Leto ux. številka ZU. I Unmjani, 9 petek 24. septembra 19Z6. Cena Din T50 SLOVENSKI thaju «sau aar pooiöne, izvxeasAi nadele to pnuiie. — iasaraU: do 30 petlt ä 2 D, do 100 vrs; D 50 p, večji tnseiati peüi vista 4 D; notice, poslano, izjave, teklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. voru. — mseratm davek rosebei. — „Slo*enakt Narod* velja letno v Jugoslavij 240 D, ra inozemstvo 420 D i Upravnlstvo: Knailova ulica st«v. 5, pritličjo. - Telefon štev. 304. UrednUtvo ünallova ollea *U 59 I. nadstropje. - rele!on štev. 34 aV Poitnlna plačana w gotovini. Uzunovičeve izjave Gospod ministrski predsednik Uzunovič je podal te dni pred beogradskl-mi novinarji dokaj obširno izjavo o politični situaciji in o svojih namerah glede eventualnih sprememb v vladi, o katerih se toliko govori in piše. Pri najboljši volji tega ekspozeja, če ga smemo tako imenovati, ne moremo pohvaliti. Gospod vladni šef ni povedal ničesar, kar bi prineslo novo luč v labirint sodobne politične situacije. Baš Uzunovičeva izpoved ras na žalost utrjuje v prepričanju, da bo sedanji nejasni položaj ostal prav tak še nadalje in da je, kar je najbolj frapantno, gospod vladni šef popolnoma zadovoljen z njim. Spor med nikičevci in radičevci zanj tako rekoč ne obstoja, zakaj oboji so — seljačka stranka in program obojih se v vseh bistvenih točkah vjema. Baš to naziranje je osnova naše politične nesreče. Stranke se s svojimi programi ujemajo, ali osebe se ne vje-majo, bodisi kot osebe, bodisi po taktiki. In naša klavrna značilnost je, da so osebe več kot vse drugo in da razdori med vodilnimi osebnostmi, zakulisni boji in intrige med njimi absorbirajo vse moči. Gospod Uzunovič je dejal, da bi se morali vsi, tudi opozicija, bolj brigati za stvarne posle, p.ego za te intrige. Saj to zahtevamo, to želimo že mesec za mesecem, pa ni mogoče videti niti najmanjšega uspeha. Radi sporov, ki se vrtijo okrog oseb, zdaj Radičeve, zdaj Pašičeve, zdaj Nikičeve ali Maksimo-vičeve, ne pride naš parlament do stvarnega dela; zaradi njih je doba, odkar vlada koalicija narodnega sporazuma, ena najbolj sterilnih v naši novi politični zgodovini. V vrtoglavi borbi med osebami so stopili programi strank popolnoma v ozadje. Kje v politLnih dogodkih zadnje dobe se neki pozna program n. pr. seljačke stranke, kateri ukrepi ali zakonski osnutki, ali morda celo sklenjeni zakoni odražajo voljo seljačke stranke in seljačkega programa? Kako je mogoče potemtakem govoriti o soglasju v vladnem taboru? Slej ko prej je važno, kaj store gospodje Pašič in Radič, zato Uzunovičeve izjave niso mogle biti drugačne, nego nedoločne. Čas dela za nas, je dejal gospod Uzunovič. To je cesto res, ■ in mnogo naših težav je že čas pozdravil. Ali zadevo, o kateri je govor, zdravi čas počasi, mnogo prepočasi. Naša nesreča je, da osebe, ki so morale odstopiti od vodilnih pozicij našega političnega življenja, niso tega storile v polni meri; ostale so važen faktor v strankah, pa vendar ne več odločilen. Odtod stagnacija, ki je vzrok, da naše stvarno delo, o katerega potrebi govori g. Uzunovič, ne napreduje nikamor. Razumemo, da gospod vladni šef baš v tej točki ni mogel povedati ničesar konkretnega, zakaj še vedno ni gotovo, če ni tudi on sam v tem pogledu samo številka v računu drugih. Pred par dnevi smo na tem mestu označili to nejasnost kot nevzdržno stanje; z napol degradiranimi politiki se ne da delati politike. Ali naj se umaknejo popolnoma v politični pokoj, ali pa naj prevzemo v polni meri aktivne posle in vso odgovornost. To in samo to je ključ do sodobne politične situ- Radikali imajo slabo vest in se boje Pribičeviceve akcije v Bosni« — Vlada je prepovedala vse njegove shode in jih raz- gnala z žandarji. acue. Kokainska in falzifikatorska afera pred sodiščem _ Zagreb, 23. septembra. Danes ob pol 9. je pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Josipu Kralju in tovarišem, ki so obdolženi falsificiranja raznih valnt ter rrgovine s kokafnom. Med obtoženci se nahaja tudi ugleden zagrebški zobozdravnik ar. Jovo Mrvoš, ki je baje financiral koka-insko trgovino in falsificiranje denarja. Najprvo so bile prečrtane zelo obsežne obtožnice, na kar je pričelo zasliševanje glavnega obtoženca Josipa Kralja. Ta je med zasliševanjem menjal svoje prvotne izjave pred policijskimi uradniki ter skušal razbremeniti ostale obtožence, pred vsem zobozdravnika dr. Mrvoša. Ciankalij, ki ga je prejel od dr. Mrvoša, je rabil za neki evoj izum. Na podlagi te trditve mu je baje dr. Mrvoš šele izročil večje količine tega strupa. Kralj na pravi ja vtis hudo bolnega človeka. Zasliševanje Kralja je trajalo do pol 1. Nato je bila razprava preložena na 16. uro. Za proces vlada v Zagrebu veliko zanimanje. Vse galerije so nabito polne. Med občinstvom je opažati pripadnike in zlasti pripadnice najuglednejše družbe Zagreba. BEOGRAJSKE VOLITVE — Beograd. 23 septembra Danes dopoldne razpravlja državni svet o prizivih zoper občinske volitve, ki so se vršile 15. avgusta v Beogradu. — Beograd. 23. septembra. Vodja SOS j Svetozar Pribičevič* je začetkom tedna od-j potoval v bosansko Krajino, kjer je name-i raval prirediti večje število javnih političnih shodov. Za torek in sredo je napovedal politične skupščine v Krupi in Drvarju Na veiiko začudenje tamošnjih nacijo-nalnih krogov pa je politična oblast brez j sleherne motivacije zabranila Prfbicevi£e-I ve shode Vsled tega je vodja SDS telefo-nično interveniral pri predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču, ki se je čudil takemu postopanju političnih oblasti v Bosanski Krajini ter obljubil Pribičeviču, da bo interveniral pri notranjem ministru Maksi-moviču, naj prekliče prepovedi Ko je prispel Pr bičevič v Vrtovac, je žandarmerija kljub temu prepovedala njegov shod. Žandarmerijski narednik je sporočil prirediteljem skupščine, da bo rabil orožje, ako bi hotela stranka kljub temu prirediti svoj shod. Svetozar Pribičevič Je moral radi tega prirediti sestanek pri zaprtih vratih. Večina zborovalcev je ostala na prostem. Med govorom Pribičeviča je prispela oja-čena žandarmerija, ki je razpršila zboro-valce in pristaše na prostem Tekom svojega govora je Pribičevič zelo ostro napadal vlado in njene metode. Popoldne je Prbičevič odše] v Drvar. Tudj tu je žandarmerija prepovedala javno skupščino. Vsled takega postopanja je vodja SDS odposlal bi Bosanskega Petrov-ca ministrskemu predsedniku UzunovlČn brzojavni protest: cV ponedeljek popoldne sem vam tele-fonično sporočil, da so politične oblasti prepovedale moje skupščine v Vrtovcu In Drvarju. Vi ste se temu čudili in ste mi izjavili, da boste takoj naročili Makstmo-vlču, naj prekliče prepoved in dovoli moje skupščine. Obžalujem, da se vaša obljuba ni izpolnila in da je prepoved ostal; v veljavi Žandarmerija je razgnala mojo skupščino v Vrtovcu. To me spominja na najtemnejšo dobo avstro-ogrske vladavine. Radičeve skupščine ščitite z fan-darmerijo, moje skupščine pa razganjajo vaši žandar-jL To je brez dvoma nagrada za to, da sem vršil svoje dolžnosti, ko je hote! Kadič lomiti kralju žezlo. Sprejemam tako postopanje vlade kot doka-z, da se bojite moje akcije Tako podzemeljsko ravnanje pa bo vlad! več škodilo kakor Javna beseda. Energično protestiram proti zatiranju svobodnih skupščin in javne besede, ki pomeni sramoto za našo državo!* V Bosanskem Petrovcu Je Svetozar Prbičevič zelo ostro napadel radikalno in zemljoradniško stranko, zlasti pa prometnega nrnistra Va«o JovanovIČa, ki je kot poslanec teg? okraja neposredno odgovoren za škodo, ki jo trpi tamošnjl narod. polile? Nemški parlamentarci o nemški manjšini v Jugoslaviji« —Nemčija nima na Balkanu nikakih ekspanzivnih načrtov več« — Priključitev Avstrije gotova stvar? — Beograd, 23. septembra. Deputacija nemških parlamentarcev, ki jo vodi poslanec von Lösch in ki potuje po Jugoslaviji, ee je vrnila v Beograd. Prejšnje dni je obiskala Vojvodino, kjer žive Nemci, ter ugotovila, da uživajo enake pravice kakor ostalo prebivalstvo. Novinarjem, ki so se zanimali za Jo, kake vtise so dobili na potovanju po Jugoslaviji, so nemški poslanci izjavili, da so se prepričali, da spoštujejo naše oblasti in ostala javnost nemško manjšino, ki nima vzroka za pritožbe. Vojvodina je zelo plodna in Jugoslavija bogata dežela. Von Losch je uverjen, da bo prišlo v kratkem med Jugosloveni in Nemci do popolnega soglasja ter do tesnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Nemčija ne teži več, kakor nekoč pod svojimi cesarji, da bi prodirala proti Balkanu. Geslo ^Drang nacb Osten« je za vedno pokopano. Nova Nem£i;3 je prevzela princip »Balkan balkanskim narodom !