Stav. 2§4. Pavšavn Iranko v tf rila vi SHS. V Ljubljani, v torek 9. septembra 1919. Lete Bil. Ithaja rasen nadeli fn prssnikev vsak dan popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise trankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-frstica 75 vin.* pogojen prostor l'25v; razglasi in poslano vrstica po 1*50 v; vočkratne objave po dogovoru primeren popust. Glasilo jugoslov. socljalno - deinokratiine stresite, PosaiB&Kna štev. efane —— 40 W!«*!'is«r. —— Naročnina: Po pošti nii x dostavljanjem na dom -a eeio ieto 'Vi [{, za pol ieta 88 K, za četrt letu 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo ieto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnino proate. Upravništvo je v CX. (110.) številki Uradnega ta z dne 23. junija 1919, vsled katere te bilo treba vse take uredbe že do^ i. avgusta 1919 prijaviti politični oblasti L stopnje (okrajnemu glavarstvu, oziroma mestnemu magistratu). Naredbo naj natanko proiC e 'i prijave, opremljene z vsemi potrebnimi podatki in prilogami, nemudoma odpošljejo, ker bf se jih mora! J sicer iz ozira na javni blagor kaznovati. Ore namreč za primerno ureditev socijalnega zavarovanja, ture! gotovo eno izmed najvažnejših nalog moderne države pri reševanja socijalnega vprašanja. Prijaviti se morajo n. pr. vse bolniške blagajne, bolniška društva, nezgodne zavarovalnice, pokojtibrk« zavarovalnice in zavodi, pokojninska društva, samostojni pokojninski fondi, nadomestne pogodbe za pokojninsko zavarovanje, bratovska skladnice, registrirane pomožne blagajne, vzajemno - zavarovalna društva za bolezen, smrt. oner starost, doživetje, brezposelnost* vsa taka podporna društva, bratovščine, organizacije In sploh vsa za4 varovalna in podporna društva t« vrste po cesarskem patentu iz leta 1852. in po društvenem zakonu iz 1* 1867., tako zlasti tudi razne stanovske in strokovne organizacije obrtnikov. trgovcev, kmetov, prostih poklicev delavcev nameščene-; >> podjetnikov itd., ki dajejo svoj'1** članom ali njihovim svojcem redu* podpore v zgoraj navedenih sine** Jih. Prijava je obvezna tudi za vs® delodajalce in podjetja, ki imajo zavarovane svoje nameščence za kojnino potom nadomestnih deb ali pri nadomestnih zavodih z® pokojninsko zavarovanje, bodisist ima zavod svoj sedež v tnzerns.' ali v inozemstvo. fTO- K prijavi so obvezane vSC. rai navedene institucije in potu najsi so dolžna do zavarovanja » do rednih podpor po zakonu ali P' vilih ali pa jih nudilo prostovoljno. Stev. 204. NAPREJ. Stran 3. Po naredbi se sicer ni treba nri- ia vij ati zavarovalnicam na delnice, onim vzajemnim zavarovalnicam na življenje, ki vrše zavarovanje kot obrt v večjem obsegu, in društvom za zavarovanje zoper elementarne nesreče. Ta oprostitev velja pa le Klede njihovega zavarovalniškega poslovanja kot takega, nikakor na ne glede pokojninskega zavarovanja njihovih nameščencev potom nadomestnih pogodb ali pri nadomestnih zavodih za pokojninsko zavarovanje, katere morajo seveda ravno tako kot vsi drugi zavodi in institucije Prijaviti. '7'Ako kdo izmed ljubljanskih obvezancev ne ve, ali se mu je treba Priglasiti ali ne, naj se obrne ob dejavnikih med 9. in 12. uro po pojavilo na mestni magistrat Oaletova hila, I. nadstropje, na levo, obrtni oddelek, druga vrsta na desno, kjer ie oddajati tudi prijave. Potrebna je takojšnja prijava, in sicer zadnji Ca* “P 16. septembra 1919, ker je od ministrstva dani rok potekel že 4. av-Knsta, velik del obvezancev se pa sPloh ni prijavil. Kdor rie more dati vseh potrebnih Podatkov, se mora vseeno prijaviti v kolikor mogoče natančnimi podatki in navesti natančne vzroke nepopolnosti prijave. Rudaril. Podp 'ni urad sporoča vsem družinam rudarjev, ki so pred me-seci odšli v Pečuj, da bo dospel v ,4 tednih v Ljubljano posebni yiak, ki bo odpeljal vse še tu bivaje družine brezplačno v Pečuj. “srednji urad »Državne posredovalce za delo« v Ljubljani. Deželni dobrodelni zavodi. Po predlogih komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne upra- ie deželna vlada sklenila, da se deželni dobrodelni zavodi oddajo s *• avgustom 1919 državni upravi s Pogojem, da ostane lastninska pravica glede premičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov pridržana deželni upra-P,ter..se Podrobnosti v tem pogledu uo.očijo v posebnem dogovoru. Posebnega dovovora je treba tuui glede prevzetja ostalih zadev zdravstvenega značaja imenovanja okrožnih zdravnikov itd. Odobri se od komisije za za ^asno vodstvo in likvidacijo deželne 3ave za čas do 1. avgusta že izda,?1!0 sprejetje medicinskih kandi-ujlni Mire Rogina, Dominike Deti Amalije Šimenc in Tekle Kek ‘Udl za nadaljno dobo, dokler se ne J^nejo sekundariji, ki so sedaj. pri L,0jakih. Pomožni kurjač deželne InfZll*?e na Studencu Blaž Lautar se nienuje za stalnega deželnega usluž-®enca_ in uvrsti v eno plačilno stopnjo, ki m« pripada po številu službena let. Ivanu Markiču, nadstrežaju na kirurgičnem oddelku deželne bolnice se dovoli za podstavo odmer-terne poKojnine 100% povišek pr^ Votne podlage, to je od 600 na 1200 ■tj on. Za izboljšanje hrane utnobol-nim hiralcem, ki se oskrbujejo v Maztiicl-hiralnici pri Sv Jožefu v Mubljani, se zviša oskrbnina za °sebo in dan od 5 K na S K. Drobno. — Komanda mesta opozarja ob-Suistvo, da v lastnem interesu ne Vstopa v rajon tukajšnjega garnizij-mega strelišča. Osebna varnost za-nteva, da se vsakdo brezpogojno pokorava navodilom stražarjev in ^ošteva nabita svarila in mejna kamenja. ., — Poziv. Medieinec Erman Din-so se poživlja, da takoj naznani ‘Zdravstvenemu odseku za Slovelo in Istro v Ljubljani« svoj natančni naslov radi neke, za njega ZeIo važe zadeve. s -- Užitki uslužbencev kmetijskih *°I in kmetijskih posestev, ki so se »revzele v državtio upravo. Urede se enotno naturalni užitki uslužbencev na kmetijskih šolah in kmetijskih posestvih, ki so se po preobratu prevzela v državno upravo z modifikacijo, da se v slučaju nezadostne produkcije izplača upravičencem relutum v prejšnji višini. , - Naldade. Občini Mošnja se Ppvoli pobiranje enkratne 716% dekade na vse direktne davke izvzem-81 osebne dohodnine v svrho popolnega poplačila vodovodnega dolza v snesku 48.259 K. — Dijaški učni fond. Sprejet je ,.aCrt nn-edbe, s katero se ustanav-la dijaški učni fond. , — Industrijska podjetja. Sprejet v načrt naredbe s katero se prepre• Jetjj uničevanje industrijskih pod- v .r~ Kino teden v korist našim in-ffrbdom, se vrši na prijaznem Ko-|erjev<-|jj vrtu v Sp. Si§!;i. Vspored ■ “ Prvovrstna drama v 3 dejanjih, ter krasni posnetek »Sokolski izlet« v Novem Sadu Itd. Pripravlja se, v stari Avstriji strogo zabranjen zgodovinski p osne'ek »Matija Gubec«, na katerega posebno opozarjamo. Z ožirom na dobrodelno prireditev, katere ves čisti dobiček odstopi društvo kinonastav-ljencev invalidom, ter na to, da nudimo res nekaj lepega in prvovrstnega s sodelovanjem garnizijske godbe itd., upravičeno prosimo slavno občnstvo za prav rnnogobrojni obisk. — Odbor. — Alkoholne pijače. Od deželne vlade se je sprejel načrt naredbe glede prodaje alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah. Naredba. se predloži ministrstvu za trgovino v odobritev. — Osebne vesti. Imenujejo se pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo: koncipist dr. Mate Suhač, dr. Andrel Gosar, dr. Milan Lemež in dr. Bogdan Žužek za deželno-vladne komisarje v IX. činovnem razredu, kon-ceptnl praktikant Ivan Legat za de-žeino-vladnega koncipista v X. činovnem razredu. Franc Scheckel, poštar v Gornjem gradu se sprejme zopet v službovanje. — Določbe glede plesa. Za prireditev plesa se mora imeti dovoljenje ter plačati za to vpeljana taksa. Pravico, Izdajati ta dovoljenja imajo županstva, odnosno župan kot načelnik krajevne poUcile na podlagi člena 28. obč. reda. Zupanu z dvema občinskima svetovalcema pristoji tudi v zmisiu člena 58. obč. reda pravica kaznovati, če se je plesalo brez njegovega dovoljenja. Iz stranke. Odbor krajevne politične organizacije se obvešča, da odpade danes seja. Prihodnja seja se objavi v listu. Predsednik. Pripravljalni odbor za delavski dan se snide danes ob 8. ari v Mah-rovi hiši. Zanimiva razkritja o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. Strokovno gibanje. Železničarji vlakopospeševainUu panog pozor! Vabam) Vas na Izvanrednl občni zbor podružnice Ljubljana II, Splog. želez, organ., ki se vrši v sredo, dne 10. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih Mah-rova hiša s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. Na < bilno udeležbo vabi odbor. Pekovska stavka v Maribora končana. Osemdnevna stavka pekov je v soboto po 11. uri zvečer pri pogajanju s pekovsko zadrugo prišlo do sporazuma. Tetenska plača se zviša od 105 in 115 na 150 in 160 K. Pri pogajanju je bil zastopan od so* cija nega ooverjeništva komisar dr. emež, od osrednjega društva živilskih delavcev pa sodrag Berdajs in za stiokovno komisijo za Maribor pa si drug Erbežnik. V Mariboru s j-bo v pekovski stroki delalo 8 ur na dan, in sicer samo podnevi od S. ure zjutrei naprej. V nedeljah se sploh ne dela Da s® je dosegel ta uspeh, je zasluga dobre organizacije pekov v M«i .toru. Vestnik „Svobcde“. Podružnica »Svobode« na Jese-n?.‘ait priredi dne 9. t. m. ob pol 8. uii zvečer »pii Jelenu* zelo zanimivo predavanje. Sodrugi, sodružice! udeležite se zanesljivo tega predavanja^___________ Iz Slovenije. Maribor. Iz železniških krogov se poroča: Ko je prevzel mesto vodje skladišča za živila g. Roglič, smo upali, da se bodo aprovizačne razmere vsaj nekoliko zboljšale, posebno, ker je la gospod toliko govoril in obljuboval. loda s časoma smo postali razočarani, ker so se v naše največje začudenje razmere poslabšale, dasi se je ze povsod v tem pogledu obrnilo na bolje. Tako n. pr. smo dobili za avgust samo tri četrt kg sladkorja, za september pa celo samo Vz kg, do-čim ga dobe pri mestni aprovizaciji cel kg. Zaenkrat prosim g. RogliCa še uljudno, naj nam pojasni vzroke ieh nedostatkov, drugače bomo zahtevah' odpomoči na drugem mestu. — »Rdeči In zvezat}!«, V delavnicah južne železnice so demmcijanti še vedno na delu. Tako ie neki pomožni delavec G. v oddelku I. c pred kratkim policiji denun-ciral več tovarišev, radi zadnjega štrajka! Torej mu še ni dosti! »Der grosste Scluift im ganzen Land . .,« KAKO SO SLEPARILI. (Iz referata kontrolne komisije o šu- steršičevem gospodarstvu.) Vse naše čitatelje opozarjamo na važno in izredno bogato množino podatkov o Šuštešičevem gospodarstvu na Kranjskem, ki jih bomo dnevno priobčevali v našem listu na podlagi preciznih, neovrženih doka-kov kontrolne komisije, ki je bila svoječasno v to svrho osnovana m ki Je pred kratkim dokončala svoje delo. Posledice tega katastrofalnega Šušteršičevega klerikalnega početja so nastale naravnost usodepolne za razvoj deželnega in občinskega gospodarstva. Občutimo jih kruto še sedaj. Ta razkritja so velikega pomena za nas, ki smo vedno zahtevali sanacijo deželnih in občinskih razmer. Šušteršič je šel, ostali so pa njegovi ljudje in njegove metode v raznih občinah. Sodrugom priporočamo, da slede pazno tem razkritjem, ki jim bodo izdatno služila pri bližnjih političnih bojih. Deželni računi za leta 1913—1917. Zadnji deželni račun, ki je bij odobren od deželnega zbora, je oni Uspeh: Dohodki ...... 5,784.673 K 84 h Stroški. , . . , . . 6,955.532 „ 2® „ Primanjkljaj .... za leto 1912., in sicer je bi! odobren ta račun v seji dne 4. oktobra 1913. Računi za nadaljiia leta so pa oslrli neodobreni, ker se deželnemu zboru, ki je zadnjikrat zboroval v času od 5. februarja do 3. marca 1914, niti predložiti niso mogli. O teh računih, ki zadevajo leta 1913., 1914., 1915., 1916. in 1917., se je ugotovilo sledeče: I. Leto 1913. Deželni proračun za Jeto 1913. je ugotovil deželni zbor v sejah due 3. in 4. oktobra 1913 s potrebščino ...................... 6,821.622 K in s pokritjem , * . 2,573.658 « torej s primanjkljajem 4.247.964 K Glede pokritja tega primanjklja- ja je sklenil deželni zbor, da se pobirajo leta 1913. deželne doklade in naklade v enaki izmeri, kakor leta 1912. Ker pa je bii donos doklad i i naklad proračunjen le na 2,592.000 kron, se je glede končnega primanjkljaja v znesku 1,655.964 1C sklenilo, da Ra Je pokriti s kreditno operacijo. V okviru tega proračuna je bilo gospodarjenje sledeče: Proračun; 5,165.658 K -f 619.015 K 84 h 6,821.622 , -H 188.610 , 28 , 1,170.858 K 95 h 1,655.964 K — 485.105 K 05 h Pri stroških se kaži prekoračenje v znesku 133.910 L 29 v, ker je med stroški vpošteta tudi izguba pri deželnem