Junij 1954 KOMU NAJ ZAUPAMO? Cilj letošnjejga imariJanškega leta, kot smo že ponovno poudarili, je zgraditi v nas NOVEGA ČLOVEKA, 'ki bo KRISTJAN v zasebnem in javnem življenju. Enako smo že naglasili, da moramo graditev NOVEGA ČLOVEKA v NAS SAMIH osloniti na našo, katoliško vero. 0 tem, kaj je vsebina maše vere, pa nas po svojih predstavnikih uči KATOLIŠKA CERKEV. Večini katoličanov se to zdi samo po sebi umevno. Srečavamo pa ljudi, ki so drugačnega mnenja. Ti zavračajo vse „POSREDNIKE” med Bogom in ljudmi in izjavljajo, da svoje zadeve najlaže in najbolje uredijo DIREKTNO / dohrim Bogom. Ti torej ne priznavajo Cebkve, papeža, škofov in duhovnikov. Ne moremo trditi, da bi vsi, ki tako mislijo, bili slabo misleči ljudje. Toda reči moramo, da so vsi ti v TEŽKI ZMOTI. V očitnem nasprotju so z evangelijem, na katerega se često sami neupravičeno sklicujejo. V nekaj, stavkih poglejmo, kako je s to zadevo. 1 človečeni Sin božji 'se je po 33 letih ču-dovitega zemeljisikega življenja vrnil v nebo. Na zemlji je zapustil «vaji nauk, ki pomeni začetek NOVE, SREČNEJŠE DOBE za vse človeštvo. Ta nauk so zvesto zapisali Njegovi' apostoli in ga nam podali v evangeljski knjigi. Po tej predragoceni, knjigi Jezus na nek način nadaljuje svoje bivanje med nami. Toda naš Gospod je storil še mnogo več! Mislil je na usodö svoje blagovesti, iki so jo zapisali apostoli. Ta blago vest je imela preti seboj ogromno poslanstvo: PRENOVITEV OBLIČJA ZEMLJE, POSVETITEV D US. To je silna zadeva, ki je Jezus ni mogel brez posebnih zagotovil prepustiti nestalnosti človeškega srca in slabosti človeškega razuma. Naš Gospod je vedel, kaj> mu je storiti! Vsaka iknjiga namreč potrebuje učitelja. Kako ibi evangeljska knjiga, ki obravnava najtežja vprašanja življenja, mogla ostati brez učitelja?! Kdo bi nam sicer pojasnjeval temnejša mesta iz evangelijev, ki potrebujejo posebne razloge? Kdo bi nam pomagal evangeljske resnice nanašati na vedno razvijajoče se razmere in čase? Morda vsakdo sam za sebe? Tako so mislili protestantje in vsi, ki zavračajo vse „posrednike” v odnosih z Bogom. A kakšno usodo je pri teh doživel Gospodov evangelij? — Žalostno! Razmrcvarili so ga, da je od njega malo ostalo. Danes poznamo dolgo vrsto protestantskih ločin, ki sv. pismo razlagajo na najrazličnejše ih cesto popolnoma nasprotujoče si načine. Tudi v tej; točki je imel prav pregovor: „Kolikor glav, toliko misli”. Toda RESNICA je SAMO ENA! Tudi PRAVILNA razlaga evangelijev je SAMO ENA! In samo PRAVILNA razlaga sv. pisma more božji blagovesti omogočiti vršitev njenega poslanstva. Kaj je torej storil naš Gospod? I aenil je vse potrebno, da do konca sveta zavaruje PRISTNOST svojega nauka. Kako je to dosegel, ko pa je imel in ima opraviti z ljudmi, ki so podvrženi človeškim slabostim? Ustvaril je vidno ORGANIZACIJO vernih, ji postavil POGLAVARJA in izbral njegove pomočnike. Ta organizacija, ki je najmočnejša, kar jih je kdaj videla zemlja, se imenuje KATOLIŠKA CERKEV, njen vidni poglavar se imenuje rimski PAPEŽ, katerega uradni pomočniki so ŠKOFJE in DUHOVNIKI. Papežu SAMEMU in SKUPNO s škofi je Kristus v VPRAŠANJIH VERE do konca sveta ZAGOTOVIL. POSEBNO POMOČ, da ne bodo učili NIČ ZMOTNEGA. Tako organizirani Cerkvi je Jezus poveril nadaljevanje svojega ODREŠILNEGA poslanstva, ki ga ta vrši v svoji učiteljski, posvečevalni in vladarski službi. To poslanstvo je naš Gospod apostolom in po njih Cerkvi poveril s temi besedami: „Pojdite po vsem svetu in učite vse narode, krščujte jib v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal. In jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” (Mt 28, 19—20). Se jasneje je Jezus izrazil svoje misli o Cerkvi prvaku apostolov, Petru: „Ti si Peter (kar pomeni sikala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva in karkoli’ boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.” (Mt 16, 17—20). peter je torej postal TEMELJNI KAMEN, na katerem počiva Cerkev. Zakaj Jezus ne govori o VEČ Cerkvah, nego o ENI SAMI, ki bo zmagoslavno kljubovala vsem sovražnim napadom. V besedah, kjer je go;vor o ključih Cerkve, Gospod Petru obljubi VRHOVNO OBLAST v CERKVI: „Vse, karkoli boš zavezal...” To pomeni, da bodo Petrova in njegovih "naslednikov dejanja v verskih vprašanjih dobila svoje potrjenje v nebesih. Iz navedenega vidimo, DA NE MOREMO BITI BOŽJI PRIJATELJI, ČE NE SPOŠTUJEMO CERKVE, PAPEŽA, ŠKOFOV in DUHOVNIKOV. Tem j,e Gospod rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje” (Lk 10, 16). In na drugem mestu je zapisana podobna obsodba: „Kdor pa Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan” (Mt 18, 17). * Komu bi sploh mogli še zaupati, ako ne Cerkvi?! Za njo stoji Bog sam! Podajrno se torej1 z otroško zaupnostjo v njeno naročje! Z njeno pomočjo se bomo dvignili v NOVE LJUDI, ljudi, kakršnih tako zelo potrebujejo današnji veliki časi. V-ko. Večkrat sem že slišal, da je kdo rekel o našem fantu v tujini: „Ali je zapravljivec ali je pa skopuh.” Zapravljivec se izgovarja, da človek ne sme hiti skop, skopuh pa nasprotno pravi, da se denar težko prisluži in da ga je treba prav porabiti. Oba imata prav, ne mislita pai nič na to, da je treba povsod neke mere. Bodi varčen, a bodi tudi dober, pomagaj drugim, ‘bodi gostoljuben. Sem in tja srečaš tipično podobo lakom-neža. Beda bližnjega ga nič ne gane. Nima sočutja. Lakomnost je običajno bolj greh priletnih ljudi. Bojijo se Le enega, da jim ne bi zmanjkalo, dokler bodo živi. Ko umrejo, se mnogokrat drugi prepirajo za njihov težko prigarani denar. Podobne vrste so tisti, ki so zaverovani v svoje posle. Popolnoma so se predali trgovini. Noč in dan delajo, samo zbirajo, samo znašajo in veseli so, če jim sijajno gre. Ob tem nimajo časa, da bi pomagali svojemu sosedu. Ne vidijo, da blizu njih vdova tež-ko živi. Če pa vidijo rojaka siromaka, bi radi njegovo revščino izkoristili, hoteč ga dobiti, da bi jim zaradi svoje revščine ceneje delal kot drugi. Ko bi taki ljudje odprli knjigo evange-jijev, bi našli v njej zapisane besede, ki jih Je Kristus povedal prav zanje: „Resnično, povem vam: Bogatin bo težko prišel v nebeško kraljestvo ...” (Mt 19, ^3). „Dajajte in se vam bo dalo; z mero, s ‘katero merite, bo tudi vam odmerjeno.” (Kk 6, 37). NAŠA LUČ Junij 1954 Binkoštna pesem Binkoštni dan je spomin na tisti dogodek v zgodovini, ko je prijel nad zbrane apostole v Jeruzalemu Bog Sveti Duh. Ob šumenju silnega vetra je prišel nadnje v podobi ognjenih jezikov. V moči Svetega Duha so apostoli vstali in začeli pogumno oznanjati nauk Kristusov. Sveti Duh je naredil, da je vsak narod slišal nauk boi ji v svojem jeziku. In krščenih je bilo tisti dan okoli 3000 duš. Zato so binkošti rojstni dan sv. Cerkve. So pa tudi praznik milosti, božjega nadnaravnega delovanja v dušah vsakega izmed nas. Zato preberimo binkoštno pesem slednico, ki se bere pri binkoštni službi božji. * Pridi, pridi, Sveti Duh, iz nebes na nas razlij svoje luči svetli sij! Pridi, Oče revežem, ki deliš darove vsem, pridi, srcem svetla luč. Tolažnik najboljši si, dušam našim ljubi gost, sladko jih poživljaš ti. V hudem trudu si nam mir, v vročem dnevu hladen vir in tolažba v žalosti. O ti Luč preblažena, daj, presvetli