<. Stara zmota Nemcev, ki so hoteli svojo oblast razširiti do Soluna in še dalje, ee ne sme več ponoviti. Nemci žele živeti v dobrih odnošajih z jugoslovenskim narodom in z ostalimi narodi na Balkanu in pozdravljajo združitev balkanskih narodov in trajen ßavez vseh balkanskih narodov v Interesu miru in varnosti cele Evrope in vse- ga sveta. Listi živahno komentirajo to izjavo ter izražajo upanje, da bo nemška delegacija tudi po povratku v Nemčiji zastopala enaka načela. — Dunaj, 23. septembra. Vsprico dejstva, da bo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji stopilo v odločilno fazo, čim bo dosežen sporazum med Francijo in Nemčijo, je neki dunajski nemški diplomat izjavil madžarskim novinarjem: »Vprašanje priključitve Avstrije k NemČiji,< je izjavil diplomat, »ne obstoja. To je že dognana etvar. V kolikor obstoja, gre samo še za neke podrobnosti formalne prirode. Tekom pogajanj so bile odstranjene poslednje ovire, ki so obstojale pred vsem v vprašanju Gradiščanske. Gradi-ščanska ni bila nikoli niti nemška niti avstrijska. Tega dela Madžarske ne potrebujemo. Vem. da bo odstop Gradiščanske Madžarski izzval v Nemčiji v gotovih krogih mnogo večji vihar kakor sama priključitev Avstrije k Nemčiji, kar pa nas ne moti. Tuje lastnine ne potrebujemo. Glavno je, da bomo zahtevali od Madžarov, da zaščitijo naše manjšine v Gradiščanski, za kar nam bo Madžarska brez dvoma izročila vse garancije.« (Vsa vest je zelo malo verjetna in jo priobčujemo z vso rezervo. Op. ur.) Delo v anketnem odboru — Beograd, 23. septembra. Anketni odbor je danes dopoldne zaslišal bivšega prometnega ministra dr. Joltča radi Interpelacije, v kateri se mu očita, da ic Izdal protizakonit nalog, naj se Izplača račun, ki mu ga je baje predložil Rade Pašič v Imenu tovarne v Adamsthalu. Dr. JojiČ je izjavil, da je bil iemenovan za prometnega ministra 28. decembra, dočim ie ministrski svet odobril Izplačilo v gornji zadevi že L decembra Potemtakem Rade Pašič ui mogel Intervenirati pri njem, ker ie bila zadeva že rešena. Nato ie anketni odbor razpravljal o bencinski aferi. Plenum finančnega odbora se jc sestal v upravi monopolov, kjer preiskuje vpraša nia, ki so v zvezi z gospodarstvom državnih monopolov. Jugoslovenski letalci v Pragi Zapreke madžarske vlade. — Praga, 23. septembra. Včeraj je pristala na tukajšnjem aerodromu jugosl o venska vojaška eskadrila, obstoječa iz petero letal, pod vodstvom pilota polkovnika Jugo-***iča. Jugoslovenska eskadrila se nahaja na poletu okoli držav Male antante. Iz Prage bo letela preko Krakova, nato preko Lvova in Jassvja do Bukarešte, od koder se pogrne v Novi Sad. Jugoslovenski letalci so bili v Pragi 6 preje t i od zastopnikov vojaških in civilnih j letalskih oblasti in od jugoslovenskega po- slanika. V imenu češkoslovaškega vojnega ministrstva je pozdravil jugoslo venske goste general čeček. Zvečer se je vršil na čast gostom banket Danes si jugoslovenski letalci ogledajo Prago in praške letalske tovarne. V soboto odletijo proti Krakovu. Doznava se, da so madžarske oblasti prvotno nasprotovale poletu jugoslo venske eskadrile preko madžarskega teritorija ter protestirale, da bi jugoslovenska eskadrila poletela kompaktno in v strnjeni skupini. Končno je pristala na to, da so jugoslovenski letalci prepluli madžarski teritorij po-edinsko in v polurnih razdaljah. V Bratislavi so se jugoslovenski letalci zopet zbrali ter leteli naprej v skupini. Zmede v Španiji Tudi kralj proti diktatorju. — Madrid, 23. septembra. Med kraljem in generalom Primo de Rivero so izbruhnila resna nasprotsrva. Kralj je zelo vznemirjen, ker traja agitacija med artiljerijskimi ofi* cirji še nadalje in da se nezadovoljnežem priključuje tudi pehota. Pod takimi prili» kami noče kralj še dalje podpirati generala Primo de Rivero in načrt njegovega paria* menta, ki nasprotuje ustavi. Proti vniki Primo de D i vere v kraljevi okolici se nadejajo, da bo Primo de Rivera odstopil. Iz diktarorjeve okolice pa se čuje, da bo šel do skrajnih meja Politični krogi so mnenja, da je sedanji režim na Španskem pred padcem ter da pride v najkrajšem čas ;>u do temeljitih sprememb. Skrutlnlj zo zbornične uolitve Skupno je bilo pravočasno odd jih je prispelo še danes, a se ne Prvi rezultati bodo z Včeraj ob S. se le sestala volilna komi- | sija, sestoječa tz devetih članov. V ko- j misiji, kateri predseduje viS. sod. svetnik g. dr. Levičnlk, so: zastopnik mestne otxSine ljubljanske, £. vlad. svet. dr. Miroslav Senekovič, zastopniki trgovine in industrije: gg. Jean Schrey, Ivan R c -b e k, Lovro P e t o v a r( Ivan J e 1 a č i n mL, Tvan Ogrin in L, Ložar. Kot zapisnikar fungira zbornični tajnik g. dr. Pretnar. VolPna komisija ima svoje prostore v 1. nadstropju zbornične palače. Na sredi je postavljena zelena miza za komisijo in nato miza, na kateri se nahaja 12 velikih pletenih košev, v katere mečejo odprte glasovnice po kategorljah. Osebno je včeraj prišlo volit 20 trgovcev, 10 obrtnikov in 6 industrijcev. Po posti so prispele še včeraj popoldne nekatc re glasovnice, katere je ob 18. dvignil na poŠti poseben odposlanec volilne komisije. Bilo je 92 trgovskih, 1S8 obrtnih in 6 industrijskih glasovnic. Celokupno Je bilo oddanih 7232 trgovskih. 17.124 obrtnih in 379 Industrijskih glasovnic. Takoj po zaključku se je pričel pregled glasovnic industrijskega odseka, ki le trajal do 21. zvečer. S posebnim aparatom, ki ga jc zbornica dobila pri Pokojninskem zavodu, odpiralo anih 24.735 glasovnic. — Nekaj morejo več vzeti v poštev. — nani Šele v nedeljo. zaprte kuverte v paketih po sto komadov. Po končanem pregledu iudustrijsk h glasovnic so loka! ob 21. uradno zapečatili in postavili pred lokal vso noj do 8. du-nes zjutraj policijsko stražo. Po poŠti je danes prispelo še 39 trgovskih in obrtniških glasovnic, ki pa se ne morejo vpoStevati, ker so prišle že po zaključku volitev. Volilna komisija je danes nadaljevala pregledovanje glasovnic trgovskega odseka. Do opoldne je komisija odprla in pregledala okol: 2500 glasovnic. Računajo, d., bodo trgovske glasovnice do danes zvečer pregledane, nakar se prične jutri pregled obrtniških. Mesto g. Ivana .Jelačina fungira danes v komisiji njegov namestnik g Sarabon. Volilna komisija je opoldne zaključila pregled. Celokupno ie bilo razveljavljenih nad 80 glasovnic, med njimi mno^o takih volilcev, od katerih bi človek ne mogel pričakovati, rumunsko zvezno pogodbo in pišejo, da bo sovjetska vlada zavzela absolutno negativno stališče napram francoskosrumunskemu in iralijan* sko*rumunskemu paktu prijateljstva. Treba pa je priznati, da je Italija pri podpisu te pogodbe dosegla zase znatne koristi. «Iz* vestja» trde, da je izzvalo pismo Mussoli» nija predsedniku rumunske vlade Avarescu precejšnjo nevoljo v sovjetskih uradnih kro* gih, ker je Italija po vsej priliki v načelu pripravljena, da sankcijonira aneksijo Bes* arabije po Rumuniji ter čaka samo še na ugoden trenutek. — Rim, 23. septembra. Predsednik ru* munske vlade, general Avarescu, ostane v Rimu do večera. Njegovemu sestanku z ita* lijanskim ministrom narodnega gospodar* stva pripisuje italijansko časopisje veliko važnost. Trdi se, da bo v najkrajšem času med Italijo in Romunijo podpisana posebna gospodarska konvencija, s katero bo Rumu« nija odstopila Italiji pravico za eksploata* cijc enega dela ramxmskih pctrolejskih vrelcev. IZ ITALIJE — Rim, 23. septembra. Komisija za enii* igrante je v preteklih dnevih proučila po!o= žaj 15 emigrantov. Kakor se doznava, je sklenila predlagati, naj se tem emigrantom odvzame državljanstvo. Tozadevni dekret bo prihodnje dni predložen kralju v pod* pia. O položaju desidenta in f&šisrovskega poslanca