je Kočevskega in Bele krajine, uvrščeno med demografsko ogrožena območja z visoko brezposelnostjo, stopnja brezposelnosti februarja 2012 je, recimo, v Črnomlju znašala 18 %, v Kočevju 20,9 %, kar je krepko nad povprečjem regije jugovzhodne Slovenije, ki znaša 12,6 %, oziroma Slovenije, kjer znaša 12,4 %. Ogroženo območje ima na osnovi takšnih sklepov vlade in visoke stopnje brezposelnosti omogočeno pridobitev dodatnih sredstev za razvoj. To je bilo tudi potrjeno v programu spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju 2011-2016. Takrat je to spadalo pod resor Službe Vlade za lokalno samoupravo, zdaj je to pod vašim resorjem in istočasno tudi razvojnim institucijam omogoči nemoteno delovanje. Razvojne institucije v okviru tega programa Pokolpja so tako RIC Bela krajina, Razvojni center Novo mesto in Razvojni center Kočevje-Ribnica in že od novembra 2011, torej že od lani, so brez pogodbe z državo oziroma pristojnim ministrstvom. Seveda njihovo in tudi naše mnenje je, da če se je takrat vlada odločila, da program Pokolpje podpira, potem je prav, da se sprejeti sklep tudi izvršuje in torej tudi regionalnim inštitucijam omogoči nemoteno delovanje. Razvojne inštitucije majo težave z zalaganjem sredstev, ker namreč gre za tako dolg čas, že od novembra 2011 do maja 2012, to neprejemanje sredstev in nepodpisana pogodba lahko celo ogrozi njihov obstoj. Seveda so te razvojne inštitucije ključnega pomena za uspešno črpanje sredstev na javnih razpisih Pokolpja.
Prej ste tudi omenjali poseben program razvoja regije, kjer gre bolj za občine, zato me zanima:
Kdaj bo podpisana pogodba o financiranju dodatnih razvojnih nalog v regiji jugovzhodna Slovenija, če želimo doseči cilje programa Pokolpja, torej tako dodatne zaposlitve kot tudi dodaten razvoj?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite minister za odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Res je, na podlagi sprejetega zakona, ki ste ga omenili, je vlada v prejšnjem mandatu določila Pokolpju poseben razvojni status problemskega območja z visoko
brezposelnostjo. Sprejela je tudi program spodbujanja konkurenčnosti in 7 posebnih ukrepov razvojne podpore Pokolpja ter naložila ministrstvom, da upoštevajo območje Pokoplja kot prednostno območje razvojnih politik. To usmeritev nadaljuje tudi sedanja vlada. Ob rebalansu sedanjega proračuna smo v okviru ministrstva ohranili proračunske postavke za izvajanje posebnih ukrepov na obmejnih problemskih območjih v Posočju, Pomurju in tudi v Pokolpju. V Pokolpju smo na ta način zagotovili, da se bo lahko razvojni program izvajal tako, kot je bil tudi zastavljen, še več, sredstva programa, ki so iz različnih razlogov lani ostala neporabljena, smo deloma nadomestili v letošnjem proračunu. Tako smo uspeli finančno pokriti letos februarja objavljen dodaten javni razpis za manjše investicijske projekte - na katerega se nanaša del zastavljenega poslanskega vprašanja -, javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v vrednosti 700 tisoč evrov poteka brez posebnosti po zastavljeni časovnici. Iz Bele krajine in Kočevskega je prispelo do zdaj 27 vlog. V mesecu maju bodo izdani sklepi in za tem bo sledilo sklepanje pogodb. Tako da zadeve tečejo.
V skladu s programom pripravljamo na ministrstvu tudi redni dvoletni javni razpis za večje investicijske projekte, kot je bil izveden v preteklem letu. Za državno pomoč za investicijske projekte v letih 2013 in 2014, vključno turizem, bo razpisanih med 3 in 4 milijone evrov. Predvidoma bo ta javni razpis objavljen v septembru oziroma takoj po pripravi razreza državnih proračunov za leti 2013 in 2014, rok za oddajo vlog bo v začetku prihodnjega leta oziroma kakor hitro se bo zadeva končala.
Za del vašega vprašanja, vezano na financiranje razvojnih agencij, inštitucij in tako naprej, moram reči, da tega, glede na to, da ni bilo eksplicitno izpostavljeno, moram reči, da te informacije nimam, da bi kakršen koli problem v tem v zvezi bil. Če ta problem je, ga bomo absolutno na ministrstvu proučili in videli, kaj se da narediti, ker mislim, da ni nobenega razloga, da bi tukaj prihajalo do kakršnih koli zastojev.
Skratka, če potegnem pod črto, kar se tiče tega programa, vezanega na Pokolpje, zadeve tečejo. Jaz osebno jih še posebej spodbujam. Tudi sam prihajam iz takšnih okolij in vem, kakšno je stanje. Tudi mimo tega programa se nekatere zadeve odvijajo, vezane na ta gospodarski del, nekatere investicije, izboljšave in tako naprej. Jaz upam, da bomo uspeli ta primer premakniti na bolje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnilno?
Izvolite.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za odgovor.
41
DZ/VI/3. seja
Tudi v povezavi z mojim vprašanjem, ki je bilo vezano na to, kako potekajo aktivnosti, me je ravno zanimalo, ali ste v bistvu seznanjeni, da je problem s to pogodbo, tako da bi vas vljudno prosila, če lahko preverite, zakaj od novembra 2011 te pogodbe ni. Verjamem, da mogoče niti ni bilo še zaznati tega problema, vendar mislim, da je ključ za delovanje teh razvojnih institucij. Ko ste pa omenili, da je bil 3. februarja tudi nov razpis, naj poudarim, da je bila 3. februarja 2012 sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči. Kaj se je zgodilo pri tej uredbi? Kaj se dogaja na področju davčnih
olajšav?
Kdaj jih bodo lahko podjetniki s Pokolpja začeli koristiti?
Zakaj vas to sprašujem? Namreč, Zavod za zaposlovanje je na spletu objavil obvestilo o povračilu prispevkov za socialno varnost, ki ga bodo lahko uveljavljali delodajalci za pogodbe, ki bodo sklenjene od 21. marca 2012 do 31. decembra 2013. In me zanima:
Zakaj ni možno tega povračila uveljavljati že od 3. februarja, ko je bila sprejeta uredba, in ne šele takrat, ko je zavod za zaposlovanje objavil to zadevo na svoji spletni strani?
To je vprašanje. Zakaj vas to sprašujem? Tudi danes so me nekateri obvestili iz razvojnih institucij, da imajo to vprašanje, ta dvom, zakaj ne že 3. februarja, pač pa šele takrat, ko je zavod 21. marca to objavil. Sicer pa se vam že vnaprej zahvaljujem tudi za ta odgovor in za urgiranje in ukrepanje v tej smeri. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Minister, želite podati dopolnilni odgovor?
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Ja, takole bom povedal, karkoli bi zdaj govoril, bi filozofiral, ker nimam vseh informacij. Se bom pozanimal in vam bom to vsekakor posredoval. Zanima pa tudi mene, ker je tako, kot pravite, zadeva nekoliko čudna.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Najlepša hvala.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Tudi vam.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še zadnje poslansko vprašanje, ki ga bo zastavila gospa Alenka Pavlič ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Pripadla mi je čast, da kot zadnja vprašam resornega ministra gospoda Žerjava o mogoče malo manj ugodni zadevi.
Ob robu obiska Janeza Janše v Nemčiji se je premier sestal z Angelo Merkel in predsednikom nemških železnic. Pohvaliti moram napore za krepitev odnosov in morebitnih vlaganj Nemčije v Slovenijo, saj gre za največjo gospodarsko velesilo v Evropi. Moji pomisleki in vprašanja pa se nanašajo predvsem na oživitev logističnega holdinga. Ker iz lastnih izkušenj vem, da investicije v razvoj logistike niso področje vašega premierja, saj je v prvem mandatu dovolil investicijo 130 milijonov evrov od Čehov, ki bo sedaj potopila Intereuropo, me močno skrbi, kaj bo z logističnim holdingom.
Zanima me:
Kaj pomeni oživitev ideje logističnega holdinga?
Ali to pomeni, da nam bodo Nemci pobrali še tisto nekaj, kar imamo, slabo pa pustili?
Da vprašam bolj podrobno:
Ali bodo Nemci dobili Luko in železnico, Intereuropo pa potopili, ker imajo svojega logista Schenkerja, ki že ima 90 tisoč zaposlenih?
Ali nameravajo Nemci prevzeti tudi Intereuropo in vse njene zaposlene?
Ker si ne želimo, da se nam zgodi v logističnem holdingu enako, kot se je večini investicij, ki so bile izvedene v mandatu 20042008, večina njih je bila tajkunskih in danes nam pred očmi propadajo podjetja kot so: Istrabenz, Pivovarna Laško, Fructal, NLB, Intereuropa. Gospodje, tajkunizacija in rušenje menedžerskega ceha v mandatu 2004-2008 nas je pripeljala v situacijo, ko ljudje dvomijo v vse vodilne direktorje, saj je bil direktor lahko vsak, ki je imel pravilno izkaznico, ne glede na to, ali je sploh vedel, kaj je bilanca in kaj je računovodski konto. Sprašuje vas, kaj pomeni oživitev logističnega holdinga. Kaj to pomeni za naše največje nacionalno strateško podjetje Luko Koper? Ali je v tem paketu tudi kaj za obubožano Intereuropo? Verjetno ne. Upam, da se kot pristojni minister zavedate, da nam pri reševanju države nihče ničesar ne bo dal, razen če bo videl veliko korist. V tem paketu logističnega holdinga je tudi Luka Koper, ki bi se je radi polastili Nemci pod pretvezo, da bodo v zameno reševali naše železnice. Kot nam je iz mandata 2004-2008 poznano, ko je gospod Vizjak prodal Acroni in celotno Slovensko industrijo jekla, so bile takrat tudi obljube, da je cena tako nizka samo zato, ker bodo investitorji v razvoj vložili dodatnih 300 milijonov evrov.
Vprašujem vas:
Ali gre pri zametkih logističnega holdinga za kakršnokoli poplačilo Angeli Merkel in s tem Nemčiji, ker je na volitvah podprla stranko SDS in s tem vašo vlado?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister izvolite, odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa.
Kot prvo. Če se je kdo v preteklem mandatu uprl tajkunom, sem se tajkunom in
42
DZ/VI/3. seja
zgodbam, ki so bile vezane na marsikatero zgodbo, ki ni bila dobra za to državo, uprl jaz kot minister za promet.
To vprašanje, ki ste ga meni zastavili, bi bilo bolje, da bi ga zastavili kar predsedniku Vlade. Jaz namreč nimam informacij, o čem in na kakšen način se je pogovarjal predsednik Vlade s kanclerko Merklovo, vezano na morebitni logistični holding. Vem pa nekaj, če bomo v Sloveniji želeli pospešiti izgradnjo drugega tira, bomo morali najti, prvič, drugi model financiranja, in drugič, morali bomo najti strateškega partnerja oziroma nekoga, ki bo skozi novi model, ali bo to javno zasebnopartnerstvo ali kakorkoli, nam pomagal ta drugi tir izgraditi. Jaz namreč ne vidim možnosti, da drugi tir, pa če govorimo o 10 milijardah, če povežemo Koper s Hodošem ali pa tudi kakšno milijardo manj sem ali tja, mislim, da nismo v stanju sfinancirati sami, razen če želimo to povezavo graditi še nadaljnjih 20 ali pa 30 let, česar si najbrž iz časovnega zornega kota ne moremo privoščiti, ampak rabimo to železniško povezavo bistveno bistveno prej. Torej, potrebujemo strateškega partnerja, ki nam bo pomagal to sofinancirati. Zdaj, ali je to model, torej, da se ob tem modelu formira logistični holding, o katerem jaz v tem trenutku nimam nobenih informacij, ponavljam, kaj so se pogovarjali, o kakšni obliki sodelovanja, ničesar ne vem. Vem pa, da tako, kot je, in da tako preprosto ne moremo premakniti zadeve naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dopolnilno vprašanje.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): To vprašanje se mi zdi izredno pomembno, zato ponavljam, to je izredno pomembno za samo obalo kot tudi za moje bivše podjetje, in sicer ponovno:
Kaj ideja o logističnem holdingu pomeni za Luko Koper?
Ali bo Slovenija kakorkoli izgubila oblast nad upravljanjem in lastništvom?
Tega vam res ne bomo mogli dovoliti, preveč ste nas že izigrali v prvem mandatu premierja Janeza Janše. Razprodaja strateških naložb Luke Koper, Zavarovalnice Triglav, Mercatorja, Petrola, Hita. Pomeni, da bomo ostali v prazni državi brez lastnine in moči. Postali bomo hlapci zahodnim narodom. Si tega res želimo? Mi ne. Da vam nadzorno ponazorim s primerom, da boste lažje razumeli, kaj vas sprašujem. To je tako, kot da smo pred leti imeli stanovanje z luksuzno opremo, danes pa bomo iz stanovanja razprodali še zadnje uporabne kose pohištva, z denarjem pa poplačali dolgove prejšnjega lastnika, s tem mislim na vse prehodne vlade. Povejte mi prosim, kaj bomo počeli v tem stanovanju z golimi stenami in praznimi prostori? Popolnoma nič. Pod nobenim pogojem ne smemo prodati strateških naložb, kar Luka Koper definitivno je. Tujci so
dobrodošli, vendar ne na razprodajah ključnih podjetij.
Vprašanje se ponovno glasi:
Kaj to pomeni za Luko Koper?
Ali bomo kakorkoli izgubili vpliv nad upravljanjem in lastništvom?
Če je to tema pogovorov, lahko kar takoj prenehate, saj vam prodaje tega dragulja ne bomo dovolili.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Minister, prosim še za dopolnilni odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: S tem očitkom se pa res ne morem strinjati, da sem jaz koga izigral. Kje pa sem jaz sodeloval pri čem? Lepo vas prosim! Če to naslavljate na Vlado, potem ne pavšalizirati, meni zastavljate vprašanje, jaz nisem nikogar izigral pri logističnem holdingu. Ja? Če pa me sprašujete po tem, kar se tiče Luke Koper, kdo pa sploh govori, da bi se ta Luka Koper prodajala? Kje pa je to kdo omenjal? Ali je to kdo kje omenjal? Jaz tega nisem slišal. In tudi jaz sem proti, da se Luka Koper proda, mimogrede, če hočete to slišati, absolutno, zakaj bi jo pa prodajali in čemu? Jaz govorim o tistem, kar je problem. Problem pa je železniška infrastruktura, se strinjava najbrž s tem, da je to problem in da ga je treba rešiti. Zdaj, lahko ga rešujemo 30 let, lahko pa iščemo rešitve, ki bodo dale rešitev za problem v krajšem času. In to je za mene pomembno kot gospodarskega ministra, da najdemo hitro rešitev za izgradnjo drugega tira. Sami, po moji oceni ni šans, da ga zgradimo, ni šans, glede na izkušnje, ki jih imamo pri izgradnji avtocestnega križa, pa se denimo avtocestni križ vendarle tudi financira sam od sebe, v veliki meri. V primeru železnic ta delež samofinanciranja ni tako velik. Torej, potrebujemo nekoga, ki nam bo to pomagal narediti, da bomo to lahko v relativno kratkem času realizirali.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Še proceduralni predlog.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Spoštovani gospod minister, odgovora o Intereuropi od vas nisem dobila. Zato se mi zdi ključno, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika prosim, da se Državni zbor opredeli oziroma opravi razpravo o reševanju slovenskih logističnih paradnih konjih. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Tudi o temu predlogu bomo razpravljali in odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem pa prekinjam tudi to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, v torek, 15. maja 2012, ko bomo odločali v okviru glasovanj o predlaganih sklepih.
S tem tudi prekinjam 3. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Nasvidenje.
43
DZ/VI/3. seja
(SEJA JE BILA PREKINJENA 14. MAJA 2012 OB 18.56 IN SE JE NADALJEVALA 15. MAJA 2012 OB 9. URI.)
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjamo z nadaljevanjem 3. seje Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Truda Pepelnik, dr. Andreja Črnak Meglič do 14. ure, Janja Klasinc, Roman Jakič, Jakob Presečnik, Janez Vasle, Matjaž Zanoškar od 15. ure dalje, Jožef Kavtičnik in Bojan Starman.
Vse ostale lepo pozdravljam.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.
Gospod mag. Uroš Rožič, državni sekretar, izvolite.
MAG. UROŠ ROŽIČ: Spoštovana gospa podpredsednica, poslanke in poslanci!
Zakon o prevzemih oziroma novela zakona o prevzemih, ki je danes pred vami, ima dve bistveni vsebini. Prva in največja bistvena sprememba in vsebina je, da se zvišuje prevzemni prag za prevzem družb iz četrtinskega na tretjinski delež. Ključni namen za to, da se je Vlada odločila predlagati to spremembo, je v tem, da seveda želimo pospešiti trg kapitala, da ga želimo narediti bolj zanimivega in ga tudi v določeni meri oživiti. Pri tem se seveda pojavlja v javnosti veliko dilem, zakaj Vlada zvišuje ta prevzemni prag. Kot sem povedal, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je kot resorno ministrstvo pri tej spremembi zasledovalo izključno ta cilj, da se dvigne ta prevzemni prag in se s tem omogoči oživitev kapitalskega trga. Nikakor ni bil namen reševati nasedlih zadev, ki jih je država v preteklosti počela s kršenjem prevzemnega praga. Zato je pristojno drugo ministrstvo in bo tudi z ustreznim paketom ukrepov pomagalo reševati situacijo, v kateri se je država znašla kot delničarka. Sprememba tega zakona je izključno regulatorne narave. Na našem ministrstvu smo pripravili ta predlog. Želel bi izpostaviti, da je ta predlog usklajen tudi z Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Pri tem se dodatno ureja prekršek iz prvega odstavka 71. člena zakona, ker, kot veste, je trenutno izpuščeno kaznovanje posameznikov. S spremembo prvega odstavka lahko agencija oglobi tudi posameznike v primeru kršenja prevzemnega praga.
Tretja vsebinska sprememba pa je, da se z namenom zagotovitve enake obravnave vseh oseb, ki so oproščene dati prevzemno ponudbo, obveznost poročanja ATVP širi tudi na osebe, ki so kot upniki zaradi finančnega prestrukturiranja dosegle prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag. Toliko za uvod. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Predsednika gospoda Matjaža Hana, prosim za predstavitev poročila odbora.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Odbor za gospodarstvo je na 9. nujni seji 8. maja 2012 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih, ki nam ga je dodelil Kolegij predsednika Državnega zbora na 14. seji.
Seji odbora je prisostvovala poleg Ministrstva za gospodarstvo tudi Zakonodajno-pravna služba.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je glede prehodnih določb opozorila na potrebo po bolj jasnih rešitvah v zvezi z že izdanimi odločbami Agencije za trg vrednostnih papirjev, tako pravnomočnimi kot tistimi, glede katerih še tečejo postopki pred Vrhovnim sodiščem.
K predloženemu zakonu v poslovniškem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev.
V	dopolnitvi uvodne obrazložitve je državni sekretar mag. Rožič pojasnil, da je glavni namen predloga zakona dvigniti prevzemni prag s 25 % deleža glasovalnih pravic na eno tretjino deleža glasovalnih pravic in s tem oživiti trg kapitala. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da služba v svojem mnenju ni imela pripomb k besedilu členov, je pa pri prehodnih določbah opozorila, da bi bilo treba bolj jasno določiti, kaj se zgodi z že izdanimi odločbami Agencije za trg vrednostnih papirjev. Služba je imela tudi pripombo, ki ni bila podana v pisnem mnenju, temveč je bila posredovana ustno predstavnikom ministrstva. Pripomba se nanaša na položaj prevzemnikov, ki so na podlagi veljavne ureditve dali prevzemno ponudbo, niso pa presegli tretjinskega deleža glasovalnih pravic. Upoštevaje omenjeno pripombo službe so predstavniki ministrstva na seji podali predlog za amandma odbora. Po opravljeni razpravi je ta predlog odbor tudi sprejel.
V	razpravi o posameznih členih predloga zakona je bilo postavljeno vprašanje, ali predlagani zakon ustrezno ureja problematiko družb v državni lasti, ki jim grozi odvzem glasovalnih pravic. Izpostavljen je bil tudi nedavni primer podjetja Krka, kjer so bile
44
DZ/VI/3. seja
državnim lastnikom zamrznjene glasovalne pravice. Poleg tega je bilo opozorjeno tudi na možne nepopravljive posledice izgube glasovalnih pravic države v pomembnejših slovenskih podjetjih, kot so Zavarovalnica Triglav, Nova Kreditna banka Maribor, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom Ljubljana in druga.
Posamezni člani, v tem primeru sam, smo odbor opozorili na določbe veljavnega zakona, ki se nanašajo na usklajeno delovanje ter na postopke preverjanja in ugotavljanja takšnega delovanja. V zvezi s tem smo Socialni demokrati ob obravnavi novele Zakona o prevzemih 25. januarja tudi predlagali spremembo zakona, ki pa ni bila sprejeta. V zvezi z določitvijo prevzemnega praga v višini ene tretjine deleža glasovalnih pravic je bilo v razpravi izraženo mnenje, da bi moral biti prag določen z odstotkom, pri čemer je bilo opozorjeno na morebitne težave v praksi, ki bi se lahko pojavile pri natančnem izračunu tega odstotka. Poleg tega je bilo v razpravi opozorjeno tudi na neenake pogoje oziroma na različno višino prevzemnega praga, ki velja za tiste prevzemnike, ki so na podlagi veljavne ureditve dali prevzemno ponudbo in lahko pridobijo dodatnih 10 % vrednostnih papirjev ter prevzemnega praga, ki velja za nove prevzemnike in je določen v višini tretjinskega deleža glasovalnih pravic.
Po opravljeni razpravi je odbor, kot je bilo že omenjeno, v skladu s 131. členom Poslovnika Državnega zbora sprejel amandma odbora k 4. členu predloga zakona.
Nato je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel.
Glede na sprejeti amandma je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona tudi sestavni del poročila odbora. Lepa hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Han.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi ima besedo mag. Stanko Stepišnik v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS):
Spoštovana podpredsednica, spoštovani sekretar, cenjene poslanke, cenjeni poslanci!
Glavni namen predloga zakona je dvigniti prevzemni prag s 25 % deleža glasovalnih pravic na enotretjinski delež glasovalnih pravic in s tem oživiti trg kapitala. Z namenom enake obravnave vseh oseb, ki so oproščene dati prevzemno ponudbo, predlagani zakon širi obveznost poročanja Agencij za trg vrednostnih papirjev tudi na osebe, ki so kot upniki zaradi finančnega prestrukturiranja dosegli prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, in za še nekaj drobnih popravkov gre pri tej noveli.
V Pozitivni Sloveniji se strinjamo s predlagateljem, da ima Slovenija nenavadno nizek prevzemni prag, ki bi ga dejansko lahko zvišali. Zato dvigu praga ne bomo nasprotovali, opozarjamo pa, da gre za že drugo novelo Zakona o prevzemih, ki se ne dotika problematike družb v državni lasti, ki jim grozi odvzem glasovalnih pravic. Kot veste se Republika Slovenija oziroma država pojavlja v vlogi največjega lastnika podjetij v državi. V letu 2011 je bila prisotna v lastništvu preko 100 podjetij iz različnih sektorjev. Neposredne kapitalske naložbe pa so po zadnjih dosegljivih podatkih iz leta 2010 vredne 8,65 milijarde evrov, Kadovo premoženje slabo milijardo in Sodovo 1,2 milijarde evrov. Skupaj torej malo manj kot 11 milijard. Naj izpostavimo nedavni primer podjetja Krka, kjer so bile državnim lastnikom zamrznjene glasovalne pravice, ter opozorimo na možne nepopravljive posledice izgub glasovalnih pravic države pomembnih slovenskih podjetij, kot so Nova Kreditna banka Maribor, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Aerodrom Ljubljana, Geoplin in drugo. Opozarjamo, da je za državo enako pomembno, kot je spodbuda trgov kapitala, tudi dejstvo, da dvig prevzemnega praga na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi ne rešuje situacije, ker ima država lastništvo večje od prevzemnega praga in bo zaradi kršitve prevzemnega praga izgubila vse glasovalne pravice. Izguba glasovalnih pravic v družbah, med katerimi so tudi nekatera, ki so strateškega pomena za državo, bi lahko predstavljala nepopravljivo škodo državnemu premoženju. S tem bi pred prihajajočimi skupščinami družb povzročili, da bodo manjšinski lastniki obvladovali družbe z večinskim deležem države, tudi upravljavsko zamenjavo najprej nadzornih svetov in kasneje uprave družb.