prav do dna srca svojih vernikov. Saj brez tvoje milosti človek poln je bednosti, vse mu more škoditi. Duši madeže izmij; kar je suho, spet zalij in ozdravi rane vse. Nagni, kar zdaj togo je, le ogrej, kar mrzlo je, vodi nje, ki so zašli. In sedmero vlij darov v duše svojih vernikov, ki vate trdno ujm j o. Za krepost plačilo daj, srečno smrt in sveti raj, v njem veselje vekomaj. Kdor išče bogastvo, se mu vedno zdi, da ga ima premalo. Ko pa postane zelo bogat, je to vir nesreče zanj in za druge. Kitajski pregovor. Zvonec Moj, stari oče je bil star 21 let, ko je prišel I nole Bogu. Ako bi bilo to nasilje, delajo starši svoj,itn otrokom krivico tudi tedaj, ko H jih vpišejo v šolo in zahtevajo od njih, da”l se oauče branja in računanja. Po vašem biL' jih morali pustiti, da odrastejo in potem sami svobodno odločijo, ali se 'bodo naučili abecedo in poštevanko ali ne.” Meznariča, ki se še ni pomirila, ga je znala še bolje zavrniti in je pristavila: „Kdo je pa moje otroke vprašal, ali hočejo izgubiti očeta, ko je moral mož na vojno?” „Bi bilo dobro, da bi imel ti tudi strah pred peklom in hudičem, da bi me drugič pustil pri miru.” Iz: Gregor Hribar, Pogovor v gostilni. VSI TRIJE SO SE ZMOTILI ... Morda ste že slišali, kaj se je zgodilo dvema zdravnikoma, ki sta na sprehodu zagledala človeka, ki je čudno mencaje hodil. „Paraliza”, pravi prvi. „Revma”, trdi drugi. „Pa'raliza, revma', paraliza, revma..” „Kaj se 'bova prerekala, vprašajva ga!” In ga pobarata, razloživši svoj spor. „Bolnik” je bil malo nervozen, ipa je vendar stvar lepo pojasnil, rekoč: „Vsi trije smo se zmotili, gospoda. Vi, ki ste mislili, da sem paralitičen, vi, ki pravite, da sem revmatičen, in jaz, ki me je začrvdčilo in sem mislil, da bo šla sapa od mene, pa.. ni bila sapa ...” (Kk. v Zb. Sv. Sl.) IZRAČUNAL JE ... Neki' statistik je izračunal, da, če bi si človek db 50. leta nikdar v življenju ne porezal' nohtov, bi mu zrasli v dolžino — 18 metrov. # Gospodinja prehodi sem in tja po stanovanju do 5 km dolgo :pot. Preji, ko kuhih nj|e niso bile 'tako majhne in praktično urejene kot sedaj, je prehodila do 12 km dolgo pot! Le tako Milica je pripovedovala Pepci in Francetu, ikako mali Joško noče več govoriti slovenski. Dokler mi začel hoditi v ‘šolo, j:e še govoril in še lepo. Zdaj' je težko z njim glede tega. „Kaj ‘bo rekla moja mama, če se še s svojim vnučkom ne ibo mogla pogovoriti!” France ji je odvrnil, da je bilo tudi pri Lojzki in Tinčku prav tako. „Otrok je razumen in se prav lahko navadi, če se hoče. Je pa kot vsak — malo len. Rajši bo povedal v tistem jeziku, ki ga večkrat sliši. To je namreč zanj; laže. Ni mu treba misliti, kako se po naše reče. Zato delaj tako: Z otrokom nikdar ne govori drugače kot slovenski. Tudi z možem, ki je Slovenec, govori samo slovenski, da bo otrok čul slovenske besede in si jih zapomnil, če otrok pove kaj bolj čudno po slovensko, se nikar ne smej. Lepo mu povej, kako se reče pravilno, in bo drugič znal pravilneje povedati. Nič zato! Dobro je, da ostalo pogumno pove po naše. Če večkrat reče isto tujko, mu povej, kako se beseda reče po naše. Praviš, da Jožko moče govoriti slovensko. PoVej mu — sedaj' že ni Več tako majhen, da ne bi razumel — da se doma v hiši in z mamo in atekom govori slovensko, v šoli in z drugimi ljudmi pa po njihovo. Ko bo začel s teboj' po tuje, ga ne smeš razumeti, četudi ga razumeš, zahtevaj, da SLADKO Je pri naši hiši miška majhna, miška sladkosneda. Sladkosnedka vse pretakne, naj bo lonček ali skleda. Nosek pomoli v omaro in kotičke vse pregleda, kje se skriva čokolada, kje skodelica je meda. In če sreča kje klobaso, že jo pridno nosi v usta, gloda, neprestano gloda, dokler cele ne pohrusta. ga naučiš pave slovenski. Ne stori mu tistega, kar bi rad, dokler ne pove vsaj nekaj po naše. V tem moraš vztrajati. Če se ukloniš, bo videl, da je vseeno, če govori po tuje in si ne bo dal potrebnega napora, da bi se naučil materinega jezika.” „Kaj: hočeš, brez truda ne gre,” je pristavila Pepca. „Tu gre za otrokovo dobro, saj bo znal' en jezik več in danes je tako dobro, če znaš veliko jezikov. V takih rečeh pa res ne smemo bitii premehki do otrok.” T. Otroško dušeslovje „Imam prijatelja, ki je prebral vrsto knjig o vzgoji otrok. Prepričan je, da mu bo to pri vzgoji veliko pomagalo. V knjigah je našel tudi o takozvanih vprašanjih, ki ne dovolijo negativnega odgovora'. N. pr.: „Jožek, kaj hočeš za večerjo: kašo ali krompir?” Jožek namreč ne mara ne krompirja ne kaše. Ali pa: „Kaj' boš sedajle najprej storil: ali boš pospravil igrače ali zložil' obleko?” Jožek ni nič ka j navdušen za red. Seveda je šlo tako dušeslovje tudi paglaV-cu v glavo. Tako sta si z očetom ogledovala bogato izložbo v trgovini z igračami. In Jožek je čisto nedolžno, kot zna tak petletni junak, vprašal: „Očka, kaj mi boš kupil: avto ali vlak?” (D. Anderson) S N E D K A Pa če mlckec kje zagleda, že ga naša miška pije. Ko omaro vso prekuka, v temno shrambo še zavije. Tam je smetana! Seveda že jo miška naša liže. Nosek ves je bel. In cmoka sladkosnedka na vse viže. Se slanino tam napade! Sladka, glej, oj, sladka paša! — Ali veste, da je Marko sladkosneda miška naša?! M. Golar TAM IZ NAŠIH KRAJEV V Jugoslaviji je stopil v promet nov sto-dinarski bankovec s .sliko lokomotive in državnega grba. — Na Goriško je prišla pomlad letos 14 dni kasneje kot običajno. — Na Slapu pri Tolminu je začel obratovati nov mlin, ki ibo lahko zmlel na đ'an do 150 q. - Mednarodne razstave umetniških fotografij! v Ljubljani se je udeležilo 217 fotografov iz 35 držav. Ljubitelje dobre kapljice je razveselila velika vinska razstava, ki ima namen spoznati svet s slovenskim vinom. Pred vojno so izvozili okrog 250 vagonov vina na leto iz. Slovenije. Lani je izvoz presegel 3500 vagonov. Na razstavi je bilo 586 različnih vinskih sort, od teh iz Slovenije 195 sort slovenskega vina. Kdor je imel denar, se ga je že lahko nasekal, kakršnega si je poželel. „Ljubljanski dnevnik” poroča 15. apr.: „Brežiški zdravstveni dom bo treba urediti ali pa zapreti. Poslopj'e razpada, v čakalnici se mešajo zdravi s tuberkuloznimi bolniki. V domu so poprej; imeli dober rentgenski aprat, pa so ga odpeljali drugam. V zameno so dobili iztrošen apa'rat, iz katerega skačejo iskre, zaradi česar je pred kratkim nastal požar...” Od vseh jugosl. mest ima Ljubljana največ vrtov in zelenja (486 kv. metrov na pre-bivallca). — Vr. piše v Ijubilj. časopisu: „Izučeni usnjarji toči jb vino in vozijo tramvaj, v kranjski usnjarni pa bi jih hudo potrebovali'. Zakaj? Ker so tam enako plačani, tlelo je lažje in bolj čisto.” O avtomobilih in kolesih V Jugoslaviji je bilo 1. 1938 4270 tovornih avtomobilov, lani pa 18.770 (od teh le 1.900 v zasebni lasti), Potniških avtomobilov je bilo isto 'leto 13.560, lani pa le 8 tisoč 410 (razen 3210 vsi v državni lasti). Avtobusov je bilo 940, lani pa 1.340 (le 23 v zasebni lasti). Motornih koles je bilo prej 7-660, lami pa 10.610 (9680 v zasebni lasti). Vsak peti Slovenec ima dvokolo (bioikelj). 