Rocce je uvedena razprava, ki p:i pred komisijo še ni zaključena. — Bologna, 22. septembra. Policija je izsledila zaupnika komunistične stranke in ga aretirala. Dva komunista sta bila areti* rana tudi v Milanu. Druge aretacije so bile izvržene pri osebah, ki so obtožene, da so imele zveze s političnimi emigranti. NEMCI IN PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ČSR — Praga, 23. sepetembra. V političnih krogih se razpravlja o eventualnostl o priliki volitev predsednika Češkoslovaške republike, ki bodo razpisane prihodnjo pomlad. Trdi se, da bodo pri teh volitvah odločevali nemški glasovi. Večina Nemcev bo glasovala za Masaryka, le droben del ln sicer nemški liberalni desničarji se zavzema za Švehlo, ako bi ta kandidiral. Za KramaFa ali kakega njegovega kandidata pa seveda od nemcev nI nlkdo. Raditega ie skoro gotovo, da bo izvoljen Masaryk. To dejstvo izrabljajo sedaj proti Masaryku njegovi politični protivnikl, očitajoč mu, da bo nemški In ne češkoslovaški predsednik. NOVO SREDSTVO PROTI MALARIJI — Düsseldorf, 23. septembra. Na kongresu nemsk'h prirodoslovcev in zdravnikov so nemški kemiki Izročili javnosti novo sintetično sredstvo proti malariji, ki so mu dali fme «plasmokm» in ki baje daleč prekaša zdravstveno učinkovitost kinina. Novo sredstvo učinkuje brez škodljivih notranjih posledic kinina. f / PREPOVED SKAVTSKIH ORGANIZACIJ V ŠOLAH — Beograd, 23. septembra. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim z.i-časno prepoveduje delovanje skavtskih in planiuarskih organizacij v šolah. Ta prepoved ic posledica spora v skaviskih organizacijah. Preje enotni savez se ie razcepil v dva saveza, ki se tinto pobijata. Odlok prosvetnega ministra bo velial dotlej, dokler se ne doseže enotna organizacija skaviskih pianinarskih ors':'!;/::cii. PROSVETNI MINISTER V ZAGREBU — Zagreb, 23. septembra. Ujuics ob, po! S. je prispel minister piu^vete MiŠa Trifunovič. Ministra spremljata Šef kabineta in načelnik prosvetnega ministrstva Maga-raševič. Dopoldne je minister prosvete in-Spiciral srednje Sole ter prisostvoval pouku. Nadalje je obiskal prosvetnega načelnika in velikega župana. Popoldne bo in-spiciral ostale 5o!e. Jutri dopoldne se vrača v LSeograd. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg. Hrastovi plohi ueobrub, 70, 00, 100, 120, 130 mm fcu. nakl. post. 2 vagona denar 6*00, blago bOO, zaključki . EfektL 2 in polodst. drž. renta za vojno škodo denar 303, blago 31*2, zaključki —. Todst. iuvest. pos. iz 1. 1921 72.50, 7,4, —, Celjska posojilnica d. d. 103, 19*5. - . L|ub ljanska kreditna bank:i 1C5, 170, —, Mei kantilna banka 92, 98, —. Prva hrvatska dioniea 8G7, 869, —. Kreditni zavod i'»•"». 175, —, Slavenska banka 15, —, Slrujur tovarne in livarne —, 112, —, Trboveljska premogookpna družba 320, &iU, 320. NUiag d. d. —, —, —, Združene papirnice 104, —. —, Stavbna družba d. d. Ljubljana «V», 0."). —, šešir d. d. 104, —, —, Split, »einent poit-Ir.nd —, —, —, 4 in pol cdst. Kranj, melior. DOS. iz leta 1921 21, 24. 4 in pol od«t. lom. zad. dež. banke 20, 22, —. i in pol-od*, tast. 1. kr, dež. bke. 20, 22, ZAGREBŠKA ÜORZA. L) e v i z c: Amsterdam 22.Ü70, 22.73Popolo d i Trieste< silno napada večerno izdajo >Piccola< >Notizie delle ore 18*. ker je objavila majhen vzorček spiskov tržaškega komika Cecchelina v tržaškem italijanskem dialektu. »Piccolo* se je o njem zelo laskavo izrazil. >Popolu< pa je šel spi* na živce, ker uporablja Ceccbelin v njem preveč slovanskih besed. sPopolo« trdi, da je tržaški dialekt pristno beneški dialekt in da ie bilo v njem prei leti morda kakih trideset tujih besed, nemških in dovenskih. sedaj pa da so tudi te že izginile. Ubogi so-trudnik »Popoln*! Kaj se potrudi malo mel prave Tržafane in bo videl ali bolje slišal na lastna ušesa, v kolikor odgovarja niego-va trditev resnici. Olankar poziva »Picco-lo<, naj enkrat za vselej preneha s takimi dialektnimi spisi. Enako se obrača proti fa-šistovskemu bratcu, humorističnemu tedniku >Marameo«. naj opu=ti nadaljnje prispevka >Miba Malcac, da ne bodo ostali Italijani mislili, da je tista spakedranka tržaški dialekt . . . V Trst se je pripeljal glavni tajnik fa-šistovske organizacije poslanec Augusto Tu-rati, da preiskuje dogodke zadnjih dni. Fil-harmonično društvo je za 30. t. m. napovedalo občni zbor, ki to sklepal o odstopit-vi prostorov. 9pri?« krvavih dogodkov ..ad-njih dni in pod pritiskom fašistovskega komisarja so začasno že prepustili lokale v rabo fašistovsfeim or*r*nfzacQam. Z razpustitvijo Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji je prenehal izhajati tudi mladinski mesečnik >Novi Rodi. Odkar je bil s silo odpravljen tudi pouk slovenščine v dodatnih urah na vseh ljudskih šolah, sta imela tržaški dnevnik >Edinost< in tednik »Novicec redno dvotedensko prilogo »Za našo decoc, ki je bila namenjena pouku slovenske dece pri domačem ognjišču. Z znanimi ekonomskimi ukrepi italijanske vlade je bil obseg listov omejen in prepovedana vsaka priloga listom, razen tehniških. Tako je prenehala tudi priloga »Za našo decoc. Sedaj bo začel izhajati poseben list za našo deco, Id bo nadomesto-val tako prilogi kakor »Novi Rod«. Za hrvatsko deco izhaja že kot samostojna publikacija »Mali Istraninc, ki je prej izhajal kot dvotedenska priloga »Istarske Riječi«. Ravnokar se vršijo zrelostni izpiti na realki v Idriji. Realke same ni več, kajti po Gentilijevi Šolski reformi je letos prenehala obstojati. Sedaj je občinski komisar razglasil, da se bo s prihodnjim šolskim letom otvorila nižja srednja, takozvana komplementarna (dopolnjevalna) šola, ki predstavlja najnižjo vrsto srednjih šol in odgovarja nekako meščanskim šolam v Sloveniji. Učni jezik bo seveda italijanski. Na OpČinah se je vršila preteklo nedeljo cerkvena slavnost, kateri je prisostvoval tudi tržaški škof Fogar. Da bi se slavnost čim veličastneje vršila, so se Opčinam priključile sosedne vasi. Tako so na Konko-nelju postavili škofu krasen slavolok, ki je nosil dva slovenska napisa >Slava Tebi« (namreč Bogu) in >Ronkonelj svojemu vla-diki«. Earabinjerski brigadir pa je v prisotnosti škofa zahteval, da se morata napisa odstraniti, in sicer iz ozirov javne varnosti. — Na zelo slabih nogah mora biti javna varnost v Italiji, ako jo more kaliti že nedolžen slovenski napis v popolnomn slovenski vasi. Mariborska porota Težka telesna poškodba. Včeraj se je zagovarjal pred porotniki posestnik Fran Zel iz Ciglanc pri Mariboru radi težke telesne poškodbe svojega sorod* nika Frana Jurše. Posestnik Jurša se je ne* davno priženil k Zelovim v Cig-lance. Sprva -.o Zelovi in Jurševi živeli v harmoniji, ka* sneje pa so se začeli pojavljati med njimi prepiri. Dne 10. junija t. 1. je hotel Zel svo* j emu sosedu Grušovniku posoditi obsipalni plug. Jurša tega ni pustil in sorodnika sta se zopet sprla. Med prepirom je Zel vrgel plugovo kolo Jurši v glavo in ga težko ra* nil. JurSa je radi tega ohromel na licu, one* mel in je še v nevarnosti, da zapade rudi opilepsiji. Državno pravdništvo je zato Ze* la obtožilo hudodelstva težke telesne po* škodbe. Pri včerajšnji razpravi je obtože* nec zatrjeval, da ni imel namena Jurše po* škodovati in da ga je zadel le slučajno. Po* rotniki so zanikali vprašanje «*lede težke telesne poškodbe z 0 : 3 glasovom, potrdili pa s 7 glasovi vprašanje glede pregreška radi neprevidnega ravnanja Ker ni bilo d*, etret jinske večine za potrditev tega vpra* sanja, yji bil Z.T popolnoma oproščen. Strašna rodbinska tragedija. V nedeljo 22. avgusta se je v prijazni vasici Pince pri Dolnji Lendavi odigrala krvav? rodbinska trag-edija. Zakonca Ladi* slav in Rozalija Tot sta se poročila v sep* tembru lanskega leta. . ^emu je bilo 19 let. njej pa 20. Mlada zakonca sta živela v skupnem gospodinjstvu z moževo materjo Ano Totovo. Zakon mladih poročen cev pa ni b:l dolgo srečen. Že kmalu po poroki so se pričeli razvijati pogosti prepiri. Totova ji rodila dete, katerega pa mož ni hotel priznati za svoje. Očital je ženi ljubimka* nje z drugimi in pričel jo je strastno sovra* žiH. Žena je večkrat zbežala k svojim rodi* teljem, vedn-o pa jo je Tot pregovoril, da e je vrnila k njemu. V nedeljo 