zakupu državne užit-nme v znesku 195.441 K 42 v, ki ni bila proračunjena. Pokrita pa je ta izguba odnosno vsota 133.910 kron 29 v, za katero so bili stroški v celoti prekoračeni, z večjimi dohodki v znesku 619.015 K 34 vin. Glede posameznih deželnih zavodov so računi sledeči: Dohodki . . Stroški. . . Primanjkljaj Dohodki . c Stroški. . . Primanjkljaj Dohodki . , Stroški. . , Primanjkljaj Dohodki . , Stroški. . , Primanjkljaj Dohodki . . Stroški. . . Primanjkljaj Deželna prislinit delavnica. Uspeh: Proračun: 147.518 K 64 h 11&832 K + 28.686 K 64 h 194.197 * 21 185.588 t 8.609 , 21 46.678 K 57 h 66.756 K Deželna bolnica, 255.191 K 86 h 478 482 „ 25 . 20.077 K 48 h 217.632 K -f 87.559 K 86 h 507.257 , — 28.774 „ 75 , 223.290 K 39 h Deželna blaznica. K — 66.334 K 61 h 44.290 K 39 h 157.562 . 78 „ 81.988 K + 12.302 K 89 h 150.675 , -j- 6.987 , 78 M 118.272 K 39 h 118.587 K - 6.314 K 61 h Deželna hiralnica. Uspehj Prora8nn: 2.727 K 24 h 33.631 » 85 „ 84.066 K -f 2.727 K 24 h 434 . 15 - 30.904 K 61 h Deželni muzej. 9.747 K 02 h 40.247 , 40 , 84.066 K 8.737 K 4-44.622 „ 4“ 3.161 K 39 h 787 K 02 h 4.374 „ 60 . Dohodki . . Stroški. . . Primanjkljaj 80.773 K 38 h 35.885 K - 5.111 K 62 h Deželno gledališče. — 1.800 K — 1.800 K — h 20.431 K 50 h 16.900 , -f 8.881 , SO Dohodki Stroški . 20.431 K 50 h 15.600 K -f 4.831 K 50 h Kmetijska šola na Grma. 25.433 K 84 h 22.982 K + 2.501 K 84 h 60.024 . 60 60.255 „ — 280 Primanjkljaj . . • • Izven proračuna so bili dohodki in stroški sledeči: Dohodki . . • «1.019 K 60 v Stroški . . • 408.247 K 60 v Primanjkljaja le bilo torej pr tem prometu ... 357.228 K — v 87.323 K 2.782 K 24 h 34.590 K 76 h Ta promet se nanaša na posebne kredite, ki jih je dovolil deželni zbor in jih je bilo pokriti s posebnimi dohodki. Vpoštevši ta izredni promet je račun o celotnem gospodarjenju leta 1913. sledeči: Dohodki: BojptKlsiiMj# n prartftnni: 5,784.678 K 84 h 'ienjt im« Bterafam: 51.019 60 Stroški: Primanjkljaj: 6,955.582 K 29 h 1,170.858 K 95 h 403.247 , 60 „ 857.228 , - , . 5,835.692 K 94 h Skupaj . . . Primanjkljaj v znesku 1,528.086 kron 95 v se Je pokril iz denarjev tekočega gospodarstva Iz leta 1912. odnosno s posojilom v znesku kron 1,472.841 31 vin., najetem 1. 1913. pri Račun Je ta-Ie: Imovina tekočega gospodarstva ob koncu leta 1912. . . . 335.267 K 15 v v 1. 1913. najeta posojila . . . 1,472.841 K 31 v Skupaj . . 1,828,108 K 46 v. 7,363.779 K 89 h 1,528.086 K 95 h domačih zakladih, in sicer pri deželnem melioracijskem zakladu in pri garancijskem zakladu dolenjskih železnic. PrimanJ. i. 1913. Stanje imovlne tekočega eospo-darsfva oh koncu leta 1913 300.021 kron 51 v. Iz posebnih, za melioracijske namene določenih denarjev deželnega Leto 1918: Imovina . . Dolgovi • • •_ Čista imovina Cisti dolgovi 1,528 086 K r v melioracijskega zaklada, se le v letu 1913. porabila vsota 557.412 K 39 v. O deželni imovini in dolgovih je račun sledeči: Leto 1912: 25.424.937 K 04 h 26,444.996 K 33 h — 26,276.808 „ 40 , 25.914.765 . 60 . -f _ 530.230 K 78 h 851.871 K 86 h -~ (Dalje prih.) 1,020.050 K 29 h 361.542 „ 80 . 1,881,602 K 00 h Kuitura. Gledališče. Sodeč po umetniški kvaliteti repertoarja, s katerim se otvaria letošnja gled. sezona, se bliža '•'"V. drama svojemu prerojenju. »Dnevi našega življenja«, štiridejatiska pi-esa ruskega poeta Leonida Andrejeva, s katero se je odprlo v soboto. Dramsko gledališče, ima po svoji umetniški strukturi in risanju značajev Rotovo mnogo sijajnih vrlin. V nji se je Adrejev, veliki simbolist, avtor »Anatlieme« in »Car-glad«-a, prelil v priprostega fabulista, zajel 'z življenja odlomek, ki nima začetka in nima konca, brez tistega običajnega »dejanja«, s katerim so navadno prenatrpani igrokazi in Ki je najčešče plod fantazije, ne pa tistega resničnega življenja,ki poljekdog nas neprestano z večnim valovanjem, večnim dviganjem in padanjem, brez začetka, brez zaključka. Temu odlomku Je dal Adrejev svojo barvo itt svoj blesk ter zvest svojim umetniškim tradicijam orisal par značajev kot so Omifrij. podporočnik Ml-ronov, Olga Nikolajevim in Nikolaj Gluhovcev, genij ljubezni. Plesa se vrši v študentovskih krogih v Moskvi In edina