58,6% koles pripada delavcem in nameščencem, 23,3 % kmetom, 10.3 % upokojencem, ostali pa dragim. Kulturne vesti V Švici so odkrili« nekaj novih slovenskih 'knjig iz protestantske dobe, med njimi Trubarjev „Abecedarium oli tablice 1566.” in njegovo „Eno duhovsko pejsen zuper Turke”. — Izšel je „Statistični letopis Slovenije 1953”, ki podaja množico najrazličnejših podatkov iz slovenskega življenj'a. — Minulo« je 540 let, odkar je bil na Gospo-svetskem polju na Koroškem ustoličen za«d-njj koroški vojvoda po slovenskem obredu. — Minulo je 200 let, odkar je zagledal luč «Sveta maš rojak Jurij Vega, velik vojaški strokovnjak in matematik. — Muzej v Tolminu «so razširili, da bodo obiskovalci lahko videli v, njem staro «tolminsko «kuhinjo, predelavo mleka, planšarstvo, narodne noše ih razne statve. — Pesnik Cvetko« Golar je praznoval 75 let. Državljanstvo beguncev Leta 1946. je izšla odredba, katere predpisi točno določajo, da begunci izgube državljanstvo. „Lj«. dnevnik” razla«ga to od1-redlbo 28. aprila tako, da to ne pomeni, da je vsem odvzeto državljanstvo. Državljanstvo izgubi le tisti begunec, ki sam zaprosi za izbris in plača izbrisno «takso, ali pa tisti, za «katerega pristojne občinske ljudske oblasti zahtevajo odvzem državljanstva. Vse druge smatrajo današnje oblasti še vedno za jugoslovanske državljane in imajo na jugoslov. ozemlju nad «njimi sodno oblast po svojih zakonih. Tistim, ki gredo na obisk Popust na železnicah in ladjah imaš le, če greš v Jugoslaviji) s turistično vizo (ne z navadno). Turistična viza velja le za 2 «meseca. V Jugoslavijo« lahko prineseš robe dfo vrednosti 500 dolarjev. Ta roba se ne carini, če ni namenjena razprodaji, če n. pr. prineseš «kave v vrednosti 500 dolarjev, boš gotovo plačal carino, ker je jaisno, da «te kave ne «boš sam porabil, ampak jo prodajal. Dinarjev v Jugoslavijo «ne «smeš «nositi«, če jih neseš in te dobijo, ti jih bodo vse zaplenili. Smeš pa nositi, kolikor hočeš, tujega «denarja, ki bo zamenjan v menjalnicah po« tamkajšnji« tedanji uradni valuti. Pa je le res! Nekateri se v „Rodni gradi” trudijo, da bi jx>štene in verne izseljence prepričali, da pri nas doma' vere ne preganjajo. Pri tem podajajo izjave izseljencev, ki izjavljajo, da so doma videli cerkven pogreb in ljudi, 'ki gredo na božjo pot. Nekatere izseljence so lani peljali tudi na Brezje. In pri sprejemu ria Jesenicah ni manjkalo duhovnika. Na 'to lahko z veseljem odgovorimo, da je vse to res in želimo, da bi bilo to povsod mogoče tudi v bodoče. — Sleparsko pa je dokazovati s tem, da vere ne preganjajo. Če kdo vrne desetino dolga, še ne more govoriti, da ni več dolžan! Zgleda, da bo potrebno objaviti dragim nam rojakom, kaj so nekateri od teh, ki so bili doma, doživeli in kako so spoznali, da so govorice o svobodi vere lažnive. Zaman so povpraševali po knjigarnah in pri duhovnikih za slovenskimi molitveniki. — Na Brezjah nikj'er ni bilo mogoče kupiti podobic, še fotografij brezjanske božje poti ne! — V kinematografih nikjer ni na programu verskega filma. — Starši ne morejo poslati otrok v krščanske šole. — Kje so nekdaj tako cvetoča verska društva, skozi katera je šlo toliko naših mož in žena, ki so sedaj; v tujini? Pišejo, da so vse cerkve odprte. Na j povedo še to, da sta Marijini božje potni cerkvi na Ptujski gori in na Blejskem otoku odvzeti službi božji in spremenjeni v muzej. — V veliki cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani — kaj počenjajo? — Križevniško cerkev v Ljubljani so dali starovercem. — Pravijo, da vsak lahko veruje, kar hoče. Da. res ima vsak lahko svoje verske misli. Take priprave še niso iznašli, da bi misli uklenili. Toda vera v mislih še ni prava vera. Vera je življenje po resnicah, razodetih od Boga. Tam je vera svobodna, kjer tam živeči človek (ne turisti) lahko brez strahu (da mu bo kaj! škodovalo, da bo ob službo, da ga bodo zaničevali in zapostavljali itd.) živi po veri: kot učitelj v šoli, uradnik v uradu, na cesti, pri delu itd. Cerkve ne preganjajo z gorjačo. Tudi zobe danes ljudje bolj fino derejo kot včasih. Zdravniki dajejo injekcije, da človeka nič ne boli... Podobno se delo proti veri vrši z uspavanjem vernih. Primer tega uspavanja je ravno dokazovanje izseljencem, kaj; je vera. Napisali so, da lahko vsak veruje, kar hoče. S tem hočejo dopovedati, da j'e prava vera in vsa vera v mislih, kar je popolnoma narobe. V glavah izseljencev bi radi 'izmaličili pravo podobo vere. Vedo namreč, da če se jim to posreči, se jim bodo posrečile pozneje tudi druge reči. Učiti, kaj je vera in kaj je Cerkev, to je verska stvar in maj se v to ne spuščajo. Kaj se vtikajo v verske zadeve! Njih področje je politika! Vsak pošten človek ve, da je prava vera in življenje po njej zelo koristno in potrebno za mirno in pošteno življenje v družbi. Spoštovanje resnic lx>žjih pri vladanju in vzgoji mladine bi tudi današnji Jugoslaviji bilo samö v dobro. Vse to bi koristilo napredku družbe, pomagalo skupnosti in državi. Saj vidimo, koliko je govorjenj»' o birokraciji, kraji družbene imovine, nepoštenosti, brezbrižnosti za skupnost, ločitvah zakonov in o izredni pokvarjenosti' mladine, kar je vse sad omalovaževanja vere in resnic božjih. Žalostna obletnica Prve dni junija bo že deveta obletnica najstrašnejših dogodkov, ki so sc kdaj zgodili na Slovenskem. Tiste dni so namreč leta 1945 domače partizanske čete pobile brez vsake sodbe okoli 12.000 slovenskih mož in fantov ter tudi ženi in deklet, ki so bili protikomunističnega mišljenja. Pobijali so jih predvsem okoli Teharij in Celja na štajerskem in sredi kočevskih gozdov na Dolenjskem, pa tudi na več drugih krajih. Žalostnim materam in ženam še do danes niso priznali, da so mrtvi in tudi ne pustijo, da bi njih trupla pokopali na domačih pokopališčih. To množično klanje presega onega, ki so ga izvršili brezbožni Sovjeti nad poljskimi oficirji v Katynu 1. 1939. To objavljamo zato, da bodo tisti, ki še ne vedo, poučeni tudi o tej vrsti „razmesarjenih tru|>cl po slovenskih gozdovih”, MED NAŠIMI ROJAKI Da bodo novice objavljene v številki, ki izide konec meseca, jih pošljite vsaj do 2. v mescu poverjeniku v vaši bližini ali naravnost na uredništvo v Celovec. ANGLIJA Slovenska soba v Londonu Ne Ivo odveč, alko 'ponovimo nekatere zadeve, ki so bile v „prilogi k Naši luči za maj”, ki je izšla samo za Anglijo. Šmarnice smo imeli dvakrat na teden v prostorih, ki so last Hajnžičeve družine v Londonu. Dolgo smo namreč pogrešali primernih prostorov, saj sta dvorana in cerkev n,a Goiders Greenu bila na razpolago le vsako prvo nedeljo. Težko je bilo dobiti prostor za pevske in igralske skušnje. Marsikdo se tudi ni vedel kam zateči, ko je bil v mestu. Vsem tem zadevam je pomagano s posebno „Slovensko sobo”, kjer se sedaj redno zbiramo. Tudi če bi iz Evrope prišli v London, s'e oglasite tam. Je to: 16. Hargrave Road, London N. 19. Hiše ni težko najti. Ako ste prvič, je najbolje vzeti taksi, ki vas postavi pred hišo. Ako ste mesta bolj vajeni, se peljite s podzemeljsko železnico do postajic Arohway (izg.: arčvej) na severni progi (Northern Barnett ali Mili Hill East line). Tudi vrsta avtobusov vozi mimo. Tam na Arohwayu poiščite Jujiction Road (izg.: žanšen roud) in kmalu boste videli Hargrave Rd. Ako bi hoteli tam prenočiti, ima Hajnžičeva gospa na razpolago tudi sobo in rada pripravi tudi kaj