72. avgusta sfa odšla zakon* ca zjutraj skupno k maši v Dolnio Lenda« vo. Opoldne sta se vrnila, po obedu pa sta sc zoret sprla in razšla. Zvečer se jc vrnila »da žena domov legla v postelj. Krna* lu nato se je vrnil tudi mož in ponovila se je zopet stara pesem. Žena je očitala možu, da sta on in njegova mati kriva večnih pre* pirov, mož je krivdo zopet valil na ženo. Nenadoma pa jc mož planil nad ženo. Za* grabil je nož in ga porinil ženi v vrat. Nato ji je ves pobesnel zadal še dvanajst sunkov in jo strahovito razmesaril. Obležala je mrtva. Po storjenem zločinu se je oblekel in odšel z materjo na orožniško postajo, kjer je javil svoj zločin. Za to krvavo dejanje se je Ladislav } Tot včeraj zagovarjal pred porotniki. Ker j govori samo madžarski, se je razprava vrši* i la s tolmačem. Tot se je zagovarjal, da je svojo ženo umoril v zmedenosti. Srxin» iz« vedenca sta tudi ugotovila, da je ob dol že* nec svojo žrtev začel obdelavati z nožem v postelji, in ji potem, ko mu je skušala uteei, na begu prerezal hrbet. Smrt je radi izkrvavljenja nastopila takoj. Včeraj so bile zaslišane razne priče, med temi mati obtoženca, ki je skušala svo* jega sina razbremeniti in je dokazovala, da se mu večkrat meša, ker je nekoč padel i drevesa. Razprava je trajala do 20., na I>redlog državnega pravnika pa je bila pre* ožena na prihodu:_ porotno zasedanje. Obtoženca bodo namreč preiskali psihijatri, če je duševno normalen, obenem pa bo so* dišče zaslišalo ic nekatere r>riče, tako neko ciganko, ki je baje varila T>tovi ljubezen« sko pijačo za moža. Odlikovanja v vojski in mornarici Na predlog vojnega ministra so bili z ukazom Nj. Vel. kralja odlikovani: Z redom Belega orla 4. stopnje gene-raUtabni podpolkovnik Vilim Klobučar, z redom sv. Save 3. stopnje: polkovnik Vladimir J e m r i č, z redom sv. Save 4. stopnje: polkovnik dr. Viktor Moravec, dr. Ervin Martinis in dr. Martin R i * der, podpolkovnik Oto Klobučar, ma* jor dr. Svetosiav V a 1 e n t a in vojni du* hovnik kapetan I. ki. Alojzij D e j a k. Z redom sv. Save 5. stopnje: podpolkovniki Janko Č a 1 i č, Josip P a j k e r, Dragotin Ruinier, Karl BI a h a, Alfonz Z e r j a v, Pavel Pa j k, Josip S t r e k e 1, Ernest B a 1 d a s, Radovan Drenove c, Josip Pretnar, Oton Böhm, Vilko Fuks, Marija Prebeg, Milan N a p r t, Josip Brezinšek ter majorja Fran jo Sinkovič in Ivan Rupnik; z zlato kolajno za vestno službovanje: kapetani I. ki. Konrad Breznik, Ivan Koprive c, Josip U d i r, Albin O m a * h e n, Josip H u d i n a, Jakob Koronšak, Jurij Pregled, Anton Dobri, Avgust Ferjančič, Franc P i n t a r, Ivan A j * zori, Venčeslav Čimer, Vilko H o h * n j e c, Franc K o 1 m a n, Rupert V o 1 f in Ferdinand Po lak; kapetani II. klase: Milko V i z j a k, Franc Remec, Ivan Jane, Josip T i 1 j a k, Ivan Bukov n i k, Ivan F i s t e r in Lovro Vrečko, poročniki Lovro Vodušek, M. S z a n g e r, Anton P i n t a r, Ivan Rakuščak, Fra-njo Blažek In Josip Je! a k; podporočniki Božidar O k o r n, Ivan Kožar, Josip Vičič, Fran Jorg a. Metod Mohor in Radoslav Vodlak. V mornarici so odlikovani z zlato kolajno za vestno službovanje: poročnik vojnega broda I. klase Josip A h 1 i n, poročnik vojnega broda 2. klase Zdenko Papež, strokovni poročniki Viktor Hol-m a n, Vinko P a p u c in Ivan F r a s, mor-narsko-tehnični kapetani T. klase Fran D o-brila, Peter Puh ar in Fran Tinti; tehnični poslovodja 2. klase Ivan Stebla], tehnični poslovodja 3. klase Josip Trapan in kontraktualni uradnik Anton Lind. Sokol Sokol I. ▼ Ljubljani. Družabni večer v soboto 25. t. m. kot običajno. — V nedeljo ob ugodnem vremenu skupni društveni izlet podobno kot preteklo nedeljo. Odhod s Tabora točno ob 12.30, od Dolenjskega mostu ob 12.45. Odtod skupina za daljšim izletom preko Golovca — Orle — Laverca, druga skupina naravnost po krajši poti ob Dolenjski cesti na Laverco. Tu kampiranje 1 km pred Laverco v gozdu v bližini ceste. Odhod z vlakom ob 13.10, povratek peš ob pol 7. zvečer. Godba spremlja izletnike od Dolenjskega mostu dalje. Pridi v lepo jesensko naravo mlado in staro! — Prireditveni odsek. Svečanosti v štipu, katere smo že omenili v »Slov. Narodu^: in ki bi se morale vršiti 26. t. m., so preložene na nedoločen čas. Nova sokolska društva. V zadnjih mesecih, posebno po praškem zletu, se je ustanovilo v naši državi zopet več novih sokolskih društev. Ta činfenica dokazuje, da pridobiva naše ^nkolstvo vedno novih po-bornikov za sokolsko idejo. Uspehi so razveseljivi posebno v krajih izven Slovenije. Zanimivo je, da se tam navdušuje in deluje za sokolsko stvar tudi katoliško narodno duhovništvo, ki požrtvovalno siri sokolsko idejo. Tako je n. pr. pri novo ustanovljenem društvu v Cepinu v osiješki župi tehnični načelnik katoliški duhovnik. niča KOLEDAR Danes: Četrtek, 23. septembra 1926: katoličani: Tekla; pravoslavni: 11. septembra, Teodora; muslimani: 15. ret)i-ul-evela 1345; Židje; 15. tišrl 56S7. Jutri: Petek, 24. septembra 1926; katoličani: Gerard in Marija; pravoslavni: 12. septembra, Avtonom; raus!.-a:ü: 16. rebi-ul-evda 1345; židje: 16. tišri 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica- «Mlada kri : Ljubljanski dvor: «Charleyeva tetka-»: Kino Ideal: «Strah pred zakonom*. DEŽURNE LEKARNE. Danes; Trnkocy, Mestni trg; Ramor Miklošičeva cesta. Jutri: Bohinc, Rimska c., Levstek, Res-ljeva c, Solnce zaide danes ob 17.58, vzide jutri ob 5.48 ter zaide ob 17.56. Mesec vzide danes ob 19.18. zaide jutri ob 7.26 ter vzide ob 19.47. Sport Hazena Ilirija - Primorje V nedeljo 26. t. m. točno ob 11. se vrši prvenstvena tekma prvih hazenskih družin Ilirije in Primorja, ki bo pomenila prvo sen* zacijo letošnje športne jeseni. V predtekmi nastopi druga družina Primorja proti sim= patičnim gostom, mladi hazenski družini «Edinosti» iz Kamnika. Abc tekmi bosta na sijajno renoviranem igrišču Atene v Tivo* liju. Prvenstvena tekma med Ilirijo in Pri« morjem obeta najboljši hazenski šport. Znano je, da sta si družini po igri v polju ravnopravni. Družina Ilirje goji hazenski šport že pet let in ga je prva propagirala v Sloveniji. Dosegla je i lepe uspehe proti domačim in tujim družinam. Je hitra ter razpolaga z izredno štirimi strelkami v na* padu. Sedanja družina Primorja ie mnogo mlajša in nastopa šele eno leto. Vendar sc je marljivemu treningu posrečilo, da je dru* žina izvojevala spomladi in tekom poletja številne zmage, predvsem na gostovanjih iz* ven Ljubljane. Družina igra prav prijetno hazeno in se odlikuje po fair igri in z lepo. skoro preobilno kombinacijo. Razume se, da bo tekma privabila šte* vilne pristaše obeh klubov, da podprejo svo* je hazenasice v dvoboju, ki naj bo prava športna tekma znanja, sposobnosti !n — sreče na zelenem polju. Hazena Ilirija - Atena 7 : 4 (3 : 1). Propagandna mladinska tekma. Včeraj se je \-rsiIa na lepo preurejenem igrišču Atene v Tivoliju mladinska pokalna tekma med družinama Atene in Ilirije. Tck» ma je bila ena najlepših, naravnost propa« gandnih hazenskih ig-er, kar smo jih videli do sedaj. Ilirija je zmagala zasluženo nad Ateno v razmerju 7 : 4 (5 : 1). Prvi polčas je potekla igra v znamenju premoči Ilirije, ki je prešla s čestimi prav lepo izpeljanimi kombinacijami vedno pred gol Atene, a je imel njen napad precejšnjo j smolo v streljanju. Atena si jc v drugem polčasu znatno opomogla in je precej časa ogrožala ilirijansko svetišče, v finalu pa je zopet prevladovala Ilirija. Zmagovalna družina Ilirije je imela najboljše moči v na* padu, kjer je briljirala PrivSkova s svojimi razantnimi streli, izvrstno se je tudi obnesla Kochova II. v krilski vrsti. Pri Ateni sta bili izvrstni Saplova v golu ter Svetinova v obrambi. Lepi in elegantni tekmi je prisost* vovalo okoli 100 gledalcev, sodil pa je zelo dobro g. Vončina. — l£ sekcije Z N. S. (Službeno.) Da> nes ob 20.30 redna tedenska seja v kavarni «Evropa». — Tajnik. — Boksmatch Dempsey proti Tuneyju. Danes se spopadeta v boksarskem krogu za ponosni naslov svetovnega prvaka v boksu težke kategorije dosedanji prvak Jaek Dempsey in Gene Tunev, ki je Dcmpseva izzval. Ta mateh se vrši v Filadelfiji. Tcx Kickard, aranžer prireditve, računa na en miljon dolarjev dohodkov. Dempsey prejme brez ozira na izid borbe 450.000 dolarjev, Tunev pa 130.000 dolarje\. 