notranja vez ji je ljubezen. ali pravzaprav borba z ljubeznijo Gluhovceva do Olge Niko-lajevne, ki jo mati prodaja. — Vpri-zoritev le vzllc mnogim začetniškim hibam nosila v sebi kali resnega stremljenja. Bila je prva predstava in zato ji bodi marsikaj odpuščeno! Ne govorim o prvem dejanju, ki bi zahteval mnogo več rutine igralcev in več režiserjeve pile: tudi ne o fiziku (g. MidČ), ki je bil v svoji ulo1-gi nemogoč. Takisto ni bil drugi akt — na buljevaru — na višku. Mladi igralci večidel niso do zadnje preciznosti izdelali svojih figur ali pa so jih pojmovali samr približno. G. Pavlinova je bila v »Zeni — vrag« mnogo boljša nego zdaj v Evdokljt Antonovni; zdi se, da se nikakor ni mogla najti v vseh globinah »nedolžnega« demonskega egoizma te Ir.■ hitrice. Ves dober pa je bil Onufrij 'g. Rogos), da ni pokerjavll svoje mikavne in hvaležne uloge, mu štejem v čast. Gluhovcev o bruhajočo tvornostjo. « Vprizoritav Strindberga je vedno kočljiv slučaj. Ako smo ga mi v dokaj dostojni obliki, je to najve’jf priznanje, ki ga morem izreči termi večeru. Zlasti g. Borštnik, ki sc ie f, ulogi ritmojstra že večkrat uspešna preizkušal, je s svojo enpetnoznu,! > >> močno ljubeznijo spočetka in na kraju kot poražen lev. ves ovit v zanke Ženskih zlob, globoko zaslut:l v komplicirano bistvo Strindberg .‘Vega genija. Patos na nekaterih mestih in široke, zajemajoče geste proti občinstvu bi se nemara bolj prilegale klasični drami in so plod Starih šol. Strindbergova maska ritmojstrm t bi še povečala zunanji efekt. —- Nekoliko drugačna je zadeva z Lav?. rlt-mojstrovo ženo.igrati Strindbergovo ženo je vobče ena najtežjih naloj, igrati jo verno do poslednjih ko?!**, kvenc in globin, je velika zagone tka ženske duše. Zakaj Stindbsrgova žena ni ena sama žena, je tip fcr:\. Demon in otrok. Ampak to je treba doživeti! G. Pavlinove igra je bita zelo naštudirana In zelo izpiljena dokaj pravilno umevana, v velikih scenah pa Je odpovedala njena notranjost.,, Blizu Srindbergu, dasi ne dovršena, ie bila k. Kavčičeva v tilogi Bene in r. Juvanova kot dojilja. Dr, Osteniuiik g. Šesta je bil cisto dober in tudi K. Gaberščik Je i inteligentno igro pastorja presegel slične kreacije lanskega leta. F. A. Koncert. Nas odlični slovenski koncertni pianist gospod Ciril Ličar bo pred svojim odhodom na koncertno turnejo z mojstrom Kocjanom v Prago sredi meseca septembra nastopil v koncertu, ki ga priredi »Glasbena Matica« v Unionski dvorani. Gledališki svet. Člani gkdališke ga sveta naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo v sredo, dne 10, t. m. ob 1/. uri v pisarni »Matice Slovenske.<. Najnovejši poročila. Vesti LDU. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 7. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je raz-prvljalo o problemih zunanje politike. MINISTRSTVO ZA PREHRANO, Belgrad, 7. V ministrstvu za prehrano se dela z veliko vnemo za re-fHganizacijl, ki naj usposobi ministrstvo, da bo odgovarjalo svojemu namenu. Eden glavnih razlogov za nje-('ov obstoi |e boj proti draginji In korupciji. Dosedaj se je ta borba vodila z manjšo energijo, kakor bi ta zahtevala korist naroda In države. To se vidi na temu, da cene še vedno rastejo, namesto da bi padale. Reorganizacija bo izvedena v najkfajšcm ;i;su. POMORSKA UPRAVA. Belgrad, 7. Regent Aleksander j:: podpisal naredbo, s katero se ureja naša pomorska uprava. Središče ta uprave bo začasno Bakar. Za načelnika le Imenovan dr. Ljubomir Tomašič. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Belgrad, 7. Včeraj dopoldne sta pri Palanki trčila dva vlaka. Razen nekoliko lahko poškodovanih ni bilo žrtev. IZGON MADŽAROV IZ ERDEL.I-SKE. Veliki Bečkerek, 7. Rumunski upravni svet v Sibinju je sklenil izgnati vse one Madžare, ki so se naselili na Erdeljskem po 1. Juliju 1914. Izseliti se bodo morali tudi vsi oni, ki nočejo priseči zvestobe rumunski kraljevini, kakor tudi vsi predstavniki nekdanjega madžarskega režima. Izselitev bodo nadzorovali posebni. v ta namen Imenovani komisarji. DR, RENNER ODPOTOVAL. Dun'»j, 8. (ČTU.) Državni kance-lar dr. Renner Je snoči ob 18. uri zapustil Dunaj in se odpeljal v Saint Germain, da podpiše mirovno