za pod zob. Blagoslov in sestanki na prve nedelje na Goiders Green ostanejo. In sicer je ob 5. popoldne blagoslov v cerkvi in potem primeren program na odru. Tako bo prva nedelja v juniju posvečena spominu padlih junakov, kot se jih vsako leto spominjamo v juniju. V cerkvi bodo molitve za pokojne, v dvorani kratka spominska akademija. BELGIJA LIEGE - LIMBURG Veliko noč smo lepo praznovali, čisto po naše! Na veliki četrtek smo v Eisdenu imeli uro molitve. Na veliko soboto popoldne je bila po vseh kolonijah v Limburgu blagoslovitev velikonočnih jedil. Na veliko nedeljo so nas zvonovi že navsezgodaj dvignili pokonci. V Eisdenu smo o pol 6. uri zj ut raji imeli ganljiivi obred vstajenja Gospodovega. Veličastna je ta proslava Kristusovega zmagoslavja nad sovraštvom, hudobijo in smrtjo! Divno so odmevale naše vesele velikonočne pesmi v sveže pomladansko jutro. V Waterscheju smo praznovali veliko noč na veliki ponedeljek. Tudi tu so pesmi novega društva „Slavček” marsikomu privabile solzo v oči. Na drugo nedeljo v maju so se igralci in pevci iz Eisdena spet predstavili rojakom h, okolice Charleroi z narodno pesmijo ih igro. Bili so lepo sprejeti in so za nastope želi toplo priznanje. Na tretjo nedeljo v maju pa imajo naši iz Waterscheja in okolice svojo krstno predstavo. Na programu so govori, deklamacije, pevske točke, igra „Županova1 Micka” in prosta zabava. O nastopu, na katerega nestrpno čakamo, bomo podrobneje poročali prihodnjič. Bolniki: Nestalno vreme zgodnje pomladi je zelo mučil naše upokojene rudarje. Upamo, da jim bo poletje, ki je pred durmi, prineslo vsaj malo olajšanja. Bog daj! Pokojni: V Eisdenu sta bila pokopana gg. Peter Miškorja iz Slovenske Benečije in Franc Klobasa od Rajhenburga, ki je že več 'let preživel v zavetišču za stare ljudi. Obeh rojakov, ki sta imela lepo število prijateljev, se spominjajmo v molitvi! Sprememba naslova: Od 1. junija dalje bo naslov izseljenskega duhovnika za področje Liege — Limburg sledeči: Vinko Žakelj, Rue de la Paix 16., Liege. — Številka telefona: 23.96.88 (kot doslej). — številka G. C. P. 395.229 (poštna položnica). CHARLEROI—MONS Najprej poročamo o zelo lepo uspeli prireditvi v Charleroi 2. maja. V prijazni dvorani v Gilly se je zbralo veliko rojakov in pt eživelo Tep večer. Igralci društva sv. Bar- bare iz E »den a so nam odlično pokazali svoje igralske sposobnosti v igri „Trije vaški svetniki”. Dobro so se tudi odrezali trije otroci z igrico „Botra Nerga”. Naši domači pevci so nam lepo zapeli več preprostih, a vedno lepih narodnih. Nazadnje so se predstavili 'še limbarski ipevci iz Eisdena in tudi lepo podali več slovenskih pesmi. Prireditev je nepričakovano lepo uspela, i/a kar še moramo poleg vseh drugih zahvaliti posebno še vsem, ki so skrbeli za jedačo in pijačo! Veliko noč smo praznovali s službo božjo v Charleroi, katere se je kot vsako leto tudi letos udeležilo izredno veliko rojakov. Naši ipevci so želi lepo priznan je! Rojaki onstran 'Monsa so se zbrali k velikonočni službi božji na vel. ponedeljek pri čč. sestrah v Paturages. Za rojake iz Beneške Slovenije je bila domača služba 'božja ž,e na oljčno nedeljo v Tamines (La-Praile). Žalost je posegla v dve družini. G. Jožefu Obidiču ,iz Boussoit je že pred meseci umrl v gordški bolnišnici ljubi mu sin Mirko po velikem trpljenju. Vsem v težko preizkušeni družini izražamo sožalje. — V družini Vilčeta Burnika v Elouges pa so izgubili nedavno rojeno Bernardko. Nepričakovana izguba je pretresla vse njihove poznane. Tudi njim: Naše sožalje! — Na posledicah udarca v rudniku je umrl v bolnišnici Charleroi 27-letni Bruno Batistič, doma iz Prapotnega v Beneški Sloveniji, kjer zapušča ženo in dva otroka. Naj počiva v miru! Poroke: V Marchienne—Docherie se je poročila Terezika Kotnik in Georges Scliffct, v Paturages Ani Lajbacher in Jacques Glineur, v Moignćlće pa Virgilij Komunjaro in Štefanija Rutar, oba iz Beneške Slovenije. Mnogo sreče na življenjski poti! OPRAVIČILO Pod zaglavjem Belgija je bil zadnjič objavljen po pomoti pozi v g. Pa rf an ta iz Holandije. Poziv je veljal Slovencem v holandskem Limburgu in ne v belgijskem. FRANCIJA Važno imenovanje Z odlokom Svete koncilske kongregacije je g. Nace ČRETNIK, rektor Slovenske katoliške misije v Parizu, imenovan za vr- hovnega ravnatelja celotnega dušnopastir-skega dela med vsemi jugoslovanskimi izseljenci v Franciji. Slovenci smo ponosni na zaupanje, ki so ga s tem imenovanjem izkazale g. Čretniku najvišje rimske in francoske cerkvene oblasti, ko so mu izročile to težko in odgovorno nalogo. Da Im> njegovo delo, katerega mora vršiti v težkih zunanjih okoliščinah, res plodo-nosno, moramo vsi pogosto misliti nanj v svojih molitvah in skrbeti, da naše duše ne bodo trnjeva puščava, marveč pripravljeno polje, kjer bodo naši požrtvovalni duhovniki s pridom mogli sejati božjo Iresedo. V tem smislu izrekamo vsi slovenski izseljenci v Franciji svoje čestitke, ki pa so oljenem naša obljuba in naš program! Pas de Calais LIEVIN V red dominikaink j,e stopila naša rojakinja Viktorina V i ra n t. V nedeljo 9. maj-nika se je vršila v Lille lepa in ganljiva slovesnost, ko j'e sprejela redovno obleko. Slovesnosti so se udeležili njeni starši, bratje in sestre ter lopo število Slovencev iz Lie-vin. Vsi smo veseli in ponosni na ta redki dogodek med nami izseljenci, da je Bog poklical v svojo službo našo rojakinjo, ki bo molila za nas v novem poklicu. Letošnje šmarnice smo v tem Marijinem letu prav lepo obhajali. Večer za večerom so mali in velik! napolnili zasilno kapelico pred oltarjem Brezmadežne, ki j:e bila obdana s cvetjem in lučkami. Branju šmarnic so sledile ipete litanije Matere božje in druge lepe Marijine pesmi, kot smo bili vajeni doma. BRUAY-EN ARTOIS Tudi rojaki v Bruay so imeli vsak večer v maju pobožnost pred Marijinem oltarjem, kot je to njihova lepa navada vsako leto. Kar je posebno hvale vredno, je to, da, oddaljeni od drugih slovenskih kolonij,, sami poskrbijo za branje šmarnic, za molitev in petje. Posnemajte jih tudi. v druigih kolonijah! Kjer ste bolj osamljeni, ste 'še bolj potrebni posebnega varstva Matere božje. Narod slo- venski naj tudi na tujem ostane Marijin narod! ZAHVALA Zahvaljujem se prav prisrčno vsem rojakom in vsem prijateljem ki vse dobrote, ki so mi jih izkazali v moji težki bolezni. Posebno pa sc zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v bolnišnici v Lilič; kakor tudi vsem, ki so me obiskali doma. Ihn' vam povrni! Simonič Franc Bruay-en Artois FOUQIERES-LES LENS Prav j,e, da ne pozabimo na naše bolnike, ki osamljeni med tujci prenašajo težki križ bolezni. Tako je v tej 'koloniji že 5 let bolan in zadnja tri ileta in pol prikovan na bolniško posteljo naš nojaik Ivan Mleku«, doma iz Kala pri Bovcu na Goriškem. Stanuje: Pavillon 4, St. 13. Kako. je bil vesel in hvaležen, ko so se pri delitvi' amerikanškega sira in masla med slovenske izseljence spomnili tudi njega. Vse rojake lepo pozdravlja in jim kliče: bog vaš živi vse skupaj! Če pride „Naša luč” v Ameriko, bi bil jako hvaležen, če bi mu mogel kdo poskrbeti za1 naslov njegovega strica, ki z družino živi nekje v Severni Ameriki. Stric se piše CUDER, doma isto tako iz