10 odstotkov prejme vodstvo prireditve, ostanek pa zma= govalec. V stadionu je prostora za 150.000 oseb. Cene sedežem varirajo od 5—50 do* larjev (300—3000 Din!). Prodanih je že nad 100.000 sedežev, med temi več tisoč po 50 dolarjev. Maurice Boue: 15 Ivnost Roman. i 44 — Kaj pa je to-le? vpraša Durov in pokaže na zvitek pergamentov, ki ga je Noisy jel razvezovati. — Memoarji, odvrne slikar, prele-tevši z enim pogledom drobno popisane liste. — Podpisani? vpraša Morlon. — Da, podpisanf: grofica de Ker-berve. Napis pa se glasi: »Povest mojega življenja«... — Skrivnost »Črne žene«! krikne Morlon. Končno smo vendar dospeli do jedra zagonetke! — Daj. prečitaj, veli Duroy nestrpno. — Po težkih nesrečah, ki so me zadele, sem odšla v samoto, jame citati Noisy. Prebivam v preprosti hiši na obali... — Ali se vama ne zdi, ga prekine Morlon, da bi bilo umestneje odložiti čitanje na pozneje? Utrujeni smo že dodobra in bi bilo prav, da gremo h počitku. — Stvar res ni tako nujna, pritrdi Duroy. Pojdimo spat, jutri pa odnesemo zaboj seboj in prečita«no doma grofičin dnevnik. — Nemara bi bilo dobro obvestiti oblastva, prirxmrai slikar. — Škodovalo ne bi, odvrne Duroy. Saj ne vemo, kaj nas še Čaka v bližnji bodočnosti. Previdnost je mati modrosti. — A vendar ... skuša ugovarjati Morlon. Duroy se nasmehne. — Vem, kaj misliš, ga potraplja prijateljsko po ramah. Hoče se ti odigrati vlogo detektiva do konca. Cuj torej moj predlog: Tukajšnji prefekt je dober moj znanec in prijatelj še izza šolskih klopi. Poslednjič sva se se videla, ko sem se vrnil iz Rusije. Njemu bom zaupal našo zadevo, njegov nasvet nam ne more škodovati, njegova pomoč pa nam utegne postati potrebna. — Misel ni slaba, prikima Noisy. Morlon ne ugovarja več. — Da ne izgubimo po nepotrebnem časa, bi jaz svetoval: vidva se jutri vrneta v Morgat. laz pa se odpeljem v Brest, kjer ostanem kvečjemu nekaj ur. Nato vaju brzojavno obvestim o mojem povratku. — Pričakovala te bova pri čitanju memoarov »Črne žene«, se zasmeje Morlon. — Prav; ko bosta prečitala. bosta pa meni na kratko ponovila njihovo vsebino. Meni ni dosti do čitanja, in če bi ne šlo za razkritje velike skrivnosti, bi me poznavanje vsebine toli obsežnega manuskripta niti najmanj ne mikalo... V tem trenutku se dvigne v pojemajočo noč petelinski kikeriki. — Jutro se bliža, zamrmra utrujeno Noisy. — Požurimo se torej v posteljo! pozove Morlon. Kmalu bodo začeli peti vsi vaški petelini in potem se mirne vesti lahko odpovemo spancu. Prijatelji so izpraznili kozarce in se zleknili na postelji in v naslanjač, Noisy pa si je položil pod vzglavje tajinstveni zabojček z dragoceno vsebino. — Umetnikom, se je pošalil Morlon, je že tako namenjeno, da spe na bogastvu kakor kralji na ognjenikih. Enim kakor drugim pa je lastna tista brez-skrbnost, ki je skupna bedakom in modrijanom. Ko se je Noisy zbudil, je molčal o svojem prelestnem snu. Sanjalo se mu je, da plove na tisočbarvnih valovili in da ga vodi boginja Fortuna. A čudno; boginja ni imela zastrtega obraza, njeno lice je sijalo od sreče in veselja in bilo je na las slično dražestnemu obrazu Hu-gete. Opoldne so prijatelji ostavili Pen-march. Duroy je odplul proti Brestu. Noisy in Morlon pa sta se vrnila v Morgat Potovala sta preko Pont-1' Abbčja. ko se je naenkrat vlila čez polje ploha. — Poiščiva si kako zavetje! predlaga Morlon. V dalji sta zagledala samotno hišico Bila je ribiška koča. Imela sta srečo, da sta se sporazumela z ribičem. Ime mu je bilo Nedelec — dokaj običajno bre-tanjsko ime ter pomeni Božič — in je razumel francoščino. — Vračala sva se preko Pont-1'Abbe-ja v Morgat. jame pripovedovati Noisy, ko naju je zalotil dež. — Storila bi bila bolje da sta si najela čoln. — Prav imate, toda kje ga naj dobiva? — Če utegneta počakati par ur, povzame ribič, vaju prepeljem sam. Imam danes opravka v Croizonu, pa vaju lahko vzamem seboj. — Ali se smeva zanesti na vašo barko? — Brez skrbi, gospod! Moja barka je najboljša v deželi. — In ne bo vreme nagajalo? — Kaže. da ne. Veter je ugoden in nas bo gnal naravnost proti Morgatu. — Pravite, da greste v Croizon? — Da, nesem na prodaj ribe, ki sem jih danes nalovil. — Velja torej. Midva greva z vami. Nedelec ponudi gostoma čašo sadjevca. Prijatelja si zapalita cigare in Čakata, da preneha dež. Ni jima bilo treba dolgo čakati. Nevihta se je kmalu polegla in ribič je jel pripravljati svoj čoln. Ko je bilo vse v redu, pokliče Noisyja in Morlona in vsi trije se vkrcajo na »Ben Prgat«. % Čoln je odplul. Vožnja je tekla brez sleherne nezgode. Toda noč je že legala na zemljo, ko so zagledali v dalji Morgat. Tedaj se je jelo morje vznemirjati. Nedelec jima predlaga, naj se izkrcata pri »Kozjem rtiču«, ki je njemu dobro poznan. Prijatelja sprejmeta njegov nasvet. Ne brez težkoč spiezata na suho in odslovita Nedeleca z bogatim plačilom. Bilo je že temno in sta jedva slutila, v kateri smeri leži Morgat. Nista še storila dvajset korakov, ko se odnekod zabliska. — Kaj je to? vpraša Morlon vznemirjen. — Nekdo je streljal... — Na naju? — Da. Krogla se je odbila od zaboja. In Noisy pokaže na zaboj, kjer je naboj ostavil sled. V tem trenutku se vnovič posveti in zamolkel pok odjekne v gluho noč. — Na tla! zavpije Morlon. Prijatelja sta v hipu na zemlji. — Vidiš, šepne Morlon in pokaže na dim, ki se je dvigal z obale, strel je bi' oddan iz nekega čolna. Skrijva se in počakaj va ! Vse je bilo tiho. Naenkrat se pojavi ob obali nedoločen obris človeškega telesa. — Pozor! zašepeče Morlon in nameri karabinko. Sovražnik se bliža! Neznani napadalec se je v resnici nameril proti njima. — Pst! sikne Morlon. Zločinec gotovo misli, da naju je zadel. dnevne ves*. ; Ljubljani.*: nt 23. septembra , — Iz diplomatske službe. Za tajnika v zunanjem ministrstvu je imenovan dosedanji konzul v Newyorku Dragomir S t a n o- j evi£ — Odlikovanje. Z redom Sv. Sa/e V. razreda je odlikovan z ukazom z dne 28. avgusta g. Ivan Arko, tajnik posojilnice v Ribnici na Dolenjskem, z zlato kolajno za državljanske zasluge pa Hennk biseri, upravitelj veleposestva Št. Tanž - Bistrica pri Mariboru. — Iz šumarske službe, Upokojen je z. Emil Vavra, sumar II. kategorije in srezki rcie-renr pri srezkem nogi:, varstvu v Visokem. —v Prostovoljni prispevki za poplav-Ijencc. Narodni odbor Rdečega križa je zbral doslej 6,707.836.*27 Din prostovoljnih prispevkov za poplavljence. Poleg tega ima v glavni blagajni se okrog 400 tisoč Din nerazdeljenih prispevkov tako. da dobe p>- plavljenci samo od Rdečega križa nad 7 milijonov Diu podpore. —• Podpora kmetovalcem in obrtnikom. ;V poljedelskem ministrstvu zbirajo podatke o siromašnih kmetih in obrtnikih, ki so potrebni državne podooi odi oro jim bo dala država iz sedanjega kola državne razredne loterije, in sicer koncem novembra. — Reorganizacija poljedelskega ministrstva. Kakor poročajo beogradski isti, pripravlja ministrstvo za poljedelstvo obsežno reorganizacijo svojega področja. Direkcija vod je že preurejena, sedaj pa pridejo na vrsto ostali oddelki Z novo uredbo se bo, kakor se zatrjuje, povečal ^iidi delokrog srezkih in oblastnih ekonomov. Uredba bo stopila v veljavo, čim jo odobri ministrski svet. — Konferenca univerzalne pedagoške unije. Te dni se je vršila v Lozani tridnevna konferenca univerzalne pedagoške unije, k! se je bavila predvsem s vprašajem ljudskih visokih šol. Našo državo Je zastopal dr. Dragoljub Petrovič, ravnatelj učiteljišča v Jag^odinl. — Obletnica Slomškovi ur: Jutri, tfne 24. septembra preteče 64 let, odkar je legel v grob prvi mariborski škof dr. Anton Martin Slomšek, ki je prenesel sedež lavantinske Škofije v Maribor. V Mariboru je uvedena akcija, da se velfkemu škofu, narodnemu probuditelju in pedagogu postavi v Mariboru čim prej primeren spomenik. — Poziv francoskim štipendistom. Akademiki ljubljanske univerze, ki so dobili štipendije francoske vlade, se pozivajo, naj se še enkrat zglase na rektoratu. — Pričetek jeseni. Danes ie prvi jesenski dan Ui nastopi takozvani ekvinok-cij, t. j. enakost dneva in noči (12 ur dan 12 ur noč). — Pokončavanje