pogodbo. POGODBA Z BULGARI.fO GOTOVA. Lyon, 8. (Brezžično.) Kakor poroča iPetit Parislen«, Je mirovna pogodba z BiiigarIK) v bistvu že Izdelana. Glasom tega lista bo pridobila Srbija nekoliko ozemlja s popravkom meje severozapadno Sofije in v kolenu reke Strumice. — Tra-cijo bo dobila Grška, toda treba bo n*Uv način, kako bi se Bulgariji omogočil za njeno trgovino dohod k Egejskemu morju. V mirovni pogodbi ne bo govora o vprašanju Južne Dobrudže. IZJAVA AMERIŠKIH SOCIJA-LISTOV. Haag, 8. (ČTU.) »Holland Nieu\vs Bureau« poroča iz New Yorka, da Je U*la na kongresu ameriških sofi stov sprejeta načelna Iziava, da se kongres brezpogojno strinja z ruskim sovjetskim sistemom. Celjske novice. Žalostne posledice veriženja In takezvanih agentur. V Celju je pred par tedni bilo ukradenega na kolodvoru za okrog 50.000 kron usnja, iast tvrdke Stossl v Celju. Najbolj zanimivo pri celi stvari je bilo to, da so tatovi zvečer, ko je bilo še polno ljudi po ulicah, nemoteno naložili blago na vozove ter ga odpeljali na postajo v Štorje, kjer so ga drugi dan .oddali v zabojih, naslovljenih na neko tvrdko v Zagrebu Zaboji so imeli označeno vsebino firniž in lak. Policiji pa se je posrečilo še pravočasno zapleniti dotične zaboje v Zidanem mostu. Tatovi, kateri so usnje spremljali, so se nevede, da je usnje zaplenjeno, odpeljali naurej v Zagreb in se jih do danes še ni posrečilo izslediti, dasiravno so njih imena in osebe znane. V tej aferi so v Zavodni pri Celju zaprli že ce>o vrsto oseb. Toliko k poročilu o tatvini sami. — Zdaj pa si oglejmo te uzmoviče. So sami mladi ljudje, po večini izučeni trgovski sotrudniki, kateri pa skoro celi čas med vojno niso delali drugega, nego veri/ili s hrvatsko slanino ter popivali po kavarnah in gostilnah. Ob tem času so s Špehom dobro trgovali. Prišli so sedaj drugi časi in te malenkosti niso zadostovale. Zato so torej morali, ker se na delo ni nobenemu še poljubilo, poseči po tem sredstvu. Ti uzmoviči so sorodniki lastnika neke agenture v Celju. — Ako gremo po Celju malo pogledat po različnih hišah, vidimo po vratih vizitke N. N., trgovska agentura itd. Te ljudi rte vidimo drugje, kakor hoditi elegantno napravljene s torbicami pod pazduho po mestu In sedeti v kavarnah pri vinu. Take kreature srečavamo dannadan po vsakem desetem koraku. Da si ti ljudje na pošten način svojega denarja, katerega lahkomiselno zapravljajo, ne zaslužijo, je samoobsebi umljivo. Svetovali bi naši državni policiji, katere imamo v Celju zelo mnogoštevilno, da bi si te ljudi in te takozvane agenture malo pogledala, morda bi ;>e našlo tu marsikaj zanimivega in te tatove dragega časa poslalo malo na ričet ali pa v prisilne delavnice ali pa magari tudi v tovarne na delo, da bi si poštenim potom služili svoj kruh. ♦ O stanovanjski bedi v Celju. V Celju opažamo, da si takozvani boljši krogi na zelo lahek način izbirajo vsa boljša stanovanja in zapuščajo slabša^ s katerimi se mora potem zadovoljiti uboga >para« iz nižjih slojev, zadovoljna, da jih sploh dobi. Tako se je nakazalo stanovanje obstoječe iz petih sob v Šolski ulici neki oficirski rodbini, dasiravno je imela že do sedaj dovolj lepo stanovanje. Če se morajo ubogi železi ličarji, ki že mesece stanujejo v železniških vozovih, zadovoljiti brez stanovanja, zakaj bi se ti ljudje ne zadovoljili z eno ali magari dvema sobama? Stanovanje s 5 sobami bi lahko sprejelo dve do tri taki uboni rodbini iz železniških vozov. Zdi nam, kakor da živimo še vedno ts. časih avstrijske preteklosti. • Zanimivost iz dijaškega shoda v Celju. Pravijo, da je bil pri otvoritvi shoda dijaštva v »Narodnem domu« na galeriji navzoč neki celjski ultra-narodnjak, kateri je v svoji nared• njakarski navdušenosti zaklical >. Doli z internacionalo«! Nekaj zmernega dijaštva je zahtevalo odstranitev tega gospoda, kar se je baje tudi zgodilo. Pa naj si bo že kakor hoče, cela vrsta še drugih zanimivih do-Kodbic se Je zvršilo na tem shodu, ta o tem dogodku le samo ena »najmanjša«. * Ustreljen tat. Enega zadnjih dni se je prigodila v neki vili ob Savinji tatvina. Stražniki so dva tatova zasledovali. Eden je hotel uiti s plavanjem preko Savinje. Ker se ni usta vil na klic straže, je Ista rabila orožje, katerega žrtev Je postal mladi 21 letni uzmovlč, doma nekje iz Sav. doline. Truplo so pokopali na mestnem pokopališču. * »AH Je to res?