Kala. Z odlokom koncilske 'kongregacije sta bili' v Parizu ustanovljeni posebna Slovenska katoliška misija, katere rektor je g. Nace ČRETNIK, ki je obenem imenovan za ravnatelja celotnega dušnopastirskega dela med’ vsemi jugoslovanskimi izseljenci v Franciji1, in posebna Hrvat sika katoliška misija, katero ivodi dominikanec č. g. Teoidor Draigun. Služba božja za Slovence v juniju bo v nedelji 13. in 27. jun. (ob petih popoldne v kapeli 80 Rue Vaugirard, metro: Saint- Placide). Poroke: Na velikonočni torek se je poročil v Parizu slovenski -zdravnik na Madagaskarju dr. Bogdan ERJAVEC, sin znanega slovenskega zgodovinarja Frana Erjavca, z gdč. Barbaro Ahačič. Iz vsega srca jima želimo vso srečo, da Ibi tudi na daljnem Madagaskarju, kamor kmalu odpotujeta, njuna družina ‘bila. vzgled slovenske in krščanske miselnosti, da se bosta z njio prežeta in s 'številnimi potomci vrnila v Ljubljano, „ko se bodo Kranjcem vremena zjasnila", kakor pravi slovenski pesnik Prešeren. — V soboto, 24. aprila se je v cerkvi Bry-.su r-Mairne poročil Milko Petrič, iz znane dolenjske Petričeve družine, z gospodično Marcelle Petit. Naše iskrene čestitke (z željo, da bi Petričeva gospa tudi mlado gospodinjo naučila „kuhati- kurjo žiipo”)! MARNE (Marfaux) Na velikonočni ponedeljek smo se v lepem številu zbrali pri sveti maši v Marfaux. Vsi smo bili zelo zadovoljni: tisti, ki smo opravili velikonočno dolžnost, pa tudi drugi, ki smo sklenili, da bomo prihodnjič izrabili tudi mi Izredno priliko, ko pride med na» naš slovenski duhovnik. Po cerkvenem opravilu so nam kar prehitro minile prijetne ure v Smejevi družini, kateri se za skrb iln delo, ki iga je imela z nami, toliko bolj: zahvaljujemo, ker nam je ponudila svoje gostoljubje, čeprav so vsi njeni otroci ležalli v postelji, bdlni za ošpicami. LOIRET (Oison) Bela nedelja nas je pripeljala v Oison, kjer smo „obelili” svoje duše ter sklenili, da bomo po zgledu naše nebeške Matere, kateri je ijxxsveceno letošnje leto, zanaprej še bolj zvesti Bogu in Cerkvi in da bomo v ipravi krščanski ljubezni gojili in poglobili lepo domače medsebojno razumevanje in spoštovanje. Pod gostoljubno streho Matkovih kar nismo opazili, kdaj je prišel večer, ko je vsak moral hiteti na svoj dom in k svojemu Vsakdanjemu delu. • /W LuUs&nbucy&tn TUCQUEGNIEUX - MARINE Za veliko noč nas je obiskal .slovenski misijonar, jezuit p. Pavle Leskovec. Imeli smo parknit slovensko službo božjo in bila jie prilika za velikonočno spoved. Potrebni sma, da bi ostal vedno, pri nas, a je moral nazaj na svoje mesto. Lepo se mu zahvalimo in če mogoče: „Na. svidenje”. Prvega majmika smo bili z mnogimi ro- ja'ki od drugod v Habsterdioku pr>jd oltarjem naše Marije Pomagaj. Bili smo vsi veseli im, če 'bo mogoče, bomo vsak prvi maj tako ipraznovali. Po ■večernicah smo skupno čestitali g. Grimsu za god. Bilo je vse prisrčno dn lepo, samo Bolelo nas je, 'ko smo ga gledali hoditi s palico in še to z bolečino. Iz srca želimo, da čimprej, okreva in nas spet pride vesel obiskat v Mtbe. in Moselle. Pogrešali smo močno tudi g. Ribiča, ki leži v bolnišnici. Tem potom mu vsi Marin-čami pošiljamo pozdrave in naj si ne misli, da bo šel v .penzion’, še dosti dela ga čaka, predno pride naslednik, ki ga pa Se ni videti. Ne smemo pa se pozabiti zahvaliti za darilo, ki smo ga dobili v Habsterdicku. Ne vem koliko kg sira in masla je stalo naenkrat pred nami, da se nam je srce kar samo od sebe smejalo. Bili smo zares iznenadeni ko smo to videli. — Srčna 'hvala tistim, ki so nam to preskrbeli in dali! Slovenski izseljenci pri Prvega maja so slovenski izseljenci ob nemški meji, kakor sploh iz vse vzhodne in severne Francije, pokazali, da so tudi v tujini ohranili eno najlepših naših lastnosti — ljubezen do Marije in ljubezen do slovenske pesmi. Že v zgodnjih dopoldanskih urah je prostor pred cerkvijo v Habsterdicku, kjer je lep oltar z brezjansko Marijino podobo zgledal kot veliko avtobusno središče, številni avtobusi so namreč pripeljali naše izseljenec iz Merlehacha, iz Auinctza in AIgrangc, iz Tucquegnieux z g. Jankovičem na čelu, ki tudi ta dan vkljub skrbem ni zgubil svoje dobre volje; prišli so iz Creutzwalda ter da ne pozabimo onih iz daljnega Pas-de-Calaisa, iz Sallau-mines, s katerimi je prišel njihov dušni pastir msgr. Zupančič. Potem pa številni osebni avti, še celo iz Nancyja. Tako so naši romarji iz bližnjih in daljnih krajev, kjer so slovenski izseljenci, s Slovenci iz Stiring-Wcndela in Habsterdicka napolnili skoro do zadnjega kotička tamošnjo cerkev, ki je precej velika. Cerkvena slovesnost, katero je vodil generalni vikar pariške nadškofije in ravnatelj celotnega duš-nopastirskega dela med vsemi izseljenci v Franciji msgr. RUPP, se je začela s sv. mašo, katero je daroval msgr. Zupančič. Nato je č. g. Nace Čretnik iz Pariza imel pridigo, v kateri je poudaril, kako nam Pri nas bo letos pri slovesnem sv. obhajilu tudi Gabrijel Petkovšdk, sin slov. očeta in matere. Njemu in družini želimo 'k prazniku mnogo blagoslova. Lojze Rebsel, ki je od tu odšel v Kanado, se je tam poročil z domačinko. Prva želja obeh je bila, da obiščeta svojo mater tu na Marini. Za naše otroke, ki so tu zrasli, je dom tukaj. In ta vedno vleče. V mesecu maju bo praznoval 25-letnico poroke Plahuta Anton s svojo ženo Malko. Dolgo sta bila na Marini vsem dobra tovariša. Zdaj sta v Boulange, a še vedno rada prideta med nas, kjer sta nam vsem draga in dobrodošla. Za ta dan jima vsi iskreno čestitamo. ■Sedaj pa naj še povem, kako smo peli na avtobusu, ko smo šli v Habsterdidk. Nam je ugajalo in je škoda, da bi pozabili: „Le Slovenci nimamo več meje, ker povsod, .povsod je naša kri!” P. A. brezjanski Materi božji je Marija vzgled vere in kako mora biti po vzgledu apostolov tudi naš cilj, da vztrajamo v molitvi z Marijo. Po pridigi je pristopil k oltarju, katerega so obdajale slovenske zastave iz vseh krajev, od koder so naši romarji prišli. Med sv. mašo je pevski zbor „Slomšek” iz Merlehacha pod vodstvom njihovega izkušenega in požrtvovalnega pevovodje F.mila Šinkovca krasno prepeval Marijino življenje, kjer se pesmi in recitacije menjajo ter nas vodijo od božje zamisli o Brezmadežni do njenega rojstva, do angelovega oznanjenja, k jaslicam, od koder spremljamo Marijo kot Mater izseljencev na njeni poti v tujino, ter nato na Golgoto, pa se končno tudi mi z Njo radujemo ob Vstajenju. — Nato je bila še ena sv. maša, katero je daroval msgr. Stanko Grims. Po končani dopoldanski cerkveni slovesnosti so romarji šli ali k znancem ali pa v dvorano, da so se pokrepčali, kar je že kar potrebno bilo po dolgi poti. Gospa Liza Turnšek pa je povabila na kosilo pariškega generalnega vikarja in druge gospode. Ob dveh pop. smo se zopet zbrali v cerkvi ob Mariji, kjer nam je najpreje spregovoril msgr. Kupp, ki nas je s prisrčno besedo vzpodbudil k ljubezni do svojega naroda in k ljubezni do Cerkve. Poudaril je skrb Cerkve za naše izseljenec, kateri imajo odslej po konstituciji „Exul fatnilia” povsod pra- vico do svojih lastnih župnij, povedal je tudi, da je cerkvena oblast prav pred kratkim imenovala £. g. Čretnika iz Pariza, da bo vodil vse dušnopastir-sko delo med vsemi jugoslovanskimi izseljenci