Naša opozorila, ki smo jih na Vlado naslovili že drugič ob obravnavi druge novele Zakona o prevzemih v tem mandatu, so bila preslišana oziroma odpravljena zgolj z obrazložitvijo državnega sekretarja, ki se je sicer strinjal, da je zamrznitev glasovalnih pravic države velik problem, a poudaril, da bo država svoj delničarski položaj na trgu morala urediti s pomočjo reorganizacije družb, ki upravljajo z njenim premoženjem. Ponovno bi radi opozorili, da strategija upravljanja kapitalskih naložb države še danes ni sprejeta. Ker torej omenjena strategija ni sprejeta, smo bili v zadnjem času, še posebej zato, ker niso določene strateške naložbe in deleži države v posamezni družbi, ki je potreben za obvarovanje strateških ciljev Republike Slovenije, priča mnogim spornim odločitvam. Zato se sprašujemo, glede na to, kako se je Vlada distancirala od prodaje oziroma unovčitve prodajne opcije 25 % deleža Slovenije v Splošni plovbi, ki sta ga prodala paradržavna sklada Sod in Kad, čeprav je bil ta v sektorski politiki bivšega Ministrstva za promet opredeljen kot strateška naložba, kako se vodi postopek dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke ali ne
45
DZ/VI/3. seja
gre za načrtno delovanje vladajoče koalicije, ki bo najprej dopustila prevzem upravljanja teh družb in v kasnejši fazi razprodajo strateških naložb države in to pod realno ceno.
V	Pozitivni Sloveniji se zavedamo, da je treba slabo likvidnost slovenske borze - ob koncu leta 2011 je bil promet pod ravnijo iz leta 2005, prav tako pa je bil tudi indeks SBI TOP leta 2011 zaključen na najnižji vrednosti do sedaj - čim prej končati, saj ta negativno vpliva na vrednost delnic na borzi, s tem pa tudi na vrednost portfelja države. Logično je, da bi višji prevzemni prag povečal delež delnic, s katerimi bi se lahko na organiziranem trgu prosto trgovalo. Količina delnic pod prevzemnim pragom bi se namreč povečala.
V	Pozitivni Sloveniji ocenjujemo, da Vlada tudi s to novelo zakona odlaša s sprejetjem ustreznih rešitev, ki bi uredile problematiko družb v državni lasti. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V
imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, kolegice, kolegi!
Poslanska skupina SDS bo predlagani zakon o spremembah prevzema potrdila oziroma ga bo podprla, in sicer iz razloga, da je največja novost spremembe dvig prevzemnega praga iz 25 % na eno tretjino. S tem mi ocenjujemo, da bo Slovenija postala primerljiva na tem področju zakonodaje z ostalimi državami članicami Evropske unije, kajti do zdaj je Slovenija imela ta prag med najnižjimi. Ocenjujemo pa tudi, da bo s spremembo tega zakona prišlo do oživitve kapitalskega trga.
Zaradi tega bo Poslanska skupina SDS predlagano spremembo zakona potrdila. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V
imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Lepa hvala. Spoštovani!
Vsak zakon ima svoj cilj. Eden od glavnih ciljev tega zakona je, da se bo spodbudila borza oziroma delničarstvo. V to močno dvomim. Predlog zakona dviguje sicer prevzemni prag s 25 % glasovalnih pravic na tretjinski delež glasovalnih pravic. Določa obveznost povečanja ATVP osebam iz tretjega odstavka 22. člena. Predlog zakona pa ponovno določa, da se lahko za prekrške iz prvega odstavka 71. člena kaznuje tudi posameznik.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov sicer ne nasprotujemo predlaganim spremembam zakona, vendar pa zakon še naprej omogoča situacijo, kar je za moje pojme najbolj zaskrbljujoče, da bo lahko manjšinski lastnik obvladoval pomembne družbe. Z večinskim državnim deležem, ko bo država izgubila vse glasovalne pravice v podjetjih, kot
so Zavarovalnica Triglav, kot sem že rekel, NKBM, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom Ljubljana in tako dalje, pa opozarjamo, da dvig prevzemnega praga na eno tretjino ne rešuje situacijo, ker ima država lastništvo večje od prevzemnega praga in bo zaradi kršitve prevzemnega praga izgubila vse glasovalne pravice.
V	naši poslanski skupini Socialnih demokratov obžalujemo, da vlada v spremembah Zakona o prevzemih ni upoštevala naših opozoril glede pomanjkljivosti obstoječega zakona. Posledice teh pomanjkljivosti pa so se najbolj o č itno pokazale pred dnevi, ko je država izgubila, kot je že rekel gospod Stepišnik, glasovalne pravice v Krki. Na podlagi sprejete novele zakona bo država te pravice sicer dobila nazaj, kljub temu pa ostajajo težave zaradi nedorečenih določb glede usklajenega delovanja. Tu mislim, da je največja pomanjkljivost tega zakona. Zaradi tega bo izgubila država glasovalne pravice tudi v Zavarovalnici Triglav, v NKBM, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana. S tem lahko povzročimo nepopravljivo škodo za državo.
Jaz upam, da vlada nima tu zadaj kakšnega slepilnega manevra, da bo zaradi takšnega zakona lahko prodala nekatera podjetja z izgovorom na ta zakon in s tem napolnila državni proračun, kar bo verjetno proti koncu leta še kako potrebno. Zato temu ostro nasprotujemo.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov tudi ostro nasprotujemo in pozivamo vlado, naj na podlagi že preteklih izkušenj, izkušenj iz leta 2004 in leta 2008 premisli o posledicah, ki jih lahko tovrstni ukrepi na koncu tudi nosijo, in vidimo, kakšno je stanje danes, ko ljudje izgubljajo delovna mesta, ko ni gospodarske rasti in ko smo izčrpali najboljša podjetje v Sloveniji. Že januarja letos je Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala amandmaje k Zakonu v prevzemih, s katerimi bi se glasovalne pravice države v podjetjih v državni lasti zaščitilo oziroma bi v primeru kršitve prevzemnega praga država izgubila glasovalne pravice le za delež kršitve glasovnih in ne vseh pravic.
Socialni demokrati sicer Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih ne bomo nasprotovali, ker rešuje državo, situacijo vsaj v lastništvu Krka, vendar pa pozivamo vlado, da pripravi zakon o prevzemih, da bo rešil vse probleme, ki se bodo nakopičili na naslednjih skupščinah. Upam, da ne gre še enkrat za manever vlade, ko bo izčrpala podjetje in bomo zopet davkoplačevalci morali ta podjetja reševati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Poslanska skupina Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič.
46
DZ/VI/3. seja
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovana podpredsednica, predstavnik Vlade, kolegice in kolegi!
Danes obravnavamo spremembe in dopolnitve Zakona o prevzemih, ki našo veljavno zakonodajo približujejo ureditvam drugih držav članic EU. Temeljne spremembe tega zakona niso novost, saj jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev v podobni obliki in iz enakih razlogov že predlagala pred približno tremi leti, vendar do sprememb žal ni prišlo.
Dejstvo je, da smo bili v preteklih letih priča slabi likvidnosti trga finančnih instrumentov v Sloveniji v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami. Eden od sistemskih razlogov za slabo likvidnost je bil tudi nižji prevzemni prag, kot ga poznajo v večni ostalih evropskih držav, ki se je zaradi finančne krize še okrepil. Posledica slabe likvidnosti se najbolj kaže z negativnim vplivom na vrednost delnic na Ljubljanski borzi, ki je v zadnjih treh letih padel za dve tretjini, in na vrednost portfelja tako malih vlagateljev kakor tudi institucionalnih velikih vlagateljev med katere spada tudi država. Slovenija je postala nezanimiva in nekonkurenčna za portfeljska večja tuja vlaganja, ki pa jih v teh kriznih časih še kako potrebujemo.
Zakonska obveza podajanja prevzemne ponudbe že pri 25 % je v praksi imela posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv tudi na določene poslovne odločitve, tega cilja brez prevzemne ponudbe, ki se je morala nanašati na vse delnice, niso mogli doseči. Dvig prevzemnega praga iz 25 % na tretjino bo ime v praksi več pozitivnih učinkov. Neposredno bo vplival na povečano trgovanje z delnicami javnih družb na organiziranem trgu, povečal se bo delež razpoložljivih delnic, z dvigom prevzemnega praga se povečuje privlačnost investicij za večje vlaganje nove investicije. Posledično lahko pričakujemo večjo likvidnost trga in višjo unovčljivost, varnost in cenovno stabilnost naložb. Take razmere posledično na trgu koristijo tudi malim portfeljskim investitorjem.
V	Državljanski listi se zavzemamo za sprejemanje take zakonodaje in ukrepov, ki bo tujim in domačim vlagateljem pošiljala pozitivne signale in spodbude za vlaganja v slovenska podjetja. Poleg podpore k spremembam Zakona o prevzemih v Državljanski listi podpiramo tudi druge ukrepe, ki jih bo še treba izvesti in ki bodo še dodatno okrepili pozitivne posledice višjega prevzemnega praga. Gre predvsem za umik države iz gospodarskih družb, ki nimajo strateškega pomena, zbiranja kapitala preko javnih vrednostnim ponudb in posledično njihovo uvrščanje na organiziran trg vrednostnih papirjev. Sprememba zakona ponovno uvaja tudi večji nadzor Agencije za trg vrednostnim papirjev, saj Agenciji vrača možnost nadzora in ukrepanja za prekrške tudi zoper posameznika.
V	Državljanski listi podpiramo ukrepe, ki zagotavljajo delovanje pravne države in
omogočajo pristojnim institucijam, da lahko ustrezno ukrepajo pri morebitnih kršitvah.
Zaradi vseh navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Državljanske liste predlagano spremembo zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, državni sekretar, Ministrstvo za delo!
S to novelo zakona v prvi vrsti rešujemo eno izmed slovenskih posebnosti v evropskem prostoru, in sicer da zdaj izredno nizko višino prevzemnega praga. Da na tem področju odstopamo od povprečja, je razvidno iz podatkov, da ima samo še Madžarska v eni različici posebnega prevzemnega praga mejo pod 30 %, medtem ko imajo vse ostale države to mejo postavljeno višje. Danes dvigujemo prevzemni prag na enotretjinski delež glasovalnih pravic v ciljni družbi in ga na ta način tudi usklajujemo s kvalificiranimi deleži obveščanja o pridobitvah vrednostnih papirjev po Zakonu o bančništvu. Odločitev je povezana tudi z nekaterimi zahtevami Agencije za trg vrednostnih papirjev in tudi Zakona o trgu finančnih instrumentov.
Nekaj pa velja poudariti. Bistveno pri tem zakonu je, da ima dobre možnosti, da njegova vsebina oživi slovenski kapitalski trg. Slednji je namreč v razvitih državah, pa tudi v državah v razvoju, eden izmed glavnih kanalov za pritok predvsem tujega kapitala v državo. Vsi pa dobro vemo, da promet na slovenski borzi vse od leta 2007 strmo vpada, likvidnost nekaterih najpomembnejših slovenskih vrednostnih papirjev je v evropskem merilu zaskrbljujoče nizka. V tem primeru višanja prevzemnega praga se resno računa na večjo aktivnost investitorjev, ki vstopijo na trg kot portfeljski vlagatelji. Pvedano preprosteje, da bo resni investitor lahko vstopil v lastniško strukturo, brez da bi se prehitro približal pragu, ko bi morali že objaviti prevzemno ponudbo oziroma že prevzeti odgovornost za vodenje družbe, medtem ko to sploh ni njegov interes.
In še zadnje - ne tako nepomembna rešitev, ki jo uvaja novela. Ustvarjamo pravno podlago, ki bo osnova za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, da bo lahko za prekrške, ki izhajajo iz prvega odstavka 71. člena obstoječega zakona, kaznovala tudi posameznika. Tako ne bo več sklicevanja posameznih oseb na kolektivno odgovornost celotnega podjetja, s čimer verjamemo, da bo tudi kršitev prevzemne zakonodaje bistveno manj.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zakonsko novelo pozdravljamo, seveda, pa ta ne rešuje vseh težav in situacij v podjetjih, v katerih se je znašla
47
DZ/VI/3. seja
država kot ena izmed delničarjev na trgu in kjer je zaradi manjših dokupov vrednostnih papirjev prišla v navskriž s prevzemno zakonodajo. Rešitev za te situacije pričakujemo v kratkem. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi!
Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih. Ker predlog zakona dviguje prevzemni prag iz 35 odstotnega deleža glasovalnih pravic na enotretjniski delež glasovalnih pravic, bo to lahko ugodno vplivalo na oživitev kapitalskega trga. Z vidika prevzemnikov je to torej zanje ugodnejša ureditev. Hkrati bo dvig na tak delež postal primerljiv s prevzemnim pragovi v drugih državah članicah Evropske unije. V zvezi s prevzemnim pragom novela pomeni tudi uskladitev z določbami Zakona o trgu finančnih inštrumentov in Zakona o bančništvu.
Druga sprememba Zakona o prevzemih je ponovna določitev pravne podlage za vodenje postopkov v prekršku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev za primere, ko so kršitelji fizične osebe.
S tretjim sklopom sprememb zakona pa se dodaja obveznost poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev tudi za osebe po tretjem odstavku veljavnega 22. člena. To pa je oseba, ki je kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je v postopku zaradi insolventnosti. Na ta način se zagotavlja enaka obravnava vseh oseb, za katere veljajo izjeme obveznosti dati prevzemno ponudbo.
Poslanke in poslanci DeSUS se strinjamo s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o prevzemih, zato bomo ta zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V
imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar!
Osnovni cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih je oživiti trg kapitala, in sicer z dvigom prevzemnega praga s 25 % deleža glasovalnih pravic na enotretjinski delež glasovalnih pravic. Z dvigom prevzemnega praga na tretjinski delež glasovalnih pravic bo Slovenija postala
primerljiva z drugimi državami članicami Evropske zveze. Dvig prevzemnega praga kot ukrep, ki bi lahko prispeval k oživitvi kapitalskega trga, predlaga tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Letni promet na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in gibanje indeksa SBI TOP kažeta izraziti stalni trend padanja vse od leta 2007 naprej. Z do sedaj določenim prevzemnim pragom v višini 25 % deleža glasovalnih pravic je Slovenija odstopala od primerljivih držav članic Evropske zveze glede višine prevzemnega praga. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES ob ponudbah za prevzem z dne 21. parila 2004 namreč prepušča določitev višine prevzemnega praga in način njegovega izračuna državam članicam. Dvig prevzemnega praga s 25 % deleža glasovalnih pravic na tretjinski delež glasovalnih pravic predstavlja konvergenco in primerljivost višine prevzemnega praga s pragi drugih držav članic EU ter uskladitev praga s kvalificiranimi deleži obveščanja o pridobitvah vrednostnih papirjev.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo predlog novele Zakona o prevzemih podprla, s ciljem spodbuditve kapitalskega trga.
Slovenija ima poleg Madžarske najnižji prevzemni prag, po drugi strani imajo 33 % prevzemni prag Poljska in Slovaška, 30 % pa Avstrija, Nemčija, Češka, Francija, Belgija, Italija in Nizozemska. Zavedamo pa se, da dvig prevzemnega praga ni zadosten ukrep, ki bi dolgoročno povzročil likvidnost na slovenskem kapitalskem trgu. Za oživitev kapitalskega trga je treba izboljšati makroekonomsko okolje, rezultate podjetij in klimo za tuje naložbe. Za oživitev kapitalskega trga pa je nujen tudi vstop tujih in domačih investitorjev, ki bi izboljšali kapitalsko strukturo podjetij in z vstopom v lastništvo tudi izboljšali upravljanje družb. To bi razbremenilo delež finančnih odhodkov v strukturi vseh odhodkov, povečalo razvojno usmeritev družb, ki bi vstopale v nove, potencialno dobičkonosne projekte, s tem pa povečevale tržno vrednost lastnikov kapitala.
V Novi Sloveniji si prizadevamo narediti slovensko gospodarstvo konkurenčno in privlačno za domače in tuje investitorje, privlačno za zaposlovanje in razvoj, tako družbeni kot osebni. Samo z zdravim gospodarstvom se bomo lahko uvrstili v države z zdravo družbeno nadstavbo.
Novela Zakona o prevzemih pomeni sicer majhen korak, je pa v pravo smer. Zato ji Poslanska skupina Nove Slovenije napoveduje podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega
48
DZ/VI/3. seja
zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo oziroma prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Ker ne vidim, da bi bili v dvorani prisotni predstavniki ali minister oziroma ustrezni drugi predstavniki, bomo nadaljevali s predstavitvijo poročila Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je kot matično delovno telo obravnavalo ta predlog.	Izvolite,
gospa Eva Irgl, predsednica.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je na 2. seji 26. aprila 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada.
Predstavnik predlagatelja, minister za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo dr. Senko Pličanič, je uvodoma pojasnil in povedal, da se s predlagano novelo predlaga način izvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Povedal je še, da se ostale predlagane rešitve nanašajo predvsem na jasnejšo ureditev postopkovnih pravic in okrepitev položaja strank sodnih postopkov, ki uveljavljajo domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma okrepitve dolžnosti predsednikov sodišč s področja sodne uprave. Določa se še okrepitev obveznosti sodišč o obveščanju Ministrstva za pravosodje in javno upravo.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katarina Kralj, je povedala, da je večina pripomb iz pisnega mnenja upoštevanih v amandmajih, ki so jih odboru v sprejetje predlagale koalicijske poslanske skupine. Ponovno pa je izpostavila pripombo k 4. členu, ki vzpostavlja novo zbirko osebnih podatkov, ki jo upravlja ministrstvo. V njej se obdelujejo osebni in drugi podatki o nadzorstvenih pritožbah, ki so vložene na ministrstvo, med drugim osebno ime pristojnega sodnika v primeru ugodenih nadzorstvenih pritožb. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je takšna določba pravno-sistemsko sporna, deloma je tudi v neskladju z 72. členom Zakona o sodniški službi, ki ureja osebno evidenco sodnikov, ki jo vodi ministrstvo. Predlagana ureditev pomeni, da bo ministrstvo glede nadzorstvenih pritožb v
povezavi z osebnim imenom sodnika vodilo dve ločeni evidenci, pri čemer v obstoječo vpisuje le podatke o vloženih nadzorstvenih pritožbah za posameznega sodnika, v novo evidenco pa bo vpisovalo podatke o ugodenih nadzorstvenih pritožbah pri posameznem sodniku, in sicer le o tistih, ki so bile vložene na ministrstvo.
Predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Bogomir Vnučec, je predstavil pisno mnenje Državnega sveta, ki predlagane spremembe podpira.
V	razpravi o 4. členu predloga zakona je bil s strani članice odbora izražen dvom o dovršenosti ureditve predvidene nove evidence nadzorstvenih pritožb na ministrstvu, saj ta ne bo popolna, hkrati pa bo vsebovala osebna imena pristojnih sodnikov le v primeru ugodenih nadzorstvenih pritožb, ki so bile vložene na ministrstvo.
V	nadaljevanju je odbor sprejel svoje amandmaje k 3., 4., 5. in 6. členu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora potem glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.
Dopolnjen predlog zakona je tudi sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
V	vmesnem času pozdravljam ministra dr. Senka Pličaniča, vendar bomo nadaljevali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Gospa Eva Irgl v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo še enkrat. Spoštovana podpredsednica, spoštovani minister!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je Vlada Republike Slovenije predložila v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli predlog zakona.
Predlog zakona je predlagan predvsem zaradi izpolnitve obveznosti iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče namreč ugotovilo neskladje 25. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja s četrtim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o sodnem varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odpravi posledic njihovih kršitev v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po odločitvi Ustavnega sodišča je ustavno neskladno, da navedeni
49
DZ/VI/3. seja
zakon ne ureja tudi posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred sodišči Republike Slovenije prenehala pred 1. januarjem 2007, pa do takrat niso vložile pritožbe in tudi zahteve za pravično zadoščenje na Evropsko sodišče za človekove pravice, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo pred sodišči s splošno pristojnostjo Republike Slovenije.
Projekt Lukenda, ki je nastal pod ministrovanjem ministra dr. Lovra Šturma, je dosegel zagotovo določene rezultate, zaradi katerih se je vsaj malo zmanjšalo število sodnih zaostankov, se pa zagotovo vsi skupaj, ki danes sedimo tukaj v tej dvorani, zavedamo, da je na tem področju še vedno storjenega premalo. Tudi zato se znotraj omenjene novele zakona uveljavlja bolj skrben nadzor nad delom sodišč s strani Ministrstva za pravosodje. Vendar pa tu nikakor ne gre za poseg v drugo vejo oblasti, ampak gre preprosto za to, da je transparentnost in učinkovitost delovanja sodišč in sodnikov v javnem interesu. Vzpostavljanje dodatnih evidenc na Ministrstvu za pravosodje pomeni predvsem bolj natančen pregled, ali je bilo delo opravljeno v določenem predpisanem roku.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratke stranke bomo predlog novele zakona podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Vlada je v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Vlada navaja tri razloge, zakaj je treba zakon spremeniti in dopolniti. Prvi razlog je izpolnitev obveznosti iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v kateri je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje 25. člena Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja s četrtim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o sodnem varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščinah ter odpravi posledic njihovih kršitev v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave Republike Slovenije, se pravi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po odločitvi Ustavnega sodišča je ustavno neskladno, da osnovni zakon ne ureja tudi posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred sodišči Republike Slovenije prenehala pred 1. 1. 2007, do takrat pa niso vložile pritožbe in tudi zahteve za pravično zadoščenje na Evropsko sodišče za
človekove pravice, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo pred sodišči s splošno pristojnostjo Republike Slovenije. Drugi razlog je dodatna okrepitev položaja strank sodnih postopkov, ki uveljavljajo domnevne kršitve pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter istočasno okrepitev dolžnosti predsednikov sodišč s področja sodne uprave. Tretji razlog pa je določena okrepitev pristojnosti s področja pravosodne uprave, Ministrstva za pravosodje in javno upravo, tako da bi bil posredni nadzor ministrstva kot dela izvršilne oblasti napram neodvisni sodni oblasti nekoliko bolj u činkovit, vendar še vedno v skladu s temeljnim ustavnim načelom delitve oblasti. Se pravi, dodatno uresničevanje načela zavor in ravnovesji kot dela delitve oblasti.
Ob tretjem razlogu pa še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, zakaj se vzpostavlja nova zbirka osebnih podatkov, s katero upravlja ministrstvo, in to kljub temu, da sta na to opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kot tudi Sodni svet, ki te spremembe ne podpira. Ker pa s sprejetimi amandmaji na matičnem delovnem telesu besedilo predloga zakona nekoliko izboljšuje, bomo poslanci in poslanke Socialnih demokratov predlog zakon podprli, predvsem pa zato, ker smo se Socialni demokrati vedno zavzemali, da se ugotovljena neskladja z ustavo čim prej odpravijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim!
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz leta 2006 je eden od najučinkovitejših zakonov Republike Slovenije, ki urejajo način uresničevanja varstva človekovih pravic. To trditev lahko podkrepimo s podatkom, da je bila Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice do leta 2011 obsojena v 220 zadevah, od katerih je bilo približno 210 obsodb, zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Znesek dosojenih odškodnin je velik. Slovenija je morala namreč iz tega naslova izplačati že nekaj več kot 6 milijonov evrov. Število zadev, v katerih pritožniki tožijo Slovenijo, zaradi kršenja navedene pravice, pa zadnja leta ne narašča več. In razlog za to je tudi v sprejetju Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od januarja 2007. Med drugim je bil sprejet tudi zaradi znane sodbe v primeru Lukenda proti Sloveniji, v kateri je bilo odločeno, da v pravnem redu Republike Slovenije ne obstaja učinkovito pravno sredstvo za varstvo konvencijske pravice do sojenja v razumnem roku.