« Pod tem naslovom jadikuje »Nova Doba«, da razni uradniki obedujejo po nemških gostilnah in ne podpirajo slovenskih. Tako, pravi »Nova Doba«, da jih mnogo obeduje tudi pri Škobernetu. (V tej gostilni so cene zelo niz'ke. Kosilo in večerja skupaj 7 kron). Dalje pravi, da je po slovenskih gostilnah postrežba vsaj tako soiidna m dobra, kakor v nemških. To radi verjamemo. Ne pove pa, da so cene v nemških gostilnah za obed in večerjo skoro polovico nižje nego v slovenskih. Obeda in večerje pa ' slovenskih gostilnah za stalno ceno sploh ne dobiš. — Ravno isto je. nri trgovcih. Pravi se: »Svoji k svojim«! Ako pa greš v slovensko trgovino, plačaš blago dostikrat polovico ali pa še enkrat dražje nego v nemških. (Pisec teh vrstic se je o tem sam prepričal). V tem oziru bi bilo vsekakor treba od katere strani napraviti red. Ako nemški trgovec lahko prodaja ceneje, zakaj bi tega ne mogel tudi slovenski?! * Zaprli so v Celju trgovca Pernica v Samostanski ulici zaradi velikih nerednosti pri uradniškem kon ■ zunm. V afero je zapletenih še nekaj drugih kapacitet. Gospodarstvo. Oddaja plemenskih bikov. Poverjeništvo za kmetijstvo bo razdelilo v torek, dne 16. septembra t. 1. 12 čistokrvnih montafonskih bikov v povprečni starosti U/2 leta potom javne dražbe na pristavi v Goričanih pri Medvodah. Živinorejci se vabijo. da ne zamude ugodne prilike za nakup potrebnih plemenjakov, zlasti iz krajev, kjer bikov primanjkuje in kjer imajo enobarvno sivo živino. Opozarjamo na to priliko tudi naša županstva zaradi razglaša in naše živinorejske zadruge. Dovolitve za nakup živil. Ivan Kresse v Kočevju l vagon moke, Josip Roler v Kočevju 1 vagon moke. A. Senčar v Ptuju 1 vagon moke, Robežnik na Viču 1 vagon moke in 1 vagon otrobov, Rudolf Zorc v Ljubljani 8 vagonov moke in 2 vagona otrobov, A. Presker iz Srema v Konjice 6 vagonov koruze, Ivan Dumič za komando dravske divizijske oblasti v Uubljani 20 vagonov ovsa, F. Dolenc v Kranju 1 vagon koruze, Ant. Kalan v Škofji Loki 5 vagonov koruze, 2 vagona moke in 1 vagon pšenice. Kranjska industrijska družba na Jesenicah 100 q koruze, I. Škerlec v Gornji Radgoni 4 vagone moke, Frahc Zanger v Celjn 5 vagonov koruze,- L Pernat v Meži 3 vagone koruze, Franc Korošec v Gornji Radgoni 15.000 q moke, Tr-govačko prometno društvo iz Siska 1 vag. koruze. Karl Scherbaum v Mariboru 2 vagonh koruze. Avstro-ogrski bankovci. Izkaz Avstro-ogrske boHk« po stanju dne 31. avgusta kaže novo povišanje v prometu bankovcev, in sicer za 286.5 milijonov, tako.da je s tem dosežena vsota 43.4 milijard kron. Nabava kalija. Kakor poročajo tukajšnji večerni listi, se je med angleško in nemško vlado sklenil dogovor, po katerem se nemška vlada obvezuje dobaviti Angliji 23.000 ton kalija. Dobava se bo izvršila v mesečnih količinah. Izdajatelj: Josip Pcteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani. Zenitna pniiia. seznaniti t. m;ik.iioseutnico od 26 do 30 let, vdovu neizvzeta, v bližini kakega rudnika, tovarne ali pa v kakem trg« v svrlio ženitve. Resne ponndbe nn upravo list«. Inženir dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, ielezobetonske in vodne zgradbe T Ljubljani, Hitlerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in ielezobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, •kladižča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske In železoletonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vso načrte stavbene inZenirske stroke. TebniSkamnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Vr. XII 3/17—91. Deželno sodišče v Ljubljnni je razsodilo tako: Franc Rosman, rojen 30. sept. 1872 v St. Rupertu, prostojen v Trst, katolik, oženjen, trgovec v Trstu, Skedenj št. 1034, sedaj v preiskovalnem zaporu pri deželnem sodišču v Ljubljani, nekaznovan je kriv, da je v Trstu in Ljubljani 1. v juliju in septembru 1. 1975 pokupi! večje množine olja in masti, tedaj neutrpne potrebščine, v tc svr-ho, da bi njih ceno neprimerno navijal, 2. v času od konca 1. 1914 do srede 1. 1916, izrabljajoč po vojnem stanju povzročene izvanredne razmere, za neutrpne potrebščine kot za različna olja in krmila kakor tropine iz araluad, sezama, solničnega olja, lana, maka in rapsa, zahteval dobičke od 20 do 366%, tedaj oči-vidno pretirane cene in je s tem zakrivil ad 1. pregrešek draženja po § 17/2, ad 2. prestopek draženja po §'14/1 naredbe od 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak., in se obsoja po § 17 naredbe od 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak., z ozirom na § 267 kaz. zak. in 260 b kaz. zak. na 3 (tri) tedne strogega zapora poostrenega z 1 trdim ležiščem na vsak teden, poleg tega na plačilo globe v znesku 10.000 K, oziroma za slučaj neizterljivosti, na 2 (dva) meseca zapora ter po § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. v Ljubljani, dne 19. avg. 1919. Nagode, m. p. Štev. 14.630. Razglas. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je 15. dan julija 19)9 sklenil, da je od živine, ki se zaklana privaža v Ljubljano od zunaj mesta, pobirati iste pristojbine, ki so po razglasu mestnega magistrata ljubljanskega z dne 3. marca 1919, št. 3541 (U. L št. LIX) določene za klanje v mestni klavnici. Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, je pritrdil temu sklepu občinskega sveta ljubljanskega. Izvršujč potrjeni sklep razglasa podpisani magfstrat, da je od 15. avgusta 1919 naprej za živino, 1 i se zaklana pripelje ali prinese od zunaj mesta v Ljubljano, plačevati pri linijskih uradih mestnega iižittih I ga zakupa ali njih podružnicah na< stopne pristojbine: 1. od bika, vola, krave, telice in junca ... K 5--~ 2. od teleta .... K 2.— 3. od prašiča nad 50 k£ K 4.--» 4. od prašiča pod 50 kg K 2.—« 5. od konja .... K 3.— 6. od drobnice (kozlov, ko-štrunov, ovac) . . K 2.--’ 7. od kozličev in janjcev K L—1 V isti seji je občinski svet i’ub- Ijanski nekoliko izpremenil tarifo 0' kavciji, ki jo je založiti glasom § § klavničnega regulativa pri uvažanju zaklane živine pri linijskih užit. uradih (oziroma podružnicah) ljubljanskih. Po novi kavcijski tarifi je za naprej založiti za zaklano žij vino in meso: 1. za govedo po . . K 20.—4 2. za prašiče pg . . . K 6.— 3. za teleta po ... K 4.— 4. za koštrune in drugo drobnico po .... K — 5. za kozliče, janjce po K 2.— 6. od vpeljanega mesa za vsak kg .... K - .20' Magistrat opozarja na določita klavničnega regulativa, da se je za povračilo kavcijskega prebitka oglasiti v klavničnem uradu tekom treh (3) dni, sicer zapade prebitek na korist klavnice. Tega določila se le strogo držati. Mestni magistrat ljubljanski. dne 4. septembra 1919. Štev. 14.870. Razglas. Hradeckega (Čevljarski) most je v nevarnem stanju, tako da bodo potrebna na njem večin popraviš* Mestni magistrat opozarja občinstvo. da ie most od 9. septembra 1919 naprej do preklica za vsak’ vozni in tovorni promet iz varnostnih ozirov zaprt, ter da je prehod dovoljen euino !e še pešcem, kolesarjem in z ročnimi vozički. Mestni magistrat ljubljanski dne 4. septembra 1919. lliiEfliiis« Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih izdelkov, r. * z o. z., naznanja tem potom, da sfl vrši v nedeljo dne 14. septembra t-1 ob 10. uri v prostorih njene delavnice v Mariboru, Župnijska ulica 4 občni zbor vseh članov Dnevni red: 1. Preči tanje zapisnika. 2. Prememba pravil § 1. 3. Spopolnitev odbora. 4. Slučajnosti. Priporočamo edino tovarniško zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt ter njPh posameznih deiov. POTREBŠČINE za iivllje, krojaie In (evllarje ter galanterijsko in manufaklurne BLAGO za OBLEKE. Jos. Peteline, M za vode desno« Šestimi ..ME" i geti otvorjena. Dr. ANT. BRECELJ prej primarij v Godci, strokovnjak za notranje in otroške bolezni, zdaj v Ljubljani, na Bregu št. 10 sprejema od 10—12 in od 3—4. '■i t — Delnllka glavnica —— K 13,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovan ju. : Ljubljanska kredi v Ljublfani. banka Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Knpnje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoijgje — aprovizaciiske kredite —— Podružnice: v Sfriltu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorite, Celju in MariSon?.