v Franciji. Opozoril nas je na to, da bi svojo zvestobo Cerkvi in narodu svojemu zatajili, če bi se pustili premotiti od brezbožnega komunizma. Po pridigi smo imeli pete litanije Matere božje, kjer se je ob krasnem petju marsikomu orosilo oko, pa tudi pogrelo srce. Zato smo na koncu s tem večjo gorečnostjo skupaj zmolili molitev za Marijino leto, katero je dobil vsakdo za spomin, in molitev za naSe izseljence, za naše bolnike in za našo domovino. Iz cerkve smo nato hiteli v dvorano Zipp, ki je l>ila kar premajhna za tako številne goste. Prireditev je v odsotnosti bolnega g. Ribiča, ki je le v duhu bil z nami, mojstrsko vodil g. Kosec. Potekala je v pristni slovenski domačnosti ter pokazala, kako slovenski izseljenci znamo ceniti požrtvovalno delo naših duhovnikov. Rila je namreč namenjena predvsem proslavi godu našega priljubljenega dušnega pastirja gospoda Stanka, ki vkljub svoji bolni nogi junaško in požrtvovalno opravlja svoje delo. Naši izseljenci iz vseh kolonij so pa tudi pokazali, kako znajo s pesmijo in deklamacijami vrniti svoje kulturno poslanstvo v tujini. Po uvodnem pozdravu g. Jankoviča, ki je pozdravil vse francoske in slovenske goste, so se vrstile kolonije iz Habsterdicka, iz Stiring-Wcndla, iz Merlebach-Freyminga, iz Creutzwalda, iz Sallaumincsa itd. Človek ni vedel, kaj naj bi bolj občudoval: ljubezen naših izseljencev do slovenske pesmi in naše besede ali ljubkost mladih, ki so pogumno nastopili, ali požrtvovalnost organizatorjev in tistih, ki so nastopali in katere vsak nastop stane dosti truda in žrtev, ki pa jih vendar z veseljem doprinesejo. Ob zaključku je g. Čretnik govoril o kulturni pomembnosti pisarne Katoliške misije v Mcrle-bachu, ki je nekak pravi muzej vsega izseljenskega dela v tem predelu Francije: kdor se hoče o tem prepričati, mora samo stopiti v pisarno in odpreti °či. Naglasil je pa tudi, da je takšen dan, kot je bil prvi maj v Habsterdicku, za slovenskega duhovnika, M je ob svojem vstopu v duhovništvo izrekel, da je Ilog njegova dediščina in njegov kelih, dokaz, da je ta kelih dostikrat tudi kelih duhovnega veselja. Vsem so se globoko vtisnile v srce tudi misli, ki j'h je na koncu izrekel msgr. Stanko Grims, ko je rekel, da je njegova dolžnost, da vse izseljence opozori na njihovo dolžnost, da ljubijo svojo zemeljsko mater, ki je zanje toliko žrtvovala, morda toliko skritih solz prelila; nadalje, da ljubimo drugo svojo mater — slovensko domovino in da* ne smemo pozabiti njene govorice; pa da ljubimo svojo nebeško Mater Marijo, kateri je bil posvečen ta dan. Noč je že legala, ko so počasi drug za drugim začeli odhajati avtobusi na vse strani, vsem je bilo težko pri odhodu, zato pa je želja, da sc tudi v bodoče zopet kmalu tako snidemo, tem večja. Le oni, ki so prišli iz Sallaumincsa, so ostali z nami, ker so bili preveč utrujeni, saj so potovali vso noč, in ker jih je čakalo drugi dan še važno delo. NEDELJA 2. MAJA V MERLEBACHU Dopoldne smo sc zbrali pri slovenski službi božji, kjer nam je s svojo priprosto besedo, ki privre iz srca in sc tem globlje vtisne v srce, msgr. Zupančič pokazal smisel Marijinega leta in smisel, pomen in neprecenljivo vrednost prave pobožnosti do Marije. Popoldne pa so sc nam predstavili igralci Društva sv. Barbare iz Sallaumincsa z igro „Mlinar in njegova hči”. Presenetili so nas s svojimi igralskimi sposobnostmi in s svojo lepo slovenščino, ki je tem bolj hvale vredna, če pomislimo, da mladi niso hodili v nobeno slovensko šolo. Ko se je v ponedeljek zjutraj njihov avtobus poslavljal od Merlebacha, je bilo enim in drugim težko pri srcu, toda delo je klicalo, v srcih pa so odnesli sklep, da bodo tudi na kulturnem in verskem polju ostali dobri in zavedni Slovenci! Slovenec iz Francije Ob H&nšUi fnčft Novice Kat. misije v Merlebachu: Srečnejšo veliko noč kot rta zemlji so odšli praznovat, ko so se ločili od tega svetit: v cvetu svoje mladosti: GUČEK Alfonz, 23 let star, pri svojem poklicu v jami, pokopan na veliki petek 16. aprila v Jeanne d’Arcu, previden s svetimi zakramenti. Bil je splošno priljubljen fant, zato je družino toliko bolj zadel ta udarec. — Dan nato, na veliko soboto 17. 4. nas je zapustil naš najstarejši rojak daleč naokrog BOŽIČEK Martin iz Rosibriickna, o katerem smo poročali v prejšnji številki, da je zelo bolan. Pokopan je bil na veliko soboto dopoldne v Ros-briicknu, previden s sv. zakramenti. Prostorček pred hišo, kjer je leta in leta s prijazno besedo pozdravljal mimoidoče, je zdaj prazen. Dragega očeta pa se vsakdo z veseljem spominja. — Na velikonočni po- IS n edel jek pa nas je zapustila na Hochwakhi stanujioča mati SLADIČ Marija, rojena 29. 2. 1887. v Trbovljah in pokopana cerkveno v sredo po veliki noči 21. aprila. — Vse tri omenjene so pokopali francoski duhovnilki, ker je bil izseljenski duhovnik ta čas bolan. Staršem in sorodnikom vseh rajnih izražamo globoko sožalje, pokojnim pa želimo večno srečo pri vstalem Zveiičar- iu- V marčevi številki je bilo pomotoma objavljeno, da je družina KOZOLE Antona iz Habsterdioka dobila dete Edmunda; pravilno: dobila je deklico z imenom Kristijan-Marija. Oti raznih bolnikov, ki leže v bolnišnicah ali doma, smo se zelo resno bali, da bi nas zapustil naš cerkovnik RIBIČ Franc. Tik pred vdliko nočjo mu vsem znana rudarska bolezen (kamen na pljučih) sko.ro ni pustila več dihati, tako da so ga hitro morali prepeljati v bolnico na Hochwald. Par dni je bil v zelo kritičnem položaju. Zdaj se mu je zdravje že poboljšalo v veliko veselje družine in vseh rojakov. Z veseljem smo se pripraviljali na našo božjp pot k Mariji z Brezij; v Habsterdkk na dan 1. majnika. Na povabila Kat. misije so vsa društva z velikim razumevanjem odgovorila, da se bodo člani in članice udeležili tega romanja. Poročilo o krasno uspelem romanju je objavljeno na drugem mestu. Moja naloga je le, da se tu še enkrat zahvalim vsem, ki, so pomagali pri organiziranju te božjepot-ne proslave ter pri vodstvu v Haibsterdicku. Iskrena zahvala g. RIBIČU, ki žal zaradi bolezni ni mogel biti navzoč, iskrena zahvala g. JANKOVIČU in g. KOSCU Francetu, ki sta imela mnogo dela s pripravo in z vodstvom proslave, iskrena zahvala msgr. RUPP-U, g. rektorju Jugoslovanske katoliške misije ČRETNIKU iz Pariza, msgr. ZUPANČIČU iz Pasde-Calais, ki je prihitel čez 400 km daleč z Društvom sv. Barbare iz Saillaumines ter z zastopniki raznih društev s 5 zastavami; iskrena zahvala vsem, ki so organizirali in vodili avtobuse iz Algrange, Aumetz, Tucqueg-nieux, iz Creutzwalda, iz. Jeatme d’Arca ih M er 1 ebach-Freymi nga. Po nadvse lepi proslavi v cerkvi so potem popoldne v dvorani Zipp pokazali vsi naši rojaki zopet dobro, plemenito srce za svojega izseljenskega duhovnika s krasnimi nastopi in darili iz Habsterdioka, Creutz-walda, Tucquegniex, Merllebach-Freymin-ga in Jeanne d’Arca (Društvo sv. Barbare s svojo prelepo zastavo in mnogimi člani), iz Aumetza, Algrange, iz severne Francije in iz raznih drugih krajev. Merlebaški cerkveni zbor .Slomšek’ je zopet z Marijinimi pesmimi povzdignil vso proslavo v cerkvi in dvorani pod izkušenim dirigentom g. Emilom ŠINKOVCEM. Kai-kor temu zboru se zahvaljujem tudi ženskemu zboru iz Habsterdicka, kvartetu