vran in miši. Poroča se nam: Okrajna glavarstva so izdala pred kratkim odredbo, da se imajo vrane za-sirupljevati, ker uničujejo poljske pridelke. To je na mestu. Po Gorenjskem — v kranjskem okraju in ljubljanski okolici — preganjajo zdaj s strupom tudi poljske miši; namesto da bi strup potresali v mišje luknje, pa potresajo na vrhu (okrog lukenj). S tem pa škodujejo več jerebicam in drugI perjadi, ki hodi po žitu in za-uživa zastrupljene zrne, kakor pa mišim. Tako brezmiselno ravnanje s strupom je vse obsodbe vredno. — Stanje bomikov v Sloveniji. Po uradnih statističnih podatkih je znašalo število bolnikov v vseh javnih bolnicah Slovenije 4 septembra 2913. V splošni bolnici v Ljubljani so bili 504, v bolnici za ženske bolezni 119, v bolnici za duševne bolezni 261, v blaznici-hiratnici 227, v bol-nci za duševne bolezni na Studencu pa 419. Ljubljani sledi po številu bolnikov Maribor, kjer je bilo v splošni bolnici 276 bolnikov. — Učenci meščanskih šol dobe «čin» dijakov. Ministrstvo za prosveto je te dni izdalo odlok, da morajo šolska vodstva meščanskih in dvorazrednih trgovskih šol izdati svojim učencem dijaške knjižice, kakor so predpisane za dijake gimnazij in realk. Tako bodo torej rudi učenci meščanskih šol *povišani» v čin dijakov. — Naučno potovanje dunajskih tehnikov po Jugoslaviji. Te dni prispe preko Maribora v Jugoslavijo večja skupina slušateljev dunajske tehnične visoke šole, ki priredi poučno ekskurzijo po naši državi izletniki si bodo ogledali vse večje tehnične naprave, zlasti v večjih mestih ter ostanejo več dni v Dalmaciji, kjer bodo ■sledovali pristaniške in druge pomorske naprave. — Hranilna in podporna zadruga privatnih nameščencev. Centralni sekretarijat Saveza privatnih nameščencev izdeluje pravila za ustanovitev hranilne in podporne zadruge privatnih nameščencev Poleg dovoljevanja posojil na menice in proti vknjižbi ter sprejemanju hranilnih vlog bo -adruga podpirala vse druge gospodarske r-anizacije privatnih nameščencev Pravi-la zadruge bode te dni razposlana vsem krajevnim organizacijam ter se bo koncem oktobra vršila ustanovna skupščina Nedavno so si v okvirju Jugoslov novinarskega udruženja osnovali podrobno pod-oorno zaurugo tudi novinarji Zadruga je že registrirana pod imenom »Novinarska zadruga z o z.* in bo začela v najkrajšem .asu delovati.* . — Nenadna smrt. Včeraj opoldne je v restavracij na kolodvoru Zidani most nemudoma preminul trgovec Dragem Ja- nbijevič iz Ruma. Zadela ga je kap ravno, ko je plačilnemu natakarju Lovreru verčniku plačal kosilo. Njegovo truplo so repeljali v mrtvašnico v Loko pn Zidanem mostu _ , 0 _ Koroški dan * Celju V soboto dne 9^ Stobra, na predvečer šeste obletnice koro- kega plebiscita, priredi JugoslovenskaiMa-Hca * Celju veliko spominsko slavnost v ornja prostorih Narodnega doma^Na programu je nagovor predsednika, godba, pe*- e ^lednlišTra predstava !n deklamaeije. Fo sporedu prosta zabava. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. V nedeljo, dne IG. oktobra dopoldne se bo vršil v Celju cvetlični dan. Ostala drušUa se naprošajo, da bi ta dva dneva ne prirejala drugih prireditev. — Iz Tržiča. Na obrtno-uadaljevalni šoli v Tržiču prične redni pouk za šolsko leto 1926—1927 v nedeljo, dne M. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne. Vpisovanje vajencev bo v ponedeljek dne 27. sentembra v pisarni ravnateljstva meščanske šole od 4. do 8. ure zvečer. Vajenci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, delavsko knjižico in vpisnino SO Din za celo leto. Kot učna dneva sta določena nedelja od 9. do 13 in ponedeljek od 3. do 9. zvečer. Strokovno risanje se bo tudi letos poučevalo v Štirih oddelkih, to je, za krojače in šivilje, za čevljarje, za kovinarje in mizarje ter splošno risanje. Za risanje se oglase lahko tudi r^močniki, ki plačajo za celo leto 50 Din in dobe vse potrebščine v šoli. Zanimanje za te stroko vne tečaje risanja je veliko, zato poživlja podpisani vse, da se pravočasno zglasč, dokler je se kaj rrostora. Da odtegne vajence pogubnim vplivom ulice, je sklenil odbor uvesti za to šolsko leto na predlog g. Primožiča relativno obvezno petje za vse one vajence in vajenke, ki imajo posluh. S tem hoče doseči, da morejo vajenci sami ob slovesnih prilikah nastopiti z ubranim petjem, da spoznajo slovenske pesmi in da si pridobe vsaj malo srčne kulture. Istočasno z vpisovanjem bo tudi preizkušnja posluha. Vodstvo obrfno-nadal jevalne Sole. — Pozor lovci In strelci! V sredo dne 29. t m. ob 8. uri zvečer se vrši v steklenem salonu glavnega kolodvora v Ljubi Jani ustanovni občni zbor «Strelske družine v Ljubljani* Strelske družine imajo namen, z vzgojo spretnih in sposobnih strelcev ojačiti državno brambo. Je to močna organizacija predvojne Srbije, ki je mnogo pripomogla k slavnim zmagam srbskega orožja Na mestu je, da ona tudi pri nas požene svoje korenine globoko v narod in srca vseh, ki ljubijo to državo Ker je dobre strelce v prvi vrsti Iskati v lovskih krogih, je le naravno, da strelsko organizacijo naslonimo na cSlovensko lovsko društvo* in njene podružnice Zato vabim vse lovce in strelce brez razlike narodnosti in politične opredeljenosti, da pristopijo k «Strelski druzini»! Ljubljana, dne 20 septembra 1926 Dr Ivan LovrenčlČ. predsednik »Slovenskega lovskega društva* — Visoke najemnine v zagrebških m es t ni h hišah. Zagrebški občinski svet je te dni razpravljal o določitvi najemnine za stanovanja v novih mestnih hišah. Sti-risobno stanovanje v Vodnikovi ulici bo stalo mesečno 3000 Din, 3 sobno 2500, dvosobno 1800 in enosobno na dvorišču 700 Din V ostalih mestnih hišah, ki so bliže sredine mesta, se povišajo te najemnine še za 10% Kljub tem visokim cenam pa je za 30 stanovanj nad 200 reflektantov — Rudarska stavka v hrvatskem Zagonu. V malih hrvatskih, rudnikih v Zagorju traja že tri mesece rudarska stavka. Rudarji so zahtevali povišanje mezd, kar pa so podjetniki odklonili Radi tega so rudarji proglasili stavko. Te dni so se vršila pri rudarskem poglavarstvu v Zagrebu ponovna pogajanja, ki pa so potekla brezuspešno. Rudarji zaslužijo pri osem-urnem delu dnevno jedva 24.75 dinarjev in zahtevajo povišanje na 30 25 Din Stavku-jočim so se sedaj pridružili še rudarji v premogokopu v Kontščini in Zlatarski Bistrici, tako da stavka v celem 130Ö rudarjev. —\\ VI. izlet Loietnosmo-zsodo vinskega društva se bo vršil ob lepem vremenu v nedeljo dne 26. t. m. pod vodstvom monsigno-ra V. Steske. Sestanek ob 6. na ^glavnem kolodvoru. Cilj vožnje Mokronog. Ogled Žalostne gore (Jelovškove freske, Metzin-gerjeve slike). Št. Ruperta (znamenita gotska cerkev iz leta 1482—1497. Wolfova slika itd.) in Vesele gore (Metzingerjeve in VVergantove slike, Tuškove freske). Obed v Mokronogu. Vrnitev v Ljubljano z večernim vlakom. — No v o meščan i i a okohčani. Prebivalci, ki hočejo še v letošnjem letu dobivati iz elektrarne tok, nai se nemudoma prijavijo obratnemu vodstvu za instalacijo, ker poteče koncem meseca prijavni rok. Kasnejših prijav bi elektrarna ne mogla več upoštevat? letošnje leto. Tudi opozarja elektrarna prebivalce, da izvršuje nove instalacije in popravlja po obratnih določilih izključno le elektrarna po svoiih organih in da vsakomur, ki bi si samola>tno ali pa po drugem kakor elektrarniškem osobju instaliral razsvetljavo, brezobzirna ustavi oddajo toka. Iz Ljubljane —lj Sprejem pri velikem županu. Jutri v petek veliki župan dr Baltič ne bo sprejemal strank —lj Srebrna poroka. Danes obhaja v krogu svojih prijateljev in znancev jubilej srebrne poroke g. Vojteh F o r t i č, obra-tovodja.- mestne elektrarne Našemu 25-Iet-nemu zvestemu naročniku in vrlemu na-prednjaku tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo, da bi doživel s svojo družico Še zlato in dijamanrno poroko. Na mnoga leta! —lj Kaj je z zgradbo deške osnovne šole v Tomanovi nlici? Pišejo nam: Zgradba tega poslopja v imenovani ulici je bila že pred desetimi leti projektirana, pa je ostala še do danes le na papirju! Med tem pa so nastale take razmere, da so n. pr. v šolskem poslopju na Cojzovi cesti natrpani otroci kar štirih šoj (II deška, pomožna nemška manjšinska in obrtna nadaljevalna) Ker se vrsti pouk skoro neprestano, se šolski prostori ne morelo nikdar temetiito prezračiti Je-li to skrb za higijeno? O tem naj se zmenita mestni fizükat In naš prosvetni oddelek. —lj Hodniki v Gradišču so potrebni poprave, zlasti oni od Kavčičeve pekarne do Rimske ceste in v Hilšerjevi ulici Isto velja za Čevljarsko ulico in Turjaški trg. Kamnrte plošče so izrabljene in trotoar po nekod udrt, zato bi ga bilo treba zravnati odn. z novimi ploščami nadomestiti. —lj Začetek šolskega leta na Gremi-jalni trgovski šoli v Ljubljani se vrši dne 4. oktobra t. L ob 2. ur? popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglasijo točno ob določeni uri na Ledmi. Pouk se bo vtsu" ob ponderjkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v veži šole na Ledini. —lj Zmajev steg skavtov v LJubljani ima svojo skupščino dne 25 t m. ob 17. na realki Udeležba za skavte obvezna. Stariši in prijatelji pokreta najvljudneje vabljeni. —Ij Francoski krožek opozarja na pla katc, iz katerih so razvidni podatki o pri-četku pouka S72/n —lj Lepota telesa in gracija gibov nista vsakomur prirojeni. Zanesljivo se pa pridobita z doslednim vežbanjem. O tem se prepriča lahko vsakdo, kdor obiskuje tečaje švedske gimnastike TKD «Atene» — Tovariši Vin J) razreda h drž. gimnazije v Ljubljani, ki so maturirali leta 1921„ se vabijo, da se udeleže neoficijelne-ga sestanka (ob priliki petletnice), ki se bo vršil v soboto dne 25. t. m. ob 20. uri v restavraciji BeJIevue v Šiški. —lj Izgubljeno. Na poti od univerze skozi Zvezdo, Šelenburgovo ulico, Aleksandrovo cesto do novega parka je bilo izgubljeno odhod no spričevalo iz tukajšnje univerze z dne 20. t. m. 1926. št. 224. Ker se listina nujno potrebuje, se najditelj naproša. d3 jo odda nri vratariu na univerzi. —lj Ponovno opozarjamo člane «Edinosti* na današnji članski sestanek, ki je zvezan s predavanjem. Pridite točno in sigurno v^ll —lj Najnovejše bluze. Kristoflc-Bažar. Strašno razdejanje na Florida nudi sliko razdejanja, bede in nesreče. —Nove podrobnosti o divjanju orkana« Obseg strahovite katastrofe še ni znan, iz Celja —c Celjsko godbeno društvo je imelo v torek zvečer svoj redni občili zbor v Narodnem domu. Po poročilu predsednika šteje društvo danes 50 članov, med temi 18 izvršujočih. Društvo, ki je bilo pred vojno zelo agilno, je med vojno in po vojni spalo Le za kratko dobo se ga je po vojni posrečilo oživiti, po odhodu kapelni-ka Huba pa je delovanje zopet prenehalo. Inventar, ki reprezentira precejšno vrednost, je deloma v dobrem stanju, deloma pa je potreben popravila Po poročilih tajnika in blagajnika so se obravnavala pravila, ki se bodo pa vsled zastarelosti spremenila ter so bile vse spremembe od občnega zbora odobrene. Pri volitvah je bil predsednikom izvoljen g. Stante Pri slučajnostih je naznanil g. Jarh, da se je godbeno društvo «Ilirija» razdružilo in prešlo z vsemi člani m inventarjem v «Celj-sko godbeno društva. Želeti je, da bi celjska mestna občina, denarni zavodi in drugi vpoštev prihajajoči faktorji to društvo tudi gmotno podprli ter mu omogočili krepek razvoj. Saj je to društvo za naše mesto velike važnosti. —e Mestna javna ljudska knjižnica v Celju. Celjski občinski svet je stavil v letošnji proračun večji znesek za javno ljudsko knjižnico, ki se naj bi ustanovila pod okriljem mestne občine. Za izvedbo tega lepega načrta in za nadaljno vodstvo je izvolil občinski zastop poseben sosvet, ki je, kakor čujemo, na tem, da v kratkem času realizira sklep občinskega sveta. Za enkrat vladajo še težkoče glede primernih prostorov v magistratnem poslopju, ki se bodo pa dale pri dobri volji odstraniti —c Umrl je na Babnem pri Celju sin posestnika g. Alojz Mimik v 32: lern starosti. N. v m. p.! — Socialistični odbor za mariborsko oblast. V nedeljo ie bil na pokrajinski skupščini v Celju izvoljen sledeči odbor socialistične stranke za mariborsko oblast: Viktor Grčar šolski upravitelj v Mariboru. Viktor Eržen, urednik »Volksstimme« v Mariboru. Rezika Krištofova. šivilja v Mariboru. Alojzij Dolhar, skladiščnik v Celju, Franc Gabrijel, zasebni uradnik v Ptuju. Joško Borštner, zasedni uradnik v Gušta-nju revizorji: Andrej Bahun. skladiščnik v Mariboru, Josip Ozmec. vpokojeni skladiščnik v Mariboru, in Karel Jekl. prvovar-niškl delavec v Mariboru —c Sokolska akademija. Celjski Sokol priredi ö priliki proslave praznika narodnega uiedinjenja na predvečer dne 30. novembra v mestnem gledališču sokolsko akademijo Vsa druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. Iz Maribora —m Sveng2lijevi nastopi. Znani tele-pat Svengah se le nedavno vrnil z daljše turneje po inozemstvu m prireja sedaj v Maribora v Veliki dvorani produkcijske večere iz letepatije .in sugestije. Prvi nastop je imel sinoči Zanimivo je, da se je kljub temu, da je Sven-gali mariborski domačin in da je imel v Mariboru že nešteto produkcij, sinoči zopet nabralo toliko ljudi, da v razširjenih kavarniških lokalih niso dobili prostora. Občinstvo je z zanimanjem in napetostjo spremljalo interesantne poskuse iz telepatije in budne sugestije, ki so se vsi izborno posrečili, za kaT ie žel Sven-gali burno priznanje —m Zgradba mostu med Pobrežjem in meljskim predmestjem. 0 zgradbi mostu med Pobrežjem in meljskim predmestjem ae je že večkrat razpravljalo. Industrializacija m oljskega predmestja na eni in naraščanje pobreške občine na drugi strani povzročata vedno večjo potrebo po primerni prometni zvezi med obema deloma. Teren je na tem kraju še precej ugoden in bi zgradba mostu ne stala preveliko. Zadostoval bi lesen most, kakor je bil n. pr. stari dravski most. Pobrežani so sedaj malone odrezani od kolodvora in morajo delati velikanski ovinek čez državni most. Brez dvoma je, da bi vse zainteresirane okoliške občine, pa tudi večja podjetja rada prispevala h gradbenim stroškom. Bilo bi le želeti, da se ta akcija čim prej izvede. —m Širjenje škrlatioke v Mariboru. Za časa šolskih počitnic se je mestnemu fisi-katu posrečilo, da je popolnoma zatrl nalezljive bolezni. Čim pa so pričele šole, so se Slika kaže cvetoče svetovno kopališče Miami na Floridi, ki jc zdaj popolnoma uničeno Po straJiovitern razdejanju, ki ga je povzročil na polotoku Floridi orkan, grozi nesrečnemu prebivalstvu veliko pomanjkanje živil in pitne vode. To pomanjkanje lahko postane katastrofalno, ako ne pride pravočasno pomoč iz drugih ameriških krajev. Težko ranjeni prebivalci so našli zavetje v provizo-ričnih bolnicah. Nad 50.000 oseb je brez strehe. Ameriške oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo epidemije. Žrtve orkana pokopavajo v skupne grobove. Lekarstva dovažajo ameriški letald. Cele karavane avtobusov s pitno vodo, živili in obleko so se napotile iz raznih krajev Amerike na Florido. Vojno ministrstvo je mobiliziralo na Floridi vse mornarje-rezerviste. Velik, hoteli v Miami, zgrajeni na kolih, so se med orkanom gugali in večinoma porušili. Ogromni nebotičnik nekega novinarskega podjetja se je podrl do tal. Najnovejša poročila o katastrofi na Floridi prekašajo vsako pričakovanje. Število mrtvili neprestano narašča. Usoda Pensapoü in Mobile še ni znana, bati pa se je, da sta tudi tj dve mesti uničeni. V južnih ameriški!! državah vlada nepopisna panika. Iz Newyorka je odplul vladni parnik ki hiti prebivalcem Floride na pomoč z živili in lekarstvi. Po zadnjih poročilih znaša število mrtvih nad 2000. Vojaštvo in prostovoljci so noč in dan na nogah, da rešijo, kar se še. da rešiti. Novi mogočni valovi orkana so zadeli južno Alabano in Louisiano. Pri tem je trpelo največ mesto Penca-cola, pa tudi drugi kraji so težko prizadeti. Podrobnosti o nadaljnili katastrofah še niso znane. Prezident Coolidge jc izdal na ameriško javnost proglas, v katerem poziva prebivalstvo, naj začne zbirati prostovoljne prispevke v prid nesrečnim žrtvam katastrofe na Floridi. Gmotna škoda se ceni na 125 milijonov dolarjev. Angleški listi priobčtijejo obširna poročila o groznih učinkih orkana, ki je razdejal cvetoči mesti Palm-beach in Miami. Po mnenju angleških listov obseg katastrofe doslej niti približno ni znan. Najnovejša poročila pravijo, da je isti orkan zadel tudi mesta na zapadni obali Floride in da je morje poplavilo del severovzhodne obale Me-ksikanskega zaliva. Florida je še vedno odrezana od zunanjega sveta. Niti aeroplani. niti hidro-plani ne morejo na Floridi varno pristati. ker vihar še vedno divja. Vsa pristanišča so pod vodo. Poročila, ki so dospela v London v torek ponoči, opisujejo Florido kot žalostno sliko razdejanja, bede in nesreče. V razburkanih valovili ji ostalo več sto mrtvih, ki jih odnaša morje od obale. Vsi poljski pridelki so uničeni. Na tisoče hiš je v razvalinah. Vsa lesena poslopja v Miami so izginila. Orkan jih je enostavno odnesel. En nebotičnik se je nagnil za 70 stopinj, drugi IS nadstropni je bil tako poškodovan, da ga morajo takoj podreti V mestni park ob obali je vrgel orkan več jaht in ribiških čolnov. Vse naprave v pristanišču so uničene. Mestni šerif je zaprosil za nujno pošiljatev 500 krst V Holly-woodu in predmestju ni niti ene hiše, ki bi ne bila do tal razdejana. Orkan je iz-ruval s koreninami vred vse drevje na razdalji 3 milj. Neki ameriški letalec, ki je preletel nad vasjo Cleviston. poroča, da je ta vas popolnoma izumrla. Samo na strehi neke hiše je opazil par ljudi. Orkan je bil tako strahovit, da je upogibal debele železne traverze kakor trstje... Jez jezera Okelbrobee se je na mnogih krajih pretrgal. Voda je poplavila vso okolico. Utonilo je nad 100 oseb. Ceste proti West Palmbeachu so polne beguncev tako, da spominjajo na francoske ceste iz leta 1914. Prebivalci iščejo povsod svoje sorodnike, ki so se v splošnem kaosu izgubili. V Miami blodi po poplavljenih ulicah deca in kliče svoje roditelje, ki so večinoma poginili. Prebivalstvo Miame in drugih mest se hrani samo s kruhom in morsko vodo. Trupla nesrečnih žrtev elementarne katastrofe leže v nekem javnem poslopju, ki mu je orkan vsaj deloma prizane-sel. Tu se odigravajo strahotni prizori. Naval na poslopje je tako velik, da morajo miličniki vzdrževati red. Vsak hoče najti svoje sorodnike in tako oblegajo obupani prebivalci razdejanega mesta noč in dan dotično poslopje. Okolica razdejanih mest nudi sliko sodnega dne. Panika prebivalstva je nepopisna. »Times« poročajo o strahovitem orkanu na japonskem otoku OširrrL Po dosedanjih poročilih je zahteval orkan 3S Človeških žrtev. Število težko ranjenih znaša 40. Zgorelo je 70 hiš, 1200 hiš je orkan popolnoma porušil. 723 pa poškodoval. zopet pojavile. Zlasti je v Mariboru razširjena škrlatinka. Te dni so morali zapreli 1. in 5. razred v šoli v Cankarjevi ulici. Stariši bolezni navadno ne prijavljajo in pošiljajo ostale še neobolele otroke mirno naprej v šolo ter tako Sirijo bolezen. Mestni fizikat bo moral podvzeti zoper takt) postopanje strožje mere in krivce občutnejse kaznovati. Mariborske šole so skoraj vse brez izjeme prenapolnjene in lahko take nepazljivosti in malomarnosti povzročijo pravcato epidemijo. —ra Nori niestai auoškropiluik >topi v funkcijo. Spor med mestno občino in carinarnico radi carine na novi mestni avto-škropilnik se veduo ni rešen, škropilni!; se še vedno nahaja v carinskem skladišču, ker se carinarnica strogo drži predpisov i a ga noče izročiti pred rešitvijo prizivne vlogj mestne občine. Mesti: ; cbcina je eedaj skle- i nila, da plača zahtevano carino v znesku 100.000 Din In bo avtoŠkropilnik že te dni stopil v funkcijo. i svet Maribor, 23. septembra. Včeraj sc je vršila IX. redna 6eja mari* borskega občinskega sveta, na kateri so se resa vale važne tekoče zadeve. Uvodoma je poročal župan o nujnejših zadevah Ker upravni odbor iMestne hranilnice še ni pred* ložil velikemu županu v odobritev novih pravil, je bil sprejet sklep, da stori to mest* na občina, ako hranilnica sama tega ne iz« vrši tekom osmih l^i. Pravniki so se v po* sebni brzojavki zahvalili za gostoljuben sprejem o priliki izleta v Maribor Socijas listi so mterpelirali župana v raznih zade* v ah, o katerih je podal tuDan takoj odgo« vor Med drugim je pojasnil, da se je zgrad* ba mostne tehtnice na glavnem kolodvoru zavlekla, ker še železniška uprava ni rešila vloge glede svojeg-a prispevka Radi tlako« vanja Emspielerjeve ulice so se vršile že tri licitacije, vendar pa še dela vedno niso od* dana. V kratkem bo vršila četrta Učita* cija. Ker vojaški erar odklanja povišanje najemnine za vojašnice, jc občina vložila tožbo in se bo dne 4. oktobra vršila prva razprava. Vprašanje tovorninske daviuuc še ni rešeno, ker ministrstvo tozadevnega predloga ni odobrilo. Mesto odstopivšc;_»a občinskega svetnika g. Franceta je stopil v občinski svet g. Podicsaik. Nato so sledili referati posameznih ud* sekov. Gradbeni odsek je poročal o načrtih za regulacijo Tattenbachove ulice ter i'Itc v meljskem predmestju. Izdeluje se tum načrt za zgradbo mostu med Meljcm in Po* brežjem. Finančni odsek je poročal o raznih proš» njah za podporo, odpis davkov in drugih sličnih zadevah Zgradba Šolskega poslopja na desnem bregu Drave sc odlož?, ker okraj* ni zastop za svoj prispevek ni dobil pri* stanka pristojne oblasti. Uvedejo se po^a« janja z okoliškimi občinami in i>c bo o za* devi sklepalo na eni prihodnjih sej. Va prošnjo finančnega okrajnega rav* natcljstva, ki jc nastanjeno v občinski hiši na Slomškovem trgu. se podaljša najemnin* ska pogodba, ki poteče z 31. januar jem 1027. za dobo enega leta. toda le pod pocjnjcm. da državna uprava ne deložira nobene stran* ke v državni hiši. kt ie bila prvotno namenjena za te urade Ob 21. uri je župan zaključil iavno ^cio. nakar za i. Sadni kupci in razstavo! —g Gibanje cen v tr^oriiii na debelo. V avgustu jc padel totalni indeki cen na debelo od t-uö" na 1443, torej za -.*.' o<1ff. R.-i.-.en skupi:>- gradbenega materijala > Opažati povsod padec cen. PoljedH-ki pridelki >o se pocenili za 9 odstotkov, živina in mesni izdelki pa samo za 0.7 odst. Zelo se je pocenilo sadje in zelenjava, dočim >e je gradbeni materij* 1 podražil za 8 odstotkov. Spremembe kolonijalnesra blaj?a in industrijskih izdelkov fo neznatne. Od anu-arja do avgusta je i>.:del totalni indelÄ- o i 1596 na 1443 ali za L>.<5 odst. Nivo cen v avgustu ie bil najnižji, kar smo jih imeli zadnja Štiri leta. Preračunano na zlato pa ven« dar se niso dosegle cene nivoja, ki smo ga imeli »pomladi 1. 1924, predno je začel dinar skakati. Takrat je v.iriral naš zlat j indeks na \isini 120—122. Takratne cene v zlatu -o bile torej za okroglo 10 točk ah za 7.6 od-t. nižje kot v avgustu. —^ Agentura Narodne banke na SaŠaka. Oprava Narodne banke je poverila vodstvo svoje agenture na Sušaku Pr\ i hrvatski štedionici, podružnica Susak, ki je v ponedeljek 20. t. m. prevzela te posle. Doslej je vodil.; agenturo Banka in Stedionica za Pri-morje. Dnrga drama se je dokončala pred ! dunajsko sodnijo. 22 letni reducirani i>rrvatni uradnik Alojz Marek je hnel ifubavno razmerje z neko Marijo Fe-i)rik. Ta je od prijateljic zvedela, da je bil Marek pred par leti kaznovan radi poneverbe. Zato se je njena lju-i bežen ohladila in začela je iskati za-I menjave. Marek pa je bH zelo Ijubo-i sumen in večkrat je prišlo med njima j do burnih prizorov. 26. maja sta se le-j tos zopet sporekfa in Litibosumni Ma-I rek ie napadel dekleta z odprtim no-j ?em in ga težko ranil, tako da je še ; danes v življeniski nevarnosti. Pred J sodnijo se je Marek zagovarjal s silno i j razburjenostjo fn je odločno zanikal, da bi bil imel namen svojo ljubico j umoriti. Kljub temu je bil obsojen na 6 let težke ječe. X Senzaciionalen samomor. Na Dunaju je v ponedeljek popoldne skočila skozi okno svojega stanovanja na dvorišče 4° letna Johana Gessrnann, vdova po znanem krSčanskosocijaln&m voditelju in bivšem ministru dr. Gessmiannu. Obležala }e brez zavesti in se bori v bolnici s smrtjo. Vzrok obupnega dejanja ugledne in pre-mežne dame ni znan. Zabranjena knjiga pisatelja Barbussea. Notranje ministrstvo v Beogradu je zabra-nilo rarpečavanje in kupovanje knjige *Les v ,. ,................. .„................................... nosno pohabljene novorojenčke. V prvi ! Bourreäux< od francoskega pisatelja Henry vrsti naj bi zakon dovolil zastrupljati ; ia Barbussea. Knjigo je zadela prepoved ra slepe, gluhoneme in duševno bolne no-