50
DZ/VI/3. seja
Poslanci Državljanske liste bomo spremembe in dopolnitve omenjenega zakona podprli iz razloga, ker se z njimi v prvi vrsti odpravlja protiustavna pravna praznina, glede katere je zakonodajalec pri sprejemanju sprememb in dopolnitev tega zakona v letu 2009 namenoma pustil odprto polje za sodno presojo, saj je bilo ob navedenih spremembah jasno navedeno stališče, da bo to vprašanje morala v okviru celokupnega pravnega reda v Republiki Sloveniji razrešiti sodna praksa sodišč. S spremembami in dopolnitvami zakona se dodatno krepijo določbe veljavnega zakona v korist strank sodnih postopkov, prav tako se izboljšujejo možnosti postopkovnega odločanja predsednikov sodišč o pravnem sredstvu druge stopnje. Krepijo pa se tudi pristojnosti s področja pravosodne uprave, Ministrstva za pravosodje in javno upravo. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se dejansko razbremenjuje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, glede odločanja o zahtevkih strank iz Republike Slovenije. Republika Slovenija, državno pravobranilstvo, pa lahko v okviru prijateljskih poravnav izplačuje nižje odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot bi jih presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Ker menimo, da so predlagane spremembe in dopolnitve zakona pripravljene v smeri, ki koristijo državljanom Republike Slovenije v sodnih postopkih, bomo poslanci Državljanske liste spremembe in dopolnitve zakona podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani!
Veljavni zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja primarno predstavlja izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Poleg tega pa določa, katera sredstva se lahko uporabijo zoper predolgo trajajoče sodne postopke, kar še posebej pomeni izvrševanje prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Z novelo zakona je predlagana izvršitev odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladnosti 25. člena veljavnega zakona s četrtim odstavkom 15. člena Ustave, saj zakon ne ureja tudi posebnega položaja nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred sodišče Republike Slovenije prenehale pred 1. januarjem 2007, pa do takrat niso vložili pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ostalo so manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki ne spreminjajo koncepta veljavnega zakona. Nanašajo se na večjo pomoč strankam sodnih postopkov, glede uporabe zakona, na krepitev odločanja
predsednikov in okrepitev nadzornega mehanizma v pristojnosti Ministrstva za pravosodje.
Kar se slednjega tiče, je po našem mnenju transparentnost in učinkovitost delovanja sodišč zagotovo v javnem interesu. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da če sodišče dela ne opravi v nekem določenem roku oziroma če se ugotovi, da neki sodnik ne dela, kot bi po zakonu moral, potem ima ministrstvo, po našem mnenju, pravico, da z nekimi mehanizmi poskuša to doseči, kar pa ne pomeni, da posega v kakršnokoli pristojnost in avtonomnost sodišč.
V Poslanski skupin Slovenske ljudske stranke se delno tudi strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravna službe, da bi bilo treba s pravnosistemskega vidika vse podatke o nadzorstvenih pritožbah, ki se vodijo v zvezi s posameznim sodnikom, torej tako podatke o vloženih nadzorstvenih pritožbah, ki se sedaj vodijo v osebni evidenci sodnika po Zakonu o sodniški službi, kot tudi podatke o odločitvah glede nadzorstvenih pritožb, ki se bodo sedaj delno vodili po tej novi evidenci, voditi zgolj v evidenci, ki se vodi po Zakonu o sodniški službi. Kot pravijo v Zakonodajno-pravni službi, bi hkrati zagotovili tudi to, da bi bili podatki popolni oziroma da bi se v tej evidenci vodili vsi podatki o ugodenih nadzorstvenih pritožbah, ne glede na to, kje so bili vloženi.
Ker iz obrazložitve predloga zakona izhaja zavedanje vlade, da je taka ureditev, kot je sedaj, parcialna in začasna in da bo treba v prvi noveli Zakona o sodniški službi tudi to ustrezno urediti, bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagano novelo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V
imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovani minister, člani Vlade, podpredsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, vsem lep pozdrav!
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v prvi vrsti stranki zagotavlja imenovano ustavno pravico s pospešitvenimi pravnimi sredstvi, s katerimi lahko stranka že v času nastanka domnevne kršitve učinkovito vpliva na to, da sodni postopek ne bi trajal nerazumno dolgo. Če stranki pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja kljub temu ni zagotovljena, pa ji zakon daje možnost, da ob izpolnjenosti določenih predpostavk zaradi nastale kršitve v že končanem sodnem postopku uveljavlja pravično zadoščenje, med drugim tudi v obliki denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Odločilnega pomena za sprejem tega zakona v letu 2006 je bila sodba Evropskega sodišča v zadevi Lukenda iz oktobra 2005. Ta
51
DZ/VI/3. seja
zakon sicer ne pomeni popolne odprave problema sodnih zaostankov v Republiki Sloveniji, temveč gre za del programa Lukenda, katerega namen je odprava sodnih zaostankov. Da pa je treba ponovno poseči po noveliranju zakona, nam je naložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je že leta 2010 ugotovilo ustavno neskladnost. Namreč, varstvo te pravice je zakonodajalec z zakonom uredil za naprej, to je od 1. 1. 2007 dalje. Četudi so v prehodni določbi urejeni nekateri zatečeni položaji, to so položaji, v katerih je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred 2007 že prenehala, saj je za slednje predvidena smiselna uporaba zakona, pa niso urejeni primeri, v katerih je kršitev te pravice prenehala pred 1. 1. 2007, pa stranka pred tem datumom ni vložila zahteve za pravično zadoščenje na Evropsko sodišče za človekove pravice, temveč se je odločila, da bo sodno varstvo te pravice uveljavljala pred domačimi sodišči.
Poslanska skupina DeSUS sledi odločitvam Ustavnega sodišča, zato bomo predlog novele v tem delu podprli. Ob tem pa naj izrazim podporo tudi ostalim predlaganim spremembam, saj ne posegajo v položaj in varstvo pravic strank, njihovo noveliranje pa terjajo izkušnje izvajanja zakona v praksi. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V
imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, spoštovani minister, spoštovani poslanke in poslanci!
Poslanska skupina Nove Slovenije bo predlog novele Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podprla.
Navedena novela pomeni v pretežni meri izvršitev obveznosti iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 18. 3. 2010, s katero je bila ugotovljena neskladnost 25. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in s četrtim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije. To obveznost je Državni zbor dolžan izpolniti. Za tiste stranke, ki jim je bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred 1. 1. 2007, se pravi pred uveljavitvijo tega zakona, se glede meril in višine odškodnine uporabljajo določila obstoječega zakona. Pomembna novost, ki se z novelo uvaja, je krepitev položaja strank v postopku, večja odgovornost predsednikov sodišč in večje pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo nad sodišči v zvezi s pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Ob pripravljanju stališča sem naletela na podatek, da ima naša država enormno veliko število sodnikov, in sicer kar 55 na 100 tisoč prebivalcev, medtam ko jih ima, na primer, če primerjam, Avstrija več kot enkrat manj, in sicer 22, da ne omenjam seveda Velike Britanije, ki
ima celo manj kot 3 sodnike na 100 tisoč prebivalcev. Kljub tako velikemu številu sodnikov, naše pravosodje ni sposobno zagotavljati sojenje v razumnem roku. Naj ob tem poudarim, da se po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, kot razumen rok šteje tri leta za zaključek postopka na prvi stopnji.
Iz poročila državnega pravobranilstva za leto 2010 sem razbrala, da je sicer število odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve pravic do sojenja v razumnem roku v letu 2010 manjše kot leto poprej. Kljub temu pa je bilo takih zahtevkov še vedno 318, kar je vsaj, za mene, neverjetna številka glede na kadrovske potenciale, ki sem jih omenila. Očitno je, da obstoječi nadzorni mehanizmi po sedaj veljavnem zakonu o varstvu pravice do sojenja v razumnem roku niso zadostni in da je treba nekaj ukreniti v tej smeri. Vodenje evidence ugodenih nadzorstvenih pritožb z imenom posameznega sodnika se nam ne zdi sporno in ni uperjeno proti pravosodju nasploh, kot so na pristojnem odboru to poskušali prikazati nekateri opozicijski poslanci. Omogoča pa Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, da predlaga predsedniku sodišča oziroma neposrednemu višjemu sodišču uvedbo službenega nadzora nad sodniki, ki ne delajo ali delajo premalo. Očitno je, da sodišča znotraj sebe razpoložljivih zakonskih možnosti v zvezi s službenimi nadzori ne izvajajo ali ne izvajajo dosledno.
Kot uvodoma rečeno, bo Poslanska skupina Nove Slovenije Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podprla.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V
imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani, lep pozdrav!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja odpravlja neskladje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče in o katerem so kolegi pred mano že natančno razpravljali, zato o tem neskladju ne bi izgubljala besed.
Ker je rok za odpravo neskladja že potekel, smo v Pozitivni Sloveniji tudi veseli, da je zdaj to področje ustrezno urejeno in je spoštovana odločba Ustavnega sodišča. V razpravi na matičnem delovnem telesu pa smo poslanci Pozitivne Slovenije opozorili zlasti na predlagano spremembo zdaj veljavnega 14. člena, kjer se predlaga vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov ministrstva, na kar sta izrazila pravno-sistemski pomislek tako Sodni svet kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Veseli nas, da so z amandmajem, ki je bil sprejet na matičnem delovnem telesu, pomisleki o posegu v ustavno načelo delitve oblasti odpadli,
52
DZ/VI/3. seja
saj so bili črtani tisti deli določbe, ki so bili v neskladju z Zakonom o sodniški službi.
Še vedno pa ostaja dilema glede enotne evidence osebnih podatkov sodnikov. V Pozitivni Sloveniji menimo, da bi bilo treba podatke o nadzorstvenih pritožbah, ki se vodijo v zvezi s posameznim sodnikom, voditi v eni sami evidenci, in to v evidenci, ki se vodi po Zakonu o sodniški službi. Enotna osebna evidenca bi bila zagotovilo, da so ti podatki res popolni. Sedaj namreč obstaja bojazen, da se bodo v evidenci vodili nepopolni podatki, in sicer zgolj podatki o ugodenih nadzorstvenih pritožbah, ki so bile vložene na ministrstvo, ne pa tudi podatki o nadzorstvenih pritožbah, ki jim ni bilo ugodeno, in o nadzorstvenih pritožbah, ki so bile vložene posebej na sodišču. Glede na pristojnosti ministrstva po sedanji zakonodaji je vprašljiv tudi namen sedanje evidence. Glede na to, da se da iz obrazložitve predloga razbrati, da se tudi pristojno ministrstvo zaveda problema parcialne ureditve in da gre za začasno ureditev, tudi v Pozitivni Sloveniji tako kot kolegi pred nami apeliramo, da ministrstvo v prvi noveli Zakona o sodiščih to področje ustrezno uredi.
Ob sprejetju tega predloga zakona pa bi v Pozitivni Sloveniji želeli opozoriti tudi na to, da zakon sprejemamo skoraj istočasno z obravnavanim rebalansom za leto 2012, ki znatno klesti sredstva sodiščem, in to v takšni meri, da se pod vprašaj postavlja njihovo učinkovito delovanje. Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije opozarjajo, da lahko zaradi zmanjšanja sredstev pri delovanju sodstva nastanejo težave, ki bodo imele resne posledice predvsem v znižanju števila obravnavanih in s tem rešenih zadev ter tudi v počasnejšem reševanju zadev, kar lahko rezultira tudi v odškodninski odgovornosti države, ki jo rešujemo s pričujočim zakonom. Glede na to, da državljani kot enega največjih problemov te države izpostavljajo prav nedelovanje pravne države, bi moralo biti učinkovito delovanje pravosodja temeljni cilj države in primerno podprto tudi z materialnimi sredstvi.
Ne glede na povedano bomo v Pozitivni Sloveniji zaradi uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča predlagani zakon podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Preden nadaljujemo, bi vam želela prenesti opravičilo ministra, ki je, žal, zamudil kakšno minutko, da bi lahko podal dopolnitev obrazložitve predloga zakona s strani Vlade. Prihodnjič bodo poskrbeli, da bodo predstavniki tu prisotni ob pravem času.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.
Gospod Aleš Živkovič, državni sekretar,
izvolite.
ALEŠ ŽIVKOVIČ: Hvala lepa, predsedujoča. Poslanke, poslanci!	Dovolite mi, da na
kratko predstavim Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru.
S predlogom zakona se odpravlja ureditev, po kateri so davčni zavezanci, ki so identificirani za DDV v Sloveniji, omejeni pri uveljavljanju pravice do odbitka DDV in morajo povečati svojo davčno obveznost, če so odbitek uveljavljali, računa za dobavljeno blago oziroma opravljeno storitev pa dobavitelju v prepisanem roku niso plačali niti ga niso prijavili v sistem obveznih pobotov. Tem davčnim zavezancem se pravica do odbitka DDV priznava naknadno, in sicer če in ko plačajo račune dobaviteljem. Takšna ureditev se v Sloveniji uporablja od 16. marca 2011, ko je bil uveljavljen Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, katerega temeljni cilj je bil uvedba ukrepa, ki bi spodbudil pravočasno plačevanje računov in vpliva na zmanjšanje zamud pri plačilih med davčnimi zavezanci, ki obračunavajo in plačujejo DDV. Ukrep je predstavljal podporo drugim ukrepom za okrepitev plačilne discipline, ki so urejene v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih. Ukinitev oziroma omejevanje pravice do odbitka DDV pri neplačanih računih je v skladu s stališčem Evropske komisije, zavzetem v uradnem opominu, ki ga je Slovenija prejela leta 2012, v nasprotju z obveznostjo iz direktive o DDV, po kateri pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV, torej praviloma ob izdaji računa ali ob opravljeni dostavi blaga.
Posebnih rešitev glede uveljavljanja odbitka DDV za primer kršenja plačilnih rokov direktiva ne predvideva. Evropska komisija je pri tehtanju, ali je pomembnejše spoštovanje neomejevanja odbitka DDV ali omogočati uporabo tudi davčnih mehanizmov zagotavljanja plačilne nediscipline, dala prednost spoštovanju načela neomejevanja odbitka DDV.
Upoštevaje stališča Evropske komisije je Vlada pripravila predlog zakona, s katerim se v zakonu o davku na dodano vrednost ukinja ureditev z omejevanjem pravice do odbitka DDV pri neplačanih računih, kot je trenutno vključeno
53
DZ/VI/3. seja
v njegovem 66.a členu. Predvideno je, da bi predlagana sprememba Zakona o davku na dodano vrednost začela veljati takoj oziroma naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo in za predstavitev poročila odbora ima besedo predsednik mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Podpredsednica, minister, državni sekretar!
Odbor za finance in monetarno politiko je na tretji seji dne 3. maja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost po skrajšanem postopku.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno tehničnega vidika in nanj ni imela pripomb.
K temu zakonu tudi niso bili vloženi amandmaji.
V	uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je državni sekretar kot predstavnik predlagateljev zakona podal podrobnejšo predstavitev namena zakona in predlaganih rešitev. Povedal je, da je cilj predlaganega zakona odgovoriti na navedbe Komisije in s črtanjem 66.a člena zakona odpraviti neskladje med nacionalnim predpisom, ki ureja sistem obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost ter predpise Evropske unije s tega področja. S predlogom zakona se tako ukinja omejevanje pravice do odbitka davka na dodano vrednost v primerih, ko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, dobavitelju v roku določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, ne plača računa ali ga plača le delno oziroma ko davčni zavezanec neplačanih računov ne vključi v sistem obveznih pobotov.
V	okviru obrazložitve mnenja Zakonodajno-pravne službe je njene predstavnica poudarila rok za uveljavitev za odbitke ter rok za uveljavitev zakona, saj je običajen rok 15 dni, tu pa zakon stopi v veljavo naslednji dan po objavi.
V	razpravi članov in članic odbora je bilo poudarjeno dejstvo, da je bila ureditev, ki ni bila usklajena z direktivo EU, sprejeta pomladi leta 2011. Vprašanje je bilo tudi, kakšni so ekonomski finančni učinki te odločitve, nekaj članov pa je prav tako izrazilo željo po natančni analizi finančnih posledic sprejetja odločitve tako za davčni organ kot za davčne zavezance in seveda tudi odgovornih oseb za nastalo situacijo.
Po krajši razpravi k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, zato Odbor za finance in monetarno politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog
zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost sprejme v predloženem besedilu po skrajšanem postopku.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Matevž Frangež v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
Vlada razveljavlja rešitve prejšnjega zakona o davku na dodano vrednost, katerega temeljni cilji je bil uvedba omejitve pravice od odbitka davka na dodano vrednost pri neplačanih računih v pogojih, ko se slovensko gospodarstvo sooča s plačilno nedisciplino in se veliko plačil med davčnimi zavezanci, kljub opravljenim dobavam blaga ali opravljenim storitvam, opravi pozneje, kakor je bilo dogovorjeno. Tako je bil cilj odpraviti zamude pri plačevanju računov in spodbuditi dolžnike k prijavljanju denarnih obveznosti - obvezni večstranski pobot, v skladu z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih, s čimer bi se lahko vplivalo na izboljšanje plačilne discipline med davčnimi zavezanci.
Na podlagi sprememb Zakona o davku na dodano vrednost se odpravlja domnevno neskladje med nacionalnim predpisom, ki ureja sistem obračunavanja in plačevanja DDV, ter predpisi Evropske unije na tem področju. S predlogom zakona se namreč ukinja omejevanje pravice do odbitka DDV v primerih, ko je davčni zavezanec identificiran za namene davka na dodano vrednost v Sloveniji dobavitelju v roku, določenem v zakonu, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, ne plača računa ali ga plača le delno oziroma kot davčni zavezanec neplačanih računov ne vključi v sistem obveznih pobotov pri Zakonu o zamudah pri plačilih.
Socialni demokrati temu zakonu ne bomo nasprotovali, v vsakem primeru pa pričakujemo, da bo Vlada pripravila druge ustrezne instrumente preprečevanja plačilne nediscipline. Na tem področju od Vlade še ni na vidiku nobenih sprememb za reševanje plačilne nediscipline, pri tem pa je treba poudariti, da je prejšnja vlada pripravila zakonske spremembe v prejšnjem mandatu, ki morebiti čakajo na poglobljeno razpravo tudi v tem državnem zboru. Če namerava Vlada reševati plačilno nedisciplino tako, da pravzaprav dopušča propadanje podjetij, potem lahko pričakujemo več stečajev, večjo brezposelnost in še večje težave, kot jih bodo povzročili sami varčevalni ukrepi.
V socialnih demokratih tudi ugotavljamo, da Vlada žal še ni naredila nobenega koraka, ki bi povečalo likvidnost gospodarstva, prav tako pa ni vidnih premikov na področju zmanjševanja utaj na področju davka na dodano vrednost. Glede na dejstvo, da se število davčnih inšpektorjev zmanjšuje, bo še
54
DZ/VI/3. seja
težje odkrivati morebitne utaje. Sedanji ukrep je predviden vsaj kot neka kazen glede plačilne nediscipline, vendar pa ni nobenega ukrepa, ki bi ta ukrep ustrezno nadomestil.
Od Vlade torej pričakujemo, da bo z dodatnimi instrumentni, dodatnimi orodji pomagala preprečevati plačilno nedisciplino in zaganjati	"plačevitost" slovenskega
gospodarstva. Kot omenjeno že prej, Socialni demokrati predlogu zakona ne bomo nasprotovali.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani kolegi, kolegice, predsedujoči in... predstavnikov Vlade, žal ni.
S predlaganim zakonom, ki je danes pred nami, se odpravlja neskladje med nacionalnim predpisom, ki ureja sistem obračunavanja in plačevanja DDV, ter predpisi EU s tega področja. Meseca marca preteklega leta je bila sprejeta ureditev, ki ni bila usklajena z direktivo Evropske unije, in sicer je bil uveden 26.a člen, in to neskladje se ravno zdaj odpravlja. Bistvena oziroma poglavitna sprememba je ukinjanje omejevanja pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, dobaviteljem v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, ne plača računa.
Evropska komisija je konec februarja letos Sloveniji podala uradni opomin, v katerem je glavni očitek letel na kršitev načela nevtralnosti s tem, ko smo v slovenski pravni red prav s tem 66.a členom ukinili ali omejili pravice od odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, računa ne plača ali ga plača le delno. Komisija je namreč ugotovila in opozorila, da Slovenija z že omenjenim uvedenim členom ni izpolnila svojih obveznosti, ki jih nalaga direktiva sveta.
Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Državljanska lista zakon podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Dober dan vsem skupaj!
Moram reči, da je bila rešitev, ki je do zdaj veljala, meni osebno in tudi kar precejšnjemu številu zavezancev davka na dodano vrednost, všeč, predvsem tistim, ki so podizvajalci v večjih firmah. Vendar očitno takšnega načina, kot je bil uveden lani s
spremembo zakona in uvedbo 66.a člena, v državah Evropske unije ni.
Lansko leto sprejete spremembe tega zakona so v nasprotju z direktivo in v nasprotju z načelom nevtralnosti, ki je temeljno načelo sistema davka na dodano vrednost. Izgleda, da Republika Slovenija ni suverena niti na davčnem področju. Zato pa je seveda nujno takoj sprejeti druge mehanizme za spodbujanje oziroma zagotavljanje plačilne discipline oziroma nediscipline, za kaznovanje dolžnikov zaradi neplačevanja. To se sicer sliši všečno, ni pa tako enostavno to tudi zagotoviti in takoj uvesti kar čez noč v času krize, ko se je denarni tok zaustavil. Glede na krizo so mnoga podjetja, zavezanci za DDV v težavah, ker ne dobijo plačil za svoje izdelke in storitve, saj tudi sami ne morejo plačevati obveznosti in računov.
Poslanci Slovenske ljudske stranke upamo, da bomo čim prej nadaljevali z ukrepi spodbujanja novega zakona slovenskega gospodarstva, ko smo končno uspeli sprejeti varčevalne ukrepe s tem, da smo sprejeli Zakon o uravnoteženju javnih financ. Glede na rezultate, tudi pobot ni izpolnil pričakovanj, zato je tudi o tem nujno premisliti, na kar opozarja tudi Državni svet v svojem pozitivnem mnenju k temu zakonu.
Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo torej glasovali za spremembo zakona in podprli črtanje 66.a člena zakona po nujnem postopku, da popravimo, kar je bilo pred dobrim letom napačno uvedeno in prisluhnemo ugotovitvi komisije Evropske unije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Dober dan in vsem prav lep pozdrav!
Sprememba Zakona o davku na dodano vrednost pomeni reagiranje Republike Slovenije na navedbe Evropske unije oziroma komisije, ki je ugotovila neskladje naše lani sprejete določbe v 66.a členu zakona z evropskimi predpisi s tega področja. S predlogom zakona se tako ukinja omejevanje pravice do odbitka davka na dodano vrednost v primerih, ko davčni zavezanec dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, ne plača računa ali ga plača le delno oziroma ko davčni zavezanec neplačanih računov ne vključi v sistem obveznih pobot po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih. Temeljni cilj uvedbe omejevanja pravice do odbitka davka na dodano vrednost pri neplačanih računih v pogojih, ko se slovensko gospodarstvo sooča s plačilno nedisciplino in se veliko plačil med davčnimi zavezanci kljub opravljenim dobavam blaga ali opravljenim storitvam opravi pozneje, kot je bilo dogovorjeno, je bila odprava zamud pri plačevanju računov in spodbuda dolžnikov k upravljanju denarnih obveznosti v obvezni
55
DZ/VI/3. seja
večstrankarski pobot. S tem bi se lahko prispevalo k izboljšanju plačilne discipline med zavezanci za DDV v Sloveniji. Ta cilj je bil torej smiseln, vendar je očitno v neskladju z evropsko direktivo o davku na dodano vrednost in ga pač v sled tega moramo spremeniti.
V	Poslanski skupini DeSUS bomo kljub vsemu spremembo zakona podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar!
Bistveni del zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost predstavlja le en sam člen, ki določa, da se v sedaj veljavnem zakonu o davku na dodano vrednost črta 66.a člen. Ta člen je Državni zbor na predlog Vlade dodal, ko je 4. marca lansko leto sprejel novelo Zakona o davku na dodano vrednost. Takrat je pri dodanem 66.a členu Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora odločno opozorila na nevarno početje zakonodajalca, beri: takratne koalicije. Iz takrat predlaganega zakona o DDV je namreč izhajalo, da se ureditev pravice davčnega zavezanca do odbitka davka na dodano vrednost pogojuje z njegovim plačilom računa dobavitelju. Zato je Zakonodajno-pravna služba opozorila na ustaljeno sodno prakso sodišča Evropske unije s konkretnimi primeri. V skladu z ustaljeno sodno prakso je pravica do odbitka, ki jo določajo člen 17 in naslednji šeste direktive, sestavni del mehanizma DDV in se načeloma ne sme omejiti. Lahko se izvršuje takoj za vse davke, ki se nanašajo na vstopne transakcije. Vsaka omejitev pravice do odbitka DDV vpliva na višino davčne obremenitve in jo je treba v vseh državah članicah uporabiti enako. Odstopanja so zato dovoljena le v primerih, ki jih izrecno določa šesta direktiva. Sistem DDV je namreč evropski davčni sistem.
V	Poslanski skupini Nove Slovenije se v zvezi z napako v sprejeti noveli zakona o DDV 4. marca 2011 ne ukvarjamo z vprašanjem, ali je šlo za napako strokovne narave ali pa za politični pritisk, pač pa se sprašujemo, koliko stroškov je zastalo pri zavezancih za DDV, kdo bo te stroške povrnil davčnim zavezancem, predvsem pa vztrajamo pri tem, da se v tej državi enkrat moramo začeti pogovarjati z imeni in priimki tistih, ki so v tem primeru imeli namen zlorabiti pravni red Evropske zveze, misleč, da je tako slab kot slovenski.
Na matičnem delovnem telesu, na Odboru za finance in monetarno politiko, sem soglašal z razpravo mag. Andreja Širclja in Alojzija Potočnika, ki sta jasno pokazala na enormne probleme, ki jih imajo izvajalci zakonov v primeru, da rešitve niso domišljene ali so celo v neskladju z evropskim pravnim redom. To povzroča pogoste popravke zakonov, ki
posledično zahtevajo pogoste spremembe poslovnih aplikacij. Vse to pa dela naše gospodarstvo nekonkurenčno.
Slovenija je 28. februarja letos prejela klofuto - uradni opomin, v katerem je Evropska komisija zavzela stališče, da Republika Slovenija z ukinitvijo ali omejitvijo pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, računa ne plača ali ga plača le delno, ni izpolnila svojih obveznosti iz 167. člena direktive Sveta 2006/112/ES. Temeljni argument Komisije je, da se z določbo 66.a člena Zakona o davku na dodano vrednost krši načelo nevtralnosti.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo novelo Zakona o davku na dodano vrednost podprla, ob ugotovitvi, da se je tudi tokrat pokazalo, da je odločitev Slovenije za vstop v Evropsko zvezo bila dobra odločitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Nova Slovenija gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Razlogi, zaradi katerih sprejemamo spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, ne segajo danes, v začetek leta 2011. Takrat je v gospodarstvu plačilna disciplina oziroma nedisciplina udarila s polno silo, v poplavi računov, ki niso bili plačani v zakonsko določenem roku, in zaradi pritiskov prizadetih skupin, predvsem podizvajalcev, je zato Državni izbor sprejel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je na finančni parket vrnil obvezni večstranski pobot. Vzporedno s tem se je poseglo tudi na omejitve pravice do odbitka davka na dodano vrednost pri računih, ki povedano poenostavljeno, niso poravnani v roku. Rešitev, znana kot 66.a člen, se je stroki že takrat zdela relativno sporna, a pričakovanja po izboljšanju res kritične plačilne discipline davčnih zavezancev so prevagala. Toda, v manj kot letu dni je Evropska komisija z uradnim opominom obvestila Slovenijo, da je omenjena odločitev na trhlih nogah in ni v skladu z direktivo Sveta. Kot glavni argument je navedla, da 66.a člen krši načelo davčne nevtralnosti. Z nevtralnim davkom pa najpogosteje razumemo davek, ki enako obremenjuje davčno osnovno, na primer davek, ki vse vrste blaga ali storitev obdavčuje z enako stopnjo.
Ali bo ta sprememba imela bistveni vpliv, mislim na slabšalni vpliv, na plačilno disciplino, je tvegano oceniti. Je pa nedvoumno, da se bodo zagotovo znižale administrativne obveznosti zavezancev, pa tudi nadzorne obremenitve davčnega organa. To je dobro in v zvezi s tem je tudi matično odbor zavzel stališče, da sta administrativna enostavnost in predvsem transparentnost ključni načeli dobrega davčnega sistema. Povrh vsega ju je ne nazadnje moč meriti in presojati tudi z vidika odgovornosti.
56
DZ/VI/3. seja
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije izkorišča to priložnost, da pozove Vlado oziroma Ministrstvo za finance, da v povezavi s pogostimi spremembami davčnih predpisov opravi oceno direktnih stroškov davčne administracije, to so predvsem plače, ta vlaganja v sistem, kot tudi indirektnih stroškov davčnih zavezancev, ki jih le-ti imajo z izpolnjevanjem davčnih obveznostih. V mislih imam predvsem stroške vzdrževanja informacijskih in računovodskih sistemov, stroške davčnih svetovalcev, odvetnikov, notarjev, raznih strokovnih izobraževanj in ne nazadnje tudi hranjena dokumentacija. Tudi se nam ne zdi sporno govoriti o nemoralnih davkih, ki so menda skriti v ceno, kar seveda ni res. Na vsakem računu so pregledno označeni in vidni. Tisto, kar pa je očem res skrito in ne boste nikdar našli na računih, so dohodnina, prispevki, davki od dohodkov, premoženja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in tako dalje. Toliko o občasnih prispevkih davčni kulturi.
Mimogrede, davek, ki ga danes obravnavamo, predstavlja v razvitih državah okoli 30 % vseh davkov in z njim financiramo vse tisto, o čemer smo govorili v zadnjih nekaj dneh; z njim financiramo šolstvo, znanost, socialne prejemke in ne nazadnje tudi plače ljudi, ki sedimo tukaj. In velika verjetnost je, da bo ta davek tudi med rešilnimi pasovi tako imenovane hitre konsolidacije.
Predlagane spremembe zakona bomo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Patricija Šulin.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim!
Slovenija je 28. februarja letos prejela uradni opomin, v katerem je Evropska komisija zavzela stališče, da Republika Slovenija z ukinitvijo ali omejitvijo pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju v roku, določenim z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, računa ne plača ali ga plača le delno, ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z direktivo Sveta z argumentom, da se z določbo 66.a člena Zakona o davku na dodano vrednost krši načelo nevtralnosti.
Taka ureditev, zaradi katere smo prejeli opomin Evropske unije, je bila sprejeta na predlog prejšnjega finančnega ministra dr. Franca Križaniča. Že takrat so davčni strokovnjaki in Zakonodajno-pravna služba glasno opozarjali, da je taka ureditev v nasprotju z direktivo Evropske unije, vendar so bila njihova opozorila s strani takratnega finančnega ministrstva in ministra arogantno zavrnjena. Izkazalo se je, da so bila pravilna naša opozorila, ki smo jih takrat podali kot opozicija, da gre za rokohitrske ukrepe, ki bodo s
predvidenim sistemom kaznovanja polnila državno blagajno na račun gospodarstva. Žal se je jasno izkazalo, da je bil ta ukrep eden od številnih nestrokovnih, neučinkovitih in škodljivih ukrepov, ki jih je uvedel prejšnji finančni minister dr. Franc Križanič in zaradi katerih je naše gospodarstvo v tako slabem stanju, naša država pa tako zadolžena. Zaradi navedenega in utemeljenega prejšnjega finančnega ministra dr. Franca Križaniča pozivamo k odgovornosti.
S predlogom zakona se ukinja 66.a člen Zakona o davku na dodano vrednost in s tem škodljiva ureditev za gospodarstvo, za katero je odgovoren prejšnji finančni minister dr. Franc Križanič. Zaradi ukinitve 66.a člena Zakona o davku na dodano vrednost se bodo znižale tudi administrativne obremenitve davčnega organa, administrativna in finančna obremenitev davčnih zavezancev, ki ne poravnavajo računov v dogovorjenem oziroma zakonsko predpisanem roku.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla Predlog zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma k zakonu, tudi za sejo Državnega zbora ni bilo mogoče predlagati amandmajev, zato zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O zakonu bomo odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni zadnji točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 5. TOČKO, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MEDIJIH.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Francijem Juršo.
Gospoda Juršo oziroma predlagatelja sprašujem, če želijo dodatno obrazložiti predlog.
Prosim, gospod Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Skupina poslank in poslancev, to smo iz vrst SDS, Nove Slovenija in DeSUS, z vložitvijo dopolnitve 114.a člena želimo odpraviti diskriminacijo med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena. Programske vsebine, ki jih pripravljajo mediji s statusom posebnega pomena, pomenijo dopolnitev javnega servisa, ki ne more pokriti vseh dogodkov v Sloveniji.
Trenutno veljavna zakonska ureditev omogoča neodplačni najem oddajnikov samo za radijske programe s statusom posebnega pomena, medtem ko je za televizijske programe ta pravica prenehala s prehodom na digitalno oddajanje, kar se je zgodilo konec leta 2010. S prehodom na digitalno oddajanje so ti mediji
57
DZ/VI/3. seja
torej zgubili pridobljene pravice. Postavljeni so bili v neenak položaj, saj so v trenutku izgubili pravico do neodplačnega najema oddajnikov, ki pa so jo v času analognega oddajanja tudi imeli. Izdajatelji s statusom posebnega pomena so pridobili ta status na podlagi programskih vsebin in zagotavljanja javnega interesa, ne pa zaradi tehnologije oddajanja. Ker zamenjava tehnologije ne sme biti vzrok za izgubo z zakonom zagotovljenih pravic, predlog dopolnitve zakona tako odpravlja neenakost obravnave analognega in digitalnega načina prizemeljskega odajanja.
Novi 114.a člen, s katerim se torej dopolnjuje veljavni Zakon o medijih, izdajateljem programov, ki imajo priznan status posebnega pomena, omogoča neodplačen najem oddajnikov RTV tudi za digitalno oddajanje. Izdajatelji teh programov bodo po tej dopolnitvi plačevali RTV Slovenija sorazmerni delež amortizacijskih in vzdrževalnih stroškov, ki nastajajo z razširjanjem preko multipleksa, namenjenega javni radioteleviziji.
Povem pa naj še to, da je besedilo predlaganega novega 114.a člena usklajeno z vsemi združenji lokalnih radijskih in televizijskih medijev posebnega pomena ter tudi z RTV Slovenija, ki je sodelovala pri oblikovanju besedila predloga zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo mag. Branku Grimsu, predsedniku odbora.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!
Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino je obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih na svoji 2. redni seji 24. aprila 2012.
Na osnovi mnenja Zakonodajno-pravne službe je bil pripravljen predlog za amandma odbora, seznanili pa smo se tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlog zakona podprla. Opozorila je na enak problem, na katerem je pravzaprav temeljil tudi predlog predlagatelja, to je, da je veljavni Zakon o medijih ukinil pravico do neodplačnega razširjanja izdajateljem televizijskih programov posebnega pomena in uvedel diskriminacijo med radijskimi in tv-programi s statusom posebnega pomena. Vlada na predlog zakona ni imela bistvenih pomislekov.
Po sorazmerno obširni razpravi sta bila sprejeta dva amandmaja, in sicer novi 1. člen in dodatno 1.a člen, potrjeno besedilo v predloženi obliki pa predlagamo Državnemu zboru v sprejetje.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Za predstavitev mnenja Vlade dajem besedo državnemu sekretarju gospodu Aleksandru Zornu.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci!
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih, B, dopolnjuje veljavni 114.a člen Zakona o medijih, ki ureja področje obveznosti razširjanja programov s strani operaterjev oziroma tako imenovani must-carry. Obveznost razširjanja programov s strani operaterjev sicer ureja Direktiva o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami. Vlada v zvezi s tem ocenjuje, da je ureditev v predlogu zakona o medijih v okviru možnosti, ki jih dovoljuje direktiva državam članicam pri njenem prenosu. Države članice so bile sicer dolžne prenesti zadnje spremembe te direktive v svoj pravni red najkasneje do 25. 5. 2011, najpozneje v enem letu od tega datuma pa pregledati obveznosti prenosa. V tem smislu Vlada ocenjuje, da je ureditev v predlogu zakona, ki zagotavlja pravočasen pregled obveznosti prenosa, dobrodošla. Vsebina predloga zakona se nanaša na odločitev o dveh obveznosti, ki sta naloženi Radioteleviziji Slovenija kot operaterju multipleksa, namenjenega javni radioteleviziji, to je multipleks A.
Prvič. Obveznosti neodplačnega razširjena programov s statusom posebnega pomena, če obstajajo proste zmogljivosti multipleksa A po njegovi zasedbi s programi Radiotelevizije Slovenije, in sicer na največ 10 % zmogljivosti multipleska A v vsaki regiji.
Drugič. Obveznost neodplačnega razširjanja programov tistim izdajateljem, ki so na podlagi Zakona o digitalni radiofuziji imetniki odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za lastni multipleks in ki na oddaljenih točkah Radiotelevizije z lastno opremo razširjajo programe s statusom posebnega pomena.
S predlogom zakona se odpravlja zakonska nedoslednost, saj je veljavni zakon o medijih po eni strani določil poseben status v javnem interesu, to je ta status programa posebnega pomena, in za pripravo njihovih programskih vsebin, ki so v javnem interesu, predvidel tudi državne pomoči.
Po drugi strani pa je s prehodom na digitalno prizemeljsko oddajanje izdajateljem televizijskih programov statusa posebnega pomena odvzel praktično edino ugodnost, ki so jo imeli po zakonu, s čimer je bil negiran sam status programa posebnega pomena.
Predlog zakona pa nadalje odpravlja tudi diskriminacijo med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena, saj za radijske programe za razliko od televizijskih odprava pravice do neodplačnega razširjanja prek operaterjev prizemnega digitalnega omrežja še ni imela učinka, saj se ti programi še vedno razširjajo izključno radiofuzno, to je prek prizemeljskih analognih omrežij.
58
DZ/VI/3. seja
Ker veljavni zakon o medijih tako za radijske kot za televizijske programe posebnega pomena določa iste pogoje in obveznosti, je tako nedopustno oziroma diskriminatorno, da zakon izdajateljem televizijskih programov določa manj pravic.
Ker predlog zakona na ustrezen in primeren način prenaša direktivo o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijami, omrežji in storitvami, ki se s predlagano ureditvijo odpravljajo pri zakonski odreditvi statusa programa posebnega pomena oziroma odpravlja se diskriminacija med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena, Vlada predlagano ureditev v noveli zakona o medijih, B, v celoti podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihar Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani predsednik, kolegice, kolegi, predstavniki Vlade!
Predlog zakona, katerega vsebine je v celoti zaobsežena v 1. členu, naj bi z dopolnitvijo 114.a člena Zakona o medijih uredila obveznost in pogoje prenosa televizijskih in radijskih programov s statusom posebnega pomena, ki ga omogoča Radiotelevizija Slovenija.
Kot je razvidno iz uvodne obrazložitve, je namen predlagane rešitve v odpravi nedoslednosti, uvedene leta 2006, ki je izdajateljem televizijskih programov posebnega pomena odvzel pravico do neodplačnega koriščenja oddajniške infrastrukture Radiotelevizije Slovenija.
S prehodom na prizemno digitalno oddajanje so se za izdajatelje televizijskih programov s statusom posebnega pomena prenehale uporabljati določbe 112. člena veljavnega zakona, sami pa so prevzeli visoke stroške digitalnega razširjanja svojih programov.
Predlagani zakon želi odpraviti neenakost obravnave analognega in digitalnega načina prizemeljskega oddajanja, ki jo je vzpostavila veljavna ureditev z uvedbo tako imenovanega must-carry oddajanja, pa tudi neenakost med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena. Takšno utemeljitev predlagateljev pa ne prepriča.
Poslanci in poslanke Državljanske liste imamo s to novelo resne težave. Ni se mogoče izogniti občutku, da gre za zakonsko rešitev ad personam, namenjeno reševanju zgolj nekaj točno določenim gospodarskim družbam, ki oddajo znotraj svojih TV-programov tudi vsebine posebnega pomena za regionalno okolje in gostujejo na plačljivem multipleksu RTV Slovenija.
Gre za gospodarske družbe, ki na današnji dan skupaj izkazuje dolg do javnega zavod RTV Slovenija v višini blizu 390 tisoč
evrov in so popolnoma prenehale izplačevanje svojih obveznosti že spomladi 2011, pri čemer pa so svoje obveznosti redno poravnavali od 1. 12. 2009. Gre za gospodarske družbe, ki zavzemajo 7,5 % multipleksa A in oddajajo na celotne Slovenije, čeprav bi njihova pokritost tudi s pomočjo drugih načinov bila zagotovo 80 %. Njihovi programi imajo mizerno gledanost in se podvajajo z regionalnimi programi, ki jih zagotavlja sicer že javni zavod RTV Slovenija.
Direktiva 2009/136/ES, člen 31. govori o must-carry obveznostih javnih zavodov držav članic, da ti zagotavljajo dostop drugim uporabnikom omrežij na podlagi razumnih obveznosti. Take razumne obveznosti se naložijo samo, če so potrebne za izpolnitev ciljev v splošnem interesu. Naj spomnimo, tako oblikovano ceno v konkretnem primeru določa Apek, Agencija za poštne in elektrokomunikacije Republike Slovenije, in velja za zgoraj navedene gospodarske družbe.
Poslance Državljanske liste razlogi za sprejem predlagane novele ne prepričajo. Naša končna odločitev glede podpore pa bo pri vsakem od nas odvisna od danes slišanih argumentov, pro et contra, tako pri stališčih poslanskih skupin kot pri stališčih kolegic in kolegov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade!
Ponovno imamo pred seboj predlog zakona, ki se nanaša na ureditev položaja radijskih in televizijskih medijev. Ponovno pravim zato, ker smo na prejšnji redni seji opravili splošno razpravo o noveli Zakona o digitalni radiodifuziji, s katerimi je danes obravnavana dopolnitev Zakona o medijih neposredno povezana, saj se oba zakonska predloga nanašata na ureditev digitalnega razširjanja televizijskih programov.
Predlagana novela Zakona o medijih je kratka, saj vsebuje le dva člena, od katerih je 2. člen končna določba, medtem ko se s 1. členom spreminja vsebina 114.a člena osnovnega zakona, ki ureja izjemo na področju prizemeljskega digitalnega oddajanja. S spremembo tega člena se predlaga odprava neenakosti med radijskimi in televizijskimi programi posebnega pomena, saj se vzpostavlja ureditev, ki bo omogočila neodplačno koriščenje oddajniške infrastrukture javne radiotelevizije tudi televizijskim programom s statusom posebnega pomena, ki oddajajo prizemeljsko digitalno.
Poslanci Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da se s predlaganimi rešitvami pri prizemeljskem digitalnem oddajanju vzpostavlja enakopraven položaj med radijskimi in
59
DZ/VI/3. seja
televizijskimi programi posebnega pomena, saj se slednji omogoča neodplačno koriščenje oddajniške infrastrukture RTV Slovenija.
Po prehodu z analognega na digitalno prizemeljsko oddajanje so namreč morali izdajatelji televizijski programov posebnega pomena sami financirati prehod na digitalno oddajanje, kar jim je povzročilo težave in tudi visoke stroške, poleg tega pa je to povzročilo neenakost med radijskimi in televizijskimi mediji posebna pomena, kar predstavlja poseg v že pridobljene pravice.
V	Slovenski ljudski stranki delimo mnenje predlagateljev zakona, da so lokalni in regionalni mediji posebnega pomena pomembni družbeni dejavniki, ki ustvarjajo neposredno vez med javnostjo in lokalnimi skupnostmi ter dopolnjujejo storitev javnega servisa na osi lokalno-nacionalno. Mediji, ki delujejo nekomercialno in je njihov ključni cilj zagotavljanje ustavne pravice do obveščenosti, morajo imeti zagotovljene osnovne pogoje za svoje delovanje, saj so praktično edini, ki najbolj celovito predstavljajo problematiko iz lokalnega okolja.
Iz navedenih razlogov bomo poslanci Slovenske ljudske stranke predlagani zakon podprli, prav tako pa bomo podprli tudi amandma, ki predlaga črtanje na matičnem delovnem telesu sprejetega 1.a člena in sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Še enkrat hvala za besedo. Lep pozdrav tudi državnemu sekretarju in sodelavcu ter seveda vam, kolegice in kolegi!
Namen predlagane rešitve je v odpravi nedoslednosti, uvedene leta 2006, ko je izdajateljem televizijskih programov posebnega pomena odvzel pravico do neodplačnega koriščenja oddajniške infrastrukture Radiotelevizije Slovenija. S prehodom na prizemno digitalno oddajanje so se za izdajatelje televizijskih programov s statusom posebnega pomena namreč prenehale uporabljati določbe 112. člena veljavnega zakona. Zato so bili primorani prevzeti visoke stroške digitalnega razširjenega svojega programa, ki pa je program s statusom posebnega pomena. Te programske vsebine pomenijo dopolnitev javnega servisa, saj RTV Slovenija ne more enakomerno pokrivati vseh dogodkov v Sloveniji.	Ne
smemo zanikati, da so lokalni regionalni mediji pomembni družbeni dejavnik, saj zagotavljajo pravico javnosti do obveščenosti o dogodkih v njihovem najožjem življenjskem prostoru, s tem pa prispevajo k razvoju lokalne demokracije in tudi k trajnostnem razvoju. Njihova pravna oblika organiziranosti je sicer res gospodarska družba, so pa v prvi vrsti zavezani k opravljanju javnega
interesa, zato doseganje dobička ni njihov glavni cilj.
Predlagani zakon želi odpraviti neenakost obravnave analognega in digitalnega načina prizemnega oddajanja, ki ju je vzpostavila javna ureditev, z izvedbo must-carry oddajanja pa tudi neenakost med radijskim in televizijskim programom s statusom posebnega pomena.
V	Poslanski skupini DeSUS seveda podpiramo to dopolnitev zakona, saj smo prepričani, da je ta popravek nujen, in sicer zaradi pravnih razlogov glede na dosedanjo zakonodajo in dejansko stanje nove tehnike razširjanja RTV programov. Prav tako pa zaradi tega, ker bo bistveno olajšano poslovanje in marsikje tudi preživetje lokalnih oziroma regionalnih medijev, nad katerimi zaradi nedosledne zakonodaje visijo izvršbe RTV. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsednik! Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Verjetno si večina od nas, kadar le imamo čas, rada ogleda kakšno oddajo na lokalni televizijski postaji, saj nam predstavljajo dogodke iz naše bližine, iz lokalnega okolja. Ljudje radi pogledajo novice, kjer je nemalokrat udeležen tudi kdo od njihovih otrok, sorodnikov, znancev in prijateljev. Novico o težavah in izzivih lokalnega okolja so bolj zanimive prav zato, ker neposredno vplivajo na naše življenje. Marsikoga tudi spodbudijo k aktivnemu sodelovanju v lokalnih skupnosti. Lokalne televizijske postaje so nam ravno zaradi teh lokalnih vsebin blizu.
V	Novi Sloveniji verjamemo, da imajo lokalni in regionalni mediji poseben pomen ter so pomembni družbeni dejavnik. Med drugim prispevajo tudi k razvoju lokalne demokracije in tudi k trajnostnemu razvoju. Imajo pa eno veliko težavo, ker so to praviloma majhne gospodarske družbe in delujejo na omejenem območju, zelo težko konkurirajo velikim igralcem na trgu. S trženjem svojega oglasnega prostora so manj konkurenčni in se težko preživljajo in tukaj je po mnenju Nove Slovenije bistvena pomoč države. Ni veliko, pa vendar z omogočanjem neodplačanega razširjanja vsebin tem programom pomagamo zniževati vedno previsoke stroške.
Veljavni Zakon o medijih, sprejet leta 2006, je z ukinitvijo pravice do brezplačnega razširjenja televizijskih programov posebnega pomena povzročil neenak položaj med radijskimi in televizijskimi programi posebnega pomena, zato moramo z dopolnitvijo zakona to stanje popraviti.
V	Novi Sloveniji menimo, da je treba zagotavljati pluralnost medijev, varovati medijsko
60
DZ/VI/3. seja
svobodo, spodbujati kakovost in strokovnost medijev ter spoštovanje etičnih načel pri medijskem poročanju. Dopolnitev zakona o medijih bo to omogočila, zato jo bomo poslanci Nove Slovenije podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospa Tamara Vonta.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Edini cilj obravnavnega predloga novele Zakona o medijih, ki se loteva 1. člena, je, kot smo že večkrat danes slišali, ureditev must-carry, torej tudi na prizemeljsko digitalno oddajanje programov statusa posebnega pomena.
Tako se določa odplačno razširjanje programov posebnega pomena ob plačilu materialnih stroškov in neodplačno razširjanje tistih programov, ki so morali kupiti, da rečem, svojo operaturo, torej lastni multipleks, oddajajo pa preko oddajnih točk Radiotelevizije Slovenija.
Rešitvi, ki ju novela prinaša, v principu nista sporni. Za programe posebnega pomena, ki še nimajo urejenega sistema financiranja na način, ki bi tem programom omogočal stabilno delovanje, pa sta obe rešitvi zelo pomembni. Kar pa je sporno in kar je pomenljivo, pa je vsakokratno odpiranje sistemskega zakona zaradi urejanja posameznih problemov. Tako lahko verjetno v kratkem pričakujemo še eno novelo, ki bo reševala morda financiranje medijskih vsebin.
Torej smo še enkrat dobili čisti dokaz tega, da potrebujemo zakon, ki bi ustrezno reševal najbolj pereča vprašanja na področju medijev. To so vprašanje koncentracije lastništva, vprašanje avtonomije novinarskega dela, vprašanje nadzora in zaščite javnega interesa in to so teme, o katerih bi se morali precej veliko pogovarjati.
Ampak kljub temu v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani! Tudi v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke vsem prav lep pozdrav!
Sprememba Zakona o medijih je namenjena krepitvi pluralnosti in hkrati uveljavlja direktivo, ki jo je sprejela Evropska unija leta 2009. Zakon, ki ga spreminjamo, je bil sprejet tri leta prej in gre zato za trenutek, ko lahko nekaj storimo za obogatitev slovenskega medijskega prostora, kajti, če je kdaj, je danes priložnost, da se odgovorno soočimo z dejstvom, da vsak medij bogati slovenski prostor in da smo zato kot zakonodajalci dolžni vzpostaviti tiste pogoje, da je slovenski medijski prostor, in s tem ustavna
pravica ljudi do informiranosti čim bolj izpolnjena, čim bogatejša.
V danem primeru gre za medije posebnega družbenega pomena, kajti ti mediji morajo izpolnjevati dodatne zakonske pogoje, zato da sploh pridobijo ta naslov, ta naziv in da ga potem seveda tudi ohranijo. To pomeni, da morajo imeti več vsebin, bogatejše vsebine, tudi več informacij od ostalih. Marsikateri od teh medijev, o katerih posredno s sprejetjem ali nesprejetjem tega zakona odločamo danes, izrazito bogati bodisi posamezno področje -nekateri bi rekli tržno nišo, pa vprašanje, če je, ko gre za medije, to pravilen izraz, saj gre za ustavno pravico do informiranosti - ali pa lahko da večji poudarek določenim regionalnim oziroma lokalnim temam, za katere v velikih medijih enostavno ni nikoli dovolj prostora. Zato je že davno zakonodajalec sprejel zakon, s katerim je opredelil medije posebnega družbenega pomena in jim dal tudi nekatere pravice. Tisti zakon leta 2006 je želel slediti tehničnim spremembam, vendar si te sledijo v praksi počasneje, kot bi si vsi želeli, se pa je v tem času spremenila pravna ureditev Evropske unije s sprejetjem direktive leta 2006. In danes gre za to, da lahko ta pravni red uskladimo in naše pravno stanje prilagodimo zahtevi Evropski unije, kar - must-carry sistem - zahteva prav ta direktiva številka 136 iz leta 2009.
Nekateri ste izrazili dvom o možnosti za to, da bi nekateri mediji imeli drugačen status, pa sem trdno prepričan, da je problem slovenskih medijev ne toliko v lastništvu, ki je bilo posebej poudarjeno kot težava, ki bi jo moral dodatno urediti medijski zakon, za kar je zagotovo še čas in priložnost, ampak če je kaj slovenski demokratični deficit, je dejstvo, da je premalo konkurence, da je premalo izpolnjen tisti temeljni demokratični pogoj za to, da bi bilo vsakomur vsak trenutek iz različnih vrednostnih zornih kotov dostopna informacija o kateremkoli družbenem vprašanju. Zato potrebujemo čim bogatejši medijski prostor in zato je ta predlagana novela po oceni Slovenske demokratske stranke ustrezna in jo bomo podprli.
Glede amandmaja pod 1.a, ki je bil sprejet na odboru, pa naj povem, da ga na odboru nihče od članov SDS ni podprl, bomo pa glede na mnenje pravne službe podprli, da se ta v celoti črta iz zakona. Predlagamo pa vsem, da storimo tisto, kar danes lahko za obogatitev slovenskega medijskega prostora, in zakon sprejmemo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še v imenu Poslanke skupine Socialnih demokratov gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Ko smo prebirali koalicijski sporazum, so nas nekatere zaveze navdale z upanjem, da je desnosredinska koalicija opustila nekatera
61
DZ/VI/3. seja
ravnanja, ki smo jim bili priča v mandatu 20042008. Ena takšnih zavez je nedvomno tista o varovanju medijske svobode in neodvisnosti ter nevmešavanju v delo medijev, pa so nas nekateri koraki v tem kratkem času vladanja prepričali, da so bila naša pričakovanja previsoka. Prepoved sklepanja avtorskih pogodb, ki je sedaj nekoliko omiljena, neutemeljena zahteva po razrešitvi članov nadzornega sveta RTV Slovenija, ministrsko prevzemanje vloge urednikovanja, objava nezaleženih oddaj in voditeljev v strankarskih glasilih in twitih, to so le nekatera dejanja, ki kažejo, da je zapisano v koalicijskem sporazumu samo fama za javnost.
Če bi desnosredinska koalicija želela, da bi beseda meso postala, bi danes obravnavali predlog zakona, ki bi nudil celovit odgovor na vprašanje, kako bodo mediji uspešno opravljali svoje poslanstvo v zaostrenih okoliščinah, kjer od oglaševalskega kolača ostajajo programom posebnega pomena le še drobtinice. Da bi bila mera polna, Vlada Republike Slovenije v varčevalni vnemi zmanjšuje javna sredstva, ki so namenjena podpori medijem in spodbujanju avdiovizualne kulture. Mediji bodo tako letos dobili za tretjino manj sredstev iz proračuna, kot je bilo sprva predvideno. Zato bi bilo toliko bolj pomembno, da bi Vlada Republike Slovenije pripravila sistemske rešitve, ki bodo medijem posebnega pomena zagotovili trajnejši in stabilnejši vir financiranja ter omogočili njihov nadaljnji razvoj.
Predlog novele zakona o medijih, ki so ga predlagali poslanke in poslanci dela desnosredinske koalicije, je skromnejša različica predloga, ki so ga pred koncem prejšnjega mandata v zakonodajni postopek vložili poslanci Poslanske skupine DeSUS. Predlog novele je namreč bistveno manj ambiciozen in naj bi le nekoliko izboljševal položaj nekaterih lokalnih televizij. Kot tak zato vzbuja očitke in dvom, da je ozko interesno povezan in usmerjen oziroma nekaterim pisan celo na kožo.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo k obravnavi na matičnem delovnem telesu pristopili konstruktivno. Z namenom zagotoviti nadaljnje nemoteno oddajanje televizijskih postaj v skladu z namenom, s katerim so pridobile status posebnega pomena ter iz njega izhajajoče pravice in obveznosti, smo predlagali amandma, ki je bil izglasovan brez glasu proti. A kot kaže ravnanje predlagateljev zakona, ki želijo sprejeto dopolnilo s predlogom amandmaja črtati, je bil sprejem amandmaja Socialnih demokratov le posledica trenutne slabosti koalicijske večine na odboru. Ne glede na namero pa verjamemo, da bo koalicija pred glasovanje ponovno proučila besedilo 1.a člena in dopolnilno Socialnih demokratov ohranila.
Naj za konec poudarim, da smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov ob obravnavi dokumentov z medijskega področja vselej izražali naklonjenost do programov
posebnega pomena in vztrajali pri zagotavljanju pogojev za njihovo uspešno delovanje. Zato smo večkrat odločno nasprotovali predlogom za njihovo ukinjanje. Socialni demokrati vztrajamo na stališču, da je treba tem programom, ki edini zagotavljajo potrebno količino in kakovost informacij o dogajanju v lokalnem okolju, zagotoviti ustrezne pogoje za uresničevanje njihovega poslanstva. Pričakujemo, da bo to nalogo v dialogu s strokovno in zainteresirano javnostjo ter z dobrimi nameni Vlada Republike Slovenije opravila čim prej.
Ne nazadnje, k temu jo zavezuje tudi sklep, ki je bil soglasno sprejet na Odboru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ob razpravi o poročilu Sveta za radiodifuzijo. Ta Vladi predlaga naj pripravi predlog normativnih sprememb, s katerim bo celovito uredila financiranje programov posebnega pomena na način, ki bo tem programom omogočal stabilno in trajno delovanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in o amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga dobili 14. 5. 2012. Imamo samo en odprt člen oziroma en amandma, in sicer k 1.a členu, zato dajem v razpravo 1.a člen in amandma k 1.a členu Poslanske skupine SDS, DeSUS in NSi.
Mag. Potrata se... Aha, k razpravi se prijavljate. Bom odprl prijavo k razpravi. Odpiram prijavo k razpravi.
Prvi ima besedo gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani, lepo pozdravljeni!
Kot je že bilo danes rečeno, lokalne televizije so izjemnega pomena. Dogodki z Goriškega v Ljubljano na prvi program RTV - ali pa kakšni drugi - zelo težko pridejo, razen če so senzacionalistični. Vse tisto, kar pa ljudje rabijo, tudi tisto za sprostitev, ne vem, napovedi tudi manjših dogodkov, ki jih normalno nacionalna televizija ne more predstavljati, to je potem v ingerenci teh lokalnih televizij. Moram povedati, da so dobro gledane te televizije in da so pravzaprav nujno potrebne.
Se pa strinjam s predlogom, ki ga je Socialna demokracija že predstavila in ki bi bil pisan v tem smislu, da če se v treh letih spremeni lastniški, upravljavski delež glasovalnih pravic, da potem pač ta televizija ugasne.
Povedal bom, da TV Primorka trenutno dolguje RTV Sloveniji 147 tisoč evrov. Lastniki te televizije so pa Salonit Anhovo, Primorje in tako dalje, firme, ki so dobesedno na tleh in niso niti taki pravi lastniki, ki bi skrbeli za to televizijo. Tega denarja pravzaprav ne bodo mogli plačati, rok je pa 25. maj. Če 25. maja ugasne ta televizija, potem cela severna Primorska in malo širše, celo od Kopra do Postojne in do Bovca -ta teren ni več pokrit z lokalno televizijo. Moram
62
DZ/VI/3. seja
pa povedati, da to televizijo gleda tudi veliko gledalcev na oni strani meje, se pravi Slovencev v zamejstvu, in ima še eno dodatno vrednost. Zato bom ta zakon podprl, podprl pa bom tudi amandma izključno zato, da se te lastniške strukture ne bi tako po nekem interesu - ne bom zdaj omenjal, kakšnem - spreminjale zopet v škodo lokalnih televizij.
Torej, kot sem napovedal, zakon bom podprl. Je pa res, kar je bilo rečeno, Slovenija rabi en celovit zakon o medijih, in prosim ministrstvo, da ta ustrezen zakon pripravi v nadaljevanju, da bomo razbremenili te lokalne televizije, pa tudi RTV Slovenija stalne skrbi, kaj bo jutri. Tako se ne da delati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Amandma, ki ga koalicija vlaga, pravzaprav črta to dopolnilo, ki je bilo sprejeto na seji matičnega delovnega telesa in je govorilo ravno o tem, da se lastništvo medijev posebnega pomena tri leta ne sme spremeniti. Naj posebej opozorim, da smo Socialni demokrati vedno zagovarjali vlogo in pomen medijev posebnega pomena, tudi takrat ko je sedanja koalicija leta 2006 spreminjala Zakon o medijih in s tistimi spremembami določila to, kar zdaj saniramo; namreč, ukinitev brezplačnega oddajanja pri prehodu z analognega na digitalno prenašanje signala.
Res je tudi, kar je moj poslanski kolega Samo Bevk povedal, da smo Socialni demokrati dosegli soglasno sprejetje sklepa, ki govori o tem, da bi Vlada končno morala pripraviti predlog normativnih sprememb, s katerimi bo celovito uredila financiranje programov posebnega pomena na način, ki bo tem programom omogočal stabilno in trajno delovanje. In za to gre.
Temeljni problem, s katerim se lokalne televizije spopadajo, je umanjkanje sredstev, zmanjšanje prihodka od oglaševanja, zmanjšanje drugih prihodkov, tudi prepočasno objavljanje razpisov za pridobivanje sredstev. Vse to je postavilo nekatere lokalne medije v nemogoč položaj. Socialni demokrati soglašamo, da ti mediji pomenijo obogatitev slovenske medijske krajine. Ampak, hkrati je treba tudi povedati, da gre v delu vladajoče koalicije za veliko sprenevedanje, zaradi tega ker kar naenkrat so postali veliki zagovorniki medijev posebnega pomena. Naj spomnim, da smo v preteklem mandatu, predpreteklem, obravnavali tudi dve poročili Sveta za radiodifuzijo, in sicer za leti 2007 in 2008, kjer je bilo mogoče brati, da so mediji posebnega pomena očiten ostanek preteklosti, da je treba v medije, so trdili, vpeljati prakso podjetniške filozofije in se znebiti proračunskega parazitizma. Katero stališče zdaj velja?! Ali koalicija podpira medije posebnega pomena ali
še vedno govori o parazitizmu, da je treba vpeljevati podjetniško filozofijo in tako naprej? A zdaj pa kar naenkrat to niso več mediji, ki bi bili, kot je bilo rečeno, očiten ostanek preteklosti?
Tisto, kar Socialni demokrati menimo, še enkrat poudarjam, je to, če gre za medije posebnega pomena, ki so posebej tretirani na ta način, da jim na multipleksu ni treba plačevati za prenos signala, potem naj pri tem stališču vztrajajo ali pa povedo, da se bo za tisti del, za katerega ne morejo uveljaviti neodplačnega prenosa, poenotijo tudi s tem.
Sicer pa je treba povedati v zvezi s tem posegom v Zakon o medijih, da je to še eden od tistih primerov, ko z nekim osamljenim problemom skušamo reševati problem, ki je dosti širši. Slovo dveh medijskih multinacionalk, da tako rečem, iz slovenskega medijskega trga kaže na to, kako je slovenski medijski prostor pravzaprav zelo majhen in tisti, ki si predstavljajo, da bodo na tem lahko delovali tako kot v kakšnem večjem medijskem prostoru, doživljajo neprijetna presenečenja in ne zdržijo majhnosti našega medijskega trga.
Zagotovo smo pa Socialni demokrati zagovorniki pluralnih medijev, pluralnosti. Pluralnosti ne sam takrat, tako kot nekateri menijo, da je pluralnost mogoče zagovarjati in da je bistvena samo takrat, kadar gre za razširjanje političnih vsebin in dnevnoinformativnega programa, ampak je pluralnost bistvena tudi takrat, kadar govorimo o različnih medijskih vsebinah.
Pa dajmo pogledati zdaj, kako mediji posebnega družbenega pomena, tako radijski kot televizijski, uresničujejo poslanstvo, zaradi katerega so mediji posebnega družbenega pomena. Koliko od teh medijev ustvarja programske vsebine, ki niso komercialno tako uspešne, kot so tiste vsebine, ki jim sledimo na komercialnih medijih? Koliko se jih ukvarja, denimo, s programom za posamezne skupine gledalcev in gledalk ali poslušalcev in poslušalk? Koliko jih, recimo, meri na mlado populacijo, koliko na otroško populacijo? Koliko je takšnih, ki ustvarjajo vsebine, ki so resnejšega značaja in zato usmerjene na ožji krog in se potem ne morejo ponašati s tem, da je njihova odmevnost gledanosti in poslušanosti visoka? Saj obstajajo v Sloveniji opravljene analize o tem, kaj pa pravzaprav posamezniki pogrešajo v naši medijski ponudbi. Ne samo licenčnih oddaj splošnega, širokega dosega, ampak tudi tiste vsebine, ki so specializirane, ki zahtevajo tudi morebiti malo bolj koncentrirano gledanje in poslušanje. Prav zato so bili nekateri mediji posebnega pomena tudi ustanovljeni in so zato dobili neke posebne pravice.
In naj končam s tem: Socialni demokrati ščitimo javni interes, neodplačen prenos na multipleksu RTV zagotavlja zaradi ravno tistega, o čemer je bilo govora, da so lahko neodplačno razširjene tudi tiste vsebine, ki imajo pri gledalstvu ožji doseg in so lokalnega pomena. Nima pa to seveda nič skupnega s
63
DZ/VI/3. seja
tem, kako so razširjeni že posamezni mediji, tudi ti, ki imajo status posebnega pomena, in kakšna je pokritost s signalom, ko oddajajo, in da ta pokritost zdaj že presega tisto, zaradi česar so dobili status posebnega pomena. Ampak s tem Socialni demokrati nimamo težav, težave imamo takrat, ko se v interes javnega dobra začne lahko vpletati tudi kakšen drug interes, ki mu ni mogoče reči javni. Da o konfliktu interesov sploh ne govorimo. Hvala lepa.
Moram pa še to povedati: amandma, ki je vložen, črta naš, na odboru sprejet amandma, in ga zaradi tega ne bom podprla. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo.
Moram pa reči, da me vseeno veseli, da posamezni koalicijski partnerji, kljub temu da so v preteklosti drugače razmišljali, tokrat razmišljajo tako, kot razmišljajo, in podpirajo ta javni interes lokalnih medijev. Sedaj, ali gre za neodplačen ali odplačen, je bilo dosti v uvodu povedno pa tudi v obrazložitvi stališč posameznih poslanskih skupin in tega se posebej ne bi dotikal.
Na seji matičnega delovnega telesa je poleg amandmaja k 1. členu, ki bistveno rešuje besedilo prvotnega predlaganega 114.a člena, spet še eden amandma, in sicer novi k 1.a členu, katerega predlagateljica je bila Poslanska skupina Socialnih demokratov. Nekako bi vsebina tega amandmaja še opravičevala svoj namen, seveda če bi zadnji odstavek tretjega odstavka ostal tak, kakršen je bil na začetku. Glede na to, da je bil 1. člen zakona na matičnem odboru v celoti saniran, seveda upoštevaje mnenje in pripombe naše Zakonodajno-pravne službe ter Vlade, pa je jasno, da ta novi 1.a člen nikakor ni potreben. Vsebina novega 114.a člena pa dopolnjuje predlog zakona, namreč sedaj je popolnoma jasna, ni neodplačnega razširjanja za programe, ki nimajo statusa posebnega pomena; se pravi, ni neodplačnega razširjanja za programe, ki nimajo statusa posebnega pomena. Zakonodajno-pravna služba je za dopolnjeni predlog glede tega vrinjenega 1.a člena pojasnila, da določbe veljavnega Zakona o medijih pridobitve statusa programa posebnega pomena nikjer ne vežejo na izpolnjevanje katerega lastninskih ali upravljavskih deležev oziroma deležev glasovalnih pravic. Prav tako ni predlagana dopolnitev zakona.
Zaradi tega bomo v poslanski skupini vloženi amandma za črtanje 1.a člena seveda tudi podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Bomo odprli še en krog.
Mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani!
Če nadaljujem tam, kjer sem končan v uvodnem delu. Dejal sem: vsak medij bogati. Nisem dejal, da bogati samo vsak medijev posebnega družbena pomena, kot je bilo morda malo nesporazuma sedaj glede na eno od razprav, ampak vsak medij bogati slovenski prostor, ker vsak medij daje priložnost ljudem, da pridobijo neko informacijo, da pridobijo drugačen pogled o kateri koli relevantni temi, o katerem koli dogajanju, ima družbeni pomen in s tem seveda tudi sami pridobijo možnost, da aktivno sodelujejo v tem odločanju. To je pravzaprav temeljni princip demokracije.
V	danem primeru, ko gre za medije posebnega družbenega pomena, sem poudaril, da je zanje bistvena vsebina. In ravno za to gre pri katerem koli mediju posebej in pri vseh medijih kot celoti; za vsebino, za uresničitev torej tistega temeljnega demokratičnega načela, ki je tudi ustavno načelo, da mora biti vsakomur vsak trenutek, ampak na enostaven, dosegljiv način, dosegljiva informacija o katerem koli relevantnem vprašanju, ki zadeva družbo, ampak osvetljena z različnih vrednostnih vzornih kotov. Samo v tem primeru, da je ta pogoj izpolnjen, demokracija dejansko deluje. Če kateri koli del tega pogoja ali pogoj v celoti ni izpolnjen, pa postane demokracija, žal, samo farsa. Zaradi tega sem dejal, da smo kot zakonodajalci dolžni storiti vse, da bi bil medijski prostor čim bogatejši in s tem informacija ljudem, korektna informacija, osvetljena iz različnih vrednostnih vzornih kotov, vedno in enostavno dosegljiva.
V	tem primeru tega amandma ta amandma sedaj črta tisto, kar je bilo sicer sprejeto na odboru na predlog Socialnih demokratov, vendar se je do sprejetega dopolnila potem izrazito negativno opredelila pravna služba. Samo dopolnilno, tega smo se že takrat zavedali vsi na odboru, je imelo eno šibko točko, ker veže ugotavljanje nadzora oziroma izvajanje nadzora zgolj na spremembo lastništva. Tukaj pa gre bistveno za vsebino, saj je vsebina tista, ki opredeljuje po zakonu medije posebnega družbenega pomena in ne odgovarja že v taki obliki na dve vprašanji; kaj se zgodi, recimo, če se ne spremeni lastništvo, se pa drastično spremeni uredniška politika in v bistvu ne izpolnjuje medij več potem pogojev za glasilo posebnega družbenega pomena. Sicer zakon o medijih kot celota pozna potem druge mehanizme, ki to urejajo, vprašanje pa je, koliko so ti hitri, koliko se jih izvaja in koliko so učinkoviti.
Drugo vprašanje, ki ga to odpira, pa je sploh nadzora kot takega. Medijsko področje je področje, ki je zelo posebno in je pravzaprav težko, in mnogokrat ste sami na to opozarjali, nad njimi izvajati nek nadzor, ki bo objektiven, ki bo merljiv, ki ne bo na nek način dodatno krnil medijski prostor, in zato je vsak poseg na tem področju treba tako zelo dobro pretehtati.
V	danem primeru je prav zaradi tega, ker se pripravlja nov zakon, predlagano črtanje
64
DZ/VI/3. seja
sedanjega dopolnila, ker je to najbolj elegantna, najbolj enostavna rešitev v tem trenutku.
Namreč ko gre za nadzor - naj se vrnem tudi na nekaj, kar sem poudaril že v začetku, na to, kaj je največji demokratični deficit Slovenije: da tisto ustavno načelo, o katerem sem govoril, da je vsakomur vsak trenutek dosegljiva informacija o katerem koli pomembnem vprašanju, osvetljena z različnih vrednostnih zornih kotov, ni uresničen v zadostni meri. Pa je to ustavno načelo, pa ni uresničeno v zadostni meri.
Zakaj v praksi to ne deluje v Sloveniji? Kaj je bistvo tega demokratičnega deficita? Povsod v demokratičnem svetu temelji dvigovanje etične zavesti ali pa, če želite, kvalitete novinarstva, kvalitete medijev, kvalitete podane informacije na medsebojnem nadzoru medijev samih. Oni znotraj sebe na nek način avtonomno korigirajo sami sebe. Preprosto povedano, če eden od medijev objavi neresnično informacijo, vsi ostali mediji, ne glede na to, ali so državni, ali zasebni, ali imajo kateri koli poseben naziv, ker tekmujejo, da bi razgalili neresnično ali pomanjkljivo enostransko informacijo, ki je bila objavljena, in s tem ko razgalijo to kot manipulacijo, tisti medij izgubi v očeh ljudi vrednost, se obrnejo stran od njega, pridobijo pa seveda ostali, ki so posredovali korektno informacijo.
V Sloveniji, žal, ta princip ne deluje ali pa vsaj ne deluje v zadostni meri in zaradi tega toliko poudarjam, da je treba bogatiti slovenski medijski prostor, da je potrebna dodatna konkurenca v podani informaciji; tista, ki bo potem v praksi omogočala, da do tega tekmovanja v kvaliteti medsebojnega nadzora medijev samih šele dejansko pride. Kajti v preteklosti, če pogledamo minula leta, se je marsikdaj že dogajalo ravno nasprotno. Če je kateri od medije odprl neko novo temo, predstavil nek nov pogled, se je pojavila kakšna skupina zelo glasnih in začela napadati tisti medij, ker je pač odstopil od neke uveljavljene slike, ampak tista uveljavljena slika je bila odraz nekega monopola.
Zaradi tega opozarjam še na nekaj. Ko govorimo o medijih posebnega pomena in o medijih v celoti, mora biti vedno temeljni kriterij spoštovanje novinarske etike, podana kvaliteta informacije in vsebina.
Namreč še v učbenikih Fakultete za družbene vede boste našli stavek, ki zelo veliko pove o sliki, ki je žal še vedno prepogosto tudi v slovenskih medijih, ne vseh. Vedno so nekateri, ki rešujejo čast in marsikateri od teh je pravzaprav posredno zajet tudi v tem predlogu zakona, ki je tudi danes. V učbenikih lepo piše, ne toliko o tem, o čemer se v resnici poroča, o uredniški politiki dejansko pove največ tisto, kar se sistematično zamolči in česa torej ljudje preprosto ne morejo nikjer izvedeti.
Zato da bi se tukaj uresničilo ustavno načelo, za katerega sem trdno prepričan, da nas zavezuje vse, zlasti pa zato ker smo
zakonodajalci, ker smo dolžni temeljna demokratična ustavna načela in s tem vrednote preliti v črko zakona v pozitivnem pomenu besede, da odpiramo dodatne možnosti, da odpiramo dodaten prostor in v danem primeru omogočamo ter ohranimo čim bogatejšo slovensko medijsko sceno in s tem tudi čim bogatejšo možnost vsakega od nas, vsakega državljana, vsake državljanke, da pridobi korektno informacijo, je vredno danes sprejeti ta zakon. To je majhen korak, predstavlja pa zelo velik problem za tiste medije, ki jih to zadeva, ker so v nekem trenutku izgubili pravico, ki so jo prej že imeli. Po drugi strani pa gre tudi zgolj za to - in temu smo tudi zavezani vsi, saj smo člani Evropske unije -, da uskladimo svoj pravni red z evropskim redom. Načelo must-carry zahteva Direktiva številka 136 Evropske unije, sprejeta leta 2009, in danes imamo priložnost, da svoj pravni red, svojo zakonodajo uskladimo z zahtevami direktive Evropske unije.
Zato bomo v SDS podprli predlagani amandma in torej črtanje 1.a člena in potem glasovali za zakon v celoti - zato, da bi obogatili slovenski medijski prostor in ohranili ter okrepili tiste kvalitete, ki tu že obstajajo, vključno s programi posebnega družbenega pomena.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi!
Sama bom spremembo in dopolnitev Zakona o medijih podprla. Če se spomnim mandata nazaj, je res, da bi rešitev za televizije posebnega regionalnega pomena bila lahko že sprejeta, če bi tudi tisti, ki danes poudarjajo ta velik pomen, bili tudi takrat v tolikšni meri glasni in odločni. Žal temu ni bilo tako in takrat ta sprememba ni bila sprejeta.
V 39. členu Ustave Republike Slovenije je glede svobode izražanja v zadnjem odstavku navedeno: "Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon."
Na posameznih območjih v Republiki Sloveniji delujejo tri televizije s statusom posebnega regionalnega pomena, pa naj jih kar naštejem: TV Primorka, RTS Maribor in Televizija Vaš kanal, Novo mesto. Seveda pa gre po posameznih območjih v Republiki Sloveniji za določene specifike. Zato so tudi mnenja in danes v razpravi predstavljena stališča posameznih poslanskih skupin zagotovo različna. Tistim, ki prihajamo z območij, kjer imamo samo eno televizijo posebnega regionalnega pomena oziroma kjer nimamo drugih lokalnih ali zasebnih televizij, predstavlja tovrstni medij poseben pomen. Zagotovo pa za območje Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki obsega območje Dolenjske vse do Ivančne
65
DZ/VI/3. seja
Gorice, celotno območje belokranjskih in posavskih občin, Televizija Vaš kanal, Novo mesto predstavlja poseben pomen. Mogoče za Dolenjsko in Belo krajino še bolj, saj imajo posavske občine tudi drugo vrsto medija, ki jih lahko na ta način informira. Naj povem, da mora mestna občina tudi po zakonodaji imeti zagotovljeno lokalno televizijo. Za Mestno občino Novo mesto to zagotovo predstavlja Televizija Vaš kanal, Novo mesto.
Izguba pravice do neodplačnega oddajanja je, na primer, v lanskem letu pomenilo tako rekoč televizijski mrk glede novic regionalnega posebnega pomena. In v Beli krajini je prišlo do velikega negodovanja ljudi, saj namreč dve nacionalni televiziji nista mogli pokrivati toliko regionalnih novic, kot bi si jih ljudje želeli oziroma kot jim je s televizijo regionalnega pomena, kot je Televizija Vaš kanal, Novo mesto, omogočeno.
Pa naj ne govorim samo o eni televiziji. Gre namreč za območje Republike Slovenije in ustavna pravica do informiranja mora biti zagotovljena vsem. Posebej tudi dnevne novice regionalnega pomena, ko dogodki v najožjem življenjskem prostoru, ki prispevajo tudi k razvoju lokalne demokracije in trajnostnemu razvoju, kot je bilo danes že poudarjeno, zagotovo pomenijo tudi vez med javnostjo in lokalnimi skupnostmi. Torej, gre za dopolnitev storitev javnega servisa nacionalnih televizij, ki ne morejo enakomerno pokriti vseh dogodkov v Sloveniji.
Bistvo sprejema spremembe dopolnitve zakona je torej zapolnitev informacijske vrzeli na osi, kot bi rekli, ne tretji razvojni osi, temveč na osi lokalno-nacionalno. Zatorej bom spremembo zakona in dopolnitev podprla.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala za besedo.
Še enkrat lep pozdrav v mojem imenu. V slovenski medijski prostor, mislim, da oddaja približno, po mojih podatkih, 25 televizij, ki imajo status posebnega pomena. Ta trenutek s to uveljavitvijo novele zakona o medijih govorimo zgolj o treh. Ko bo ta omejitev postavljena na 10 %, že sedaj ti trije koristijo 7,5 %, potem seveda ne bo prostora za nobenega več.
Kaj nas skrbi? Skrbi nas to, da ne postavljamo v enak položaj vse televizije, ki imajo status posebnega pomena. Mi želimo, da se pripravi tak zakon, ki bo to naredil transparentno in ki bo omogočal konkurenco med vsemi temi postajami posebnega pomena zgolj na podlagi programa in pokritosti in ne na podlagi neke vrste protekcionizma.
Res je, kar je rekel kolega Grims, vsak medij bogati medijski prostor in predstavlja ne le konkurenco, predstavlja pestrost, ki jo vsi pozdravljamo. Vendar pa ne na račun javne radiotelevizije. Mislim, da Državni zbor mora imeti v vidu tudi to, da moramo naš javni zavod
Radiotelevizija zaščititi in preprečiti, da na račun javne televizije pravzaprav profitirajo privatne gospodarske družbe.
Mediji posebnega pomena se financirajo iz drugih postavk. Mislim, da je pomembno to, da konkurirajo na razpisih in dobivajo tam sredstva, ki jih država namenja za pluralizacijo, za širjenje medijskega prostora.
Še ena bojazen, ki se pojavlja, je ta, kako bodo ti dolžniki poplačali ta dolg do javne radiotelevizije v višini 390 tisoč evrov, kar je za TelevizijoSlovenija pomembno.
Še enkrat bi apeliral na pristojno ministrstvo. Strinjamo se, res je, potrebujemo nov zakon o medijih, ki bo zadeve postavil transparentno, dobro, pošteno in ki bo prispeval še dodatno k temu, da bomo umestili vse postaje posebnega pomena na primeren način, da bomo obogatili medijski prostor še dodatno, zagotovili pluralizacijo in s tem uredili področje v celoti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani gospe in gospodje!
Ta zakon na nek način postavlja v enak položaj tako televizijske kot radijske postaje in odpravlja tisto, kar smo s tem naredili morda napako, ker radijskim postajam nekaj ni bilo treba narediti, kar so televizijske mreže morale narediti. Zato se mi zdi, da je prav, da se to v tem trenutku naredi.
Vprašanje medijskega prostora je izjemno zanimivo vprašanje in zasluži veliko samostojnih in poglobljenih razprav o tem, da je gledanost posameznega medija odvisna na nek način od njegove vsebine, od konkurence, ki jo na posameznem področju ima. Uredniška politika pa seveda od lastnikov na nek način in od tega, kako prehaja v sam medijski prostor. Jaz si ne želim, da bi lahko kontrolirali, kaj mediji oddajajo in česa ne smejo oddajati, da bi konkurenca bila popolnoma svobodna in prosta in da bi ljudje lahko dobivali tiste informacije, ki jih potrebujejo. Hudo je, kadar nekdo nima dostopa do vseh informacij, kadar te informacije ostajajo ključno ciljanje zaradi finančnih, zaradi vseh ostalih, potem si vsak človek sam pri sebi ne more razčistiti, kakšna je prava informacija, ki jo on potrebuje. Zato se mi zdi, da ste vsi tisti, ki ste govorili o tem, da bi bilo prav celovito obdelati ta medijski prostor, da je to prava naloga in bi jo morali relativno hitro narediti.
Kar zadeva televizijske postaje regionalnega značaja, na nek način - torej, za območje, kjer sam živim, to se pravi Šaleško dolino in širše okolje, je zagotovo jasno, da je gledanost naše regionalne televizije velika. Merjena, jaz tega podatka danes tukaj nimam, ker niti nisem želel s tem argumentom povedati, da ljudje informacije lokalnega pomena, regionalnega in tudi širšega pomena dobivajo prav skozi to medijsko hišo oziroma skozi ta
66
DZ/VI/3. seja
medijski prostor. Zato bi bila izjemna škoda, če bi ta prostor okrnili in bi ne deloval več. V temu trenutku nam lastniki medijskih teh hiš oziroma televizijskih regionalnih postaj sporočajo: če se ne zgodi to, kar danes predlagamo tukaj, da morajo te radijske oziroma te televizijske hiše zapreti. Tako je. Da ne morejo več zdržati. Torej nas čaka v perspektivi še kar precej dela, da bomo zagotovili na nek način financiranje tako v razmejevanju med državnim, med lokalnim in komercialnim delom, ki ga vsaka takšna hiša ima, to se mi zdi v temu trenutku izjemno pomembno.
Sam seveda mislim, da je trenutno reševanje dobro, zato bom zakon seveda podprl. Mislim, da je ta rešitev oziroma da je naša naloga tudi naprej, dogovoriti se, na kakšen način bomo uredili področje medijskega prostora in seveda tudi informiranja.
Predvsem bi gospodu Branislju rad rekel to, da je gledanost pravzaprav relativno velika - seveda se ne more primerjati ne s Televizijo Slovenija ne s kakšno drugo hišo - in da je naša skrb za TV Slovenija dobra, primerna in da je prav, da za to skrbimo. Da poskrbimo za to, da bodo lahko delali, da bodo neodvisni, da bodo lahko dajali prave in dobre informacije v tistem obsegu, ki ga državna televizija seveda lahko da - ko govorimo o tisti državni televiziji, za katero smo mi odgovorni.
Zato se mi zdi o tem razpravo peljati izjemno pomembno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Tudi sam menim, da je to, kar delamo s tem zakonom oziroma spremembo tega zakona, da nekaterim lokalnim medijem vračamo pravico do brezplačnega razširjanja teh programov posebnega pomena, pomembno in pravilno.
Kajti, kot je bilo večkrat izraženo z vseh strani, je ustavna pravica do objektivnega obveščanja temeljna pravica. Tej pravici v naši državi še ni docela zadoščeno, kajti medijska konkurenca je dejansko premajhna na vseh področjih in ni dejansko, kot je že bilo tudi rečeno, prave konkurence, ki bi na vsak način omogočala, da bi poslušalec, bralec ali nekdo prišel do objektivne informacije, da se bi lahko iz različnih medijev prepričal o verodostojnosti neke informacije.
Nič ni napačnega, če nekdo, ki ne skriva politične orientacije, v medijih tudi politično delno pristransko nekaj objavi, vendar poslušalec, odjemalec informacij mora imeti pravico, da se o isti novici seznani tudi z druge strani in potem sam med vrsticami razbere, kje pa je tista prava resnica. Tega, kot smo rekli, pogosto ni.
Tudi moram reči, da pri pisanju vseh teh zakonov se mi zdi, da sta terminologija in jezik prezapletena. To bi se dalo povedati na
bistveno enostavnejši način. Zaradi tega tudi poslancem vsa ozadja na samem oboru niso bila jasna tudi pri sprejemanju tega amandmaja k 1 .a členu, ki ga je sedaj tudi po mnenju pravne službe treba spremeniti oziroma odpraviti.
Če sem prav razbral, je predlagateljica na odboru danes povedala, da je intenca bila to, da se lastništvo medijev posebnega pomena ne sme spremeniti.
Ta informacija meni dosti pove, to se pravi, da je konkretna politična stranka v tem trenutku zadovoljna z lastništvom medijev posebnega pomena in da se boji sprememb v prihodnosti, se jim zdi, da bi se zanje lahko s spremembo lastništva vpliv in oblikovanje teh novic poslabšalo.
Seveda ne morem biti pristaš zabetoniranja takšnega stanja, kot je danes, ne nazadnje so to neki dobesedno naravni procesi spreminjanja tudi lastništev, država in mi tudi pa moramo seveda skrbeti za regulacijo, da bodo ti mediji dejansko služili namenu.
Bilo je pa tudi rečeno, da so pravzaprav iz vseh strank, iz ene pa še posebej, zagovorniki pluralnih medijev. Mislim, da načelo smo vsi. Samo pa se sprašujem. Recimo to, ko je sedaj prisotna ta afera iz multimedijskega centra, ko so prišla v javnost dopisovanja med novinarji. To prav gotovo ni bilo namenjeno temu, da bi bila javna RTV čim bolj pluralni medij, kajti če nekdo zapiše, da je treba določenega urednika - zaradi tega ker se zavzema tudi za malo bolj odprto vsebino - pa še "nekatere ljudi pobiti in jih zmetati v jame", to ni zavzemanje prav gotovo za pluralne medije.
Bistvo. Če gledamo nazaj, so tisti dosegli svoje, dosegli so uredniško likvidacijo določenega urednika in zožili pluralnost v nekem obdobju nekega medija.
Ko gre za ta amandma, ki ga bomo potrdili danes - upam da, tudi po mnenju pravne službe ga je treba črtati -, da je bil to relativno spreten političen trik, ki ga tisti, ki smo bili na seji, v tistem trenutku nismo v taki luči razbrali in smo ga potrdili. Zato je prav, da danes to napako odpravimo in da ta člen črtamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še en
krog razprave. Kdor želi, naj se prijavi.
Prosim, mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Leta 2006 sprejeti zakon je povzročil, kar danes ta zakon, ki ga obravnavamo ali ta novela skuša popraviti. Tako da bo jasno, kako je s temi stvarmi.
Da ni bil celovit zakon o medijih sprejet v prejšnjem mandatu, bi se nekateri, ki so razpravljali, tudi morali vprašati, zakaj. Samo dejstvo, da kdo kot politik lahko v lokalnem okolju nastopa ali pa ne more nastopati, je seveda lahko argument, ki ga kdo zastopa, ni pa to temeljni argument za opravljanje javnega interesa. In tisto vprašaje, ki se meni zastavlja v
67
DZ/VI/3. seja
zvezi s to novelo zakona, je, ali bodo zaradi sprejetja te novele poplačani novinarji, ki so delali, pa niso dobili plačila za to delo. Ali bo to zdaj res pomenilo bolj neodvisno in kakovostno novinarsko delo? Mi bi radi ob spremembi enega samega člena razrešili vse probleme, ki zadevajo medijsko zakonodajo od kakovosti novinarskega dela preko vsega drugega.
Kaj je kdo imel namen delati ali česa ne. Nekateri so tako ali tako izvedenci za to, da vedo vse, kar kdo izreče ali česar kdo ne izreče, ampak dejstvo je, da me zanima, kako bo s temi finančnimi obveznostmi, ki so nastale in niso poravnane do nacionalne televizije. Ali bodo odpisane? Ali bodo poplačane ali ne bodo? Ker tisto, kar mene zanima, je, kako skrbimo za nacionalno televizijo, kako ji skušamo priškrniti sredstva, nekaj takšnih primerov smo zasledili, od tistega, kako se smejo pogodbe sklepati, pa še marsičesa drugega, do vsega tistega, kar se v resnici opaža pri delu javnega servisa.
Kaj bo kdo komu podtikal, to je stvar njegove osebne politične kulture in se s tem ne mislim ukvarjati; ampak kot rečeno, obstajajo resni problemi, ki so pravne narave, kaj bo kdo s temi obveznostmi, ki jih mora opraviti, opravil in kako jih bo poravnal. Da pa so ti lokalni mediji v nezavidljivem položaju, je res. Enako kot je res, da so se frekvence v preteklosti zelo z lahkoto razdeljevale in da je tudi pri frekvencah, ki so bile dodeljene za medije posebnega pomena, nastalo marsikaj, kar z oddajanjem tega programa posebnega pomena nima nič skupnega, je pa tudi res. Ampak navsezadnje je obogatitev medijske krajine tudi to, da ima osrednji nacionalni dnevnik lokalne novice. Ne vem, koliko jih gledate ali koliko ne; res pa v njih ne nastopajo samo politiki.
Še enkrat povem, da je govoriti o tem, da je zadaj bil kak manever, nespodobno v zvezi s tem in bi se morali tisti, ki ne znajo na odborih ustrezno reagirati takoj, zamisliti nad tem. Ne bom pa zdaj tistega povedala, kar mi je kdo rekel kot svoj komentar k sprejetemu amandmaju, pa zdaj govori seveda čisto drugače. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala za besedo.
To spremembo zakona bom podprl, vendar, če bi kolega Jerovšek še dolgo govoril, bi pa verjetno premislil, ali bi zakon podprl ali ne. Takšno podtikanje, kaj kdo misli in o političnem ozadju - mislim, da sem ne sodi. Je pa res, da ne želim tukaj nastopati kot advokate kakšnemu lokalnemu mediju, sem pa kot poslanec advokat ljudem, ki živijo v nekem lokalnem okolju. Ljudje spoštujejo medije, ki jim predstavljajo in pokažejo tisto, kar se v nekem njihovem življenjskem okolju dogaja. In ravno to so lokalne in regionalne televizije in seveda tudi radii. Radio ima že ta privilegij, če mu lahko tako rečemo, in mi s to dopolnitvijo zakona temu
samo sledimo, da damo enake pogoje tudi televizijskim hišam.
Prepričan sem, zato bom tudi glasoval za to dopolnilo, da s tem ne posegamo in poslabšujemo pogoje Radiotelevizija Slovenija. Prepričan sem, da temu ni tako, da bi s to potrditvijo posegli v pravice ali zmanjšali sredstva za RTV Slovenija. Slovenski prostor je poseljen in kot tak ima tudi posebno urejen medijski prostor; in prav je, da mi v lokalnem okolju imamo možnost gledati in poslušati tisto, kar se tam dogaja. Toliko kot so in bodo mediji svobodni, toliko bomo svobodni tudi državljani in tako se bomo počutili. Zato je prav, da se to podpre.
Prepričan pa sem, da bo Vlada morala narediti nekaj, da si bo vzela čas in tudi energijo, da bo spremenila oziroma prilagodila zakon, tako kot mora biti; ne samo s temi dopolnitvami, ampak se bo morala temeljito lotiti tega problema in v nekem času prinesti v Državni zbor zakon, ki bo sledil temu, da bomo imeli boljšega, kot je sedaj. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? (Da.)
Gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Vprašujem se, za kakšno svobodo medijev se kolega Kavtičnik zavzema, če bi že rad omejil svobodo govora poslancev.
Mislim, da se tu vsi zavedamo, da je v tej hiši, v tem prostoru treba opozoriti na vse relevantne zadeve. Če sem jaz s svojim izvajanjem in tudi omembo v temu trenutku najbolj vroča zadeva na področju medijev, to, kar se je v multimedijskem centru dogajalo, razjezil njegovo kolegico, da jo je odneslo iz dvorane, pa mi hkrati kolega Kavtičnik sporoča, da jaz ne bi smel o nekaterih zadevah govoriti. Tudi če sem izrazil, da sem zadovoljen, da se je danes odvila ta razprava in tudi glede globljega pomena amandmaja, ki mu nasprotuje tudi pravna služba, češ da bi se lastništvo medijev posebnega pomena ne spreminjalo v bodoče -ne vem, zakaj je to tako moteče? Logična posledica je, če je treba takšno lastništvo betonirati, da tudi politično odgovarja takšno lastništvo določenim strankam. Mislil sem, da je za to zainteresirana samo stranka predlagateljica, sem pa hvaležen gospodu Kavtičniku za njegovo reakcijo, da vidim, v katerem taboru je lociran glede medijske svobode, glede medijskega obveščanja in da nekatere te stvari motijo, žal, hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Kolega Jerovšek, očitno me niste razumeli, nič nisem prepovedoval, nič nisem govoril, da se ne sme govoriti, vendar sem s svojim posredovanjem oziroma s svojim
68
DZ/VI/3. seja
mišljenjem želel samo povedati, da včasih preveč strahu vidite v nekaterih dejanjih, ki jih delamo poslanci, in preveč predvidevanj o neki zadevi, ki jih v bistvu sploh ni in nima smisla o temu govoriti. To sem želel povedati.
S tem vašim pogledom včasih ustrahujete, seveda zato ker dajete politične in takšna predvidevanja. Mislim, da ni potrebno, da se tukaj zapletamo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Dobro, še en krog razprave bom odprl. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Replika, ker on je imel razpravo ... / oglašanje iz dvorane/ Ne, vi ste imeli razpravo, ker na mojo ni bila mogoča replika.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Samo za trenutek se usedite, gospod Jerovšek. Najprej gospod Grims, ker se je prijavil k razpravi - se odpoveduje razpravi. Gospod Jerovšek, želite razpravljati? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Mislim, da bi sicer imel pravico do replike, ker gospod Kavtičnik ni imel replike, ker sem repliciral njemu in se je lahko prej prijavil kot razpravljavec, jaz pa na ponovnega razpravljavca lahko repliciram, vendar sedaj sem itak na vrsti. Želel pa bi samo to povedati, da protestiram proti izjavi kolega Kavtičnika, da jaz kogarkoli ustrahujem. Gospod predsednik, mislim, da česa takega še nismo slišali, da kolega poslanec ustrahuje drugega kolega poslanca glede možnosti njegovega izražanja. To je nesprejemljivo in pričakujem, da se bo gospod Kavtičnik za to opravičil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Jaz
predlagam, da malo umirimo ton razprave. Gospod Kavtičnik, je nujno?
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Seveda je nujno. Če je gospoda Jerovška sedaj strah, se mu opravičujem, da ga ne bi bilo strah, da bo lahko svoje delo normalno opravljal, da ne bo prestrašen sedel tukaj in da ga ne bi slučajno motilo pri njegovem razsodnem premišljevanju. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro. Jaz tudi mislim, da se gospoda Kavtičnika nihče ne boji v tej dvorani.
Zaključili smo razpravo o amandmaju. O edinem amandmaju bomo odločali v sklopu glasovanj pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda.
S tem tudi prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOG DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA.
Predlog je v obravnavo predložil Kolegij predsednika Državnega zbora. Poslanske skupine se niso prijavile za predstavitev stališč. Amandmaji k predlogu odloka niso bili vloženi, tako lahko na tej točki prekinemo in bomo odločanje o predlogu opravili v sklopu glasovanj čez pol ure.
S tem tudi prekinjam 3. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali točno ob 12.30.
(Seja je bila prekinjena ob 12. uri in se je nadaljevala ob 12.30.)
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Prosim, da zasedete svoja mesta, ker nadaljujemo prekinjeno sejo zbora. Prehajamo na glasovanje o predlogih odločitev. Hvala lepa. Tudi sama sem preverila in tudi vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih po nujnem postopku.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja, sprejetega na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po skrajšanem postopku.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, proti nihče.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
69
DZ/VI/3. seja
V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 153. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Glasujemo o tem sklepu. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost po skrajšanem postopku.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.
(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je druga obravnava Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o medijih.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 14. maja 2012.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SDS, DeSUS in NSi k 1.a členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 29.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 29.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo odločanje o amandmaju in s tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji. Besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo bodo pripravile službe Državnega zbora.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.
Ker k predlogu odloka ni bilo vloženih amandmajev, prehajamo na odločanje o
Predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, proti nihče.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda - Vprašanja poslank in poslancev.
V	skladu s predlogom poslanca Matevža Frangeža bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše na poslansko vprašanje gospoda Matevža Frangeža v zvezi s sprejetimi varčevalnimi ukrepi.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti pa 47 poslank oziroma poslancev.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanca Romana Jakiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše na poslansko vprašanje gospoda Romana Jakiča v zvezi z uradnim obiskom predsednika Vlade v Zvezni republiki Nemčiji.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti pa 48 poslank oziroma poslancev.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke Alenke Pavlič bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača na poslansko vprašanje gospe Alenke Pavlič v zvezi s prometnimi zastoji.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank oziroma poslancev, za je glasovalo 35, proti pa
45	poslank oziroma poslancev.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke mag. Barbare Žgajner Tavš bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za obrambo gospoda Aleša Hojsa na poslansko vprašanje mag. Barbare Žgajner Tavš v zvezi z reorganizacijo regijskih centrov za obveščanje.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank oziroma poslancev, za je glasovalo 35, proti pa
46	poslank oziroma poslancev.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V	skladu s predlogom poslanke mag. Majde Potrata bo zbor odločal o naslednjem
70
DZ/VI/3. seja
predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka na poslansko vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi z dostopnostjo visokega šolstva tujim študentom.
Obrazložitev glasu, izvolite gospa
Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Že včeraj zvečer sem povedala, da sprva nisem nameravala vložiti zahteve za razpravo o odgovoru ministra Vizjaka, ker je bilo moje vprašanje pravzaprav namenjeno dvema ministroma, tudi odsotnemu mega ministru dr. Žigi Turku. Ampak odgovor, ki ga je dal mag. Vizjak, je takšne narave, da pa ta odgovor zahteva razpravo. Spraševala sem v zvezi s sprejetimi dokumenti, ki govorijo o tem, da bi do leta 2020 morali imeti na mednarodni izmenjavi 10 % študentov, naj bi pa šlo na mednarodno menjavo 20 % tujih študentov. Nekaj čez tisoč 200 študentov je takšnih, ki so zaradi sprejetja oziroma uveljavitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev izgubili pravico do državne štipendije. To je posledica, ker ni bil sprejet kakšen drug zakon, ki bi urejal štipendije. Kdo je rušil zakon o štipendiranju, vemo, in ne bom izgubljala besed v zvezi s tem. Dejstvo je, da javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje nima sredstev za tuje štipendije. Mag. Vizjak pa je odgovoril, da njega tuji študentje ne zanimajo, ker njega zanimajo predvsem domači študenti. Tu pa je leglo laži. Če bi mag. Vizjaka zanimali domači študenti, potem v ravnokar sprejetem zakonu o uravnoteženju javnih financ ne bi rezali sredstev za študente, za visoko šolstvo, ne bi to področje izgubilo 50 milijonov sredstev, kolikor je potrebnih za to, da bi se vsi programi, ki so bili razpisani v jeseni, lahko tudi začeli izvajati, zlasti gre za programe druge stopnje. Mislim, da je mag. Vizjak član vlade, v tej vladi je imel še posebno pozicijo, bil je pogajalec s socialnimi partnerji, tam so se spreminjati tudi normativi in standardi, in to neposredno zadeva tiste študente oziroma maturante, ki se jeseni ne bodo mogli vpisati v programe, ker visokošolske inštitucije ne bodo imele zagotovljenih sredstev.
Mislim, da si ta odgovor zasluži razpravo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank oziroma poslancev. Za je glasovalo 37, proti 44 poslank oziroma poslancev.
(Za je glasovalo 37) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
V skladu s predlogom poslanca Gašparja Gašparja Mišiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava na poslansko vprašanje
gospoda Gašparja Gašparja Mišiča v zvezi s črpanjem evropskih sredstev.
Glasujemo. Se opravičujem. Prekinjamo glasovanje.
Izvolite, obrazložitev glasu.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala, gospa podpredsednica.
Stanje na področju črpanja evropskih sredstev, edinih razvojnih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo v kriznih časih, je zelo resno, zato je bil moj predlog utemeljen, da se v Državnem zboru opravi razprava o tej tematiki. Vemo namreč, kaj se bo dogajalo, tudi sam minister je poudaril, da se bo potrudil, da ne bo treba spreminjati operativnega programa, vendar kot kaže, ga bo moral.
Glede na sprejeti rebalans Državnega zbora za leto 2012 kaže, da bodo evropska sredstva praktično edina razvojna sredstva v Sloveniji. Pri črpanju evropskih sredstev je po rebalansu predvidenih do 800 milijonov evrov letno. Slovenija je v zadnjih petih letih uspela v državni proračun od 4 milijard evrov vrniti le 1,3 milijarde evrov.Tako nas čaka do konca leta 2015, ko se konča črpanje iz trenutne finančne perspektive, še težko delo, če želimo letno počrpati od 700 do 800 milijonov evrov. Kot veste, imamo velike težave z birokratizacijo sistema črpanja kohezijskih sredstev. S težavami se soočajo tudi občine, s čimer se črpanje kohezijskih sredstev slabša. Poleg tega bo najbrž zaradi omenjenih težav pri črpanju treba spreminjati strategije in operativne programe.
Zato jaz kolegice in kolege iz opozicije vabim, glede na to, da gre za resno tematiko in da bi morali vsi bolje dejansko poprijeti in se soočiti in poenotiti, da v tej finančni perspektivi, ki se kmalu izteka, počrpamo še skoraj 3 milijarde evrov, da ugotovimo skupaj, kje je težava in kje so ključni problemi, da ta država ni sposobna počrpati tistega oziroma vrniti nazaj v svoje proračune in v svoje projekte tista sredstva, ki jih dejansko nakaže v Evropo.
Srčno upam, da boste tako kot jaz glasovali za ta predlog, da se v Državnem zboru opravi resna razprava na temo črpanja evropskih sredstev, ki so edini vir investicij v tej finančni perspektivi in v tem sklicu na koncu koncev, ker ta država, kot ugotavljamo, nima lastnih sredstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Obrazložitev gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Tematika, ki jo odpira poslanski kolega, je še več kot aktualna. Bila je aktualna vse skozi tudi v prejšnjem mandatu. Bom povedal, zakaj. Za obdobje 2007-2014 je Slovenija v pogajanjih pridobila 5,1 milijardo evrov za možnost črpanja, vplačala je v bruseljsko blagajno približno 3 milijarde, torej nekaj več kot 2 milijardi plusa. V
71
DZ/VI/3. seja
času zaključka teh pogajanj v letu 2008, pogajanja so se po operativnih programih zaključila ena junija, druga pa mislim, da avgusta ali septembra, do prevzema naslednje vlade, to pomeni do leta 2008, nekje do jeseni, je takratna Janševa vlada skupaj z ministrom dr. Žagarjem, ki je to področje tudi vodil in uspešno zaključil 95 % črpanje, obdobje 2004-2006, je imel razpisanih za 1,5 milijarde evrov. V naslednjih obdobjih od prevzema nove vlade 2009, 2010 in 2011 je bila vsako leto razpisana približno samo ena tretjina tega denarja. Mi bi danes oziroma konec leta 2011 morali imeti razpisanih za približno 5, 6 milijard evrov, če bi hoteli od tukaj naprej izvesti vse postopke. To se žal ni zgodilo kljub triletnemu opozarjanju in moledovanju na vseh področjih, tako predsedniku vlade kot razvojnemu ministru Gaspariju in njegovi državni sekretarki, ki je celo v pismih v Bruselj pisala nekaj drugega, kar sta se ministra med seboj dogovorila, in to so še danes tajna pisma.
Kolega poslanec, treba je na tem področju sedaj resno prerazporediti sredstva, in to sedaj tako minister kot državna sekretarka na tem področju dela... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Obrazložitev glasu ima še gospod mag. Dejan Židan.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala.
Jaz bom glasoval za predlog gospoda Gašparja Gašparja Mišiča, in sicer zato, da se iz tega črpanja denarja ne bo delala neka skrivnostna zgodba. Ker se številke vlečejo z oblakov in so napačne, zato je najboljše, da jih pokažejo vladne službe. Videlo se bo to, kar mi vsi vemo. Ko se začne nova finančna perspektiva, iz leta v leto črpanje narašča, lansko leto, mislim, da smo prišli nekje na 800 milijonov, letošnje leto, verjamem, da bo milijarda in tako do N + 2. To ni neka velika zgodba, ampak da se ne bo zgodba delala, bi bilo dobro, da to vlada obrazloži. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo. Navzočih 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Imamo še predlog poslanke Alenke Pavlič: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava na poslansko vprašanje gospe Alenke Pavlič v zvezi s slovenskimi logističnimi gospodarskimi družbami.
Glasujemo. Navzočih 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO IN DODATNEGA PROTOKOLA O SPREMEMBAH KONVENCIJE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE, PODPISANE V LJUBLJANI 1. OKTOBRA 1997, SPREMENJENE S PROTOKOLOM, PODPISANIM V LJUBLJANI 26. SEPTEMBRA 2006.
Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru tudi pisno poročal.
Besedo dajem gospodu Jožefu Horvatu za predstavitev poročila. Ni potrebno. Prijave poslanskih skupin za predstavitev stališč nismo dobili. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, tudi na seji Državnega zbora ni amandmajev, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 80.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKO SLOVENIJO IN KABINETOM MINISTROV UKRAJINE O SODELOVANJU V BOJU PROTI KRIMINALU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog je obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, zato tudi na seji Državnega zbora ni amandmajev. Prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 81.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem 7. točko.
Prehajam na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - MANDATNO VOLILNE ZADEVE.
Pod točko 9.a je Predlog sklepa o razrešitvi člana Državne volilne komisije.
Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se dolžnosti člana v Državni volilni komisiji razreši dr. Jurij Toplak.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
72
DZ/VI/3. seja
Točka 9.b je Predlog sklepa o imenovanju osmih članov programskega sveta RTV Slovenija na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o radioteleviziji Slovenija. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo gospod Jože Tanko. Se odpoveduje predstavitvi.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Danes bomo ponovno odločali o osmih kandidatih za člana programskega sveta. Potrebujejo, kot veste, absolutno večino, zato se s tem predlogom srečujemo drugič. Zadrega, ki ob predlaganih osmih članih nastaja, je pa enaka, kot je bila prejšnjič. Znova imamo opraviti samo z osmimi moškimi, ki so predlagani za člane programskega sveta in tako bo v 29-članskem programskem svetu samo dvoje žensk. Ena kot predstavnica madžarske narodne skupnosti in druga kot predstavnica, ki je bila izvoljena decembra leta 2009. Decembra 2009 je med osmerico bilo tudi troje takšnih, ki so prihajali iz osrednje slovenske pokrajine, drugi so prihajali iz drugih delov Slovenije. Bili so iz Novega mesta, Celja, Maribora, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Če gledamo tokratni seznam osmih predlaganih članov, jih je pet iz osrednje Slovenije in samo troje takšnih, ki prihajajo iz drugih delov Slovenije. Zakaj to vnovič poudarjam? Zaradi tega, ker je v razpisu, v javnem pozivu za člane in članice programskega sveta regionalni princip posebej poudarjen. In če zdaj gledate 16 tistih, ki bodo odločali v imenu tistih, ki jih bo imenoval Državni zbor, je osrednja slovenska pokrajina v privilegiranem položaju. Če zdaj temu pridenem še dejstvo, da je po statističnih podatkih v Sloveniji žensk več kot moških, ne bo predstavništva v programskem svetu, ki, mimogrede, imenuje direktorja oziroma vodstvo javnega zavoda, hkrati pa tudi odloča o temeljnih programskih usmeritvah, ni zastopanega tistega dela prebivalstva v osrednjem številu, ki je večinsko. S takšnim načelom v stranki Socialnih demokratov ne moremo soglašati, ker zagovarjamo paritetno demokracijo, se pravi, da morajo pri odločanju ali pri mestih, ki imajo to moč odločanja, biti zastopana enakomerno oba spola.
Drugo vprašanje, ki se zastavlja, pa je, ali je bilo tisto načelo v Zakonu o RTV, ki naj bi izpolnjevalo kar se da širok družbeni interes pri zastopanju posameznikov v programskem svetu, uresničeno, če gledamo, kdo so bili predlagatelji teh posameznic in posameznikov. Kot posebno kakovost so razlagali, da je to, da lahko posamezniki predlagajo. In tu bi rada opozorila
na poseben problem. Mandatno-volilna komisija je izmed prijav izločila 10 prijav. 37 prijav je prispelo, 10 jih je izločila. Zelo zanimive so utemeljitve, zakaj je bil kdo izločen. Zanimivo, da moje posredovanje na seji Mandatno-volilne komisije ni rodilo nikakršnega uspeha. Bilo je rečeno, da ti dokumenti manjkajo. Zdaj pa poglejmo. Univerze in fakultete morajo predložiti samo sklep organa, ki je v skladu s statutarnimi pristojnostmi in je sprejel sklep o tem. Med predlagatelji je bil tudi ZRC, za tiste, ki ne vedo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. To ni civilna družba, ki bi morala predložiti dokazilo o registraciji, pa je to v opombah razlog za izločitev. V predlogu je bilo posebej zapisano, citiram: "Spodaj podpisani dr. Oto Luthar, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v skladu s svojimi pristojnostmi, opredeljenimi v statutu /.../, predlagam dr. Mimi Urbanc za kandidatko za članico programskega sveta RTV." Pa je bilo pripisano, da tudi ni ustreznega sklepa. Ampak če gremo gledat nekatere druge dokumente, je podpis direktorja ali vodstva dovolj za to, da lahko predlaga, in kandidat ni bil izločen. Gre torej za izrazito diskriminatorno ravnanje in na to opozarjamo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Zaključili smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Prvi ima besedo gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
V prejšnjem mandatu smo zelo veliko poslušali o tem, kako nikakor ne moremo zagotoviti v svetu zavoda RTV zastopanost članic in članov na način, da je čim širši interes vključen v delovanje tega zavoda in potem tudi v samo programsko shemo. V tem primeru lahko govorimo, da gre za izrazito politično sestavo, enostransko obarvano. In če nič drugega, ali ne bo nekako nerodno, ko bomo na radiu in televiziji spremljali samo enoznačne oddaje. Vse skupaj bo postalo nezanimivo, upam si reči, da tudi dolgočasno. Da gre pa resnično za sestavo, ki govori o tem, da gre samo za zastopanost ene politične opcije, je dokaz v tem, da recimo mag. Andrej Aplenc, ki je predlagan s strani Zavoda za oživitev civilne družbe, poleg njega je s tega zavoda še dr. Mitja Štular, gre torej za eno institucijo, ki ima kar dva predstavnika, druge znanstvene institucije, ki so bile že omenjene, kot je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, pa pravzaprav ne smejo priti niti blizu, kaj šele, da bi bili kandidati izvoljeni v svet.
In pomembno je tudi to sporočilo. Zavod za oživitev civilne družbe se je zelo angažiral tudi v prejšnjem mandatu, ko je bilo treba speljati referendum, s katerim se je preprečila uveljavitev pokojninske zakonodaje, dela na črno, skratka vse, kar je bilo potrebno, da bi v Sloveniji pravočasno reševali probleme,
73
DZ/VI/3. seja
ki so se pojavili zaradi krize. Stališča, ki jih je to združenje takrat postavljalo, so bila izjemno izjemno upirjena proti temu, da se uspešno rešujejo problemi v Sloveniji. In danes ima za nagrado to združenje svoje predstavnike v organih javne televizije in radia. In kaj lahko pričakujemo, kakšna bo programska shema? Očitno jim zavajanje ni tuje, kajti dejstvo je, da je bil očitek takratnemu zakonu o medijih, katerega avtor je in nekako je tudi naslovljen po kolegu Grimsu. da ima bistveno več predstavnikov politike in tistih, ki so imenovani prek Državnega zbora, kot je to bilo v prejšnjem sestavu, dokler ta zakon o medijih ni bil sprejet. Tudi v poročilu, ki se nanaša na človekove pravice, je to bilo zapisano. In kaj odgovori društvo Zavod za oživitev civilne družbe? Da to ne drži, da ti podatki niso točni in je ne nazadnje zavajalo tudi State Department in s tem nekako bi rekel tudi prek naših meja poskušalo širiti izkrivljene podatke o tem, kakšni zakoni se pri nas sprejemajo in da ima politika vse večji vpliv na javne medije oziroma na televizijo in radio.
Ta sestava, s katero se srečujemo pri tem imenovanju, je izrazito politična in če nič drugega, resnično se mi zdi, da se bojim pravzaprav programov, ki bodo, kot sem že na začetku povedal, postali enoznačni. In bodite prepričani, gledanost javne televizije in poslušanost radia zaradi tega ne bo večja, kvečjemu manjša, in to je tista največja škoda, ki jo potem povzročamo, namreč dostopnost do javnega radia in javne televizije je vendarle na območju celotne Slovenije največja, najširša pokritost je, komercialne televizijske in radijske postaje imajo skromnejšo pokritost, zato je tudi odgovornost na nas še toliko večja, da imenujemo ljudi, ki pokrivajo čim širši spekter, da so informacije uravnotežene predvsem pa korektne. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Sem se mislil sicer odpovedati razpravi, vendar se mi zdi, da za trditev, ki je bila ravnokar izrečena, da je sestava, ki je predlagana, izrazito politična, je vseeno treba reči, da je to neresnica in da to ne drži.
Jaz sem v svoji zgodovini poslanca potrjeval kar nekaj programskih svetov in lahko meritorno rečem, da tako nepolitične sestave še ni bilo na mizi. Če iz tistih vrst, ki ste v preteklosti imeli odločilni vpliv na sestavo programskih svetov, v največjem delu obdobij, lahko postavite kakšno takšno trditev, potem se zavestno odpovedujete objektivnosti.
Če se spominjam recimo kakšnega kandidata, ki ima vsak teden kolumno v dnevnem časopisju, se še v eni kolumni ni postavil na nevtralno stališče, ampak je izrazito političen, izrazito podpira samo eno opcijo. To je politična kandidatura in podobnih je bilo ogromno. Ne nazadnje so, kadar so prišli
predlogi z druge politične opcije, bili vodje kabinetov in tako naprej tam imenovani. Tem kandidatom bi jaz prej očital to, da vsi od teh kandidatov doslej niso nastopali v javnosti, da so širši javnosti morda relativno slabo poznani trije, štirje kandidati, ostali so pa zgolj strokovnjaki. Očitno zelo dobri strokovnjaki, ker imajo odlične profesionalne kariere in sem prepričan, da se bodo tudi na funkciji članov programskega sveta znašli kot strokovnjaki in zastopali stališča in vrednote, ki so na tem mestu potrebne -pluralnost javnega medija, javne RTV, pravice ljudi do obveščenosti itd. Zdi se mi, čeprav je ta kandidatna lista res sestavljena zgolj iz enega spola, ampak se mi pri tej zadevi zdi povsem nepotrebno nastopati s feminističnih pozicij. Potem bi lahko ploščo obrnili in bi rekli, zakaj so pa recimo pri nekem mediju, recimo multimedijskem centru, same novinarke in da je to zgrešeno. Jaz česa takega ne bom postavil, ljudje se pač različno prijavljajo na različne razpise. Tudi izborne komisije se različno opredeljujejo. Tokrat so bile takšne kandidature in meritorni organi so se odločili tako. Mislim, da je vse drugo radikalizem in nepotrebno metanje polen pod noge bodočemu programskemu svetu, ki, kot pravim, tako nevtralno sestavljenega še nismo imeli na mizi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Bi rekli Pa še to, rubrika. Ali pa rubrika Saj ni res, pa je. Sedaj bo verjetno več kot polovica državljanov in državljank, pomeni državljank, razglašenih za feministke. Lepo vas prosim, kje ste slišali tako nevzdržno tezo! Gre za to, da govorimo v Evropi o primanjkljaju demokracije, o demokratičnem primanjkljaju, ki ga skušamo zmanjševati tudi tako, da skrbimo za enakomernejšo porazdelitev moči. Moč v programskem svetu je zagotovo tudi moč, ki bi jo ženske morale dobiti, ker, kot rečeno, profesionalna struktura zaposlenih na RTV je že taka, da imajo ženske vpliv, nimajo pa tistega največjega tudi v programskem svetu. Seveda je to tudi poziv tistim, ki predlagajo, če mislijo, da ženske, ki smo po izobrazbeni stopnji malo na boljšem kot moški v tej državi, nismo dovolj sposobne za to, da ne bi bile tudi članice programskega sveta. Pa ne govorim v svojem imenu, ker jaz kot poslanka tako ali tako za kaj takega ne morem kandidirati. Gre za to, da mislim, da imamo v tej državi veliko sposobnih, zelo izobraženih in zelo propulzivnih žensk, ki na odločilnih funkcijah ne dobijo prave priložnosti. Zato me bodo vsi tisti, ki so proti kvotam v volilnem sistemu, težko prepričali, da kvote ne opravljajo pomembne vloge, ker ženske tam na volitvah vsaj dobijo priložnost za to, da kandidirajo. Tukaj pa niti priložnosti za članice programskega sveta ne dobijo. Če sem zaradi
74
DZ/VI/3. seja
tega radikalka, sem s ponosom in veseljem radikalka.
Sedaj pa drugo. Človek je politično bitje ali tudi politično bitje, in nihče od nikogar ne zahteva, ,da je brez političnih stališč. Ampak kot je bil način sestavljanja programskega sveta ob Zakonu o RTV razglašan kot najboljši od vseh možnih načinov, potem dovolite, da se mi nekateri pomisleki vendarle vzbudijo. Če lahko predlaga posameznik celo samega sebe za člana programskega sveta in mu ni treba nič drugega napisati kot to, da je pripravljen delovati v programskem svetu in da izjavlja, da kandidaturo sprejema, je to dobro in lahko vsak. Jaz predlagam, da se na naslednji javni poziv pol države javi. Če pa gledamo, kaj je bil izločitveni moment, je pa nekaj, kar je absurdno, oprostite. V javnem pozivu je v drugi alineji točke 3.1 pisalo, da morajo potrdilo ali dokument o registraciji predložiti društva, zveze društev oziroma njihove organizacije ter organizacije civilne družbe. Za ZRC sem že povedala, da ni civilna družba. Če gledate, ne vem, kako ravnati z nacionalnim svetom invalidskih organizacij, pa karkoli si o tem mislimo. Ampak nacionalni svet ima podpisano pogodbo o ustanovitvi in delovanju nacionalnega sveta invalidskih organizacij, nima registracije, ampak na koncu boste videli, da so vse invalidske organizacije z žigi in podpisi soglašale - te pa imajo dokumente o registraciji. Zato se mi zastavlja vprašanje, kako tu ravnati. Poglejte, tu imam statut enega od društev, katerega predlog je bil izločen. Ampak v tem statutu piše, da so organi društva zbor članov, predsednik oziroma predsednica in predsedstvo. V gradivu je tudi dopolnilo pooblaščenca iz predsedstva, ki je predlagal, pa je bila vloga izločena. In tako bi se lahko sprehajala še po tem, ker, recimo, direktor Gospodarske zbornice je pa kar samega sebe razglasil za odgovorno osebo, je podpisal in je bila kandidatura dobra.
Gre za izrazito neenako obravnavanje že kandidatur. In če se zdaj ne da nič storiti, je treba vsaj v prihodnje preprečiti, da bi bile izločene kandidature tistih, ki jih zdajšnja koalicija noče niti na kandidatno listo uvrstiti... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Moderndorfer, če imate proceduralni predlog ali pa boste kasneje lahko obrazložili glas.
Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija je bil sprejet leta 2005 in od takrat smo po istem modelu, po istem javnem pozivu objavili pet pozivov za predlaganje članov Sveta Radiotelevizije Slovenija. V tem mandatu, v letu 2011, drugič. Rad bi vas opozoril, gospa Potrata, da do sedaj ni bilo nobenih polemik o tem, ali je dolžnost tistih, ki kandidirajo, predložiti vsa zahtevana dokazila o kandidaturi, do tega
mandata. In me prav zanima, zakaj niste, ko smo na prejšnji seji Mandatno-volilne komisije razpravljali o tem, ali je treba ta javni poziv dopolniti ali spremeniti - in dan je bil poziv vsem članom Mandatno-volilne komisije -, predlagali predloga sprememb javnega poziva. Nihče od članov Mandatno-volilne komisije ni predlagal ničesar, kar bi omogočalo drugačno ravnanje strokovne službe Mandatno-volilne komisije in same komisije. Pod točko 5 tega poziva, gospa Potrata, piše, da "morajo predlogi vsebovati vsa dokazila in podatke, navedene v 3. točki tega poziva, ker nepopolnih predlogov Mandatno-volilna komisija ne bo upoštevala". In tako kot v mandatu, ko sta to komisijo vodila gospod Kumar in gospod Kontič, je tudi v tem mandatu strokovna služba naredila selekcijo nepopolnih vlog. Kot takrat smo tudi tokrat odločali o tem, da se nepopolne vloge izločijo. Popolnoma nič drugačno ni bilo ravnanje ne pred dvema mesecema, ne tokrat.
Kar zadeva odločanje o tem, kdo je izbran. Tudi tokrat kot na vseh dosedanjih pozivih so predlagani v dokončno odločanje Državnemu zboru kandidati, ki so prejeli največ glasov - tudi po tem ne odstopamo. Ali so člani Mandatno-volilne komisije vzeli za podlago strokovno referenco, lokalno pripadnost, spol ali kaj drugega, to je prepuščeno njihovi osebni odločitvi, tako piše v 82. členu Ustave Republike Slovenije. Mislim, da so iz tega, kar je bilo predlagano, izbrani dobri kandidati, nekatere tudi na videz poznam, in v naši poslanski skupini bomo tak predlog liste podprli. Nobenega razloga ne vidimo, da bi odločali proti predlogu Mandatno-volilne komisije. Pa tudi za naprej vas pozivam, če imate kakršnekoli predloge glede oblikovanja javnega poziva, dajmo to urediti takrat, ko Mandatno-volilna komisija objavi poziv. Ne rešujmo tega potem, ko je postopek zaključen, ko je treba samo še odločiti dokončno, ali listo podpremo ali ne. Po zaključku tega ne moremo spreminjati pravil igre. In predlagam, da se tovrstnim politikantskim diskusijam izognemo. Govorimo o vsebini, govorimo o tem, ali je predlog skladen z javnim pozivom ali ne. Če je skladen, potem naša naloga ni ravno težka danes, zato ga bomo tudi podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Replika mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Ne morete očitati, če se oglašam v zvezi z odločitvijo na Mandatno-volilni komisiji, ker sem bila nadomestna članica. Gradivo je zaupne narave in tako kot vedno, kadar pridem na sejo, gradivo pregledam in preberem. Zato sem opazila, da je bila ena od kandidatur izločena, ker je bilo očitano, da ni dokumenta...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Potrata...
75
DZ/VI/3. seja
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD):... o
registraciji, potem pa postopkovno...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prosil bi vas,v repliki morate pojasniti, v čem je bila vaša razprava napačno interpretirana...
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Saj
pojasnjujem. Zato, ker je bilo napačno na Mandatno-volilni komisiji pojasnjeno, da bi ZRC moral imeti dokument...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: To ni
replika. Vas opominjam.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD):... o
registraciji. ZRC ni civilna družba...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: To ni
replika, mag. Potrata. Se opravičujem. To ni bila replika.
S tem smo razpravo zaključili. Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju osmih članov programskega sveta RTV Slovenija na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ob tem vas obveščam, da bo sklep sprejet, če dosežemo absolutno večino, torej najmanj 46 glasov poslank in poslancev.
Obrazložitev glasu najprej v imenu poslanske skupine.
Gospod Moderndorfer v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani zbor!
V Pozitivni Sloveniji bomo glasovali proti. Navedel bom samo en absurden razlog, ki sem ga slišal na Mandatno-volilni komisiji. Izrekel ga ni kdorkoli, ampak predsednica Mandatno-volilne komisije, da v tej državi registri pač niso relevantni, enostavno niso ažurni in zato se ni za zanesti na njih. V Državnem zboru govorimo, da registri v tej državi enostavno ne funkcionirajo. Iz teh razlogov je treba pregledovati vloge, ali so posamezne organizacije in društva registrirani ali ne. Lepo vas prosim! Že ta korak vam zelo jasno govori, da je pravzaprav bil interes po izločanju. Zato enostavno ne verjamem več v strokovne službe Mandatno-volilne komisije in ne verjamem v relevantnost teh postopkov. Zato ne morem verjeti niti v takšen izbor, ki je bil na koncu narejen. In če je temu res tako, bi že po uradni dolžnosti kot poslanka morala zahtevati, da se ažurirajo registri in pozvati to vlado, za božjo voljo, komu dajejo javna pooblastila, da vodijo registre v tej državi, zato da bodo veljavni in takšni, kot morajo biti. Zato ne morem podpreti takšnega predloga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še kdo v imenu poslanske skupine? Ne. Individualno? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu.
Gospod Gašpar Gašpar Mišič, izvolite.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Jaz tega paketnega predloga ne morem ne sprejeti, ne potrditi iz utemeljenih razlogov. Spoštovano ni bilo niti načelo enakosti oziroma zastopanosti obeh spolov in tudi regionalni princip ni bil spoštovan. Konec koncev, če bi se glasovalo posamezno, o vsakem imenu posebej, tukaj je Andrej, Alojzij, Igor, Jernej, Leon, Aleks, Boštjan, Branko, če bi se glasovalo o Aleksu Štakulu, bi ga z veseljem podprl, ker mu zaupam in verjamem, da je neodvisen in nepristranski strokovnjak za področje televizije in vsega, kar je vezano na RTV programe. Takšnega predloga, kot sem že rekel, pa ne morem podpreti in bom glasoval proti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jerko Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala.
Tudi jaz bom glasoval proti, kajti vsa dosedanja razprava me ni prepričala, da gre za uravnotežen predlog, ampak gre za izrazito politična predlaganja. Vračamo se k nekim miselnim vzorcem iz preteklosti in jih ne znamo preseči tudi v današnjem času, zato bom glasoval proti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Bom zdaj povedala tisto, česar prej nisem mogla povedati.
Jaz ne nasprotujem nikomur osebno in nisem se osebno spravljala na nobenega kandidata. Tisto, čemur nasprotujem, je to, da bom zdaj razglašena za politikantko zato, ker preberem gradivo. In prebrano gradivo mi kaže, da so bili izločeni v postopku nekateri, ki izločeni ne bi smeli biti. Ni nobenega zagotovila, da bi bili, če bi se o njih glasovalo, tudi izbrani za člane programskega sveta, dobili bi samo priložnost, da so na listi za kandidatko ali kandidata. In zdi se mi, da bi morala Mandatno-volilna komisija delovati tako z občutljivimi podatki. To so podatki, ki jih drugi, ki nismo člani Mandatno-volilne komisije ne prebiramo. In to je solata, to je, oprostite, sedemintrideset vlog, ki jih je bilo treba pregledati Da jih pregledaš, pa je potreben čas In jaz sem si vzela čas in pregledala in ugotovila, da so bili posamezniki neenako obravnavni. In to je tisto, zoper kar protestiram in zaradi česar ne morem tega predloga podpreti.
Da pa je neuravnotežen predlog tudi po kakšnih drugih razvidnih javno dostopnih podatkih, je pa bilo že tudi v naši razpravi omenjeno. Jaz želim, da bi imeli dober programski svet RTV, ker želim, da bi bila uresničevana tista tolikokrat apostrofirana
76
DZ/VI/3. seja
ustavna pravica do obveščenosti in kakovosten program. Ampak dokler so stvari obravnavane tako, ne morem dati glasu za. Kako se je pa dogajalo v preteklih, pa ne vem, ker nisem bila članica. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Jurša, obrazložitev glasu.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala lepa za besedo.
Jaz bom glasoval za predlog. Glede na to, da se v Državnem zboru imenuje programski svet zdaj, imenoval se je tudi v preteklosti, lahko vedno govorimo, da je lahko to politična sestava.
V	glavnem pa seveda o tem odloča večina. Če je večina zdaj predlagala teh osem predlogov vrat na nos, jaz ne bi zdaj govoril, da to ni dober predlog. Moram vam povedati, da kandidat, katerega smo mi predlagali v naši poslanski skupini in za katerega smo se najbolj zavzemali, sigurno ni politično opredeljen. Osebno ga poznam in prihaja s koncev, kjer nismo imeli predstavnika v svetu RTV.
Poglejte, govori se ogromno o vlogah.
V	eni izmed točk, mislim, da je šesta točka razpisa, striktno piše, da vse vloge, ki niso popolne, se bodo zavrgle. Če vloga ni bila popolna in če tisti, ki so kandidate predlagali, tega niso izpolnili, potem jih seveda enakovredno ne smemo obravnavati, ker bi se potem tisti, ki so to naredili, lahko na to pritoževali. Zakaj pa niso zastopane ženske? Zaradi tega ne, ker je bilo premalo predlogov. Tej naši družbi je enkrat treba povedati, da naj predlagajo tudi ženske, da bodo lahko zastopane v vseh organih, ki jih imenujemo v Državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Odločali bomo o predlogu sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 33.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 33.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Točka 9.c je Predlog sklepa o imenovanju članice nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila^ Mandatno-volilna komisija.
Želi predstavnica oziroma predsednica besedo? Ne želi. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Poslanke in poslanci? Tudi ne.
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 32.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 32.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Točka 9.d je Zahteva Okrajnega sodišča v Kopru, Kazenski oddelek, o izdaji dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Orjano Trunkl. Zahtevo je Državnemu zboru predložilo Okrajno sodišče v Kopru, Kazenski oddelek.
Zahtevo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru poročala in predložila predlog sklepa. Na podlagi 214. člena Poslovnika v zvezi z 207. členom Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave.
Prehajamo na odločanje naslednjem sklepu: Državni zbor na podlagi drugega odstavka 134. člena Ustave Republike Slovenije ter 99. člena Zakona o sodniški službi v zvezi z zahtevo Okrajnega sodišča v Kopru, Kazenski oddelek, z dne 23. 3. 2012 za odločanje o izdaji dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Okrožnega sodišča v Kopru Orjano Trunkl zaradi kaznivega dejanja protizakonitega pristranskega in krivičnega sojenja po prvem in drugem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika ne prizna imunitete sodnici Orjani Trunkl in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Obrazložitev glasu. Najprej gospa Maša Kociper, nato gospod Matevž Frangež.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani!
Želela bi tudi spoštovani Državni zbor v celoti obvestiti o debati, ki je potekala zadnje časa ne Mandatno-volilni komisiji. V naši stranki mislimo, da prihaja do nevarnega precedensa, in sicer v konkretni zadevi odločamo o tem, ali dopustimo, da se začne postopek proti neki sodnici - saj imena niti niso važna, gre za načelno vprašanje -, ki je pri opravljanju svoje dolžnosti odločila o neki stvari in neko osebo, šlo je za kazenski postopek, obsodila. Proti njeni odločitvi se je ta oseba pritožila, sodničino odločitev je potrdila višja instanca, se pravi višje sodišče in tudi zahtevo o zakonitosti Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kljub temu je ta oseba, ki z razsodbo ni zadovoljna - kateri obdolženec oziroma obsojenec pa je zadovoljen? -, sprožila kazenski postopek proti tej sodnici. Ovadba je bila zavržena in kazenski postopek zdaj poteka po zasebni tožbi. Prihaja do nevarnega precedensa, ko v primeru, da Državni zbor dovoli, da sodišče sodi osebi, ki je opravljala samo svojo funkcijo, sodila, kot ji zakon in ustava določata, ki ni imela druge možnosti, kot da ne odloči, dovolimo postopek in na ta način sprožamo prakso, ko bodo obdolženci, ko bodo to možnost pogruntali, če rečem po domače, sprožali te postopke bodisi že na začetku sojenja, in tako vplivali na odločanje posameznega sodnika, ali morda, kot v tem primeru, po tem, ko je postopek končan, sprožili postopek zaradi nezadovoljstva z razsodbo.
Sprašujem se, ali bodo sodniki lahko še neodvisni pri svojem odločanju in bodo po svoji vesti v skladu z zakonom in ustavo odločali o
77
DZ/VI/3. seja
zadevah, kazenskih, civilnih, kakršnihkoli, če jim bo grozila grožnja morebitnega postopka proti njim, ko bodo obdolženci razčiščevali, ker niso zadovoljni s sodbo.
Opozorila bi samo še na to, da po našem poslovniku Državni zbor ne more odločati o tem, kakšna je vsebina kazenskega zahtevka in kakšna je vsebina te zadeve, ampak se mora pri razsojanju, ali bo podelil imuniteto ali ne, zanesti na predlog Sodnega sveta, ki predstavlja najvišji vrh sodne veje oblasti. In v tem konkretnem primeru je Sodni svet po preučitvi konkretne zadeve z vsebinskega in verjetno tudi postopkovnega stališča odločil, da predlaga, da se postopek proti sodnici ne dovoli. Na podlagi tega predloga Sodnega sveta bi naj poslanci tudi odločali.
Pozitivne Slovenije poslanci bomo glasovali proti začetku postopka proti sodniku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Najprej naj povem, da kuverte z gradivom o tej točki nisem niti odprl, in to namenoma. Ne želim vedeti, kaj so konkretne okoliščine in na čem temelji ovadba za očitano kaznivo dejanje. Zato lahko govorim zelo načelno. Soglašam s predhodnico, ki opozarja na to, da je točka lahko izjemno nevaren precedens, ko bomo pravzaprav s potencialnim današnjim ravnanjem Državnega zbora dodatno zamajali temelje pravne države v Republiki Sloveniji. S tem bomo omogočili, da bodo tisti, ki bodo nezadovoljeni s pravnomočno odločbo sodišča, sodbo, ki se izda v imenu ljudstva in s katero kakšna od strank gotovo tudi ni zadovoljna, pravzaprav odprli možnost, da bomo odpirali vprašanja o posegu v že pravnomočne odločbe slovenskih sodišč. Jaz moram tudi sicer dejati, ko govorimo o imuniteti, sem trden zagovornik tega, da se imuniteta mora vedno priznati predvsem za vprašanja, povezana z opravljanem dela - tako poslancem za izražen glas v tem parlamentu, za sprejete odločitve v tem parlamentu, kot sodnicam in sodnikom za sodbe, ki jih v imenu ljudstva in na podlagi dokazov, ki so izvedeni v postopku in dokaznem procesu, sprejmejo. Če bomo zamajali na tej točki to točko neodvisnosti slovenskega sodstva, pravni državi ne bomo naredili usluge, ampak bomo zabili enega od prvih žebljev v njeno krsto. Želim vas zelo jasno opozoriti, tako kot kolegica Kociprova, da je nepremišljeno ravnanje pri tem vprašanju ne glede na to, za kakšno odločitev sodnice je šlo, pravzaprav nevaren postopek, ki predstavlja nevarnost sam po sebi. In jaz vas vljudno prosim, da trezno premislite o tem, kakšne utegnejo biti posledice nepriznanja imunitete sodnici v tem primeru kot tudi v vseh podobnih primerih, in predlagani sklep zavrnete.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Pred glasovanjem naj samo pojasnim, da je Mandatno-volilna komisija predlagala sklep, da se sodnici imuniteta ne prizna, kar pomeni, če bo ta sklep izglasovan, se sodnici imuniteta ne prizna. Če pa ta sklep ne bo izglasovan, potem pa se sodnici imuniteta prizna.
Dajem sklep na glasovanje. Še enkrat bom pojasnil. Predlog sklepa se glasi, da se sodnici imuniteta ne prizna. In še enkrat vam bom pojasnil, če se ta sklep izglasuje, potem imunitete ni. Če pa se sklep ne izglasuje, potem pa sodnica imuniteto dobi.
Gospod Moderndorfer, proceduralno.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Na
Mandatno-volilni komisiji smo dobili popolnoma drugačno obrazložitev. Ker je bilo glasovanje proti, se spremeni, da se v resnici začne postopek za začetek kazenskega postopka. V bistvu ravno obratno. Se opravičujem predsednica, čas ste imeli na MVK razlagati, zdaj se pa prijavite k proceduralnemu. In to je tisto, kar je zdaj pomembno, da enostavno zdaj spet obračamo cel sistem glasovanja. Dajmo se enkrat v Državnem zboru zmeniti, kaj velja in kaj ne velja. Jaz poslušam kar naprej neke druge postopke. Na MVK sem poslušal nekaj drugega, pa gremo lahko pogledat sam magnetogramski zapis.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glejte, vse je pod kontrolo, gospod Moderndorfer, brez skrbi. Na Mandatno-volilni komisiji se vedno obravnava predlog o priznanju imunitete. Če predlog za priznanje imunitete ne dobi potrebne večine, potem gre na Državni zbor predlog sklepa, da se imuniteta ne prizna, se pravi, se je situacija obrnila. Če pa ta predlog ne bi bil izglasovan, potem pa to pomeni, da je imuniteta priznana. Mislim, da se vsi razumemo in da lahko glasujemo o tem sklepu. Dajem na glasovanje predlog sklepa, da se sodnici ne prizna imuniteta.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 38, proti 40.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet, kar pomeni, da je sodnici priznana imuniteta.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Zaključujem tudi 3. sejo Državnega zbora. Hvala lepa.
Seja je bila končana 15. maja 2012 ob 13.40.
78
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/3. seja
INDEKS GOVORNIKOV A
AMBROŽIČ, MAG. BORUT........................................................................................................27
B
BEVK, SAMO..................................................................................................................25, 26, 61
BRANISELJ, RIHARD..............................................................................................15, 55, 59, 66
BRULC, MIRKO..............................................................................................................16, 50, 62
BRUNSKOLE, RENATA...........................................................................................20, 41, 42, 65
Č
ČEHOVIN, JERKO................................................................................................................24, 76
ČERNAČ, ZVONKO..................................................................................................19, 25, 29, 30
D
DIMIC, IVA............................................................................................................................52, 60
F
FRANGEŽ, MATEVŽ................................................................................................10, 11, 54, 78
G
GANTAR, TOMAŽ........................................................................................21, 26, 28, 29, 32, 33
GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR...........................................................................16, 38, 39, 40, 71, 76
GORENAK, DR. VINKO...........................................................................................17, 18, 33, 34
GRIMS, MAG. BRANKO................................................................................................58, 61, 64
H
HAN, MATJAŽ......................................................................................................................44, 46
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...................................................................................................28
HOČEVAR, MAG. KATARINA.............................................................................................20, 50
HOJS, ALEŠ.........................................................................................................................22, 23
HORVAT, JOŽEF..................................................................................................................48, 56
HRŠAK, IVAN.......................................................................................................................35, 48
I
IRGL, EVA...................................................................................................................................49
J
JAKIČ, ROMAN..............................................................................................................13, 14, 15
JANŠA, JANEZ.............................................................................................10, 11, 12, 13, 14, 15
JAZBEC, DARKO.......................................................................................................................32
JENKO, MAG. JANA..................................................................................................................35
JERAJ, ALENKA..................................................................................................................29, 30
JEROVŠEK, JOŽEF.................................................................................................67, 68, 69, 74
JURŠA, FRANC............................................................................................24, 25, 57, 60, 64, 77
K
KAVTIČNIK, JOŽEF.......................................................................................................27, 68, 69
KOCIPER, MAŠA..................................................................................................................52, 77
KOS, SAŠA.................................................................................................................................31
KOTNIK POROPAT, MARJANA................................................................................................51
L
LISEC, TOMAŽ.....................................................................................................................17, 18
79
DZ/VI/3. seja
M
MEH, SREČKO...........................................................................................................................66
MODERNDORFER, JANI...............................................................................................12, 76, 78
O
OPEC, JASMINA........................................................................................................................51
P
PAVLIČ, ALENKA..............................................................................................18, 19, 20, 42, 43
PLEVČAK, MARIJA...................................................................................................................55
POGAČNIK, MAG. MARKO.......................................................................................................46
POTOČNIK, ALOJZIJ.................................................................................................................56
POTRATA, MAG. MAJDA..............................................21, 36, 37, 38, 63, 67, 71, 73, 74, 75, 76
PREVC, MIHAEL........................................................................................................................59
PUKŠIČ, FRANC........................................................................................................................71
R
RIBIČ, JANEZ.............................................................................................................................47
ROŽIČ, MAG. UROŠ..................................................................................................................44
S
STEPIŠNIK, MAG. STANKO......................................................................................................45
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ..........................................................................................................54
ŠULIN, PATRICIJA.....................................................................................................................57
T
TANKO, JOŽE............................................................................................................................75
TAVČAR, IRENA..................................................................................................................33, 34
TOMC, ROMANA........................................................................................................................39
TONIN, MAG. MATEJ.................................................................................................................27
V
VALENČIČ, KRISTINA...............................................................................................................47
VEBER, JANKO..........................................................................................................................73
VIZJAK, MAG. ANDREJ..........................................................................................31, 36, 37, 38
VONTA, TAMARA......................................................................................................................61
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ...............................................................................................................23
ZORN, ALEKSANDER...............................................................................................................58
Ž
ŽERJAV, MAG. RADOVAN................................................................................39, 40, 41, 42, 43
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA..............................................................................21, 22, 23
ŽIDAN, MAG. DEJAN.................................................................................................................72
ŽIVKOVIČ, ALEŠ........................................................................................................................53
ŽVEGLIČ, ROMAN.....................................................................................................................55
80
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti
81