in zboru iz Sailaumines, mandolinskemu zboru pod: vodstvom g. Erica BELINA iz Sti-ringa in godbi iz Creutzwalda pod vodstvom nam dragega g. RAFAELA. Naš dragi imaii JOŽKO pa je sam s, svojo harmoniko napolnil vSo. dvorano z lepimi akordi modernih skladb. Enako se zahvaljujem vsem ljubim otročičem za deklamacije, šopke in darila. Vse to, dragi rojaki, vaše zbirke, vaša darila, vaša voščila — ustna in pismena: — me vežejo s še večjo vezjo hvaležnosti do vas, da vam še v bodoče pomagam za dušo in telo, da kličem blagoslov Marije z Jezusom na vas in vaše otroke! Krasna Marijina proslava, lep začetek majniške pobožnosti, vse vaše molitve, voščila, darila za moj god — vse to mi bo ostalo v spominu za vedho, tako da bom še z večjo upravičenostjo in veseljem prihajal in delal za vas kot resnično — vaš Stanko. Ob spominu na krasne velikonočne praznike se zahvaljujem iz vsega srca obema gg. duhovnikoma, ki sta tako lepo izvršila svoje delo med rojaki in me s tem zelo razbremenila. G. Jereb Franc in g. Leskovec Pavel: stotera vama hvala! Pridita še! DRUŠTVO SV. BARBARE V JEANNE DARC Letos smo kar dobro obhajali veliko noč. Vsi smo jo z veseljem .pričakovali. Naše misli so bile '-sicer najprej doma, kjer so bile na velikonočno jutro krasne procesije s krasnimi velikonočnimi pesmimi. Pred očmi so nam bili spomini iz naših niladostnih let: kako smo prihajali domov, kako je oče razrezal meso, mati kolač, otroci pa smo ogledovali lepo barvane pirhe. Hrena na ta dan seveda tudi' ni manjkalo, pa tudi dobre 'kalpljice v vinogradnih krajih nismo pogrešali. Med jedjo je razložil oče otrokom, kaj vse to pomeni. Marsikateremu, ki je to doživel doma — in se živo zamisli v tiste čase, pridejo solze v oči, ker bi rad še enkrat to doživel, ker bi rad ustno voščil svojim dragim velikonočne praznike. Veseli smo pa že, če le imamo svoje starše še žive v svoji bližini. Zjutraj jim gremo voščit in, čeprav smo stari, smo še vedno veseli pisanke, katero dobimo iza veliko noč, otroci pri starših, pri botrih in botru, pri 'svojih dobrotnikih. Kako ima na ta dan mizo obloženo tudi naš stric! Prijetno je gledati otroke, kako hitijo na veliko nedeljo k Stari mami, k teti, kako bi radi vse naenkrat obiskali, še jaz, ko imam 38 let, prihitim k mami in vprašam- za „pisanko”, katere mi seveda nikdar ne odreče. Letos nas je razveselil misijonar g. Franc Jereb s Kitajskega. Ker je bili naš slovenski duhovnik bolan, je ta prišel dvakrat v našo kolonijo ter ostal vse dopoldne na veliko soboto pri nas. Ob enih je blagoslovil velikonočne jedi, zjutra j pa je spovedoval in obiskoval 'bolnike. Tako So minili velikonočni prazniki za druge družine precej veselo, družina Guček pa je žalovala za svojim dobrim Alfonzom. Naše društvo se je njegovega pogreba udeležilo z zastavo, družini pa tu še enkrat izražamo svoje sožalje. Tu sporočamo vsem članom, da bodb naši sestanki zdaj; vsako drugo nedeljo ob 13. uri v dvorani Lux v poletnem času. Žal so bili zadnji sestanki bolj' slabo obiskani. Odbor poziva vse člane, da naj gotovo pridejo k sestankom, pri katerih imamo vedno več važnih reči urediti. Naše društvo priredi dne 20. junija veliko veselico na prostem pri znanem starem „Debelem hrastu” (Hexeneiche) mied Jeane d’Arc in St. Avold. Vesela godba bo otvorila veselico ob treh popoldne. Igrali bomo tudi slovenske plošče z lepim petjem in glasbo: vse to bo klicalo naše rojake na veselico. Po domače bomo spekli prašička; kranjske klobase, potice, kolači — vse bo na razpolago za majhen denar. Tudi pijače seveda ne bo manjkalo. Tako se 'bodo naši rojaki razvedrili v prosti naravi in tudi zaplesali ob zvokih lepe godbe. Društvo sv. Barbare vabi s tem vse rojake, ne samo Člane, ampak prav vse iz Jeanne d’Atxa, Merlebacha, Freyminga, L’Hopital in druge okolice. Pridite, ne bo vam žal! Za L majnik smo se z zastavo udeležili romanja k Materi božji iz Brezij: v Habster-dick. Priključili smo se rojakom iz Creutz-wakla in se veselili krasnega prvega majni-ka najprej1 pri Marijini podobi, nato v dvorani Zdpp ob praznovanju godu našega iz-sdlji. duhovnika. Temu smo obenem z drugimi poklonili lepo darilo, nato pa smo se veselili in v lepem spominu na ta dan vrnili domov. Pričakujemo lepih binkoštnih praznikov, ko bo v naši koloniji slovesno sv. obhajilo, h kateremu bodo šli tudi naši otroci Pribo-šek Marija, Lušina Vida in Dobrajc Anton. — Lepe pozdrave pošilja naše društvo vsem! Za društvo: P r i b o š e k Johan. HOLANDIJA SSS LINDENHEU VEL V nedeljo 2. maja smo imeli zborovanje Društva sv. Barbare. Udeležil se ga je tudi naš slovenski duhovnik, ki je imel tudi kratek nagovor o tekočem delu. V naši farni cerkvi bomo dobili nov križev pot. Tudi naše društvo bo s svojim prispevkom pomagalo kriti stroške. Priglasilo se je tudi nekaj novih članov. Odločili smo se, da gremo na izlet v Eifel (Nemčija) v nedeljo 13. j,unija. Tudi šmarnice bomo imeli v naši koloniji in sicer vsak četrtek in petek zvečer. Naša velika noč Na velikonočno nedeljo ob 6. uri zjutraj smo imeli v farni cerkvi v Heerlerheide skupno slovesno velikonočno procesijo, nato pa pridigo in sv. mašo za pak. p. Teoti-ma. Udeležba j!e bila prav lepa, rojaki iz' vsega Limburga so se udeležili1; le rojakov iz Eygelshovena ni bilo, ker jih je pustil avtobus na cedilu. Globoko nas je pretresla velikonočna pridiga našega dušnega pastirja preč. g. Nandeta Babnika. Povedal nam jie, da nam letos velikonočno veselje greni bridka zavest, da ibomo, če bo obveljala volja tukajšnjega g. škofa, izgubili pravico do svojega slovenskega dušnega pastirja. G. škof j'e mnenja, da; že zadosti dolgo bivamo v Holandiji in zato zadosti razumemo holandski jezik, zato ne rabimo svojega duhovnika. Dovoljuje nam samo še za letos in mogoče za drugo leto, da lahko pride v Limburg slovenski duhovnik za spovedovanje pred veliko nočjo in pred praznikom vseh svetnikov, (: torej samo 'še spovedovanje dvakrat na leto in tudi to samo letos in event. še drugo leto.) Poiskati pa si moramo tega duhovnika sami in tudi sami nositi vse stroške v zvezi s potovanjem. — Gotovo je, da se mi s tem ne strinjamo. Prosili bomo še dalje, da nam g. ‘škof prizna naše pravice, če bo treba, se bomo za te pravice obrnili tudi še na višje cerkvene oblasti. Radi sodelujemo pri verskih in kulturnih slovesnostih domačinov, prispevamo tudi v denarju pri vseh tukajšnjih cerkvenih na' biralnih akcijah, z vsakotedenskimi prispevki pomagamo tudi graditi nove cerkve, pri vsem tem pa želimo ohraniti to, kar smo imeli skoro trideset let v naših kolonijah: vsak mesec sv. mašo s slovensko pridigo, priliko za spoved v materinem jeziku, lastnega duhovnika oh bolniški postelji, naše šmarnice, romanje k naši Mariji' Pomagaj, sploh svojega duhovnika, ki nam bo kakor dosedaj ne samo v duhovnem, ampak tudi v kulturnem in socialnem oziru vedno stal ob strani. Mislimo, da je to naša pravica bo božjem, naravnem in državnem pravu. Res je med nami nekaj rojakov, ki bi raje videli, da bi bili brez. svojega slovenskega duhovnika, četudi so ti rojaki celo člani katoliških slovenskih društev. To so ljudje, ki ne delaj,o drugega, kakor da zabavljajo in razdirajo slovensko katoliško skupnost. V svoji neznačajnosti „nosijo svojo suknjo na obe strani” in bi radi tudi naša društva speljali na neprava pota. Za take ljudi je pa lasten slovenski duhovnik še posebno potreben. HEERLERHEIDE - BRUNSSUM Na velikonočno nedeljo je imel tukajšnji domačin g. T. Crousen novo mašo. Na veliko soboto smo se udeležili sprejema no-vomašnika z zastavo Društva sv. Barbare, na velikonočno nedeljo pa smo ga spet spremljali v cerkev k prvi sv. daritvi. Rojak g. A. Medved iz Brunssuma bo obhajal 15. junija petindvajsetletnico dela v rudniku, čestitamo! Bog mu daj zdravja! Zvezni predsednik g. J. Hladin je na veliko soboto zapustil bolnišnico, kjer si je zdravil svojo zlomljeno nogo. Bog daj, da bi kmalu popolnoma ozdravel. Ga. Ana Glinšek-Muklers je tudi prišla iz bolnice in se zdravi doma. Tudi njej želimo, da bi kmalu ozdravela. EYGELSHOVEN Velika noč je naš najlepši praznik. Slovenci po Limburgu smo jo praznovali z vstajenjem v Heerlerheide, s slovenskim petjem in našimi navadami. Iz Eygelshove-na smo se vedno radi pridružili na ta dan ostalim rojakom, a letos se nam to ni posrečilo. Zbrali smo se in čakali avtobus, a ga ni bilo. Zgodila se je pomota. Tako smo potem šli kar k holandski prvi sv. maši tukaj'. Sedaj' je tu mesec maj, mesec šmarnične pobožnosti, ki jo hočemo tudi tu lepo 'praznovati. O tem pa drugič še kaj ! Tudi! pri nas je imel domačin g. J. v. riaain o veliki noči novo mašo. Naše društvo se je udeležilo slovesnosti z zastavo. Naši fantje in dekleta so skupno z onimi iz Heerlerheide nastopili z narodnimi plesi v nedeljo 2. maja v Geleen ob priliki folklorističnega praznovanja starih holandskih običajev v mesecu maju. Za svoj nastop so bili deležni navdušene pohvale. Šmarnice Letos v Marijinem letu bomo še posebno radi hodili ik šmarnicam. Ker smo v nevarnosti, da bomo zgubili pravico do slovenske službe božje, hočemo z obilno udeležbo pokazati, da smo Slovenci veren narod, ki hoče tudi v tujini ostati zvest Cerkvi in svojemu narodu. Boga, Njegovo in našo Mater Marijo hočemo častiti v svojem materinem jeziku im po naši slovenski navadi. Ob nedeljah bomo imeli šmarnice pri Mariji Pomagaj v Heerlenu, čez teden pa po kolonijah: Lindenheuvel, Heerlerheide in Eygelshoven. HOEN SBROEK Letos bomo imeli 25-latnico obstoja našega Društva sv. Barbare v Hoensbroeku. Doživeli' smo mnogo veselja, pa tudi težka leta1. Zelo težko je tukaj, voditi društvo, zakaj vedno se še najdejo nezadovoljni ljudje, ki hočejo nagajati. Naš jubilej' bomo obhajali zadnjo nede- Ijo v avgustu, te Bog da. Več bomo sporočili drugič. Novo sv. mašo smo imeli pri nas. Svojo prvo daritev je daroval domačin Chris Cor-beiji. Slovesnosti smo se udeležili tudi mi z našo društveno zastavo sv. Barbare. Že dalje časa je bolna naša članica vdova Lucija Markon. Želimo ji skorajšnjega zdravja. J. R. NORVEŠKA 5^^ „Slovenske knjige je tu nemogoče dobiti ne za denar ne zastonj in to je za naju oba žalostno. Naročila br marsikaj, a se denar ne da pošiljati.., Za veliko noč bova romala oba in še pet Hrvatov, ki so tukaji, 70 kilometrov daleč do mesta Oslo, kjer je prva katoliška cerkev'. Pridiga bo seveda po norveško, maša pa po latinsko ... Moj prijatelj in jaz živiva v malem trgu, drugi živijo na kmetih . . .” E d v a r d in Avguštin v Ttacvz V Trstu, kjer v razpet so tiri, tam stojijo fantje štiri. Bliža ura se otlhoda, le požuri se, gospoda! Tam na kontu dva vagona že stojita od „Simplona”, ali kjer so oni štiri, srce bije in ne miri. Vsi hitimo kar čez cesto, da bo naše prvo mesto. Ko pa pridemo na „blokus”, hrbet doli — hokus pokus. Mala kletka tam ob strani, ti nas dobro čuvaj, brani, da od Trsta do Pariza, bi ne bila kakšna kriza. Ivan zlezel je do konca tega oglastega lonca; a za njim še znanci trije; zadnji težko noge skrije. Ko je vlak v odhod zavriskal Franček lino je potiskal: da ne culi bi mogoče, če za njimi dekle joče. Res zabavno potovanje, kakor lepe nočne sanje. Okno bila nam je lina, za zaveso — pajčevina. Cika, čoka — čez dobrave, kot bi šli na valu Save, a na sredi nasmejana bila buča je terana. tez Italijo do Švice volja ni pustila strice. Ali tam na črni meji — kapljice smo b’li na meji. Tam ob vrhu tega klanca policija in financa vse je dobro pretaknila, le na nas je pozabila. In potem vozač neznanec je pognal čez strmi klanec. Med planine snežnobelc so kolesa se vrtele. » Nasmejal se beli nam je dan, vlak hitel je čez francosko plan. Poti kmalu biti konec more: govorile giasno so zavore. Ura točna! Zadnjič voz stoji. France! Vrata hitro nam odpri! Med pariške dame — kavalirje — mi igramo črne netopirje. Smeha bila polna je košara: vsi zamorčki. Res. Oko ne vara. Tja od las do pet smo bili čisti. Dvomil je Pariz — če res so to turisti. Lojze /A NASE GOSPODINJE: Krompirjevi zrezki 1 kg kuhanega krompirja pretlačimo, pridene-mo 2 jajci in potrebne moke. Hitro napravimo testo, prUlencmo še pest na maslu praženih gob. Iz tega napravimo hlebčke, jih povaljamo v raztepenem jajcu in drobtinicah ter ocvremo na razbeljeni masti. Serviramo z raznimi solatami ali z omako. (Za 6 oseb). — ičeva PERIODIQUE NASA LUC Bratom in sestram slovenske krvi sirom Za[Kidne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo. List izhaja 'konec vsakega meseca. Dopise, oglase, darove im naročnino pošiljajite listovim poverjenikom v vaši deželi ali pa naravnost na naslov: UREDNIŠTVO IN UPRAVA: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria. Če naročiš list naravnost v Celovcu, stane letno: 28 šilingov, 48 bfrs, 400 ffrs, 4 hol. gnid., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1 dolar in pol. — Za ceno oglasov pišite na upravo lista. ŽENITOVANJSKI KOTIČEK (P r i p o m b a uprave: Vse one, ki nam pošiljajo oglase, naprošamo, da naj svoj naslov napišejo čimbolj Ločno in jasno! Najbolje je, da ga napišejo z'velikimi črkami.) # Slovenec, star 35 let, doma iz Prekmurja, zaposlen v Franciji, bi rad spoznal pošteno katoliško Slovenko od 27 do 37 let staro. Naslov pod značko „"Pomlad — 5” na upravo. . # Slovenec, 30 let star, rudar v Angliji, bi rad zaradi ženitve spoznal Slovenko, staro do 32 let. — Dopise poslati na upravo „Naše luči” v Celovcu pod značko „Sreča — 0”. Rešitev križanke „Navzdol in počez” v prejšnji štev. Navzdol: 1 ostalim, 2 zajokam, 3 Leninov, 5 ranim, 6 kedaj. — Počez: 4 srake, 7 vstajenje, 8 anodi, 9 velika noč, 10 imajo. KRIŽANKA (T. J., Francija) 1 rr umili5 ATTs 120 121 122 V vsak kvadrat vstavi po eno črko naslednjih besed: Počez: 1 jadranski otok, 4 napade železo, 5 letni čas, 10 moško ime, 12 predlog, 13 nikalnica, 14 druga beseda za „poklic”, 16 začimba, 18 ploskovna mera, 19 vzklik, 20 soba, 23 mesto v vzhodni Franciji, 24 predlog, 25 oče, 27 traja 24 ur. Navzdol: 1 zelo lope; 2 rj, 3 pokrivalo, 6 zaimek, 7 prodaja meso, 8 žensko ime, 9 traja 24 ur, 11 ni debelo, 15 april je mali..., 16 pasji vzklik, 17 isto kot 4 vodoravno (drugi sklon), 21 vzklik, 22 nasprotje od star, 26 kazalni zaimek. (Rešitev prihodnjič!) POVEJTE, če VESTE! Štirje bratje, tri sestre: šest njih pridne ima roke, ena pa samo praznuje, vendar jo vsakdo spoštuje. Kdo je to? (nupot A IA3UQ) Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria.