KEONJ a k. 4J IŽ-NiCA
.murtSKI DNEVNIK
fp*tnina plačana v gotovini />	<n/> >.
Abb. postaie I gruppo	4111) lir
Leto XXXVI. Št. 276 (10.796)
TRST, petek, 28. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kier je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PET DNI PO POTRESU DOKONČNO POKOPALI UPANJE, DA BI KOGA REŠILI IZPOD RUŠEVIN
Dež in mraz Še Stopnjujeta trpljenje Preprečevanje epidemij
preživelih v Kompani ji in Bazilikah
Ljudem je treba zagotoviti streho nad glavo, ne pa šotorov - Nesebična pomoč prihaja iz vse Italije - Se vedno nedopustne pomanjkljivosti v koordinaciji in smotrnem porazdeljevanju pomoči prebivalstvu
REVI — I/. vse Italije se proti prizadetim območjem Kampanije in Bazilikate pomikajo kolcne avtomobilov in tovornjakov z živežem, oblekami in vsem prepotrebnim za ljudi, ki so v nedeljskem potresu izgubili vse. Ta nesebična pomoč pa vse preveč obtiči v ozkem grlu birokratskih ovir. Če teh ni, pomoč gnije na dežju, saj ni skladišč, kjer bi jo lahko spravili, še vedno manjka prepotrebna koordinacija, da bi ta pomoč res prispela vsem.
O razsežnosti katastrofe zgovorno pričajo tudi številke o smrtnih žrtvah, včeraj so po neuradnih vesteh že izkopali skoraj 3.500 trupel. Karabinjerji trdijo, da jih je samo 2.287, poveljnik garnizije iz Avellina general Tamburina pa se boji, da bo končna številka presegla 10 tisoč mrtvih.
Dež in mraz medtem še stop-
Tudi ta dva starčka so v nedeljskem potresu izgubila vse, kar sta imela
(Telefoto AP)
njujeta apokaliptično sliko prizadetega območja. Trhle platnene strehe, in še teh nimajo vsi preživeli, so le borno zavetišče v teh hribovskih krajih, ki so med najbolj deževnimi v Italiji. Oblastem končno postaja jasno, da so šotorišča nesmiselna, da je treba ljudi čimprej evakuirati iz teh območij. Mraz je že povzročil prvo smrtno žrtev, zaradi pljučnice je v nekem šotorišču umrl otrok. Upanje, da bi izpod ruševin rešili še kakega preživelega, je včeraj dokončno splahnelo, dež in mraz sta dokončno pokopala vse nade. Poslabšanje vremena pa je še povečalo kaos. Že težko pre-
FORLANI ZAVRNIL ODSTOP NOTRANJEGA MINISTRA ROGNONIJA
KPI zahteva novo vlado brez demokristjanov
Pertinijev govor razburil večinsko stranke
De Mita obtožuje predsednika republike,-da je set čez svoje pristojnosti - KPI zahteva predsedstvo vlade in dokončno zavrača možnost zgodovinskega kompromisa
RIM — «Eksplozivni» televizijski govor predsednika republike Pertinija je dobesedna razvnel ves italijanski politični svet. Rognoni je bil na tem, da dokončno odstopi (Forlani pa je včeraj njegovo odločitev zavrnil), Forlanijeva vlada je bila na robu padca. Istočasno je vodstvo KPI aa izrednem zasedanju predlagalo sestavo nove, Povsem spremenjene vlade, brez sodelovanja KD, za katero menijo, da je nesposobna uresničiti «obnovo vlade in moralno sanacijo inštitucij*.
Notranji minister Virginio Rogno-
°i, ki je eden najvidnejših predstav-uikov levice KD je v vlado vstopil Pred dvema letoma in pol. V sredo, nekaj minut pred polnočjo je v kratkem pismu, ki ga je naslovil mi-uistrskemu predsedniku Forlanlju takoj po Pertinijevem govoru dejal, da odstopa s funkcije notranjega ministra, da bi oddaljil od vlade •tepetost, ki otežkoča njeno delo.
Resnici na ljubo pa je Rognonijeva •dločitev pravzaprav ostra replika Pertiniju, ki je pred milijoni poslušalcev ožigosal zločinsko nesposobnost vlade pri pomoči prizadetemu Prebivalstvu na Jugu. Rognoni je s tu drzno potezo, ki bi lahko odprla vladno krizo in cbcnem pomenila Propad inštitucij hotel prisiliti Per-tlnija, da odstopi s svojega stališča.
Verjetneje pa je, da se je Rognoni predhodno posvetoval z samim For-lanijem in tajnikom KD Piccolijem.
Ni naključje namreč, da je KD že v zgodnjih jutranjih urah začela pravo ofenzivo proti predsedniku Pertiniju. Najbolj so se »izkazali* minister De Mita (rojen v Avellinu), njegova desna roka Clemente Ma-stella in predstavnik levice Cabras, ki so obsodili »neprimernost* in »nevarnost* govora predsednika Per-tinija. Po njihovem mnenju je Perti-ni prezrl svoje ustavne pravice in skušal podžigati ljudstvo proti državi in njenim telesom. V bistvu so predsednika primerjali z ilegalcem. De Mita je celo predlagal naj se v parlamentu razpravlja o »predsedniških pristojnostih* in naj se njegova vloga drastično zmanjšana.
Pohvalno pa so se do Pertinija
DRAGOCEN DOTOK POMOČI IZ TUJINE
BONN — Iz ZRN poročajo, da je znatno število italijanskih delavcev ki so zaposleni v najrazličnejših nemških mestih, že dan Po strahoviti novici, ki je prišla z Juga italijanskega polotoka, odpotovalo v svoj rodni kraj, da bi se na lastne oci prepričali o katastrofi in da bi pomagali morebitnim preživelim potresencem. Večji del teh pa se še do včeraj ni vrnilo na svoja delovna mesta in sc še dalje mudi na opustošenem področju Kampanije m Bazilikate. Nemški zakon predvideva odpustitev iz službe za vse tiste nameščence, ki so neopravičeno odsotni z delovnega mesta več kot tri dni zaporedoma. In teh je veliko. Včeraj pa je nemški sindikat sporazumno s tvrdkami in drugimi ustanovami skle nil, da lahko tisti družinski člani, ki imajo svoje sorodnike na potresnem področju, izostanejo z delovnega mesta največ sest dni.
Pomoč iz tujine pa se medtem nadaljuje. Veliko je pošiljk, nekatere od teh pa kljub vsemu ne naletijo na ustrezen sprejem tistih, ki bi morali biti odgovorni za porazdelitev prijetega materiala med potresence. Turški rdeči polmesec je poslal na opu-stošeno področje deset ton materiala: 200 šotorov, -.000 volnen h odej, pol Ume riža in pol tone moke. Španska vlada je' P^ala osem ton odej in deset ton cepiva in drugih zdravil, ZRN P« ^.000 šotorov in nad 3.000 spalnih vreč. Iz Jugoslavije pa JeJorenfla vrsta tovornjakov, ki je včeraj v Avellinu raztovorila spctialiri-rane aparature za iskanje pogrešencev, ki so še pod nisevhiam in ki pričakujejo ustrezne pomoči. Iz ZDA pa so danes"dpof', ' tisoč specializiranih šotoroV, ki jih bodo v Salernu, Avellinu Potenzl postavili ameriški strokovnjaki, ki so za to zadolženi.
V blagajne Rdečega križa. Javnih uprav in ustanov pa se medtem stekajo znatne količine denarnih sredstev kanadska \ la-da je poklonila nad poldrugo milijardo lir Avstralija nad m U-jardo lir iz krogov EGS pa izhaja, da bo izvršna komisija skup nostl dodelili italijanski vladi od 100 do 150 milijard lir denarne pomoči za vsaj delno rekonstrukcijo porušenega področja.
Iz ZDA poleg pomoči prihajajo tudi reakcije. Demokratski senator Claiborne Peli je ostro obsodil govor, k ga je ‘mel Pertini p„ italijanski televiziji. Peli med drugim pravi, da je P®«*"1 P** ostro napadel italijanske oblasti, saj je po n egovem mnenju pomoč še kar dobro stekla »Sam sem s hellkopterjem etel nad opustošenim področjem,? Pfavi Peli »in sem opazil, da so rešitelji bili povsod prisotni.*
izrazili komunisti in nekateri predstavniki PSI.
Kaj se je pravzaprav dogajalo? Predstavniki KD so se čutili osebno prizadeti. Še najbolj jih je vznemiril predsednikov namig na tragični primer doline Belice in na obnašanje prefekta iz Avellina. «Protinapad* KD pa je prav gotovo dosegel svoj višek takrat, ko sta minister Sarti in vodja demokrščan-skih poslancev Gerardo Bianco razširila lažno vest. da namerava Forlani odstopiti. Tudi predsednik senata Fanfani je posredno dal slutiti, da namerava zapustiti palačo Madama.
Glavno besedo so tako pravzaprav imeli socialisti, ki so obenem člani vlade in neposredno deležni kritik predvsem glede delovanja o-brambnega ministra Lagoria, istočasno pa tudi tradiciona'ni zavezniki Pertinija, ki izhaja iz njihovih vrst. Tudi znotraj PSI je vladal dokajšnji razkol. Nekateri so nedvomno zagovarjali vlado, Craxi in njegovi najožji sodelavci (Martelli in drugi) pa so podprli dokaj jasno Pertini-jevo iniciativo. Končno so se odločili za kompromis: v uradni noti so navidezno naklonjeno ocenili Pertinijev poseg, v bistvu pa so ga zreducirali na golo osebno in ne politično stališče, ki je ni vredno posebej izrabiti.
To je bilo dovolj, da se je zapleteno in kritično politično stanje zopet poenostavilo in poplitvilo. Forlani je zavrnil odločitev Rognoni ja, solidarnost pa so mu enoglasno i-zrazili tako republikanci kot socialdemokrati. Forlani in Craxi sta takoj stopila v stik s Pertinijem in ga zaprosila naj omili cenzurno stališče do vlade, popoldan pa so se redno sestali tajniki stran, ki sestavljajo vladno koalicijo.
Ob koncu zasedanja parlamen tame obrambne komisije, na katerem so mnogi poslanci zahtevali odstop ministra Lagoria, je slednji neverjetno »iskreno* dejal prisotnim časnikarjem, da je vest o potresu zvedel šele po televiziji v Firencah, od koder se je v Rim vrnil šele v ponedeljek zjutraj.
Glede na nastali položaj so vče raj komunisti dokončno zavrgli vsakršno možnost bodočega vladnega sodelovanja s KD. Dokument, ki so ga izdali po včerajšnji seji je dovolj zgovoren. Komunisti pred lagajo sestavo vlade pod vodstvom KPI, ki bi obsegala vse »poštene može* in «naiboljše sile* italijanske demokracije. Danes bo na tiskovni konferenci v Salernu tajnik partije Berlinguer podrobneje obrazložil »zgodovinski preobrat* v poli tiki KPI.
R.	G.
tu zahtevali življenje okrog 13 milijonov oseb. Zaradi postopnega razmnoževanja prebivalcev na zemlji se iz stoletja v stoletje število žrtev potresa viša. Od leta 1920 do 1950 je izgubilo življenje pod ruševinami
900.000	oseb, od katerih samo leta 1923 na Japonskem 200.000.
Te podatke prinaša sovjetska a-gencija »Novosti*, ki obenem tudi ponazarja najnovejše metode za možno preprečitev te naravne katastrofe. Vsaj polovica vsega človeštva živi na potresnem področju —■ pravijo «Novosti» — kljub vsemu pa se premalo naredi, da bi se u streznejše ukrepalo. V Sovjetski zvezi so že ugotovili vsa potresna področja (29 odstotkov vse SZ) ter na podlagi izkušenj izračunali verjetnost bodoče gostote potresnih sunkov. Pisec članka končuje svojo reportažo z mislijo, da bi le sodelovanje in stalni stiki med vsemi svetovnimi geološkimi zavodi in observatoriji, sicer ne preprečili potresa, rešili pa bi nedvomno marši katero nedolžno življenje.
hodne ceste so se spremenile v prave blatne pasti, kjer se s težavo premikajo lahko le terenska vozila
V	šotorih, kjer so zasilno nameščene razne občinske uprave, je vrsta ljudi, ki čaka na duplikate svojih izgubljenih dokumentov, da bi se lahko izselila k sorodnikom in znancem v Belgijo, Francijo itn Nemčijo. Kolone avtomobilov, ki so se v prvih dneh pomikale proti Jugu se sedaj vračajo. V očeh preživelih pa ni samo otopelost in bolečina, vedno bolj prihaja do izraza srd, zaradi pomanjkljivosti in nedopustnih napak. Le s težavo so varnostne sile prepričale večjo skupino preživelih, da so zapustili železniško progo Neapelj - Salerno -Reggio Calabria pri Angriju, ki so jo zasedli v znak protesta, ker ni še stekla do njihove vasi pomoč. V Neaplja pa se je 1.5C0 ljudi vselilo v tri železniške kompozicije, ki so čakale na mrtvih tirih.
V	tej tragični sliki je mogoče o-paziti tudi prve žarke upanja. Nesebična pomoč se neustavno pretaka iz vseh krajev Italije proti prizadetim območjem. Trenutno so izredne težave v koordinaciji in delitvi pomoči. Vse preveč je opera tivnih centrov, vse preveč je rodov varnostnih organov in vojske, ki čakajo na ,M^Me«jjadrejenih. Kot rečeno v Jiekaterih krajlv je vsega v izobilju, da pomoč cSo gnije na dežju, v drugih krajih, predvsem v bolj obrobnih vaseh, pa so prvi reševalci prispeli šele včeraj, saj sploh niso vedeli, da obstajajo, ali pa so kratkomalo pozabili nanje.
Medtem se reševalna akcija nadaljuje brez odmora. Skrb vseh je preprečiti epidemije. Na stotine trupel je že pet dni pod ruševinami in v prizadetih krajih bo treba prej ali slej sprejeti težko odločitev, da ja treba vse odpisati in ruševine posuti z živim apnom, saj predstavljajo gnijoča trupla izredno nevarnost pred izbruhom morebitnih epidemij. Včeraj so prihajale s prizadetega območja protislovne vesti o prepovedi vstopa v nekatere vasi. Izredni komisar Zamberletti je vse te vesti zanikal, a poročanja dopisnikov so neizpodbitno dokazovala, da ne bo več vstopa V' vasi in se bedo morali ruševin lotiti z metalci plamenov, če bo mraz Ropustil. Seveda, če bodo imeli dovolj goriva. Včeraj so se namreč spomnili tudi na živino, ki je poginila na poljih, a kaj kmalu jim je zmanjkalo goriva, da bi lahko yso mrhovino zažgali. Dobršen del tega bogastva pa bi lahko rešili, če bi se nani pravočasno spomnili, a kaj, ko je bilo celo za ljudi premalo časa.
Agencijske vesti so medtem poročale tudi o drugih bolj vedrih prizorih. Tako so v San Mangu sul Calore med izkopavanjem v neki cerkvi odkrili zaklad sv. Teodora, zaboj poln zlatnikov, ki ga bodo danes dvignili z žerjavom. Kraj odkritja sedaj budno pazijo financ ni stražniki, saj so na žalost že zabeležili primere šakalstva. V kraju Castellammare (ji Stabia so policijski agenti aretirali dve osebi, ki sta kradli med ruševinami.
Pet dni je torej že preteklo, sedaj bi morala že steči druga faza ukrepov: nameščanja trajnejših bivališč, a še vedno niso končali niti prvih. V takem položaju ne ostaja oblastem drugega, kot da ukažejo izselitev vsega prebivalstva. Z u-kazom pa ne smejo odlašati, saj bodo v nasprotnem primeru preživeli umrli od mraza pod trhlimi šotori. Da bi sedaj namestili bara ke in montažne hiše, bi bilo nesmi selno, saj bi dela trajala predolgo, ljudje pa ne morejo čakati, ko se temperatura približuje ničli in bo vsak čas sneg pobelil irpinske vrhove.
Da bi preprečili širjenje epidemij, so trupla morali poškropiti z razkuževalnimi sredstvi	(Telefoto AP)
POLOŽAJ PRIZADETEGA PREBIVALSTVA POSTAJA VEDNO BOL) BESEN
Zamberletti namerava dati prednost reševanjuiMOvanjskega vprašanja
Na potresno področje naj bi odposlali 3.500 vagonov - Obrambni minister Lagoria in poveljnik vrhovnega štaba Rambaidi branita vojsko pred kritikami o neučinkovitosti
RIM — Položaj prebivalstva iz prizadetih območij pošto ja zaradi slabih vremenskih razmer vedno bolj nevzdržen. Primanjkuje jim predvsem zasilnih zavetišč, kjer bi se lahko zavarovali pred mrazom in dežjem. O tem je spregovoril tudi izredni vladni komisar za potresno področje Zamberletti, ki je dejal, da je že zaprosil ministra za promet, naj pošlje na prizadeto območje 3.500 železniških vozov. Ta akcija naj bi bila že v teku in do danes zjutraj naj bi prepeljali v Kampanije in Bazilikato vsaj 1500 vozov. Vlada naj bi tudi pripravila posebne odloke o zaplembi praznih stanovanj in hotelov ob tirenski o-bali, v katere naj bi začasno vselila vsaj otroke, ostarele in ženske. Zamberletti pa ni hotel povedati koliko stanovanj in hotelov namerava vlada zapleniti, dejal je le, da bodo to akcijo prav kmalu izvedb in da ocenjujejo tudi možnosti za masovno zaplembo stanovanjskih prikolic.
Izredni vladni komisar je poudaril tudi potrebo po smotrnejši raz-debtvi pomoči, ki doteka iz vse I-
talije in tujine. Kmalu se namerava sestati s predstavniki vseh dežel, da bi skupaj z njimi vsaj okvirno izdelal načrt akcije pomoči, ki naj bi jo nudile le-te.. Sedaj pa je treba po njegovem mnenju zagotoviti pomoč predvsem tistim občinam, ki jih je potres najbolj prizadel. Na vprašanje novinarjev, ali ve, da poskušajo nekateri mastno zaslužiti s prodajo kršt, je odgovoril, da je glede tega že ukrepal. Na najbolj prizadeta območja, je odposlal večjo količino krst, po katerih je veliko povpraševanje, cena.-le-teh pa je v nekaterih krajih že krepko presegla milijon lir.
V pogovoru z novinarji revije «Panorama» je Zamberletti tudi kritiziral zamude in neučinkovitost i-talijanske vojske, ki. je slabo ocenila položaj, kj je nastal po potresu in se je. slepila,, da bo'lahko zadovoljila potrebe le z enotami, ki so bile v Kampaniji in Bazilikati. Sicer pa je včeraj obrambni minister Lagorio krčevito branil pred parlamentarnimi komisijami delovanje vojske. Ta naj bi sicer zaradi začasnega podcenjevanja razmer
ŽIVLJENJE SE NADALJUJE TUDI MED RUŠEVINAMI
V zadnji'’ 4.000 letih 13 milijonov žrtev potresov
MOSKVA — V zadnjih štirih tisočletjih so potresni sunki po vsem sve-
počasneje reagirala, fta pa je kljub temu sprejela vse potrehne ukrepe že prvi dan po potresu. Deja’ je tudi, da je vrhovni štab takoj dal navodila po že pripravljenih smernicah, ki so jih izoblikovali po izkušnjah iz leta 1976 v Furlaniji -Julijski krajini in na številnih vajah za pomoč civilnemu prebivalstvu. Nače nik generalnega štaba Rambaidi pa je izjavil, da v babji ne obstaja organizacija civilne zaščite, ki bi bila sposobna učinkovito reagirati pri tako obsežnih naravnih nesrečah. Edina organizirana sila ostaja vojska, ki naj bi poskušala tudi tokrat čimhitreje in najbolj učinkovito .pomagati. V torek zvečer, naj bi bilo na prizadetem območju že 7.500 vojakov, dan' kasneje 9.500, danes pa naj bi ši že 14.000 vojakov prizadevalo olajšati trpljenje prebivalcev porušenih vasi in mest. Š temi, podatki-je tudi ostro zavrnil trditve, da je bila učinkovitost vojske večja po po-' tresu v Furlaniji, čeprav je kon-, centracija vojaških sil v severno r zahodni Italiji zaradi strateških razlogov precej večja. Vojska naj bi dnevno razdelila od 300 do 400 tifoč obrokov obenem pa naj‘ bi tudi veliko prispevala pri iskanju preživelih pod ruševinami in s šotori ter odejami.
Tudi sindikalna organizacija' si prizadeva pomagati prizadetemu prebivalstvu. Sindikat kovinarjev je j včeraj odposlal na območje Avellina 110 stanovanjskih prikobc, ki jih je ljudstvo sprejelo-z navdušenjem. ’V okviru akcije, ki je že stekla po vsej Italiji je sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL ustanovila operativni center na sedežu v Ubci Sicilia. v Rimu, kjer bodo upravljah s skladom, v katerega naj bi prispevali I vsi itabjanski delavci. V tiskovnem sporočilu je vodstvo sindikata UIL poudarilo, da bo sindikat neposredno upravljal zbran denar in da bo na koncu podal račune do zadnje pare. Sindikat se je tudi zavzel, naj bi delavci namenili v sklad zaslužek štirih delovnih ur, ki naj bi jih po možnosti nadoknadib.
Sindikalno vodstvo je tudi zahtevalo od izrednega komisarja Zam-beriettija, naj s posebnim odlokom odpravi vse absurdne ovire pri zagotavljanju ponoči prebivalstvu iz prizadetega območja. Sindikalna federacija iz Potenze na primer ni mogla razdeliti večje količine hrane, samo ker so finančni stražniki zagrozili voznikom tovornjakov, da jih bodo zaprb, ker niso imeb spremnega bsta.
čeprav oblasti opozarjajo, da Je zelo nevarno spuščati se mfed ruševine, so prebivalci porušenih vasi večkrat prisiljeni odhajati, Iz tega ali onega razloga, v svoje porušene hiše	(Telefoto AP).
NEAPELJ — Nedeljski potres je povzročil znatno škodo tudi na arheološkem področju, ki zaobjema znane turistične kraje. Pompei, Er-colano in Stabia. Največjo škodo so zabeležili pri izkopaninah v kraju Stabia, kjer se je do tal porušila rimska vila «San Marco* in vse freske so se sesule. V Pompejih pa je utrpela precejšnjo škodo znamenito poslopje Sirico,.
PREBIVALSTVO TRŽAŠKEGA KAR TEKMUJE V ČLOVEKOLJUBNOSTI
Solidarnost s preživelimi po potresu postaja iz dneva v dan bolj otipljiva
Dežela pošlje na Jug avtokolono z zdravstveno opremo in osebjem - Pokrajina prispevala dve ekipi psihiatrov in ekipo tehnikov Laboratorija za higieno in protilakso ■ Zbiranje denarne in gmotne pomoči v mestu in okolici se stopnjuje
Na Tržaškem in v vsej Furlaniji - Julijski krajini se nadaljuje nesebični val solidarnosti z nesrečnim prebivalstvom Kampanije in Bazi-likate, ki ga je tako trdo prizadel nedeljski potres. Poročali smo že, da prihajajo pobude za pomoč preživelim od vsepovsod in se izražajo v denarnih nabirkah in zbiranju novih oblačil, toplih cdej, zdravil, šotorov. zložljivih hišic, nekvarljivih jestvin in skratka, vsega, česar so ubogi ljudje krvavo potrebni.
Z druge strani so uradni in poluradni organizmi na opustošena območja že poslali avtokolone s po sebnimi stroji in napravami za zemeljska dela, oziroma to nameravajo storiti v najkrajšem. Za takšno pobudo se je odločila tudi deželna uprava, ki pošlje na Jug kolono vozil s popolno opremo za kritje zdravstvenih potreb, tako tudi za manj zahtevne kirurške in ortopedske posege. V odpravi bo splošno-zdravniško in bolničarsko osebje. Odprava ostane na prizorišču tragedije najmanj tri do štiri mesece, za bolnišniško osebje pa so seveda predvidene primerne izmene.
Sklep v tem smislu je bil sprejet med včerajšnjim snidenjem upraviteljev in sanitarnih direktorjev vseh bolnic v naši deželi, ki ga je vodil odbornik za higieno in zdravstvo Antonini. Domenili so se, da mora odprava točno na vnaprej določeno področje (verjetno v Bazilikati), vsekakor seveda sporazumno z izrednim vladnim komisarjem Zam-berlettijem. Vskladitev priprav za oblikovanje avtokolone je bila poverjena videmski splošni bolnici.
Danes ob 10 30 se sestane deželni svet, da pretrese zakonski osnutek odbora o ustanovitvi solidarnostnega sklada za žrtve potresa, v ponedeljek pa bo zasedal deželni odbor za zadružništvo, da uskladi pobude v korist potresencev, ki jih bo sprožilo zadružno gibanje v vsej deželi.
Tržaška pokrajinska uprava e na potresno območje poslala dve ekipi psihiatrov s pomožnim osebjem (o-sem ljudi) pa še ekipo tehnikov Laboratorija za higieno in profilakso z ustreznimi aparati. Predsednik Carbone .ie na začetku sinočnje seje pokrajinskega sveta pozval prebivalstvo. naj čim globlje izkaže solidarnost s prizadetimi po potresu, v . ponedel jek pa bo skupščina odobrila resolucijo, ki predvideva okrog 60 miliVmov lir finančne pod j&rfe’ preživelim.
Predsednik pokrajine je tudi ori sal druge ukrepe in pobude, ki jih je v teh dneh sprejela uprava, ko je v sodelovanju z ostalimi krajevnimi ustanovami in zdravstvenim konzorcijem proučila možnosti za konkretne oblike pomoči prizade temu Jugu. Navezal se je na be sede predsednika republike Pertini ja in dejal, da se moramo ob njih zamisliti, za javne upravitelje pa morajo postati vzpodbuda za drugačen pristop do njihovih nalog. O besedah predsednika pokrajine se je razvila razprava, v katero so posegli svetovalci Ventura (LnT), Martone (KPI), Segariol (MSI), Martini (PSDI), Harej (SSk) in Fu saroli (KD) Vsi so se zavzeli za čim širši nastop vseh krajevnih ustanov pri nabiranju finančnih in drugih sredstev ter zaželeli, da bi nabrana sredstva uporabili za iste cilje. Konkretno so svetovalske skupine na pokrajini podprle pobudo tržaške občinske uprave, ki je po leg prispevka 250 mili:onov. ki ga bo drevi odobrila občinska skup ščina, odprla nabiratoo akcijo, ter vsa na tak način nabrana sredstva prispevala eni od prizadetih občin.
ki ji bo nato stala ob strani tudi v naslednjih fazah obnove. Pokra jinski svet je torej predlagal, naj bi vsa nabrana sredstva uporabili v ta namen.
Devinsko - nabrežinska občinska uprava je — kot beremo v tiskovnem sporočilu — skupno s tržaško pokrajino in ostalimi manjšimi občinami Tržaškega napovedala javno zbiranje denarnih sredstev za potresence. Zainteresirani lahko nakazila oddajo v knjigovodskem u-radu občine, v uradih blagajniške službe (v Tržaški hranilnici v Se-sljanu) ter v Kmečki posojilnici v Nabrežini. Prostovoljci pa, ki nameravajo nuditi svojo pomoč na potresnem območju, naj se zglasijo v občinskem tajništvu.
Zahodnokraški rajonski svet je ravno tako sprožil denarno nabirko, sicer na Proseku in Kontovelu ter v Križu; denar zbirajo v dopoldanskih urah v proseški in kriški občinski izpostavi. Denar nadalje zbirajo tudi prosvetni društvi »Vesna* in »Mladina«, Socialni center v Križu ter krožek ACLI v naselju S. Nazario.
Rajonski svet za Sv. Jakob je ustanovil «rajonski odbor narodne solidarnosti« s sedežem v prostorih sveta v Caprinovi ulici 18/1, ki se je sinoči prvič sestal. V njem so poleg članov rajonskega sveta še predstavniki šol, političnih, sindikalnih, socialnih in verskih organizacij ter gospodarskih in športnih združenj. Njegova naloga je vskla-jevati pobude za pomoč potresen-cem, tako tudi zbiranje denarja, šotorov, živeža, oblačil, odej in rjuh, zdravil in podobnega. Zbiranie blaga poteka v rekreatoriju «R. Pit-teris, Ul. Sv. Marka 5, od 15. do 19. ure. Denar nabirajo člani novoustanovljenega odbora, ki si tudi beležijo imena tistih, ki bi bili voljni sprejeti pod lastno streho o-troke, odrasle, pa tudi cele družine s prizadetega območja.
Sindikalna zveza pomorščakov (C GIL - CISL - UIL) javlja, da je Dom mornarja v Montfortovi ulici 3 na razpolago za 25 oseb s potresenih predelov, ki so izgubile streho. V domu lahko ostanejo tudi za daljši čas, po možnosti naj bi to bili mladi ljudje, ki so vajeni življenja v skupnosti, idealni pa bi ti prostori bili za družine pomorščakov, ki so vkrcani na ladjah z izhodiščem v-tržaški luki.
Sindikat luških delavcev v sklopu enotne sindikalne zveze je do prvih večernih ur včeraj zbral na Pte-. morski postaji že okrog 70 stotov živil, ki so jih prispevali trgovci. Danes bodo k takšni solidarnosti sindikalisti povabili trgovce z dro-gerijskim blagom, a od Tržaškega Lloyda so izposlovali trajekt, ki bo 3. decembra odpeljal proti Jugu luške stroje in prostovoljce za delo na potresnem območju.
Zveza žensk Italije — UDI zbira na vseh svojih sedežih denar (ki ga sicer občani lahko nakažejo po tekočem računu št. 166C0 naslovljenem zavodu Banca Popolare delTAlto Lazio, Roma — «UDI - pro terre-motati '80) pa tudi neponošena o-blačila, odeje, pečice, artikle za c roško nego in konservirana živila. Z nabranim denarjem bo ZŽI kupila rulotke ter jih preuredila v ambulante in posvetovalnice, otroške vrtce in zbirališča deklet, ki so ostale brez staršev.
SPD »Tabor« z Opčin bo od ju trišn.iega dne. 29. t.m., do petka, 5. decembra, vsak dan zbiralo na svojem sedežu denarne prispevke, in to od 17. do 19. ure. Zbrana sredstva bo posredovalo osrednji sindikalni organizaciji.
Denarno nabirko je sprožil tudi
pokrajinski odbor ARCI - UISP, sicer tako na lastnem sedežu v Ul. Toro 12 (od 9. do 12. in od 18. do 20. ure) kot po poštnem tekočem računu št. 53041000 naslovljenem ARCI - UISP in z navedbo «pro terremotati« ter po bančnem tekočem računu št. 399/3 naslovljenem ARCI pro - terremotati Banco di
S.	Spirito Agenzia 18 Roma. Hkrati je združenje sprožilo «nabirko med deco za deco, ki jo je prizadel potres«. Ta denar zbirajo samo na sedežu ARCI.
Rdeči križ je doslej zbral nad 10 milijonov lir v gotovini, poleg tega še mnogo raznega blaga, ki ga pošlje na Jug s tovornjakom, ki ga ravnokar pripravljajo. Funkcionar RK bo danes ob 7.30 pričakal na mejnem prehodu pri Fernetičih tovornjak, ki pripelje iz Ljubljane 5 ton razne hrane, ki bo zadostovala 800 potresencem za teden dni.
JUTRI NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Strokovni posvet o varčevanju z električno energijo v obratih
Najavljen tudi nastop predstavnika ministrstva za industrijo
Energetska kriza pritiska čedalje huje na razne proizvodne dejavnosti in pričakovati je, da bo to postalo glavno vprašanje, s katerim se bo morala v letih 1980 soočati tudi tukajšnja industrija. Zaradi tega je tržaška trgovinska zbornica organizirala za jutri, v sodelovanju z Vsedržavnim svetom za raziskave CNR in z Vsedržavno zvezo trgovinskih zbornic, poseben posvet na temo «Varčevanje z e-nergijo v podjetjih«.
Na posvetu, ki bo v glavni dvorani zbornice in ki se bo začel ob 10. uri, bodo nastopili številni raziskovalci in strokovnjaki. Prof. S. Los z beneške univerze bo govoril o problemih, s katerimi se srečuje podjetnik, ing. C. De Nard iz Milana bo obravnaval vprašanje industrijske potrošnje energije, ing. O. Bruno Ongaro (ENEL) bo prikazal racionalno uporabo električne energije, ing. F. Trezza (GMT) pa bo razvil temo o kombinirani proizvodnji električne energije in toplote z Dieslovimi motorji.
Sledili bodo področni posegi ing. F. Dallavalleja (Centro Informazio-
VCERAJ ZJUTRAJ PREKO FERNETIČEV V NEAPELJ
Geofonisti iz Slovenije hite na potresno področje
V ekipi štaba za civilno zaščito SRS je devet vozil s 30 specialisti in vsemi ustreznimi modernimi aparaturami
" 1
Vrsta vozil na mejnem prehodu pri Fernetičih
T	... ........... ■„	:»j.v	a/Lrriinsici. •
Včeraj dopoldne okrog 9.30 je potovala čez mejni prehod pri Fernetičih proti Neaplju kolona devetih specializiranih vozil (kombijev) s 30 izvedenci z vsemi najmodernejšimi napravami, strokovno imenovanimi geofoni, za ugotavljanje živih ljudi pod ruševinami. Gre za specialiste štaba za civilno zaščito SR Slovenije, ki se podajajo na potresno področje v Kampanijo in Bazilikato v okviru širše pomoči Jugoslavije prizadetemu področju. Prav te ekipe so že uspešno sodelovale pri iskanju živih ljudi pod ruševinami po potresih v Črni gori, Skopju, Alžiru in tudi v Furlaniji. Kolikšna je lahko učinkovitost njihovih posegov pri reševanju življenj se kaže najbolj zgovorno v dejstvu, da so v črni gori s svojimi aparati, ki zaznavajo najbolj nežen utrip srca ali dihanja .ugotovili živega človeka pod ruševinami še enajsti dan po potresu in tako omogočili njegovo rešitev. Na terenu delajo te ekipe v trojkah.
Kolono vozil in specialistov vodi inž. Hočevar. Računajo, da bo kolona prispela v Neapelj v teku noči ali današnjega jutra in se takoj dala na razpolago vojaškemu teritorialnemu poveljstvu in seveda nemudoma odšla na potresno področje, saj je v takih primerih lahko usoden vsak trenutek.
Kolono so nri Fernetičih oričakali italijanski obmejni funkcionarji in generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj, preko katerega je v teku minule noči stekla takojšnja organizacija odhoda ekipe štaba za civilno zaščito SR Slovenije. Vso pot od obmejnega prehoda do Neaplja spremlja kolono policijska prometna patrulja, ki jo je dala na razpolago tržaška prefektura.
Naj na tej poti in pri njihovi humani solidarnostni akciji spremljajo slovenske strokovnjake naše želje, da bi njihovo delo, v mejah človeškega, lahko pomagalo tudi toliko dni po potresni tragediji rešiti čimveč življenj.
ni Studi Esperienze, Milan), predstavnika Vsedržavnega sveta za raziskave ing. S. Allullija ter drugih strokovnjakov s tega področja. Na posvetu bo prisoten tudi predstavnik ministrstva za industrijo, ki bo orisal glavne značilnosti državnega energetskega načrta, ki je bil te dni predložen ministrskemu svetu. Posvet bo vodil ing. M. Lippi, predsednik industrijske sekcije tržaške pokrajinske gospodarske konzulte in predsednik družbe «Tovarne velikih motorjev« pri Boljuncu.
Ceschia uradno imenovan za odgovornega urednika dnevnika II Piccolo
O imenovanju Luciana Ceschie, tržaškega novinarja, bivšega vsedržavnega tajnika Federacije italijanskega tiska in urednika RAI v Rimu za odgovornega urednika tržaškega dnevnika II Piccolo, se govori že dalj časa. T0 imenovanje je včeraj uradno potrdil redakcijskemu odboru dnevnika direktor oddelka za dnevnike pri založniški družbi Rizzoli.
Po delovni pogodbi mora lastnik časopisa obvestiti redakcijo o zamenjavi urednika najmanj 48 ur prej. iz česar lahko sklepamo, da bo Ceschia prevzel mesto Fer-ruccia Boria, ki je vodil tri leta tržaški italijanski dnevnik, v začetku prihodnjega tedna. Redakcijski odbor je za danes dopoldne sklical skupščino novinarjev, na kateri bodo proučili nastali položaj.
Ob Dnevu republike bodo v sosednji Jugoslaviji imeli tridnevni praznik. Praznično bo na sam dan republike, jutri, 29. novembra, v nedeljo, 30. novembra in še v ponedeljek, 1. decembra.
Prva razstava fotokrožka «Trst 80»
Danes zvečer bodo v dolinski Tor-kli odprli prvo fotografsko razstavo, ki jo je pripravil fotokrožek «Trst 80». Svoje izdelke nam bodo predstavili fotoamaterji s celotnega tržaškega ozemlja.
že od leta 1959 je obstajala skupina fotoamaterjev, ki pa ni razpolagala s primernimi prostori in torej ni mogla razviti širše dejavnosti. Že takrat je bil problem s samostojno temnico, ki jo zamejski fotoamaterji pogrešajo še danes. Doslej so se člani fotokrožka posluževali temnice Založništva tržaškega- tiska in temnice v Dijaškem domu «Srečku Kosovel». Organizirana dejavnost slovenskih tržaških fotoamaterjev se je začela šele v začetku letošnjega leta, in sicer z ustanovitvijo fotokrožka <Trst 80» na pobudo ŽSKD. Zbralo se je precejšnje število ljubiteljev fotografske umetnosti, ki so takoj začeli s prirejanjem fotografskih tečajev pod vodstvom Saška 0‘e, priznanega umetnika Jožeta Kolšeta in Franka Strajna.
Razstava bo na ogled v prostorih dolinske Torkle do 12. decembra, nakar jo bodo prenesli v trebenski Ljudski dom.
Krožek za rekreativno udejstvovanje Trst
sporoča, da se bo telovadba za člane začela v ponedeljek, 1. decembra, na stadionu «1. maj«, v jutranjih urah ob 10. uri in v večernih urah ob 19. uri. Interesenti se lahko javijo pred začetkom telovadbe pri vaditelju ali pa predhodno (v uradnih urah) tudi pri Zvezi vojnih invalidov, Ul. Mon-tecchi 6, tel. 795-136.
V Dolini spominski večer z borci, aktivisti in interniranci
KD Valentin Vodnik je za jutri zvečer napovedalo spominsko srečanje z borci, aktivisti in interniranci iz Doline. Društvo je sicer marljivo sodelovalo na občinskih proslavah 35 letnice osvoboditve, vendar pa želi zdaj ob izteku jubilejnega leta še posebej počastiti vaščane, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, ki so delali proti okupatorju ali pa trpeli v nacističnih taboriščih. Obenem pa želi društvo na ta način tudi počastiti 29. november, praznik matične domovine. Spominsko srečanje bo v društvenih prostorih. Nanj so seveda vabljeni vsi; borci, aktivisti in interniranci pa še z dodatno prisrč- j nostjo. Prireditelji so sicer razposlali osebna vabila, ker pa imajo nepopolne sezname tistih, katerim je srečanje v prvi vrsti namenjeno, velja današnje obvestilo v časopisu tudi kot vabilo. Na srečanju bomo poslušali partizanski miting, peli partizanske pesmi in obujali spomine na junaške dni in boje.
-ris-
V ZNAMENJU SLABEGA VREMENA
• Danes ob 19. uri bo v Krožku za politične in socialne vede Che Guevara predavanje skladatelja in muzikologa Sergia Liberovicia z naslovom »Al pie della montagna« (pogled v partizansko pesem).
Jesen nam je že ponovno pokazala svoje zobe: burjo, dež in mraz. Včeraj je burja pihala z vso silo, skoraj bi rekli kot v starih časih, saj so posamezni sunki dosegali hitrost 92 km na uro; gasilci so zato imeli kar precej preglavic in so morali nič kolikokrat poseči, ker so popuščali ali padali okrajki, ker so visela polkna ali ker je voda preplavila kleti. Burji se je že v jutranjih urah pridružil dež; po u-licah in cestah se je ponekod zaradi padavin nabralo vode, ki se
ni utegnila izteči. Ujma ni prizanesla niti avtomobilskim voznikom: v mestu so namreč zabeležili več manjših prometnih nesreč, ki so se v glavnem zgodile zaradi slabega vremena. Na Krasu so se popoldne z dežjem pojavile tudi snežinke, proti večeru pa je tako v mestu kot v okoliških vaseh prenehalo deževati, v poznih urah P® je v okolici padal leden dež.
Na sliki: pešci v težavah zaradi burje in dežja.
NHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiniininnnnnmiginniiiiiiiiiHl
PO PODATKIH INDUSTRIJSKE ZVEZE
Obseg zaposlenosti na Tržaškem se v zadnjem času nevarno krči
Konec septembra je bilo v rednem delovnem odnosu le še 92.890 ljudi - Tudi glede demografskega gibanja se položaj stalno slabša - Pristanišče beleži manjši dovoz surove nafte
Zveza industrijcev iz tržaške pokrajine je te dni objavila običajni »Predlog konjunkture«, ki se nanaša na tretje trimesečje letošnjega leta in prinaša zanimive podatke o razvoju gospodarskih gibanj do koncu preteklega septembra.
Pregled se Ukvarja predvsem z vprašanjem demografskega upadanja na našem območju in ugotavlja, da se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta število rojstev v Trstu sicer povečalo v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta, in sicer s 1.259 na 1.354 enot, da pa se je v istem časp ponovno povečalo število umrlih občanov, in
sicer z lanskih 3.368 na 3.384 enot. Tudi število priseljencev je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta manjše od števila izseljenih občanov, zaradi česar je skupno število rezidentnega prebivalstva konec preteklega septembra zdrknilo že pod raven 290.000 enot, in sicer na 289,419 rezidentnih prebivalcev. Ta negativni pojav le delno omiljuje pozitivno dejstvo, da se je letos nekoliko povečalo število novo sklenjenih zakonskih zvez: 1.058 parov do konca letošnjega septembra proti 979 parom v ustreznem razdobju lani.
V drugem poglavju obravnava
. PREISKAVA 0 KOKAINU
TRŽAČANA IN MILANČAN NA ZAČASNI PROSTOSTI
Včeraj so iz koronejskih zaporov izpusti i Marina Divicha, Roberta Di Rocca in Enrica Cava-iija • Popoldne se je sam javil Tržačan Luigi De Briiii
Prvi člani tržaške in milanske tolpe, ki je obtožena razpečevanja kokaina v našem mestu, so v pričakovanju procesa, ki bo menda januarja prihodnjega leta, na začasni prostosti. Ob 20. uri so namreč izpustili iz koronejskih zaporov Tržačana Marina Divicha in Roberta De Rocca ter Milančana Enrica Cavallija.
Vse tri so aretirali po zapornem nalogu, ki ga je tržaški preiskovalni sodnik izdal v okviru preiskave o širjenju kokaina v krogih imo-vitejših, mladih Tržačanov in Tržačank. 28-letni Enrico Cavalli se je znašel v mestnem zaporu 11. novembra, potem ko so ga agenti tržaškega letečega oddelka aretirali v njegovem milanskem stanovanju.

Posebna komisija Sklada za Trst porazdelila razpoložljiva sredstva
Večji del od dvajsetih milijard lir namenjen za javna dela - Poldruga milijarda okoliškim občinam
Posebna komisija za Trst. ki ji predseduje deželni svetovalec Pit toni in v kateri so župan Cecovini pokrajinski predsednik Carbone ter deželni svetovalci Giuricin, Pietri, Tonel in Vigini, je na včerajšnji seji sprejela sklep o porazdelitvi sredstev, ki jih daje za potrebe našega mesta in njegove pokraji
MLADI, SODELUJMO TUDI Ml PRI POMOČI POTRESENCEM
Po potresu, ki je tako hudo prizadel velik del južne Italije, smo priča mnogim solidarnostnim akcijam iz Italije in drugih držav. V tem smislu se nam zdi nujno, da se tudi mi mladi, ki živimo v zamejstvu, pridružimo vsedržavni akciji za pomoč potresencem, pri katerih sodelujejo vse italijanske mladinske demokratične organizacije. Zbirna me sta za material:
1.	študentski dom. Ul. Fabio Severo, 158
2.	CGIL, Ul. Pondares 7 Zbirna mesta za denar:
1.	FGCI - ZKMI, Ul. CapHoli na 3
2.	ARCI, Ul. del Toro 12
Mladinski odbor Slovenske kuHurno -gospodarske zveze Mladinska sekcija slovenske skupnosti
ne Sklad za Trst. Po državnem za komi št. 373 iz letošnjega julija je letno in za razdobje petnajstih let določenih trideset milijard lir. Od teh je komisija že porazdelila v maju letošnjega leta devet milijard in 700 milijonov lir. ostalo je to rej še dvajset milijard in >00 mi lijonov lir od kateri!- so določili trinajst milijard za razna javna dela. štiri milijarde so namenili industrijskemu sentorju. poldrugo milijardo za pomoč bolnišnicam, milijardo in 300 milijonov Tržaške mu velesejmu, pol milijarde na bo šlo za šolstvo in socialno skrbstvo
Največji delež je komisija dode lila za izpopolnitev avtoporta pri Fernetičih (skupno 8 milijard in 309 milijonov lir. od katerih bodo skoraj štiri milijarde nakazali v prihodnjem finančnem letu). Usta novi za industrijsko cono EZIT so za razna javna dela dodelili 4 mi lijarde in 335 milijonov lir, poldrugo milijardo pa so namenili u stanovi IACP za gradbeni kom pleks v Rocolu-Melari. Pristaniško ustanova bo prejela milijardo lir za ureditev nasipa pri Barkovljan. Tržaški bolnici bo šlo 540 milijo nov. otroški bolnici Burlo Garofa lo pa milijarda in 40 milijonov lir za nakup raznih zdravstvenih naprav, bolnišniški ustanovi pa so dodelili 390 milijonov lir za name stitev avtonomnega električnega generatorja ter za izdelavo načrta za preosnovo tržaških bo'nic.
Manjše občine v tržaški pokra-
jini bodo prejele skupno eno mili jardo in 551 milijonov lir, ki bodo namenjeni za m-adnjo športnega igrišča v Sesljanu - Vižovljah, ureditev miljskega vodovoda, izgradnjo športnega kompleksa v Zgoniku, razširitev pokopališča v Re pentabru in ureditev ceste Hrvati Botač.
Tržaška občina bo nadalje nre-jela tri milijarde in 600 milijonov lir za cestne povezave z novo bolnico pri Katinari. pokrajina na eno milijardo za novi Inštitut za geo metre (500 milijonov letos in 590 milijonov v letu 1981). ter 100 milijonov za preureditev prostorov v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu,
Predsednik Pittoni je v zvezi s to porazdelitvijo izjavil, da bodo nekatere tudi upravičene zahteve, ki jih tokrat niso upoštevali, prou čili in skušali nanje ugodno odgo voriti v bližnji razpravi o prorn čunu 1981.
URADI
GENERALNEGA KONZULATA SFR JUGOSLAVIJE V TRSTU
bodo v bra,
ponedeljek, 1. dccem ZAPRTI
zaradi državnega praznika.
Društvo naravoslovcev in tehnikov poimeno vano po prof. Tonetu Penka
<Živo ga še imam pred očmi, ko je pred dvajsetimi, tridesetimi leti stopal v razred, čokat, debelušasl, okrogloličen ter nas na neki svoj neponovljiv način uvajal v skrivno sti naravnih znanosti. Njegova učna ura je bila en sam dolg dialog, razgovor, med profesorjem in dl jaki. Govoril je, razlagal, primerjal. spraševal, nas pritegoval v stožec luči svojega znanja. Penkova umetnija, ki je nisem nikoli ve* našel za njim v tolikšni meri, je bila p? ut’ v njegovem pokajočem, poskakujočem in kozolce prevraču-jočem podajanju prav eksaktnih znanosti. Jaz, ki sem bil njegov učenec skozi vrsto let, se nisem nikoli prej ne pozneje toliko naučil brez truda.*
Ti stavki, ki so le drobci iz mozaika o liku pokojnega profesorja Toneta Penka, ki ga je podal prof. Aleš Lokar, bodo verjetno vsi Penkovi učenci in prijatelji spet oži vili spomin na naravoslovca-peda-goga. po katerem so sinoči v Gre gorčičevi dvorani poimenovali Dru Štvo naravoslovcev m tehnikov. Med slovesnostjo, katere sta se u-deležila tudi Penkova hči in Tone Wraber, urednik revije tProleus*. ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije, *e preko magnetofonskega traku oživel tudi glas profesor-ia. ki je bil prav gotovo eden najpopularnejših tikov na naših šolah. O tem priča dejstvo, da se v pogovoru z osebami, ki so ga spozna le, ne vsiljuje običajna pohvala ali kritika, ampak en sam: »Se spomnim takrat, ko je povedal tisto...* Vendar v tisti šali je bila vedno
neka znanstvena informacija, ki se je s Penkovo domiselnostjo in predanostjo poučevanju mimogrede pritihotapila vate, da se je sam nisi niti zavedal.
Prav je. da si je Društvo mr a voslovcev in tehnikov izbralo To neta Penka za vzgled, saj je s ^sodobnim» didaktičnim pristopom in vsestranskim strokovnim zna njem izžareval svoje najboljše ener gije v korist mladine in njene znanstvene vzgoje, ki je v njegovi me todologiji poučevanja že takrat po znala načelo interdisciplinarnosti Polno, domiselno, strokovno natanč no in «krasnozveneče» (če si lahko izposodimo njegov pridevnik) so iz zvenela Penkova predavanja. Prat bi bilo, kot je predlagal prof. Lokar, da se jih zbere, objavi in tudi prevede, (nf)
Rapotez zahteva 150 milijonov lir odškodnine
Pred civilnim sodnikom Šansone jem se je včeraj nadaljevala razprava o tožbi Luciana Rapotza proti notranjemu ministrstvu, od katerega zahteva odškodnino zaradi zapora in mučenja, ki ju je prestal kljub temu, da je bil nedolžen. Rapotez je bil namreč obtožen umora zlatarja Trevisana, njegove zaročenke in hišne pomočnice. Včeraj je njegov zagovornik Amodeo predstavil sklepne ugotovitve glede stališč državnega pravobranilca ter po-
jasnil višino odškodnine, ki jo Rapotez zahteva od države — to je 150 milijonov lir. Predstavnik pravobranilstva pa je predlagal sodniku, naj zahtevo odbije. Ob koncu avdience, ki je trajala le nekaj minut, je sodnik Šansone določil, da bo 20. februarja prihodnjega leta izrekel razsodbo.
• V okviru prve razširjene deželne svetovalske komisije se je včeraj pričela razprava o večletnem načrtu 1981-83, o proračunu dežele ter o splošnih in finančnih smernicah deželnega razvojnega načrta. Delo komisije se je pričelo s poročiloma odbornika za finance Zanfagninija
Tatovi odnesli za dva milijona lir dragocenosti
Tatovi so iz stanovanja Olge Valente poročene Tarticchio v Ulici P. Diacono 7 odnesli dragocenosti v vrednosti približno dveh milijonov lir. Neznanci so se poslužili velikega izvijača, da so odprli vhodna vrata, to pa med 13. in 18. uro, ko stanovalcev ni bilo doma. V spalnici so v omari našli nakit, pri tem pa so popolnoma zanemarili vse ostalo, kot na primer fotografski aparat, ki je bil na vidnem mestu.
Včeraj popoldan je prišlo do tatvine tudi v stanovanju gospe Rite Pez-zolato poročene Bisiani v Drevoredu D’Annunzio 44. Lopovi so prevr-gli celo bivališče, odnesli pa so skromen plen 30 tisoč lir, ki so jih na šli v spalnici.
Pri njem so zaplenili tudi majhno dozo mamila in precizno tehtnico.
Tržačan Roberto Di Rocco, lastnik trgovine Black Buli, se je znašel za zapahi 12. t.m., medtem ko so 25-letnega Divicha aretirali 13. novembra. Lahko pričakujemo, da bodo naslednje dni izpustili na začasno prostost še nekatere druge člane tolpe (seveda tiste, ki se niso zaprli v molk in so pokazali razumevanje do preiskovalcev).
Med včerajšnjimi novostmi je tudi ta, da se je ob 16. uri sam javil Tržačan Luigi De Brilli, za katerega so izdali zaporni nalog že pred časom in ki je bil menda med tem časom v Parizu.
Novi razstavi
v
Černigoja in Vecchieta
V	Galeriji Teatro romana v Ul. Donota 20 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slovenskega slikarja Franca Vecchieta, ki bo občinstvu predstavil petnajst grafik. Razstava bo odprta do 5. decembra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 18. do 20.30, ob sobotah od 10. do 13. in od 17.30 do 20.30, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V	centru Barbacan na istoimenskem trgu pa bodo jutri popoldne odprli razstavo Avgusta Černigoja, na kateri bodo prikazana dela iz konstruktivističnega obdobja slovenskega tržaškega umetnika.
Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo sporoča, da bo v soboto od 3. ure zjutraj do poldne zaradi popravil na vodovodni mreži lahko zmanjka pitna voda na Proseku, na Opčinah, na Padričah. v Trebčah, na Kolonji, na Konko-ne'u, v zgornjem delu Ul. Commer-ciale. na Trsteniku, na Strada del Friuli in v Barkovljah-Boveto.
pregled vprašanje zaposlenosti na Tržaškem in ugotavlja, da se položaj tudi na tem področju nemarno slabša. V prvih mesecih letošnjega leta, konkretneje do konca julija, je število zaposlenih delovnih moči postopoma naraščalo do konice 93.505 zaposlenih konec julija. V poznejših mesecih pa je zaposlenost začela upadati, tako da je bilo v rednem delovnem ednosu konec septembra te še 92.8G0 ljudi. Hkrati s tem je, število brezposelnih ljudi, ki je znašalo na primer konec preteklega februarja 3.221 ljudi, na-rastlo do konec septembra na 4 652 enot. Število brezposelnih delavcev se. je povečalo zlasti na področjih industrije, trgovine in pomorstva, na področjih obrtništva, bančništva in zavarovalstva se je število zaposlenih nasprotno povečalo za o-krog 100 enot, večji padec zaposlenosti pa -je praktično preprečila javna uprava, ki ie v teh mesecih omogočila namestitev okrog 400 dodatnih delovnih mest.
Pregled se nato dotika raznih drugih področij gospodarskega delovanja na Tržaškem in med drugim ugotavlja, da se kljub splošnemu slabšanju gospodarskega položaja število novih avtomobilov stalno veča: v prvih devetih mesecih letos so jih na Tržaškem vknjižili 9.032 (statistika evidentira samo nova vozila), medtem ko so jih v istem času lani vknjižili 8.331. Kar zadeva poslovanje pristanišča naglasa pregled industrijske zveze letošnje nazadovanje prometa z lanskih 31 milijonov 164 750 na 28,239.355 ton, hkrati s tem pa ugotavlja, da je nazadovanje pripisati izključno zmanjšanemu dovozu surovega petroleja za Čezalpski naftovod. Promet s preostalim blagom se je nasprotno rahlo povečal v primeri z lanskim letem, še posebno ugoden pa je bil razvoj blagovnega prometa z lad’ami roli on - roli off, hi se je do konca septembra letos povečal kar za 56.6 odst. v primeri s prometom v ustreznem razdobju lani.
Drevi občni zbor PD Slovenec iz Boršta
Danes zvečer bo v društveni dvorani v Borštu redni občni zbor Prosvetnega društva Slovenec Od zadnjega občnega zbora je poteklo dve leti in pol. Izvoljeni odbor bo moral danes podati obračun opravljenega dela, skupščina pa bo morala izvoliti nov odbor, ki bo vodil društvo v nasledn.jem dveletnem obdobju. Ob vspm tem ne gre pozabiti. da je PD Slovenec letos slavilo 80-letnico plodnega kulturnega delovanja in da je torej tesno vraščeno v vaško tkivo. Društvo Slovenec izpolnjuje v Borštu pomembno nalogo. Zato naj bo občni zbor tudi priložnost, da se okrog kulturnega vaškega jedra strnejo vsi vaščani. Velike pomembnosti pa je, da društveno strukturo poživljajo in utrdijo mlade sveže sile. Občini zbor PD Slovenec iz Boršta se bo pričel nocoj ob 20.30.
-ris-
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama in nona
MARIJA TUL por. BANDI
Pogreb bo danes, 28. novembra, ob 15. uri iz hiše žalosti — Križpot št. 24.
Žalujoči mož Franc, sin Silvano z Ženo Marijo, vnukinja Sabrina, hči Cecilija z možem Antonom in drugo sorodstvo
Križpot, Mačkolje, 28. novembra 1980
Gledališča
avditorij
Danes ob 20.30 za dklus «štirje italijanski avtorji* je na sporedu «Un marziano a Roma* Ennia Fla-
iana.
V	nedeljo ob 11. uri v sodelovanju s Teatrom Stabile in tržaškim sedežem RAI tretji koncert cikla 1980/81. Komorni orkester gledališča -Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija s solistko Patricio Dun-kerley (flavta). Na programu bodo skladbe Purcella, Glucka in Bacha, in sicer: Purcell — dve suiti iz «The Fgiry Queen», Gluck — «Ples blaženih duhov* za flavto in godala: Bach — suita štev. 2 v ha-molu za flavto in godala. Pri blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic.
VERDI
V	torek ob 20. uri za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah prva predstava opere Richarda Straussa «Salome* v izvirni nemški postavitvi. Opero bo dirigi tal Gert Meditz, v režiji Alberta Fassinija ter scenski postavitvi Pasquala Grossija.
V	glavnih vlogah bodo nastopili Sylvia Anderson kot protagonistka, Carmen Gonzales (Erodiade), Udo Holdorf (Herod), Rodolf Holtenau, Bruno Sebastjan, v ostalih vlogah Pa še Aracelly Haengel, Gianna Jen-co, Francesco Memeo, Mario Gug-Sia, Renato Ercolani, Giuseppe Bot-ta, Saverio Safila, Vincenzo Sagova, Dario Zerial, Vito Susca in Mario Sarti.
Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic za prvo pred stavo.
O operi bo jutri ob 18.30 govoril v veliki dvorani Krožka za kulturi) in umetnost tržaški kritik Vito Levi.
ROSSETTI
V gledališču Rossetti bodo od 2. decembra na sporedu' tri izredne Predstave Pasolinijevega «Caldero-na». Za abonente 50 odst. popusta. Veljavni so tudi posebni popusti.
Kino
Ariston 16.30—22.00 «Woyzeck*. K. Kinski.
Eden 16.30 «11 piccione di Piazza S. Marco*. J. P Belmondo.
R>tz 17.00 «Laereo pili pazz.) del mondo*. Barvni ‘ilm za vsakogar.
Excelsior 16.00 «Blitz nellteceano*.
Grattacielo 16.30-22.15 «Mia moglie e una st reg a*. Renato Pozzetto. Eleonora Giorgi Barvni film
Penice 16.00 «Fico dTndia*. Renato Pozzetto. Barvni film za vsakogar.
Aurora 16.30 «Amore in prima clas-se». E. Montesano.
Cristallo 16.30 «Marion — Play la-dy superporno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venetu 16.00 «R testamente*. K. Ross, S. Eliot. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 »Count down — di mensione O* Barvni film.
Moderno 15.00—21.00 «Tess».
Volta 17.00 «Porno story 1980». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Koncerti
Tržaško koncertno društvo (Soneta dei concerti) priredi 1. decembra ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert Ensembla Garbarina.
Razna obvestila
Krožek za rekreativno delovanje -Vrst, ki deluje v sklopu ŠZ Bor in ki ga sestavljajo naslednje organizacije; ZVI - NOV Trst, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in VZPI -ANPi za tržaško pokrajino, bo začel delovati v ponedeljek, 1. decembra, na stadionu «1. maj* in sioer s telovadbo. Prva skupina bo vadila ob 10., druga ob 19. uri. Zainteresirani dobijo vse potrebne informacije na začasnem sedežu krožka, telefon 795-136 al' na sedežih organizacij.
KD Vesna in ŠD Mladina obveščata Križane, da sta odprli denar-bi sklad za vzdrževanje obnovljenega doma Albert Sirk.
Včeraj je na tržaški filozofski fakulteti doktorirala
MAGDA JEVNIKAR Čestita ji mladinska sekcija
Slovenske skupnosti
SLOVENSKO > STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM F. PREŠEREN - BOL JUNEC
LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
(komedija v treh dejanjih) Jutri. 29. novembra, ob 20.30 20.30.
V nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri.
LJUDSKI DOM - TREBČE BAZOVICA (lepljenka)
Sestavila Miroslav Košuta in Mario Uršič.
Danes, 28. novembra, ob 20.30
V gledališču Prešeren v Boljuncu
Danes aktiv slovenskih komunistov
V gledališču Prešeren v Boljuncu bo danes, ob 17.30, pokrajinski aktiv slovenskih komunistov tržaške federacije KPI. Na dnevnem redu v prvi vrsti naloge partije v sedanji politični fazi s posebnim ozirom na vprašanje zakonske zaščite slovenske skupnosti v naši deželi. Uvodno poročilo bo podal član pokrajinskega tajništva Stojan Spetič, zaključil pa bo pokrajinski tajnik Claudio Tonel.
KD LIPA
priredi danes, 28. novembra, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici
KONCERT
moškega pevskega zbora F. VENTURINI - Dom jo
Vabljeni!
KD VALENTIN VODNIK
DOLINA
KD ROVTE - KOLONKOVEC vabi vse člane in prijatelje na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 29. t.m- ob 18. uri v društvenih prostorih Mpnte Sernio 27 (bivše Campanelle).
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
ROD MODREGA VALA Trst	Gorica
obveščajo, da bo redni letni
OBČNI ZBOR
v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 30. novembra, 1980, ob 10.30.
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec obvešča člane in prijatelje, da bo danes, 28. t.m, ob 20.30 v prosvetni dvorani
REDNI OBČNI ZBpR
Vabljeni!
JL.
T7
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaj o vzgoji prizadetih otrok
Obveščamo udeležence, da danes, 28. novembra, predavanje odpade. Naslednje bo v petek, 5. decembra, ob 16. uri.
Razstave
Danes ob 18. uri v Galeriji Teatro romano (Ul. Donota 20) odprtje razstave Franca Vecchieta. Razstava bo odprta do 5. decembra.
Jutri ob 18. uri v Centru Barbacan odprtje razstave Avgusta Černigoja, posvečene njegovemu konstruktivističnemu . obdobju.
Zaradi izrednega uspeha in zanimanja občinstva s te strani meje in iz Slovenije, bo razstava nabre-žinskih kamnarjev odprta še en teden in sicer do nedelje, 7. decembra. Razstavo, ki je v dvorani Igo Gruden, je pripravilo domače dru štvo s sodelovanjem kamnarjev in kamnoseških podjetij iz nabrežin-ske občine. Med tednom je odprta od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 15. do 18. ure Šole si jo lahko ogledajo predpol-dan, če prej najavijo svoj obisk Na voljo jim bo tudi vodič.
Slovenski klub vabi na ogled raz stave «Teh naših 35 let*, ki pred stavlja fotografsko delo Marija Magajne. Razstava je v naših prosto rih. Ul. sv. Frančiška 20, vsak delavnik ob uradnih urah in zvečer odprta pa bo do 13. decembra.
................M,..,....................m......................mm..............
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. novembra B	JAKOB
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 9.02. — Lu-fia vzide ob 22.56 in zatone ob 12.27 Jutri, SOBOTA, 29. novembra VINKO
Treme včeraj: najvišja temperatu-ra 11,9 stopinje, najnižja 4,5 stopinje, ob 18. uri 4,5 stopinje, zračni Uhk 997,4 mb pada, veter 55 km ha uro severovzhodnik - vzhodnik, 8 'sunki burje 92 km na uro, vlaga ^•odstotna, nebo oblačno, padlo je 13 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jasna Simčič, Carlo Dri, Elisabetta Pozzo, Uroš Grilanc, Martin Tenčic, Denis Dini. Stjsanna Damiani di Vergada, Ste fano Sava.
•UMRLI SO: 93-letna Bruna Bom ftfcio vd. Francovich, 75-letni Giuseppe Pisetta, 66-letni Carlo Pison, 65-letni Stelio Caterini, 72-letni Aldo Tiziani, 53-letni Dorino Fontanot, 54-letni Bruno Čebrom, 85-letna Na-
da Godina, 65-letni Giorgio Colle dani, 86-letni Vittorio Mazzorana 77-letna Alma Rusin vd. Bajt, 72-letna Maria Dodič vd. Franca, 76-letni Adriano Bullo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. Dell’ Istria 35, Miramarski drevored 117. Ul Combi 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od ' do 8 ure tei 73267, predpraznični od do 21* ’'re in praznična od 8 20. ure, tel 68441.
prireja jutri, 29. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih
SPOMINSKO SREČANJE Z BORCI, AKTIVISTI IN INTERNIRANCI
Sodelujejo:
—	ženski, moški in mešani pevski zbor V. Vodnik
—	domači recitatorji
—	mladina KPD Primorsko s partizanskim mitingom.
Vabljeni!
FOTO KROŽEK «TRST 80» vabi na odprtje
FOTOGRAFSKE
RAZSTAVE
ki bo v dolinski TORKLI danes, 28. novembra, ob 20. uri. Urnik razstave: 28. in 29. t.m., ter 6. decembra od 18. do 21. ure. 30. t.m., 7. in 8. decembra, od 16. do 21. ure.
KD KRAŠKI DOM
REPENTABOR
priredi
R A Z S T AV O IN PRODAJO KNJIG
v Bubničevem domu 28. in 29. t.m. od 17. do 20. ure ter 30. t.m., od 16. do 18. ure.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan KSENIJA SMOTLAK. Mnogo sreče in zdravja ji iz srca želijo mož, mama in papa, Giada in Manuel pa pošiljata mami mnogo poljubčkov.
Prosveta
KD Vesna - ŠD Mladina Križ vabita v nedsfijo, 30. t.m., na odprtje obnovljenega doma Albert Sirk. Spo red: ob 11. uri slavnostno odprtje, ob 17; uri ky|turne prireditev.
KD Rdeča zvezda - Salež vabi na gostovanje dramskega odseka Jaka Štoka š komedijo «Gospod gvstahij s Proseka*, ki bo jutri, 29. novembra, ob 20.30 v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku.
Slovenski taborniki v Italiji, Rod
modrega vala, Družina sokolov Selivca - Opčine priredijo jutri, 29. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem do mu na Opčinah lutkovno igrico za mladino in odraste «Jurček in trije razbojniki* Alenke Gerlovič. Re žija Olga Lupine, likovno vodstvo Magda Tavčar, tehnična oprema SPD Tabor.
PD Rdeča zvezda obvešča svoje člane in prijatelje, da v teku nabiralna akcija za nakup novih o-blek pevskemu zboru.
SPD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah gostuje v nedeljo, 30. t.m., ob 16.30 Gledališče brez tretjega s komedijo «Piknik s tvojo ženo*. Tekst in režija Andrej Je lačin, scena Demetrij Cej, kostumi Marija Vidau. osebi: on — srečno poročen, oha — srečno poročena
SPD Tabor. V pričakovanju Miklavža bo v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalna razstava knjig, gramofonskih plošč, kaset in še kaj od nedelje, 30. t.m., od 10. do 12. in od 16. do 19. ure do petka, 5. decembra, vsak dan od 17. do 19. ure.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Tudi doberdobska občina vključena v akcijo za pomočpotresencem
Načrtujejo «srenjsko hišo* v Jamljah, zgradili jo bodo z izkupičkom od prodaje jusar-skih zemljišč - Ojačili bodo vodovod na doberdobski planoti
11 1
Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk darujeta Škerlavaj in Gersetti 50.000 lir.
Nela Hrovatin daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec- tel. 228 124; Bazovica, tel 226-165. Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225596; Nabrežina: tel 200 121. Seslja n: tel. 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
NEPREMIČNINSKA agencija Dolina išče stanovanja, hiše, vile, zemljišča za zidavo in obdelavo. Zainteresirani se lahko javijo telefonsko (štev. 228-390) ali osebno na naslov: Stranj • Dolina 86.
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje mesto elektrikarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Pe-tronio 4 (Kulturni dom), do l. decembra t.l.
PRODAM trobento selmer mod. 59. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 825 247 v popoldanskih urah.
KUPIM več omar, predalov in polic, rabljenih, a v solidnem stanju, Gorica, tel. 81865 ali 31024.
OBČINA DOLINA razpisuje javni natečaj za dve mesti tipkarja/ce, Rok za predložitev prošenj zapa de 23. decembra 1980 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na občinski oglasni deski ali v tajništvu v uradnih urah.
19-LETNO slovensko dekle s srednješolsko izobrazbo išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. (0481) 83-121.
Z globokim izrazom sožalja do prizadetih družin nedeljskega potresa južni Italiji je župan dr. Mario Lavrenčič v sredo odprl sejo občinskega sveta v Doberdobu. Povedal je tudi, da bedo čimprej začeli občinskih uradih zbirati prostovoljne prispevke občanov, ki jih bodo skupaj z vsoto, ki jo bo namenila uprava, poslali potresefteem.
V glavnem je beseda tekla okrog raznih postavk proračuna za leto 1980, ker se je pokazala potreba po prilagoditvi proračuna z novimi naložbami uprave. Gre za sredstva, ki jih je uprava vnovčila ali jih še bo prihodnjih dneh na podlagi zakona Bucalcssi in nekaterih prenesenih vsot iz enega v drugo poglavje. S temi sredstvi namerava uprava popraviti občinsko stavbo. Strošek presega 39 milijonov lir in zaobjema namestitev centralne kurjave, popravilo zapiral, prepleskanje, obnovo tal in manjša popravila. Poleg tega bo uprava še namestila v raznih krajih občine 5 večjih stenčasov, postavili bodo nekaj novih cestnih znakov, smerokazov in tablice z napisi novih in starih ulic. Najnujnejša popravila bodo izvedena tudi v stavbi, kjer je občinska ambulanta, knjižnica in nekateri drugi uradi. Sprejet je bil tudi sklep odbora, ki je naročil zamenjavo kurilne pači otroškem vrtcu. ŽuDan je še povedal, da namerava odbor dodeliti 700.000 lir v pomoč prizadetim po potresu (za Furlanijo leta 1976 je občina nakazala 500.000 lir) vendar do tega sklepa ni prišlo na seji, ker postavka še ni bila vnešena v proračun. Nekaj nad tri milijone bo upravo stalo popravilo odbojkarskega igrišča in atletske steze v Jamljah. Pri tej postavki je manjšina izrazila svoje pomisleke na umetnost popravila igrišče, ki je izpostavljeno vremenskim neprilikam in zato mate uporabno. Namig je bil, da bi teniško igrišče veliko več zaleglo. D/la za razširitev nogometnega igrišča v Doberdobu so v polnem teku. Zato je občina morala razlastiti ne kaj nad 1000 metrov zemljišča, ki ga bo plačala po 900 lir meter. Celoten strošek presega 1,1 milijona lir Nadalje so razpravljali o porazdelitvi drugih sredstev. Gre za sredstva, ki jih občina vnovči ob prodaji jusarskih zemljišč in za katere določa zakon, da jih je treba uporabiti za koristi vasi. Od tega denarja je uprava že namenila. nekaj nad milijonov* lir'za '-popravilo sedeža občine in 2 milijona lir za ureditev trga pri spomeniku padlim v Jamljah. Predsednik SSk dri Maks Ger getet je izrazil svoje dvome glede umestnosti uporabe tega denarja, ki mora, kot pravi zakon, biti uporabljen v namene, ki jih občani sami določijo. Temu ugovoru je odbornik iz Jamelj Dario Legiša odgovoril, da je bil sklep sprejet na posvetu jameljskih prebivalcev in zato tudi upravičeno uporabljen. Ostaja pa v «jusarski» blagajni še 40 milijonov lir, ki so jih izplačale Autovie Venete za odkup zemljišč, kc so gradili avtocesto Trst - Benetke. S tem denarjem namerava uprava, seveda po r«svetu z Jameljci, urediti nekako «srenjsko hišo*, kjer naj bi bili občinski socialni center in prostori za kulturne in druge potrebe vasi.
Dobršen del seje so posvetili tudi reševanju vprašanja jusarskih zemljišč v Jamljah. Vendar je bil tokrat storjen važen korak naprej, menovana je bila štiričlanska komisija, ki bo v najkrajšem času izdelala pravilnik in predlagala imena ljudi, katerim bo uprava poverila nalogo, da dokončno rešijo to vprašanje, ki se vleče zelo ddgo. Poleg občinskega tajnika, bodo komisijo sestavljali še Dario Legiša, Mario Soban in Julko Gergolet.
Važno za vse občane je tudi sklep zadnje seje Gorski skupnosti, ki je namenila ICO milijonov lir za ojačitev vodovoda na doberdobskem Krasu. S tem zneskom so zagotovljena sredstva za vse delo. CAFO Zagotavlja, da so že začeli z razlastitvijo zasebnih zemljišč in da bo vode zagotovo zadostovalo že za prihodnje poletje. Vzporedno z ojačitvijo vodovoda bo treba še opraviti nekaj izboljšav v kotalniku, ki vodo zbira že v začetni fazi, da se njena kakovost izboljša.
Občinski svet je tudi prilagodil zazidalni načrt členu zakona Bu-calossi, ki zahteva predplačila za industrijske in obrtniške objekte v gradnji in to proti onesnaženju okolja. Sicer je občinski svet sprejel le tarife iz druge kategorije o-nesnaževalnih tekočih in plinov. Cena je bila določena v višini 400 lir na kvadratni meter za obrtniška in 800 lir za industrijska podjetja. Glede onesnaženj prve stopnje bo svet razpravljal, ko se pojavijo prošnje po nastavitvi takih objektov v občini.
Izvoljena sta bila zastopnika, ki bosta vzporedno z registrskim u-radom proučevala davčne prijave
INVIM za kupoprodajne pogodbe. Občino bosta zastopala Stanko Fer-folja in Janko Gergolet.
Na predlog svetovalca SSk Romana Jarca se bo v prihodnjih dneh sestal občinski svet na izredni seji, kjer bo zavrel stališče glede globoke krize, v katero je zabredla tr-žiška ladjedelnica in za katere ni videti rožnatih perspektiv v bližnji bodočnosti.
V LETU 1981
Nov režim razdeljevanja mesa proste cone
V prihodnjem letu bomo dobivali goveje meso proste cone po bolj u-staljeni obliki kot v dosedanji letošnji poskusni fazi. O tem so že na dveh sejah razpravljali v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice, končni sklep so sprejeli v sredo. Prebivalci goriške in sovodenjske občine (v tem primeru se jim pridružijo tudi Števerjanci, ker ni pri
njih mesnic) bodo lahko kupili po znižani ceni 21 kilogramov govejega mesa na leto, prebivalci drugih občin v pokrajini pa bodo imeli na razpolago nekaj več kot 12 kilogramov. Slednji kontingent se lahko dvigne, če bodo uvozili več žive govedi kot pa že pripravljenega mesa.
Sprejeti so bili tudi nekateri popravki in dopolnila v primerjavi z dosedanjim načinom distribucije. Nakaznice bodo dobili tudi tisti goriški občani, ki imajo stalno bivališče v domovih za starčke, samostanih ali financarskih ali karabinjerskih vojašnicah. Gre za tiste občane, ki nimajo nakaznice kje drugje, na prejšnjem bivališču. Pregledali bodo tudi način distribucije mesa proste cone veleblagovnicam, med katerimi se nekatere doslej niso dovolj brigale, da bi dobile od klientov nakaznice. Mesarjem in tudi veleblagovnicam bodo dali meso na podlagi pridobljenih nakaznic občanov, skušali pa bodo ugoditi morebitnim večjim zahtevam tega ali onega prodajalca.
SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ
V Gorici moramo ohraniti južno šolsko središče
Na januar preložena okrogla miza Prihodnje srečanje manjšin bo v Gorici
Na seji teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bila v sredo zvečer v Gorici (vodil jo je predsednik Mirko Primožič), so v razpravi o pobudah ob 25-letnici goriške SKGZ govorili tudi o sklicanju okrogle mize na temo Gorica, odprta meja in osimski sporazumi. Ob tej mizi, ki naj bi jo zaradi tehničnih razlogov preložili od decembra na januar prihodnjega leta, bi sodelovali vidni predstavniki obeh Goric ter naše dežele in Slovenije.
V	nadaljevanju seje so spregovorili tudi o možnih spremembah lokacij šol v Ul. Vittorio Veneto ter o ukinitvi slovenskega otroškega vrtca, kar bi povzročilo izredno kvarne posledice za vzgojo našega naraščaja, v južnem delu mesta. Od tod opozorilo, da je potrebno skrbno paziti, da se ohranita slovenski vrtec in osnovna šola v južnem delu mesta, kakor izhaja iz stališč slovenske konzulte in drugih teles naše narodnostne skupnosti.
V	zvezi s šolstvom so opozorili na zapreke in protislovja, ki se še vedno pojavljajo glede osnovne šole v Ronkah ter odprtja druge para-
je izra-s prebi-
lelke osnovne šole v Ul. V. Veneto.
Teritorialni odbor SKGZ zil najtoplejšo solidarnost valstvom, ki ga je prizadel potres v južni Italiji, ter se sklenil pridružiti akciji za zbiranje pomoči, da bi bila uspešna, in da bi prebivalstvo čimprej prišlo do svojih hiš in vseh tistih objektov, ki mu bodo zagotovili normalno življenje.
Beseda je nato stekla o obnovitvi slovenske kcnzulte pri goriški občinski upravi ter o možnih zastopnikih zvez v tem posvetovalnem telesu, ki ga bodo obnovili v kratkem.
Visoko so ocenili obisk članov kulturnega plenuma OF v Gorici in Beneški Sloveniji ter se seznanili s srečanjem manjšin v Železni kapli na Koroškem, kjer so sklenili, da bo prihodnje takšno, srečanje pri nas, v Gorici. Udeleženci na srečanju so člane teritorialnega odbora seznanili z obravnavanimi temami ter poudarili, da so vse delegacije najbolj izpostavljale prav vprašanje šolstva.
fnillllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIUIIHIllOlHIKIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlimillllllllllimillllllllllllllllllimUllllllllllllllllllMIUIIIIIIIIIIIIIIIIII
TRADICIONALNI PRAZNIK TIK PRED ZIMO
ŽE DANES V GORICI ZELO ŽIVAHNO V PRIPRAVAH NA ANDREJEV SEJEM
Kramarji so že zasedli vsa parkirišča v središču mesta - Jutri odprtje sejma kmetijskih strojev «Agricola 80» - Pričakujejo veliko število Jugoslovanov
Andrejev sejem je pred vrati. Pravzaprav sm.o že dan aii dva priča navalu kramarjev v naše mesto in v glavnih uiiean so že zasedli vse parkirne prostore ,za svoja vozila, ki jim čestokrat služijo tudi kot bivališče. Težave bomo v teh dneh seveda imeli z vožnjo avtomobilov v vsem mestnem središču, tam sploh ne bomo mogli najti parkirišča in v najbolj prazničnih dneh bo vrsta ulic celo prepoyedana' vsakemu, avtomobilskemu prometu, tudi mestni avtobusi bodo spremenili smer vožnje v nekaterih ulicah. Moramo se kar sprijazniti z dejstvom, da bomo za teden, dni pustili osebnp vozilo, doma ih sStJfflio v m^tno*srerflšPe^mpoti-li kar peš.
Problematika Andrejevega sejma oziroma kraja, kamor naj se postavijo zabavišča, vrtiljaki in kramarske stojnice, se ponavlja iz leta v leto. Nekateri trgovci v mestnem središču -so zadovoljni, drugi pa ne s tem živžavom. Popolnoma zadovoljni so gostilničarji in kavarnarji, negodujejo pa stanovalci. Čuli smo že predloge, da bi v prihodnje Andrejev sejem «preselili» s Travnika in drugih središčnih ulic na parkiri šče pri prehodu Rdeča hiša, vendarle je to za letos še nemogoče. Videli bomo kako bo v prihodnje.
Okrog Andrejevega sejma bo seveda cela vrsta drugih prireditev. Na gospodarskem razstavišču pri ločniškem mostu odprejo jutri zjutraj ob 11. uri sejem kmetijske mehanizacije «Agricola 80». Deželno vlado bo tu zastopal odbornik Tripa-ni. Brez dvoma bo tudi letos ta razstava kmetijskih strojev, kot že v prejšnjih letih, privabila veliko zainteresiranih obiskovalcev, še posebej onih iz Jugoslavije.
V Gorici predvidevajo, da pride ob jugoslovanskem državnem prazniku 29. novembru v naše mesto precej ljudi iz sosedne države in bodo zaradi tega tu " usmerjali avtomobiliste da parkirajo v takih ulicah kjer je običajno kar precej parkirnega prostora.
1 V okviru sejma imajo še vrsto dru gih prireditev. Odprta bo v prostorih kmetijskega konzorcija tradicionalna razstava vin, v krožku občinskih u-siužbencev bo srečolov, v dvorani UGG pa bodo jutri zvečer imeli svojo revijo goriški ženski frizerji.
Tradicionalno razstavo goriških in novogoriških učencev in dijakov bodo odprli šele prihodnji petek. 5. decembra, v razstavni dvorani av di torija.
Danes seji na občini in pokrajini
V Gorici sta danes zvečer programu dve seji krajevnih upravnih teles, občinskega in pokrajinskega sveta. Najprej se bo, ob 17. uri, sestal pokrajinski svet, ob 18.30 pa je na vrsti seja občinskega sveta.
Na občini se bo pričela in morda že danes zvečer zaključila razprava o programskih izjavah novega župana dr. Antonia Scarana. Te izjave je župan prebral na zadnji seji prejšnji ponedeljek, kopijo so
dobili na dom vsi svetovalci. Jasno je, da bo opozicija polemična, jasno pa je tudi, da bo izjave podprla velika večina svetovalcev, saj razpolaga sedanja petstrankarska večina s precej veliko večino v občinskem svetu.
Na dnevnem redu pa so še številne točke, ki so bile najavljene že za prejšnji občinski svet. Sem sodijo številna imenovanja zastopnikov občine v razne komisije. Med temi točkami je tudi poimenovanje slovenske osnovne šole v Ulici Bro-lo po Otonu Župančiču Tem točkam pa so v vabilu za nocojšnjo sejo dodali še druge in tudi teh je kar precej.
V pokrajinskem svetu bo drevi spet tekla razprava v zvezi s pokrajinskim prevoznim podjetjem. Tako bo moral svet obnoviti sestavo stalne komisije za upravljanje podjetja APT, podaljšati mandat o-menjenemu podjetju za opravljanje
avtobusnih prevozov. Poleg tega naj bi na nocojšnji seji odločili tudi o odkupu prevoznih podjetij Petruz in Isonzo. Svetovalci bodo morali nadalje ratificirati vrsto sklepov pokrajinskega odbora.
Trgovine bodo odprle (udi v nedeljo in ponedeljek
Matineja
orkestra «R. Lipiier»
Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo trgovine v prihodnjih prazničnih dneh poslovale po sledečem urniku: jutri ne velja obvezna tedenska zapori, trgovine pa bodo lahko odprte nepretrgoma od jutra do večera. Posebna določila velja.te' za nedeljo; 30. novembra ter ponedeljek, 1. decembra. Lastniki in upravitelji trgovin bodo po lastni uvidevnosti lahko odprli svoje lokale.

POŠKODOVAL GA JE POTRES
V PRVAČINI ODPREJO PRENOVLJENI KULTURNI DOM
Slavnostna prireditev bo danes zvečer Dvorana je pripravna za vse prireditve

POMOČ NOVE GORICE POTRESENIM KRAJEM
Predsednik novogoriške občinske
skupščine Jože šušmelj je včeraj poslal goriškemu županu dr. Sca-
ranu brzojavko z izrazi sožalja italijanskemu ljudstvu ob tragičnem potresu, ki je prizadel južno Italijo. Goriški župa ' se je novogoriškemu kolegu zahvalil za ta sožalja.
Naj povemo še, da so v Novi Gorici konkretno pristopili k akciji
za pomoč potresencem. Danes bodo iz Nove Gorice peljali v Videm, v tamkajšnji zbiralni center, popolnoma opremljeno prikolico, ki naj jo izročijo eni prizadeti družini na jugu Italije. V Vidmu namreč zbirajo pomoč iz vseh občin Furlanije in jo zatem, v raznih pošiljkah, z vlakom ali v avtokoloni, pošiljajo v južno Italijo.
V Prvačini bodo danes zvečer imeli zares domač praznik. Na stežaj odprejo vrata prenovljenega kulturnega doma in izbrali so za to slavnost predvečer jugoslovanskega državnega praznika 23. novembra, že v preteklosti so bili Prvačkovci zelo podjetni. Leta 1911 so tam odprli Sokolski dom z veliko dvorano, ki je sokolom služila tudi za telovadnico. Uporabljali so jo tudi v prvih letih fašistične zasedbe. Pred približno desetimi leti so dvorano prenovili, prav tako druge dele stavbe in v njej je bila še kar pre cejšnja kulturna dejavnost. Potres pred štirimi leti pa je stavbo precej poškodoval in sedaj so celotno stavbo prenovili s sredstvi popotresne obnove in prispevki Kulturne skupnosti ter bližnjih podieti) Kfior je dvorano videl ve povedati da je zelo okusno urejena, da je najbrž najlepša na Primorskem.
Prva prireditev v njej je bila že v nedeljo in nastopili so najboljši slovenski zbori, tisti ki so zmagali na letošnjem tekmovanju amaterskih zborov pred mikrofonom, ki ga je razpisal Radio Ljubljana. Nastopili so Akademski pevski zbor »Tone Tomšič» iz Ljubljane, Mariborski zbor «Anpel Besednjak», moški komorni zbor iz Ptuja, ženski zbor «Solidarnost» iz Kamnika ter kot gostitelj domači mešani zbor *Fran-ce Bevk*. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička.
Danes popoldne bodo odprli v avli doma razstavo domačega fotografskega umetnika Rajka Zorna, ob 20. uri pa bo slavnostna otvoritev dvorane. Slavnostni govornik bo predsednik ZKO Slovenije Jožko Hu mer, zatem bodo kulturni program izvajali domači kulturniki in tako tudi pokazali, koliko se dela na kulturnem področju v Prvačini. Nastopili bodo otroški zbor domače osnovne šole, orkester in učenci prvaške podružnice Glasbene šole, recitatorji, godba na pihala in mešani pevski zbor. Nastopijo pa tudi nekateri drugi umetniki, po rodu iz Prvačine, ki so se uveljavili v širšem kulturnem svetu. Celotno predstavo je režiral igralec PDG Emil Aberšek.
Ker je dvorana pripravna za vse prireditve bodo v decembru imeli še nekaj prireditev. V soboto, 6. decembra, bo s Shakespearovo igro «Dva gospoda iz Verone» nastopilo Primorsko dramsko gledališče, v soboto, 13. decembra nastopi Idrijski
pihalni orkester, v soboto, 20. de-dembra pa bodo imeli predvajanje filma «Okupacija v 26 slikah».
V prvaškem domu so poleg dvorane še prostori za vse druge kulturne dejavnosti, tam imajo tudi zelo obiskano knjižnico.
Na nocojšnjo slavnost gre tudi zastopstvo občine Doberdob, ki je pobratena s krajevno skupnostjo v Prvačini.
Še nikdar ni bil Avditorij v Gorici tako natrpan ob matinejah Kulturnega krožka «Lipizer» kakor v nedeljo zjutraj, ko je nastopil istoimenski orkester, čeprav ni še poteklo mnogo časa, odkar je ustanovljen in odkar nastopa, je vendar tudi tokrat potrdil svojo uigranost, homogenost in prizadevnost v interpretacijah podanih skladb. Tokrat je orkester nastopil pod vodstvom Itala Desilia in je naiprej zaigral mehko in romantično Respighiievo Arijo iz Suite v ha molu. Sledil je čudoviti koncert v ef molu «Zima», ki je del Vivaldijevih «Štirih letnih časov*: izjemoma ni bila pri tej skladbi solist violina, ampak flavta. Nadarjeni flavtist Blasco. ki smo ra v sklopu teh koncertov že slišali, je nudil nekaj res svežih efektov, zlasti v izvedbi «Allegra» in «Larga*. Izvedbo solista je vseskozi ubrano podpiral orkester.
Zanimiva novost je bil nastop harfistke Patrizie Tassini, ki je, čeprav še zelo mlada, glasbeno zrela in tehnično pripravljena. Njena izvedba zahtevnega koncerta za harfo in komorni orkester skladatelja Dittersdorfa je nadvse navdušila občinstvo. Aplavzi so prisilili mlado umetnico da je izven programa zaigrala še priljubljene »Fan-tazijo» na temo <Vltava» Bedriha Smetane. Zaključna izvedba orkestra je bila Scarlattijeva *Mala suita» ki so jo glasbeniki podali mehko in brezhibno.
Koncert je snemala RA1-TV ki ga bo predvajala po tretjem programu. Sedmega decembra bo na sporedu šesta matineja s pianistom Carlom Hosejem Seno ki bo izvajal Chopinove skladbe.
Razna obvestila
Zaradi običajnih prometnih težav
v zvezi z Andrejevim sejmom, bodo začasno (od jutri pa do ponedeljka) premaknili tudi avtobusno progo št. 1, med svetogorsko postajo in štandrežem. Avtobusi bodo vozili po Mamelijevi ulici, namesto preko Travnika in Oberdankove u-lice na Korzo. Postajališči na tem območju bosta pred kavarno De Rocco in pred cvetličarno Bandelli, na začetku Travnika. V ponedeljek bodo avtobusi mestnega podjetja vozili po prazničnem voznem redu.
• V tržiški dvorani Principe bo
danes s pričetkom ob 20.30 koncert godbe San Michele ter turjaške godbe. Izkupiček" bodo namenili v sklad za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v južni Italiji.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo vabi v četrtek, 4. decembra, ob 20.30 na predvajanje kratkometražnih filmov o Trnovskem maratonu ter barvnih diapozitivov o delovanju alpinističnega odseka PD Idrija. Prireditev bo v predavalnici v Ulici Croce.
Prosveta
Kino
Na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Ulici della Croce bo danes zvečer ob 18. uri sprejem za jugoslovanske državljanke, ki so se po vojni priselile v Gorico'. Sprejem bo ob jugoslovanskem državnem prazniku. Pride tudi generalni konzul SFRJ v Trstu. Na sprejemu bo pel moški zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore.
Gorivu
VERDI 17.00-22.00 «Mia moglie t una strega*. R. Pozzetto in E. Giorgi. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 »The black ho-le — il bučo nero*. M. Seli in A. Perchius. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «L’altro vi-zio di una porno moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSI()R 16.30-22.00 »Urban
cowboy».
PRINCIPE 20.30 Koncert godbe San Michele in godbe iz Turjaka.
Koru Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Nesreča na liniji 401». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Ben Hur». Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Nevarni prehod*. Angleški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in oonoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel, 28 79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in oonoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
MLADINSKI CENTER - GORICA
PRIREDI DREVI OB 20.15 V PROSTORIH DIJAŠKEGA DOMA V GORICI (Svetogorska 84) PROSLAVO
29. NOVEMBRA ROJSTNEGA DNEVA NOVE JUGOSLAVIJE
Nastopajo pevski zbor »O. Župančič* iz Štandreža, člani in brigadirji OK ZSMS Nova Gorica, člani Domske skupnosti.
Ob zaključku podelitev priznanj 2SŠDI tečaja za vaditeljice otroške telovadbe in nagrajevanje košarkarskega turnirja «29. november*.
VABLJENI!	ODBOR
TEČAJ O ZDRAVSTVENI VZGOJI NA SREDNJI ŠOLI «PITTERI»
Družbi odgovornost za odpravljanje vzrokov mladinske deviacije
Več pristojnosti občinskim upravam in zdravstvenim konzorcijem - Urbanistične strukture in mladina
V	okviru izobraževalnega tečaja o zdravstveni vzgoji, ki je v teku na nižji srednji šoli «Pitteri», smo sledili delovni skupini, ki je obravnavala tematika o mladinski deviaciji in o odnosu med emarginacijo in urbanističnimi strukturami. Debata je bila zelo stvarna in razgibana, saj se verjetno prvič soočajo v šolskih strukturah sodniki, šolniki, ravnatelji, zdravstveni in socialni ope ra ter ji ter strokovni tehniki, ki se v svojem Vsakdanjem delu morajo spopadati s temi vprašanji.
Dr. Bruno Giordano, državni tožilec pri sodišču za m'adoletne v Trstu, je v svojih izvajanjih opozoril, da bodo v kratkem poverili vrsto pomembnih pristojnosti, ki jih je sedaj imelo v zvezi s sodišči za mladoletne le ministrstvo za pravosodje, občinskim u pravam, oziroma zdravstvenim konzorcijem. Giordano je pri tem poudaril da se bo dalo na tak način popolnoma zrevolijcicnarizi-rati sedanji odnos do mladinskega prestopništva, posebno če bočit posegi združevali vse sile. ki delujejo na teritoriju. Med te spada tudi šola, ki se je v glavnem omejevala (seveda z določenimi iriernami) na izločitev teh motečih dijakov i* svoje srede.
Državni tožilec je iz svoje prakse ugotovil, da so se tudi krajevne skupnosti v glavnem izognile soočanju s temi vprašanji in so najraje predale <?vroti krompir* drugim strukturam, kot so policija- in sodstvo, katere pa so lahko posegle le z represivnimi ukrepi. Po njegovem izhaja tako ravnanje iz bojazni, da se odkrijejo družbena nesorazmerja in da se torej ogrožajo določeni privilegiji d .urinaritne skupine.
V	tem pogledu velja tudi poudariti. da širši skupnosti niso bile dane vse informacije glede tega vprašanja. To je imelo za posledico, da se skupnost ni čutila soodgovorna za mladinsko prestopanje, kot da to ne bi spadalo v njeno stvarnost. Zato je razumljivo, da niso načrti za eo spedarski in družbeni razvoj vključevali predlogov za c-milje-ire ali odpravo tega problema. To Da je toliko bolj zaskrbljujoče, kelikor se je iz izkušenj in študij prepi ičljivo dognalo, da se ob sag mladinske deviacije širi ah krči vzporedno z ekonomskim in
družbenim razvojem teritorija. Kdor se je ukvarjal s to problematiko, se je namreč že zavedel, da obstajajo tesne povezave med slabimi' pogoji, v katerih živijo mladi in njihovimi pomanjkljivimi učnimi uspehi To je tudi tesno povezano z nastajanjem emargi-nacije in torej prestopništva, o-ziroma kriminalne dejavnosti mladih. Velika večina mladih devian-tov izhaja namreč iz okolja, kjer manjkajo ustrezne stanovanjske razmere, javni prevozi, ustrezna zaposlitev, šolska izobrazba in vzgoja, zdravstvene in družbene službe. Vsi imajo v svoji «karie-ri» tudi slabe učne uspehe.
Nova zakonska ureditev daje veliko možnost, da se uskladijo dejavnosti javnih ustanov in teritorialnih organizacij, ki naj se s stvarnimi pobudami zavzamejo za ugotovitev potreb mladih in načinov njihovega uresničevanja ali odpravljanja, če so škodljive. Predvsem pa je potrebno, da se poskrbi za preventivo in v tem okviru ima šola, v povezavi z o-peraterji tega področja, veliko dela. saj je tudi njena naloga, da izgradi človeka, ki bo svoje energije posvečal izboljšanju kvalitete življenja, ne pa samouniče-vnaju.
O pomembnosti urbanističnih struktur v povezavi z mladinsko emarginacijo in prestopništvom, pa sta spregovorila ravnatelj Giancarlo Rolli in arhitektka Gigetta Semerani. Prvi je iz svojih izkušenj v naselju Sv. Sergija opozoril na dejstvo, kako lahko ' geografska izoliranost in pomanjkanje določenih struktur negativno vplivata na zdravje (v najširšem pomenu) dijakov, še posebno če se ob teh značilnostih pojavljajo še negativne družbene komponente. Po njegovem ne sme šola mimo teh vprašanj, ampak mora siliti ven — v teritorialno problematiko ter postati nekak katalizator za izboljšanje razmer. Arhitektka Semerani pa je nace'a izredno zanimivo vprašane šolskih struktur kot takih, ki so v glavnem zgrajene po potrebah. ki nimajo nič skupnega z nameni vzgojno-izcbraževalnega sistema, saj dijake ločujejo in izolirajo, bodisi v arhitektonskem kot v urbanističnem smislu, cd preostale stvarnosti, katere sestavni del pa mora šola biti.
•immiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiiiuituiiMiitiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMt
KAKI SE ŠE UPIRA
ZIMI, KI PRIHAJA
Razvojne perspektive hrvaškega turizma
ZAGREB — Turizem bi utegnil prinesti Hrvatski v letu 2000 4,5 milijarde dolarjev, če bi se turistična ponudba v tej republiki prilagodila povpraševanju. Tu gre predvsem za izgradnjo cenejših hotelskih zgradb ter razširitev ponudbe rekreacijskih in drugih uslug. Vse to pa zahteva po oceni hrvaškega republiškega inštituta za gospodarstvo in turizem, da se v bodočih dveh desetletjih vloži v razvoj turizma 469 milijard novih dinarjev.
VVOLFSBURG — V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je prodaja Volkswagnovih modelov znižala za približno 4 odst. Predsednik koncerna Schmiicker je vsekakor izjavil, da je, spričo sedanjega trenda na področju avtomobilske industrije, zadovoljen.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
GRIPA ALI INFLUENCA
Gripa ali influenca je nalezljiva bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Povzroča jo droben virus, ki spada v grupo miksovirusov. V glavnem poznamo dva tipa virusov gripe A in B, ki sta si med seboj dokaj različna. Vsak teh tipov ima še vrsto med seboj različnih sojev. Da je pestrost še večja, poznamo od 1949 leta dalje še virus C. Nekaj let kasneje pa so na Japonskem izolirali še virus D. V klinični sliki med posameznimi vrstami gripe ni razlik, tako da nam lahko le izolacija virusa pove, kateri soj virusa gripe je trenutno na pohodu.
Najčešče se javlja v obliki večjih ali manjših epidemij ali celo pandemij (obolenje se razširi preko več celin). Običajno je za pojav velikih pandemij odgovoren virus A. Epidemije povzroča običajno en sam tip virusa, dasi je možno simultano pojavljanje zlasti virusov A in B ter A in C.
Za infekcijo so enako občutljivi ljudje vseh starosti in ras ne glede na spol. Medtem ko opazujemo pri epidemijah navadno več obolenj v hladnih mesecih, zlasti temperaturnih spremembah, pa je pojav pandemije povsem neodvisen od letnih časov.
Gripa je bolezen, ki se izredno hi-
tro širi, kar pogojujejo kapljični način prenosa, velika dovzetnost ljudi za virus, odpornost virusa na zunanje vplive, kratka inkubacijska doba in ne nazadnje živahen in hiter promet med kraji in deželami. Najboljše pogoje za širjenje najde bolezen v gosto naseljenih krajih in v zaprtih kolektivih (šole, uradi, internati, vojašnice). Bolezen se prenaša s človeka na človeka direktno-kapljično s kašljem in kihanjem ter indirektno preko zraka in preko pral n.
Po preboleli bolezni ostane človek odporen proti ponovni infekciji le kratek čas in še to le za soj virusa, ki je obolenje povzročil. Za virus gripe pa je značilna silna variabilnost, tako da se od epidemije do epidemije spreminja.
Gripa je bila poznana že v najstarejših časih. Že Hipokrat je v 5. stoletju pred našim štetjem o-pisal obolenje, ki bi odgovarjalo naši gripi. Zanimivo je, da imajo pandemije pogosto svoj izvor v Aziji. V prejšnjem stoletju so razsajale pandemije v letih 1830, 1847, 1889. Največja in hkrati tudi najhujša pandemija vseh časov je bila tako imenovana «španska gripa* v letih 1918 - 1919, ki je v nekaj m \s,-cih terjala več kot 20 milijonov človeških žrtev, znatno več

Ženska in njena stvarnost
Še preveč družbenih predsodkov na poti do ženske emancipacije
Človek je v družbi polnopraven šele tedaj, ko mu je dana možnost, da doseže zaželeno izobrazbo. Obvladovanje jezika, kulturnih vrednot in družbenega znanja je namreč sredstvo, preko katerega vsakdo izmed nas uveljavlja svoje misli in načela.
Izobraževanje je zato važna točka na poti ženske do družbene e-nakepravnosti. V zadnjem stoletju se je ženska začela zavedati, da sta kultura in . razgledanost sestavna dela človekove osebnosti, da je na delovnem mestu vsakemu potrebna kvalifikacija. Bodisi v uradu ket v tovarni je do pred kratkim ženska zasedala tista mesta, ki niso zahtevala odgovornosti. V tovarni je bila predvsem navadna delavka brez specializacije, VL uradu- predvsem tipkarica in tajnica, ki ni nikoli jx>-segla po vodilnih mestih. Kljub temu. da se v zadnjih letih ženska zavestno prizadeva odpraviti te napake, razlike ostajajo. Dovolj je, da posežemo po seznamu uslužbencev katerekoli organizacije, tvrdke ali tovarne in o-pazili bomo, da četudi je razmerje med moškimi in ženskami v celoti precej slično, se na vrhu položaj bistveno spremeni. Medtem ko je na dnu hierarhične lestvice število žensk večje, je na vodilnih mestih premoč moških izrazita.
Kje tičijo vzroki? Krivca gre iskati predvsem v družbenih in kulturnih vrednotah, v vzgoji, v vlogi, ki jo ima ženska doma in v družini ter v šolstvu. Diskriminacija in različno vzgajanje pripadnikov obeh spolov se začne namreč že v šoli in sicer pri izbiri študijske smeri. Ako pregledamo podatke, ki jih je pripravil Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, lahko opazimo, da se razlike začenjajo po končani nižji šoli in to večkrat na podlagi nezanesljivih psiholoških tekstov in anket ter nasvetov učnega o-sebja in staršev. Ako pogledamo strukturo slovenskih višjih zavodov v Trstu in Gorici, bomo opazili, da je učiteljišče izrazito ženska šola, medtem, ko ■ se veliko manj deklet vpisuje na strokovno, kjer prevladujejo fantje. Bolj enakomerno je razmerje na trgovskem zavodu in na znanstvenem liceju, medtem ko na klasičnem liceju število moških spet znatno pade, narase pa število
vpisanih deklet. Čisto svojevrsten je položaj na oddelku za otroške vrtnarice, kjer fantov sploh ni. Gornji podatki veljajo sicer pred-‘ vsem za Trst, v Gorici je razporeditev veliko bolj enakomerna, saj se fantje vpisujejo na klasični licej in učiteljišče, ker v mestu ni slovenskega znanstvenega lice--ja. v letih, ko so bili podatki zbrani pa ni bilo niti trgovskega zavoda. Nameni, s katerimi se fantje in dekleta vpisujejo na posamezne šole pa ostajajo še vedno različni, saj večina deklet po končanem učiteljišču ostane v Gorici in se posveti poučevanju, fantje pa se v večjem številu Vpišejo 'na /univerzo' y Trst.
Na podlagi teh podatkov lahko ugotavljamo ali folje rečeno sklepamo, kateri so teti"družbeni de--' javniki. lu usmerjajo dekleta in fante v različno izbiro študija. V prvi vrsti lahko ugotovimo, da so razlike večje na strogo poklicnih zavodih, kamor se vpisujejo zlasti otroci delavskih družin (učiteljišče, strokovna šola). Primer zase je klasični licej, elitna šola za časa Gentilejeve reforme. Ta šola nudi predvsem nefunkcionalno splošno izobrazbo, ki je bila predvsem v preteklosti značilna za sinove premožnejših družin, tako imenovane mestne inteligence. Dandanes pa lahko množični vpis deklet na klasični licej gledamo tudi iz drugega vidika.
Za našo družbo je značilno, da se je v zadnjih letih izobrazba ženske znatno povečala, na žalost pa moramo ugotoviti, da gre to predvsem na račun splošne, simbolične in nefunkcionalne izobrazbe. Veliko je takih deklet, ki pripadajo predvsem premožnejšim družinam in ki se za izobraževanje na višjih zavodih in na univerzi odločijo le v tistem času, ko čakajo na poroko. Veliko je zato tudi deklet ki univerze ne dokonča in študij nepričakovano prekine. Včasih je temu vzrok družinsko življenje, pogostokrat pa tudi negotovost glede izbire študijske smeri in bodočega poklica.
Tudi podatki o vpisu na univerzo jasno kažejo, da študij na nekaterih fakultetah še vedno privlačuje predvsem moške, za druge, bolj splošne in nespecializi-rane vede, pa se odločajo dekleta. Vzrok za ‘to so predvsem predsodki, ki jih je v zavest mladega
človpka vcepila družba sama.
Iz podatkov Slovenskega raziskovalnega inštituta o stanju slovenskih akademikov v šolskem letu 1979/80, smo lahko povzeli naslednje ugotovitve: v vseh letnikih ekonomije inženirstva in goz darske višje šole jasno prevladuje število vpisanih fantov, saj je ekonomsko fakulteto v letniku 1979/80 obiskovalo 4s slovenskih fantov ter samo 10 deklet, na inženirstvo pa je bilo vpisanih v celoti 25 slovenskih študentov mo škega spola ter samo eno dekle, število fantov prevladuje tudi na sociologiji, fiziki in medicini, mpd-tem ko je v okviru zdravstvenih ved največ deklet "'vpisanih’ na. farmacijo.
Povsem drugačen je položaj na filozofski fakulteti kjer je-razmer-" je obratno. Za študij književnosti, jezikoslovja, tujih jezikov in psihologije se opredeljujejo povečini ženske, medtem ko je število vpisanih fantov neznatno. Kar se tiče filozofske fakultete, je značilno, da se večina študentov, ki tu diplomirajo, po končanem študiju odloči za poučevanje na šolah.
Znano pa je že, da velja v naši družbi ta služba za izrazito žensko deloi saj moške od nje odbijajo tako zakoreninjeni predsodki, kot tudi nizek zaslužek. Tudi razmerje vpisanih na zdravstvene vede jasho kaže, da se ženske, ki jih privlačuje, ta študijska smer, odločajo povečini za manj odgovoren študij — službo, farmacijo, medtem ko se več fantov odloča za medicino. Premoč fantov na medicini je značilna predvsem za višje letnike, kar pomeni, da je mlajša generacija nekatere predsodke vendarle premostila.
Podatki o vpisu slovenskih študentov na univerzo torej jasno kažejo, so se nekateri predsodki in diskriminacije vcepili tudi v zavest mladine, čeprav se dandanes več deklet odloči za študij na fakulteti, je njihova izbira še močno pogojena od družbenih in družinskih norm; izobrazba, ki si jo v letih študija pridobijo pa je prepogostokrat splošna in nefunkcionalna. Taka izobrazba dekle omejuje tudi pri izbiri poklica, saj raziskave kažejo, da se po končani univerzi tudi pri nas največ žensk odloči za profesorski poklic.
kot prva svetovna vojna.
Klinična slika tipične gripe je vsem dobro poznana, saj med na mi gotovo ni nikogar, i bi gripe vsaj enkrat ne probolel. Vendar pa se je izkazalo, odkar imamo možnost izolacije virusov, da se pod imenom gripa lahko skrivajo številna druga virusna obolenja, ki s pravo gripo nimajo ničesar skupnega, razen nadvse- podo’'--' klinične slike. Vendar so virološke preiskave vezane na posebej specializiran : laboratorije in so zelo drage in zamudne.
Specifičnega zdravila za gripo še nimamo. S sredstvi preti vročini. z raznimi sirupi in inhalacijami skušamo bolniku le olajšati težave, na sam potek bolezni pa ne moremo vplivati. Bolnik naj leži še nekaj dni po padcu vročine. Hrana nai bo med boleznijo lahko prebavljiva, kalorična in vitaminsko bogata. Predvsem nai bolnik uživa zadosti tekočine, zlasti če ima visoko vročino in se poti. Če temperatura po 3 do 5 dneh ne pade na normalo, moramo pomisliti na komplikacije. Gripa često povzroča komplikacije, zlasti v zvezi s sekundarno bakterijsko in-fekero. M ed niimi so na ješča gnojna vnetja ušes, obnosnih votlin, težki bronhitisi in pljučnice. Sam virus pa lahko, v toku infek-ciie, prizadene srčno mišico, ožilje ali možgane. Antibiotiki nai bodo rezervirani resnično le za bakterijske komDlikaciie, ker na potek ne-komplicirane gripe nimajo nobenega učinka.
V	"reprečevan iu obolen ;a imamo nekoliko boliše izglede odkar se je uvedlo cepljenje. Prve poskuse s cepljenjem so začeli že leta 1936. Na razpolago jt žl. o cepivo, ki vsebuie živ, vendar močno oslabljen virus, ter mrtvo cepivo, ki vsebuje inaktiviran virus. Živo cepivo se vbrizgava s posebnim razpršilcem v nos, mrtvo cenivo pa v ob'iki 'niekcij. Živega cepiva ne priporočamo otrokom do 7. leta, starcem in kroničnim bolnikom, ker lahko povzroča lažje vročinske reakcije. Na ža'ost je zaščita le kratkotrajna in še to le proti virusu, na podlagi katerega ,ie bilo cepivo izdelano.
V	primeru pandemije je potreb no izvršiti masovno cepi len je s tistim tipom virusa, ki je trenutne na pohodu. Često je že prepozno, da bi cepi'! vse prebivalstvo, zato cepimo na 'prej ljudi, ' i bedo na svojih delovnih mestih najprej pri šli v stik z virusom ter ljudi (kot so kronični nliučni in srčni bolnik’. diabetiki itd ). pri katerih se je gripe najbolj bati.
dr. R. R.
Premajhne zmogljivosti puljskega pristanišča
PULJ — V zadnjih desetih dneh je puljsko pristanišče odbilo po nudbo deset tisoč ton umetnih gnojil v tranzitu ter okoli pet tisoč ton bombaža. Vsi pristaniški pro stori so prenapolnjeni in to stanje bo trajalo še 15 ali 20 dni, se pra vi vse dokler ne bodo odposlali le sa, bombaža in drugega blaga, ki še leži v skladiščih. Vzrok za vse to je dejstvo, da je pristaniški tovorni bazen (katerega imenujejo na najrazličnejše načine, najbolj pa je znan pod tradicionalnim nazivom cmolo carbone*) s skupno površino 70, tisoč kvadratnih, metrov premajhen, da bi zadovoljil potrebe dejanskega prometa blaga
Največ je tu jelovega rezanega lesa, ki so ga pripeljali iz Sovjet ske zveze, potem uvoženega bom baža in prediva, madžarskega in češkoslovaškega tranzita ter do mačega izvoznega blaga. Tranzit ni promet je posebno zaživel po združenju z reškun pristaniščem, ker se po dogovoru boljše izkori ščajo zmogljivosti enega in druge ga pristanišča. Ta vrsta prometa pa je posebno zanimiva, zaradi de viznega prihodka.
Sicer pa so v prvih devetih me secih letošnjega leta premanipuli rali v puljskem pristanišču 222 ti soč ton blaga, kar .je za 4,23 od stotka več kot v istem razdobju lanskega leta.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Obletnice
13.00	Hišne beležke
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14 10 Šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar: RUŠČINA 14 40 Vesolje 1999 — TV film
15.05	Iskanje življenja v vesolju
15.45	Braccio di ferro — risanke
16.10	Ellery Queen — TV film
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	3, 2, 1. . . Gremo! Rdečelasa Ana — risani film Game — Igra
18.00	Šolska vzgoja:
Kinoteka: znanost v kinematografiji
18.30	Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
19.00	Risanke
19.20	Beži, Buddy - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.43 Ping pong
21.30	Johne VVavne:
RDEČE SENCE - film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Pazimo na zdravje
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja:
Skozi moderno umetnost
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Tigrove brigade — TV film
15.00	Goldrake ali Vega? —• serijski film Atlas Ufo Robot
15.30	Dnevnik 2 — Replay
16.30	Odpri se sezam
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Popoldan — n. del
18.00	Šolska vzgoja:
Vse je glasba
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
18.50 Kakšna zgodovina je to?
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Krt — 5. in zadnji del TV nadaljevanke
22.25	Zmagovalec Italije: BOKS Gardner - Zanon
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Gledališče akrobatov
19..‘ ’ "'uje v Perugii
20.05	Šolska vzgoja:
Knjižnica v šoli
20.40	«'0 miedeoo d' 'e pazzi —komedija v treh dejanjih 22.55 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45	- 10.00 TV v šoli: TV koledar, TV Vrtec, Ruščina, Energija vode, Angleščina, Risankai Zgodovina, Zgodba, Izobražen valna reportaža, Zadnje minute
16.05	Poročila
16.10	Pravljice iz lutkarjevega vozička
16.35	Pan tau, češka otroška serija
17.05	Obzornik
17.15	Košarka:
Iskra Olimpija - Cibona
18.45	Telestart 80, 4. oddaja
19.10	Risanka
19.24	TV nocoj
19 26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	7 + 7, zabavnoglasbena od daja
21.05	V znamenju
21.20	VVashington za zaprtimi vrati TV r.adalj.
20.30	Med strahom in dolžnostjo, slovenski film
Koper
17.10	Košarka:
Iskra Olimpija ■ Cibona
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke in Dve minuti
20.15	Stičišče
20.30	Dober dan žalost — film 22 00 TV D Danes
22.10	Ekonomske informacije
22.25	TV film iz serije:
Velika dolina
23.15	Baletna oddaja
Zagreb
16.15	Otroška oddaja
16.45	Koraki, mladinska oddaja
18.45	Žepni kabaret
19.30	TV DNEVNIK
21 05 Priznanje nove jugoslavije, dokumentarec
22.15	Edvvard in Gospa Simpson, serijski film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po na še; 8.10 Jutranji almanah: Stanje slovenskih šol v zemejstvu od leta 1945 do 1951/52 ; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert:
11.30	Beležka: 12.00 Na goriškem valu: 12.30 Melodije od vsepovsod:
13.20	Zborovska glasba; 13.40 jn strumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Ro man v nadaljevanjih; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 Okuole ognji šča — pred studencan, snopič prafe in muzike naših judij; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturni dogodki: 19.30 Priljubljeni motivi:
18.40	Slovenski priimki v Furla niji in na Goriškem.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30. 9 30, 10.30, 11.30. 12.30.
13.30,	14.30 15.30, 16.30, 17.30, 18.30.
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Soli sti klasičnih inštrumentov; 9-00 štirje koraki: 9.15 15 min. z jugoslovanskimi popevkarji: 9.32 Lu cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Folk glasba; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.35 Liscih hits; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14 33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Italijanski' zbori; 15.45 Popevke Herberta Pa-ganija; 16.00 Kultura in družba:
16.15	La Vera Romagna; 16.32 Crash; 16:55 Izletnik; 17.00 Glasba, šport, radovednosti; 17.32 Oddaia o nogometu: 18.12 Poie Jennifer Wames; 18.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25. 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored: 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13 00 Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra — spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 14.00 S polnimi jadri; 14 37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš te'efonski kbc — 25-888;	16.30 Primorski
dnevnik; 13.45 Zabavna glasba in objave.
RADIO 1
7.00,	8.00 10.00. 12.00, 13.00. 14.00!
15.00.	17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00	Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori. diskretno; 7 25 Kakšna gla sbal; 8.40 Iz parlamenta: 8.50 Gla sbeni trenutek; 9.00 Radio anch'io:
11.00	Sexy West, 12. nadalj.; Pri jetno poslušanie; 12.03 Vi in jaz:
13.25	Kočija; 13:30 Oddaja z občin štvwiri; 14.03-Rdeči nageljni: 14.3* Moji dragi. .. vzgojna oddaja:'
15.03	Rally; 15.30 Popoldanski spo red: 16.30 Fonosfera «Virage»'
17.03	Patcluvork, za mlade poslu šalce; Bi Pop; Glasbena kombi nacija; 18.30 Carlo Gozzi in n.jego va družina, radi iška priredba:, 2 padali.; 19.30 Glasbeni trenutek:
19.35	Glasba je vse: 20.00 Dva pa ra pri morju, radijska drama; 20.20 Po;eta: David Bcwie in Lou Reed:
21	03 Jesenska simfonična sezona 1980 ; 22.40 Večerni zbori.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00.	10.00.	11.00
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6 50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših spore dov; 8.08 Z glasbo v dober dan;
8.30	Glasbena pravljica; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični na potki; .10 05 Rezervirano za. .
11.35	2nbno in priljubljeno; 12.11' Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Pihalne godbe:
13.00	Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam ..; 13.50 človek in zdravje; .05 Bajke o Gorjancih;
14.25	Glasba po željah; 15.00 Do godki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!;
16.00	Vrtiljak: 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bratov .»vsenik; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. . ; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Infor mat.ivna odda'a v nemščini in an g’eščini; 22.25 Iz naših sporedov:
22	30 Besede in zvoki: 23.05 Lirični utrinki; "3 10 Petkov glasbeni mo zaik; 00.05 - 4.30 Nočni program.

Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje
25	1918-1919
■Drugi dan, to je 7. maja je nehalo deževati, obetalo se je lepše vreme. Razpoloženje se je zaradi tega izboljšalo, posebno še, ko so kuharji pripravljali obilen topel zajtrk. Odpravili smo se po hribu navzdol novim dogodkom nasproti. Spet smo sedaj v nasprotni smeri prekoračili nepoškodovan leseni most čez Dravo pri vasi Vuhred, nakar smo na vzpetini, imenovani Dobro polje in poraščeni z grmičjem in drevjem, iskali primeren položaj za napad na Radlje, kjer so se spet ugnezdili Nemci.
Nemški topovi so iz bližnje vasi streljali na nas. Pričakovali so nas tudi v Radljah. Njihovi prvi streli so se oglasili iz strešnih lin, toda naše strojnice so krepko odgovarjale, tako da so se okna in line luščile, sovražni ogenj je kmalu nato utihnil. Ob naglem in drznem jurišu smo prodrli na trg Radlje, iz katerega smo pregnali zmedeno nemško posadko. Še istega dne smo očistili tudi vas Muto in na tamkajšnjih položajih ostali do naslednje dne.
Napočil je 8. maj. Že tretji dan smo bili brez počitka in spanja. Nadaljevali smo pot po dolini rečice Bistrice proti vasi Sobota, ki leži severno od Drave, blizu štajersko-koroške meje. Pod noč smo prečkali pot in presenetili sku-
pine oboroženih domačinov, ki niso utegnili odvreči orožja. Zajeli smo jih in jih poslali na bataljonsko poveljstvo v Muto.
1. vod 1. čete Tržaškega bataljona v Grebinju 1919
Do 28. maja ni bilo pomembnih dogodkov. Opravljali smo po okolici varnostno službo in se pripravljali za nov, obsežnejši udar. Naša sosedna četrta (strojniška) četa je bila v strogi pripravljenosti, kar je kazalo na morebit-nejšo resnejšo akcijo. Tudi nas so založili z municijo in ročnimi bombami ter z rezervno hrano. Kolikor je bilo nas v četi, toliko je bilo tudi vprašanj: kaj, zakaj, kam, kdaj
in kako? Vedežev in prerokov ni manjkalo, pri tem so prednjačili kuharji in konjevodci. Točnejši odgovor pa nam je prinesel naslednji dan, 29. maj.
S težko strojnico, z urejenim in spočitim moštvom je stala naša četa na zbornem mestu in čakala na povelje za odhod, častniki so pregledovali topografsko karto in v njej zaznamovali smeri našega pohoda. Naravnali, so ure in opravili .še zadnji pregled čete, ki je v gosjem redu zapustila Soboto. Naprej je šla izvidnica pod vodstvom poveljnika poročnika Hočevarja. Pred večer smo dospeli do šole pred vasjo Sv. Vincenc (severozahodno od Sobote). Tam smo zvedeli, da v vasi in okolici kar mrgoli Nemcev. Ker se je že začelo mračiti, nismo tvegali napada. Vrnili smo v velikem loku čez Glasghiitte na .izhodišče. Drugi dan smo ta pohod ponovili že v zgodnjih urah, Domačini Nemcj so tamkajšnje ,‘enote opozorili, zato so se one pravočasno izmuznile iz šole, in vasi.
Prenočili smo zunaj vasi v strogi pripravljenosti. Prvega junija zarana smo nadaljevali pohod proti Mali planini (Klein Alpe k. 1763) in gori Bra'ndel (k. 1418), ki so že čez štajersko mejo.. To smo zavzeli na juriš. Na pomoč nam je prišla tudi tretja četa našega bataljona, ki je prodirala iz Mute čez Kokošnjak (k. 1521) na Brandel. Zaplenili smo tri strojnice in precej živeža. Nemci so se razbežali proti vasi Šv. Jurij.
V ponedeljek, 2. junija, smo ik .zgodaj zjutraj pričeli prodirati v dolino rečice Labot proti vasi Sv. Jurij. Že v začetku smo opazili, da sp med umikajočimi Se Nemci tudi ženske in otroci. Streljati nismo mogli, pa tudi ne bi
smeli. Bližali smo se Sv. Juriju prav takrat, ko je naše topništvo obstreljevalo vas in okolico. V spretnem manevru smo se izmikali našim izstrelkom, obkolili vas in jc v naskoku brez večjih žrtev zavzeli. Naslednjega dne, 3, junija, smo zasedli tudi zaselek, oziroma koto 1086 Cvo-berl (Oberhaus), naše patrulje pa so' šle še dalje proti Krakenbergu (k. 2061) in Kleinalpe (k. 1763),
Četrtega junija smo se iz ZVvoJberinp vrnili v vas Sv. : Jurij, patrulje pa so ostale še nekaj dni v območju Kleinalpe - Krakaberg.
Dne 6. junija je bil objavljen konec vojaških opera1 cij, zato smo se premestili v vas Paierdorf, kjer smo ostali do 21. junija. Ker so zaradi sklenjenega premirja srbska poveljstva in enote zapustile Koroško in severno mejo sploh, se je pričela pregrupacija slovenskih enot po všej ; demarkacijski črti in v notranjosti dežele. Vse enote šo bile postavljene na nova mesta. Tako je tudi Tržaški bataljon odkorakal iz vasi Roje skozi Str Pavel in prispel j 28. junija v Velikovec in od tod v Grebinje, Kjer je ostal do sredine decembra in opravljal varnostno službo na črti, določeni s premirjem, med Pustrico in Grebinjem.
V pripravah za plebiscit je bataljon prišel z vlakom v Borovlje in skozi Maribor v Ljubljano, kamor je prispel 16. maja 1920. leta. Tu je bil razpust. Borci prostovoljci so dobili odpustnice' in prosto pot v neznano. To je bila edina nagrada za večmesečno požrtvovalno borbo v o-brambi naše severne meje. šele po petdesetih letih smo v novi socialistični Jugoslaviji dobili priznanje z zakonom in tudi materialno nagrado. Na žalost velika večina tega ni več dočakala.
ŠPORTNIMI ITALIJE SO SOLIDARNI S POTRESENCI
Katastrofalni potres na Jugu Rajhe ima globok odmev v vsej i-•"ijanski (pa tudi tuji) javnosti. Kušilni sunki so prizadeli področja na katerem prebiva sedem mi-Prebivalcev, t.j. vsak osmi *>alijan. Najhujši davek, ki ga je tamkajšnje prebivalstvo plačalo ^»rilski kataklizmi, je bil v tisočih ttvljenj, ki predstavljajo absolutno eeno nesreče, kakršni se ob da-našnjih tehničnih in znanstvenih spoznanjih še ne moremo izognili.
Strahovit je tudi materialni obračun potresa: vasi, mesta, dežela, J!se je zrušeno, zlomljeno, posuto.
lahko uporabljamo spoznanja J* Prejšnjih podobnih nesreč v I-“bji, potem lahko dopuščamo mož-®°st, da morda niti v času ene čete .generacije ne bo mogoče nadomestiti tistega, kar je vzelo nekaj sekund zgodnjega nedeljskega ve-eera. In pri vsem tem poškodb, “elečin, žalosti, obupa, stresov, o-gerčenja, nemoči in jeze niti ne “menjamo.
Ob vsem tem imajo v današnjem trenutku take dejavnosti, kot je 8p°rt, kaj nizko in zelo, zelo postransko vrednost. Toda po drugi strani ne moremo zr -.ikati, da je JKžnoitalijanski po'res vendarle na Sroj način posegel tudi v italijansko športno življenje. Poročali smo **> da so otlgodili vrsto športnih Prireditev, spremenili urnike, zamenjali sodnike, saj je potres paraliziral praktično tudi športno delavnost na Jugu.
Toda treba je živeti za žive, ne *a mrtve, življenje m ra teči dalje J: vseh svojih pojavnih oblikah, “razde, ki jih je zasekala katastrofa v človeške duše in telesa, “®do globoke in dolgotrajne. Naj-k°lj zanesljivo jih bo zdravil čas. * tem času pa mora biti prostora, Jedno več prostora, za vse tisto, *ar je nekeč sesta';’jab običajni Vsakdan običajnega človeka iz Ba-®bkate ter Kampanije in med vse t° sodi vsekakor tudi šport.
Da se športniki vse Italije zave-jjak> vsega tega ni dvoma. Vedo, da nekoč ob novih in obnovljenih Oseljih zaživela tudi igrišča, vedo ®a tudi, da danes o vsem tem ni mogoče razmišljati. Danes pstre-“uje prizadeto prebivalstvo predvsem ptmrce in solidarnost. In športniki so se v proces zbiranja pomoči vključili zavze‘o in prizadeto.
Italijanska atletska zveza je dala Pobudo za organizacijo netekmoval-?'h pohodov (7. decembra) po vsej Daliji, skoraj vse federacije so Predpisale na sobotnih in nedeljskih tekmah minuto molka, CONI J® Prispeval vsoto dve milijardi in J®® milijonov lir, mnogi športniki ** delajo kot prostovoljci na priza-®etem področju, že je stekla orga-mzacija prvih tekem, katerih izku-P ček bo šel v korist sklada za cd-Pravo posledic ujme, v zametku je tudi že načrt za obnovo vseh potešenih športnih objektov itd.
Vse to kaže, da solidarnost šport-uikov v Italiji z nesrečnim prebivalstvom Kampanije in Bazilikate ni le Prazna retorika, beseda, izrečena v trenutku najhujše boli, ampak zapestno spoznanje, da je treba tem hudem pomagati z vsem in takoj.
Upajmo, da to spoznanje med športniki ne bo utonilo in zvodene-m v navijaških strasteh nedeljskega popoldneva v prih dn.iih tednih.
BOJAN PAVLETIČ
nogomet
Bearzolovih 22 igralcev za tekmo Grčija-Italija
. MILAN — Tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance “mzo Bearzot je včeraj objavil se-®tam 22 igralcev, ki pridejo v poštev za kvalifikacijsko tekmo za SP y Španiji 1982. leta med Grčijo in Dalijo, ki bo' 6. decembra v Atenah. Kandidati za plavo majico so: foff, Bordon, Galli (vratarji); Gen-“le, Cabrini, Collovati. Scirea, Fran-c° Baresi, Giuseppe Baresi, Ferra-JJ}° (branilci); Antognoni, Oriali, Tardelli, Maripi, Zaccarelli, Pecci, JMtrizio Sala (vezni igralci); Con-Altobelli, Graziani in Bettega
‘napadalci).
NA MEDNARODNEM TURNIRJU V MILANU
V prvem srečanju proti Francozu Noaliii je Panatta razočaral s poprečno igro
Zagrešil kar devet dvojnih napak, prerekal pa seje tudi z gledalci in nasprotnikom
MILAN — Kljub nekaterim težavam prejšnijh dni (odpoved Šveda Borga in Čehošlovaka Lendla. katera pa sta. zamenjala Američana Ccnnors in Gene Mayer, ki je četrti na svetovni lestvici) se je mednarodni teniški turnir «Master Brocklyn* v Milanu redno pričel. Glede na imena prijavljenih bo tudi njegova tehnična in agonistična raven prgcej visoka. Organizatorji so 3i namreč za mastne denarje (o višini nagrad so bili doslej kar tiho) zagotovili vrsto znanih igralcev, med katerimi je kar šest Američanov. Razdeljeni so v dve skupini: v trdeči skupini* so .Connors, Geru-laitis, Panatta in Noah, v «zeieni» pa McEnroe, Gene Mayer, Solo-mon ter Teltscher. Izločilni del se bo zaključil jutri, v nedeljo pa bodo na sporedu finalni dvoboji.
Obeta se torej vrsta izredno zanimivih spopadov. Vzrokov za to ne manjka ob tako izkušenih in kvalitetnih igralcev. Poleg tega bo to lepa prilika za preverjanje Panat-tove forme pred bližniim finalom za Davisov pokal v Pragi. Prav Panatta pa že včeraj ni upravičil pričakovanj. Že v prvem srečanju proti Francozu Noahu, ki je deset let mlajši od nlega, je namreč zaigral izredno slabo, trenutkom lepe igre so namreč vse preveč pogosto sledJli presledki, v katerih mu .je man;kalo koncentracije in je delal nanako za napako. 0 tem zgovorno priča podatek, da je naredil kar devet dvojnih napak.
Prvi set. ki se je končal s tie-breakom in v katerem je Panatta naredil kar tri dvojne napake, je tratal 47 mint. Italijanu ,ie šlo bolje v drugem setu, v trenem pa je ponovno zatajil, prerekal se .je celo s publiko in nasprotnikom. Srečanje je trajalo skupno uro in 59 minut.
Pred Panatto in Noathom sta se pomerila Američana Gene Maver in Teltscher. Dvcbo.i se je končal v samih 46 minutah. Razen v začetku drugega seta ni Teltscher nudil posebnega odnora. tako da je ,Ma yer zmagal brez težav.
IZIDI
«Rdeča skupina*
Noah (Fr.)-Panatta (It.) 7:6, 3:6, 6:3
»Zelena skup'na*
Meyer (ZDA) - Teltscher (ZDA) 6:1, 6:3	-
Smrtna nesreča Giuseppa Soravie
INNSBRUCK - V tukajšnji univerzitetni kliniki je danes podlegel hudim poškodbam 32-letni bivši ita-' lijanski prvak v dvosedežnem bobu Giuseppe Soravla, član bob kluba Pie ve di Cadore. Soravia je kot inštruktor vadil mlado posadko štiri-sedežnega boba po znani innsbruški progi, ko se je vozilo prevrnilo.
Medtem ko so se trije člani posadke rešili brez poškodb, se je Soravia med padcem hudo poškodoval, zaradi česar so ga nemudoma odpeljali V krajevno kliniko, kjer pa jej predvsem zaradi dvojnega prebitja lobanje, umrl.
Vzroke nesreče še raziskujejo. O nesreči obstajata dve verziji. Po prvi naj bi zavirač iz panike zaradi velike hitrosti prehitro in celo na zavoju ostro zavrl, po drugi pa naj bi zavrl prepozno.
žrebali pare četrtfinala turnirja za pokal Italia, ki se bo moralo zaključiti s povratnimi tekmami do
T.	aprila prihodnjega leta. Izžrebani pari so naslednji: Avellino -Juventus; Roma - Fiorentina; La-zfo - Bologna; Spal - Torino. Edina izjema predstavlja Torino, ki bi moral odigrati povratno srečanje s Spal, samo v primeru seveda, da se uvrsti v nadaljnje kolo turnirja za pokal. UEFA, najkasneje do 19. februarja.
Polfinalne tekme bodo odigrali do 31. maja, finale v dveh tekmah, pa bo 14. in 21. junija. To velja le, če se bosta uvrstili v finale samo prvoligaški enajsterici. Če pa bi se v finale uvrstilo tudi kako drugoli-gaško moštvo, bosta zaključni tekmi italijanskega pokala 27. junija ih 1. julija.
ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Izžrebani pari eelrtfinalnega kola
MILAN — Včeraj so na sedežu nogometne profesionalne zveze iz-
NOGOMET
PRVENSTVO MLADINSKIH KATEGORIJ
OD NADETO V PA DO ZACETNIKO V JUTRI IN V NEDEl JO NA IGRIŠČIH
V naraščajniški ligi bodo enajsterice počivale
Medtem ko se bo jutri in v nedeljo normalno nadaljevalo prvenstvo kadetov, mlajših cicibanov, začetnikov in najmlajših, prvenstvo naraščajnikov bo imelo kolo počitka. Zaostalo 6. kolo bodo namreč odigrali šele 14. decembra. Trenerju naraščajnikov športnega društva Primorje štefiju Pertotu smo zastavili več vprašanj: Kako poteka delo? Si zadovoljen z igro in doseženimi rezultati tvoje ekipe v letošnjem prvenstvu?
»Kar se tiče tehničnega dela sem še kar zadovoljen, čeprav moram priznati, da bi bilo lahko še boljše. Imeli smo tudi smolo, zaradi odsotnosti nekaterih nogometašev, ki niso mogli na treninge zaradi raznih obveznosti ali zaradi bolezni, kar nam je doslej onemogočilo, da bi se pripravljali v normalnih po-
ODBOJKA
PRVENSTVO ŽENSKE B LIGE
Bor Intereuropa in Sokol od jutri v borbi za točke
Obe ekipi, čeprav pomlajeni, dobro pripravljeni
Kot smo že poročali, se bo jutri začelo tudi prvenstvo v drugi italijanski ženski odbojkarski ligi. Po letu dni premora bomo letos imeli ponovno dve šesterki v tej konkurenci in sicer nabrežinski Sokol in tržaški Bor Intereuropa. O nasprotnikih naših ekip smo poročali prejšnji teden, danes pa si bomo pobliže ogledali paša predstavnika.
Pri Boru Intereuropi -je prišlo v letošnji sezoni do sprememb pri sestavi ekipe. V primerjavi z lanskim prvenstvom manjkajo namreč štiri starejše in izkušene igralke, pa tudi Glavinova ne bo odigrala vsega prvenstva. Tako je letos v prvo ekipo prestopilo pet mladih igralk. Te so sicer perspektivne, manjkajo pa jim seveda tekmovalne izkušnje, Borovega trenerja Rada Grudna smo vprašali, kako misli to oviro premostiti. «.Problem mlajših igralk seveda ni majhen*, nam je odgovoril, •de zlasti če pomislimo, da so lani nastopale kar v treh ligah nižje od naše. Naše igralke bi" letos morale zlasti veliko igrati. Udeležujejo se mladinskega prvenstva, poleg tega pa so seveda odigrale, vse prijateljske tekme s prvo, ekipo. Taka srečanja bodo zlasti ža naše mladinke izredno koristna tudi med samim prvenstvom, igrati pa. bi morale proti e-kipatn, ki kakovostno niso preveč različne od njih.»
Pri Sokolu so se s podobnim problemom srečali lani. V C ligi je v ekipi poleg izkušenejših igralk nastopila tudi vrsta mladih. S svojim nastopom so popolnoma zadovoljile in tudi odločilno pripomogle k prestopu Sokola v višjo ligo. Nabrežinskega trenerja Sava Ušaja smo vprašali, če so po njegovem mnenju mlade igralke dovolj pripravljene tudi za nastopanje v višji ligi. «Naše mlade igralke so sicer zelo obetavne in so v zadnjem letu tudi veliko napredovale. Kljub temu pa še niso v stanju, da bi popolnoma nadomestile starejše igralke. Vendar pa si bodo nabrale igralskih izkušenj samo .v primeru, da bodo nastopale s starejšimi vrstnicami».
Tako Bor Intereuropa kot; Sokol sta se za prvenstvo kar se da temeljito pripravila. ' Ob koncu ' avgusta oziroma na začetku septembra sta bili ekipi tudi na pripravah in sicer borovke na Ravnah na Koroškem, Sokol pa na Reki. Na Reki je bilo približno, dvajset nabrežinskih odbojkaric prve in druge ekipe. Trenirale so dvakrat dnevno pod vodstvom trenerja Jurmana, ki je nekaj časa vodil tudi jugoslovansko državno reprezentanco. Strokovno vod stvo je bilo torej odlično. Igralke so redno trenirale, prva šesterka pa je opravila tudi nekaj tekem. Ušaj je mnenja, da so priprave koristile
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiitiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiii
BOKS
ZARADI ODSTOPA NA SREČANJU Z LEONARDOM
SAMO VISOKA GLOBA ZA DURANA
Hoteli so mu zapleniti vseh 9 milijonov dolarjev nagrade, vendar je bil denar že na varnem v banki - Zdravniški izvidi negativni
MILAN — Priznanje »Zlati no K°metaš 1980» je letos pripadlo i-Sfalcu Interja Giuseppu Bareseju, Medtem ko, so srebrno plaketo za najboljšega igralca B lige podelili Napadalcu Coma Marcu Nicolettiju.
NEW ORLEANS — Polemike zaradi nepričakovanega odstopa Roberta Durana na torkovem srečanju proti američanu Rayu Sugarju Leonardu, veljavnem za svetovni naslov v velter kategoriji (po verziji WBC), se še niso polegle. Nasprotno. Vsa zadeva precej spominja na zadnji dvoboj Sonnyja Listona, ki je pred petnajstimi leti z nenadno odločitvijo, češ da ga mučijo bolečine v rami, prekinil borbo in zmago prepustil Cassiusu Clayu,- ki je tako začel svojo pot na svetovni boksarski vrh.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v torek v New Orleansu. Duranovi izgovori, češ da so ga mučili hudi želodčni krči. poškodba na rami in in splošna utrujenost, pa nikakor niso prepričali. Njegova odločitev se je zdela hudo preuranjena tudi boksarski zvezi v Luisiani, ki je nemudoma uvedla preiskavo in zahtevala zdravniški pregled, ki pa je
dal negativen izid. Poleg tega' je boksarska zveza odredila zaplembo visoke nagrade (Duran je prejel devet milijonov dolarjev, več kot osem milijard lir). Pri tem pa ji je spodletelo iz zelo preprostega razloga: organizator srečanja, Don King, je pojasnil, da so Duranu že izplačali ves denar, ki je sedaj na varnem v banki. Boksarski zvezi ni tako preostalo drugega, kot da Panamcu naprti globo, ki pa jo bo brez težav plačal, saj znaša nekaj manj kot osem milijonov lir.
Kaže tudi, da bosta Leonard in Duran v kratkem pozabila na svečane izjave, da je to zanju zadnje srečanje. Take izjave prav gotovo služijo za to, da pritegnejo čim več glasov, ki bi si radi še zadnjič ogledali svoje miljence. Že včeraj je namreč Duranov trener Freddy Brovvn dal razumeti, da bi se Panamec lahko premislil in se vrnil na ring. Leonard je obljubljal, da bo
opustil boks, ne glede na to, če zmaga ali izgubi, vendar iz tega gotovo ne bo nič. »Hotel bi si privoščiti dolg počitek, ki sem si ga tudi zaslužil*, je dejal včeraj, »nato bom proučil ponudbe, ki mi jih bodo predložili*. Medtem so že pričele krožiti govorice o morebitnih izzivalcih. V prvi vrsti je Tommy Hearns, prvak v srednji-junior kategoriji (po verziji AVBA), ki je v dosedanjih 28 dvobojih kar 26-krat slavil pred krajem. uHearns bo moral prej dokazati, da je boljši od Durana*. je pripomnil Leonard. «če pa se bodo našli organizatorji, ki so pripravljen’ investirati težke milijone dolarjev, sem pripravljen ga srečati. Navsezadnje je boks tudi posel.* In kaže tudi, da je prav donosen, vsaj za nekatere.
Ray Sugar Leonard po zmagovitem dvoboju ob »managerju* Angelu Duudeeju
(Telefoto AP)
V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU
Danes nagrajevanje novih vaditeljic otroške telovadbe
Danes <_b 20.15 bo v prostorih Dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici (Svetogorska ulica 84) tradicionalna proslava «29. novembra*, ki jo prireja Mladinski center — Gorica.
Na letošnji prireditvi je poleg kulturnega sporeda na programu še nagrajevanje košarkarskega turnirja «29. november*, ki ga je priredil ŠD Dom iz Gorice. Poleg tega bodo predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ob tej priliki tudi podelili priznanja vsem tistim dekletom, ki so uspešno opravile tečaj za vaditeljice otroške telovadbe. Tečaj je namreč organizirala Komisija za otroško telovadbo pri ZSŠDI v Gorici v mesecu oktobru in novembru, in tega se je udeležilo približno petnajst deklet s celotnega goriškega področja.
Na današnje nagrajevanje ZSŠDI vabi, poleg novih vaditeljic, tudi predstavnike vseh tistih športnih društev, ki so na tečaj poslali lastne članice ter vsa društva, ki gojijo otroško telovadbo.
vsem, še zlasti pa mlajšim odbojkaricam, ki se morajo naučiti trdega dela na treningih.
Priprave Borove ekipe so bile nekoliko drugačne. Ekipa je trenirala dva do trikrat dnevno, v glavnem pa so igralke pod vodstvom svojega trenerja gojile fizično pripravo, tehniko pa veliko manj. Glede priprav je Gruden mnenja, da so bile morda nekoliko prezgodaj, vendar bi bil kasnejši datum zaradi šolskih in službenih obveznosti igralk nemogoč. Priprave so bile seveda nadvse koristne, tudi zaradi tega, ker so imele igralke lepo prhožnost, da so se med seboj spoznale.
Zdaj trenirata naši ekipi trikrat tedensko. Oba trenerja sta mnenja, da bi morali trenirati večkrat, če bi hoteli doseči kak vidnejši uspeh. Iz različnih vzrokov pa je zaenkrat nemogoče zveč.gti število trphil)£pv. Formo . svoj; h varovank pa oba trenerja preizkušata na raznih pred-prvgnstvenvh tekrhah.	«««,
Kaj pa načrti za prvenstvo? Ušaj: cKot novinci v ligi smo si zadali kot cilj rešitev pred izpadom in mislim, da bi bili naivni, če bi načrtovali kaj več. Uvrstitev ki bi bila boljša od gole rešitve, bo seveda več kot dobrodošla.» Rado Gruden: «Lani se je naša ekipa uvrstila na končno peto mesto in mislim, da bi naša uvrstitev nikakor rte smela biti slabša od lanske.
O slovenskem derbiju meni Ušaj, da bo to največja neznanka v prvenstvu in da je možen katerikoli izid. S tem se v bistvu strinja tudi Gruden, ki pravi, da so že po tradiciji derbiji med Borom in Sokolom negotovi do zadnjega žvižga.
Ekipe imajo običajno tudi vrsto težav. Kar se tega tiče je, vsaj tako zgleda, Bor Intereuropa na boljšem: •cKončno lahko treniramo v telovadnici, v kateri bomo nastopali», nam je povedal Rado Gruden, ttorej so pogoji vsekakor boljši od lanskih. Tudi z udeležbo igralk na treningih sem še kar zadovoljen, tako da u-pam, da lahko gledam na prvenstvo z optimizmom».
Glavni problem, ki tare nabrežin-sko ekipo, je finančnega značaja. Ušaj nam je povedal, da so se pri društvu dalj časa trudili, da bi dobili sponsorja, a zaman. Vsi pa vemo, kako hudo finančno breme je nastopanje v drugi italijanski ligi. Savo Ušaj je še dodal: cUpamo, da nam bodo naši gospodarstveniki vendar priskočili na pomoč, računamo pa tudi na pomoč naših navijačev.»
Obe ekipi bosta prvenstvo začeli z gostovanjem. Bor Intereuropa se bo spoprijel z ekipo II Pellicano iz okolice Padove, Sokol pa z ekipo Schio. Obema Šesterkama želimo veliko sreče, seveda ne le v prvem kolu ampak skozi vse prvenstvo.
(INKA)
go jih. Tudi z igro in z rezultati, ki smo jih dosedaj dosegli .nisem preveč zadovoljen, saj sem od ekipe po lanskoletni izkušnji v deželnem prvenstvu pričakoval nekaj več. Trenutno pa se je izboljšala. Igralci prihajajo redno na treninge in to daje seveda upati na boljše delovanje in seveda na večje uspehe,»
«Katera ekipa te je najbolj presenetila in kako’ vidiš naša1 društva v tej kategoriji?* :
«Nedvomno me je najbolj presenetila prvouvrščena ekipa CGS, ki je po mojem mnenju prikazala najboljši nogomet in proti kateri smo mi tudi visoko izgubili. Od slovenskih ekip nisem imel možnosti videti ne Vesne ne Primorca, ker sem bil prav ob priliki, ko smo igrali z njima, odsoten. Presenetila pa me je ekipa Krasa, s katero smo odigrali že več prijateljskih tekem
PRIHODNJE KOLO Kadeti (11. kolo - 29.11.)
Opicina - Portuale; Breg - San Marco (v Dolini ob 14.30); Roiane-se - Zaule; Fortitudo - Stock; Liber-tas - Rosandra; Supzrcaffe - Edile Adriatica; Costalunga prosta. Najmlajši
Skupina A (11. kolo — 30,11.)
Montebello - S. Vito; Blue Star -Fortitudo; Costalunga - Breg (S. Sergio ob 8. uri); Libertas - Zaule; Portuale -Ponziana; For You in Campanelle prosta.
Skupina B (11. kolo — 30.11.)
Chiarbola - Olimpia; CGS - Roia-nese; In ter TS - S. Andrea; Super-caffe - Zarja (na Opčinah ob 10.30); Primorje - Esperia S. Giovanni (na Proseku ob 8.30); Triestina in Gia-rizzole prosta.
Začetniki
Skupina A (10. kolo — 30.11.)
Costalunga - Breg (S. Sergio ob 12. uri); Fortitudo - Sohcini B; Libertas - Muggesana; Portuale -Pcnziana A; S. Sergio - Domio; Rosandra prosta.
Skupina C (10. kolo — 30.11.)
CGS — Gaja (na Opčinah ob 12. uri); Esperia A - S. Luigi; Giariz-zole - Ponziana B; Supercaffe - O-picina; Primorje - S. Andrea A (na Proseku ob 9.45); Chiarbolp B presta.
Cicibani
Skupina A (11. kolo — 29.11.)
Portuale B Rosandra; Zaule A -Ponziana A; Fortitudo A - Mugge-sana; Chiarbola - Costalunga; Bbeg - Domio. (v Dolini ob 14.45).
. \	.*ef.
Skupina C
(Zaostala srečanja 7. kola)
Zaule B - S. Luigi For You; Opi-. cina - Primorje (na Opčinah ob 14.30).
Mlajši cicibani (11. kolo — 29.11.)
S. Luigi For You - Giarizrele; Ca-ve - CGS; Fortutudo - Campanelle; Chiarbola - S. Andrea; Breg - Domio (v Dolini ob 15.30); Esperia S. Giovanni - Soncini.
H. V.
KOŠARKA
Danes Olimpija - Cibona
LJUBLJANA — V šestem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige se bosta danes v Ljubljani pomerila zagrebška Cibona, za katero letos nastopa tudi Krešimir čosič, ter domača Iskra Olimpija. Za tekmo vlada izredno zanimanje, neposredno pa jo bo prenašala tudi jugoslovanska televizija s pričetkom ob 17.15.
ŽENEVA — Zaradi pomanjkanja snega so morali odložiti na 7. in 8. januar prihodnjega leta smučarske tekme za veliko žensko nagrado, ki bi morale biti v soboto in nedeljo v Les Diableretsu.
Danes ustanovitev komisije za balinanje
Tudi v našem zamejskem prostoru dobiva rekreacija vse večji obseg in množičnost. Balinanje posta ja vse bolj razvita dejavnost, ki poleg mladih vključuje tudi večje število starejših rekreativcev, ki tako opravljajo za zdravje zelo koristno gibalno dejavnost in se obenem tudi razvedrijo. Posebno v zadnji sezoni so bila. naša društva izredno aktivna in skoraj ni bilo nedelje, da ne bi bil na sporedu kak kakovostni turnir na katerem so sodelovale ekipe z onstran meje.
Prav zato je ZSŠDI sklenilo, da ustanovi komisijo za balinanje, oziroma koordinacijski odbor, ki se bo prvič sestal drnes ob 20. uri na sedežu združenja v Trstu. Naloga te komisije bo, da izdela in usklajuje tekmovalni koledar posameznih turnirjev. Preučili pa bodo tudi možnost, da bi priredili zamejsko balinarsko prvenstvo in do možnosti tudi interligo z nastopanjem ekip z obeh strani meje. V zimskem času na, ko vremenski nogo-ji ne dopuščajo balinarske dejavnosti. bi lahko stekla kaka drugačna oblika rekreacije, kot na primer bližanje. O vseh teh predlogih se bodo v petek izrekli nredstavniki balinarskih ekip s Tržaškega in Goriškega.
V NEDELJO NA OPČINAH
Občni zbor RMV
Spet je leto naokrog in je že čas našega rednega letnega občnega zbora, člani taborniške organizacije Rodu Modrega vala se bodo letos zbr.ali na svojem občnem zboru na Opčinah v Prosvetnem domu. Občni zbor bo v nedeljo, 30. novembra, ob
10.30.
V naši navadi je, da vsako leto izmenično prirejamo občne zbore v krajih, kjer delujejo taborniške sku pine. Letos bomo priredili občni zbor na Opčinah, kjer uspešno deluje taborniška družina Sokolov s Selivca, bolje znana med nami s kratico DSS. Vsekakor moramo izreči priz nanje. tej. naši taborniški skupim na Opčinah, saj zadnje čase res plodno deluje. Zato je samo po sebi umevno, da bomo imeli prav na Opčinah svoj: redni občni zbor. Treba je tudi reči: da so taborniki na Opčinah postali važen■ dejavnik v dru-žbenokiilturnem dogajanju. Pri tem moram poudariti, da smo vedno na leteli na popolno razumevanje s strani športnega, društva «Pole(» in s strani prosvetnega društva «Tabor. Nadalje ■prav v prostorih društva «Pol'et» potekajo sestanki taborniške družine Sokolov s, Selivca. Naši taborniki pa so vedno prisotni pri važnejših dogodkih (častne sira te ob spomenikih, poimenovanje osnovne šole ipd.).
Občni zbori potekajo po že ustaljeni navadi: pregled opravljenega dela, načrtovanje' delovanja zd naslednje enoletno obdobje, izvolitev vodstpa taborniške organizacije,
v;
Ispspi
Taborniki Rodu modrega vala na pohoda
pozdravi gostov itd. V naši navadi je, da na občnem zboru podelimo posebne značke našim zvestim članom. Gre za značke, ki jih podelimo tistim našim članom, ki neprekinjeno aktivno delujejo v naših vrstah 5 oziroma 10 let. Dodati je treba, da bomo letos podelili precej takih značk kar samo potrjuje zvestobo in vestnost našega članstva.
Pri vsem tem pa je treba upoštevati dejstvo da so naši člani izredno mladi. Vse to potrjuje privrženost m navezanost mladih tabornikov na lastno organizacijo.
Morda bodo taborniki družine Sokolov s Selivca še na neki drug način prikazali pestrost svojega delovanja. Že dati časa pripravljajo igrico z lutkami, če bodo vse pripravili do nedelje bomo po zaključku našega občnega zbora sledili lutkovni predstavi. Tako se nam obeta malo drugačen občni zbor.
Na koncu bi rad dodal še naslednje, člani naše organizacije so razkropljeni po precej širokem ozemlju. Ni Vedno prilike da bi ge nas večje število zbralo na enem mestu. Občni zbor je ena izmed ter prilik. Sicer pa se vidimo na občnem zboru.	<	:r*
Milan Pahor
Sao Paulo kandidat za Ol 1988
SAO PAULO — Sao Paulo se je u-radno prijavil kot kandidat za organizacijo olimpijskih iger leta 1988.
OBVESTILA
ŠZ Bor
obvešča vse člane svojega TRENERSKEGA AKTIVA da bo danes, 28. t.m„ seja vseh društvenih trenerjev in vaditeljev ob 19. uri na stadiona «1. maj* v Trstu.
Prisotnost je za vse trenerje in vaditelje strogo obvezna.
TPK Sirena* in PD Barkovlje
vabita člane na delovno akcijo v nedeljo, 30. t.m., od 9. ure dalje na terenu oziroma v društvenih,
prostorih v Ul. Cerreto 12.	,
# * *
Krožek za rekreativno udejstvovanje Trst sporoča, da se bo telovadba za člane začela v ponedeljek, L de-, cembra, na stadionu «1. maj*, v jutranjih urah pb 10. uri in v ve-; Černlh urah ob 19; uri. Interesen* ti se lahko javijo pred začetkom telovadbe pri vaditelju ali pa predhodno (v uradnih urah) tudi 1 pri Zvezi vojnih Invalidov, Ulica Montecchi 6, tel. 795-136.
Delovanje ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 28. t.m., ob 20. uri sestanek društev, ki gojijo balinanje.	'
na šahovski olimpiadi v la valletti na malti
DOSLEJ ODLIČNA IGRA ŠVEDOV IN MADŽAROV
V La Valletti, prestolnici male sredozemske otoške državice, je v polnem teku 24. šahovska olimpiada, ki poteka v znamenju dveh značilnosti: slabe organizacije in velike udeležbe. Rlar se udeležencev tiče nastopa skupno kar 123 reprezentanc, od tega 82 moških in 41 ženskih. Prireditelji so se namreč zelo trudili, da bi si pridobili veliko število nastopajočih in bi imela vsa prireditev velik odmev.
Kar se števila tiče, so v svojem namenu povsem uspeli, vse drugače pa je kar se tiče organizacije. Pritožbe na organizatorje dežujejo z vseh strani, toda ti so se obdali s svojo južnjaško vdanostjo v usodo in v glavnem le dvigajo roke. Nastopajoči so nezadovoljni praktično z vsem. V vsej organizaciji vlada velik nered in človek le s težavo pride do katerekoli potrebne in-farmacije ali usluge. Tekmovalce
so, porazdelili po zelo slabih, hotelih in mnogi stanujejo tudi po 30 km daleč od igralne dvorane; to pa v malteških razmerah pomeni porabiti kar precej časa za nepotrebna potovanja. Podobno’ je tudi s hranp, katere, za nameček, ne dobijo tekmovalci skoraj v nobenem hotelu kjer stanujejo, ampak le v igralni dvorani, kar povzroča velike težave zaradi počitka šahistov, pa tudi zaradi igranja zaostalih partij, saj se ne zgodi redko, da morajo sesti v takih primerih za šahovnico šeb ob enih zjutraj.
Kar se tiče poteka olimpiade same, lahko rečemo, da je izredno zanimiv in presenečenj ne manjša. Precejšen delež teh gre na račun dokaj blede igre Sovjetov, ki so bili do 5. kola še zadn.ia ekipa z nepremaganim igralcem (Kasperov), a je tudi on klonil presenetljivemu Bolgaru Georgijevu.
Med osemdesetimi ekipami sta sedaj nepremagani le še dve: madžarska in sovjetska. Če za sovjetske šahiste kot posameznike ugotovimo, da niso izpolnili pričakovanj, potem moramo tudi ugotoviti, da Madžari zanesljivo hodijo po svojem »voznem redu*. Presenečenje dosedanjega dela olimpiade pa predstavljajo Švedi. Ta severnjaška ekipa je doslej svojo željo po uspehu dobro valorizirala in je trenutno (skupno z Madžari) na samem vrhu lestvice (s 17,5 točke)
Jugoslovani že zdavnaj nimajo več tako slovitih igralcev kot nekoč, zato so njihove ambicije nekoliko manjše, vendar pa v teh okvirih ne morejo biti povsem nezadovoljni. S 16,5 točke so trenutno (skupno s ČSSR) tik pod vrhom lestvice, premagali pa so doslej Tunizijo (3,5:0,5), Filipine (2,5:1,5), Malezijo (3,5:0,5), Bolgarijo (2,5:1,5), vče-
raj ZDA (3:1), izgpbili pa so dvoboj s SZ (1.5:2,5).
Med tistimi, ki so doslej debro igrali so tudi Angleži (16) in Bolgari (15,5).
Italija ni dosegla doslej nobenega vidnega uspeha, katerega pa ni tudi nihče pričakoval.
V ženskem delu tekmovala presenečenj prav tako ni manjkalo. Tako so npr. Bclgarke premagale doslej skoraj nedosegljive sevjet^e šahistke (ki so tudi Madž&rkam iztrgale le delitev točk), po tej blesteči zmagi pa so pod!eg’e Ma-džarkam, ki so letos v dobri formi in so trenutno na vrhu lestvice, pred Romunkami, Sovjetinjami in drugimi.
Jugoslovanke na tej prireditvi doslej niso bile najbolje razpoložene in so ponekod dosegle manj, kot bi lahko sicer.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 6
PRIMORSKI DNEVNIK
28. novembra 1980
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 rnrn) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|SK» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI.
,	,	član italijanske|j
IzdaiaL^ZTT	zveze Časopisnih U
in tiska F" 'llrst	založnikov FIEG'
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
INTERVJU TANJUGU OB 35-LETNICI SFRJ
Cvijetin Mijatovic o gibanju neuvrščenih
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijato-vič se je odzval prošnji Tanjuga za intervju ob 35-letnici SFRJ. Dejal je, da je to prvi rojstni dan Republike, ki ga je Jugoslavija pričakuje brez človeka, pod čigar vodstvom so partija, delavski razred, vsi narodi in narodnosti Jugoslavije ustanovili in gradili socialistično samoupravno skupnost. Titovo veliko delo, je dejal Mijatovic, in vse kar je naredil in pomenil za državo in ves svet, ostaja trajna smernica za prihodnost. Delovni ljudje, vsi narodi in narodnosti vsak dan dokazujejo, da gredo neomajno po Titovi poti.
V	minulih desetletjih je v svetu prišlo do zgodovinskih sprememb, ki utirajo pot pravičnejšemu in s tem tudi varnejšemu svetu. Dovolj je, če poudarimo pripravljenost vseh narodov, da za vsako ceno branijo svojo svobodo in neodvisnost, pravice do nemotenima, samostojnega notranjega razvoja in enakopravno u-deležbo pri reševanju bistvenih vprašanj mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Minili so časi, ko so bili narodi in države objekti tuje volje in zatiranja. Danes nihče več mimo ne gleda na pritiske in kakršnokoli vmešavanje ne glede na različne izgovore. Tudi popuščanje je kljub vsem težavam danes priznano kot edina možnost, je dejal Cvijetin Mijatovic.
Posebej zaskrbljujoči so oboroženi posegi in spopadi, grobo vmešavanje od zunaj in različni napadi na neodvisnost držav in narodov, na njihove pravice da nemoteno in svobodno določajo svojo notranjo in zunanjo politiko. Ob številnih priložnostih smo poudarjali, še posebej pogosto pa je to poudarjal Tito, da posegov, vmešavanja in pritiskov ni mogoče z ničemer opravičevati, niti s strateškimi niti s političnimi, še najmanj pa z ideološkimi razlogi. Nobena pravica ne more biti večja od pravice naroda do svobode, neodvisnosti, enakopravnosti in lastne poti razvoja.
Države, ki uporabljajo oborožene spopade, v prvi vrsti tvegajo lastno neodvisnost in napredek, da ne govorimo o človeških žrtvah in gmotni škodi. Zato je danes napad na drugega, to pa je najpogosteje sosed, predvsem napad na lastni narod in njegove interese, pa tudi na varnost vseh drugih narodov, na mir v svetu.
Razumljivo je, da je neuvrščenost nenehno v središču pozornosti ne samo Jugoslavije, ampak tudi svetovne javnosti. Nekateri krogi, ki zanemarjajo meč moralnopolitičnega dejavnika, sicer menijo, da politika in gibanje neuvrščenosti slabita in da ni enotnosti. Postavlja pa se vprašanje, na kakšno enotnost mislijo. Razlike med neuvrščenimi so posledica številnih zgodovinskih in drugih okoliščin in so realnost. Realnost pa so tudi skupni interesi, ki jih povezujejo in ki so izraženi v ciljih in načelih neuvrščenosti. Menim, je dejal Mijatovic, da ni mogoče govoriti o slabitvi gibanja, ampak o nenehni krepitvi njegovega vpliva prav v sedanjem vse bolj ogroženem svetu. To dokazuje tudi dejstvo, da od tako velikega števila niti ena neuvrščena država ni obrnila hrbta politiki neuvrščenosti.
Če pregledamo probleme oziroma razlike med neuvrščenimi državami opazimo, da ti najpogosteje prihajajo od zunaj oziroma so posledica dediščine kolonialne preteklosti. Danes je največ tistih. ki so nastali v odnosih med bloki in velikimi silami in ki jih prinašajo v neuvrščeni svet. Razmere so na pogled nasprotujoče. Velike sile vse bolj priznavajo politiko neuvrščenosti kot dejavnik svetovnih odnosov, hkrati pa se povečuje njihovo vmešavanje v gibanje neuvrščenosti, predvsem v zadeve in politiko posameznih neuvrščenih držav.
Zaskrbljujoči so tudi spori in oboroženi spopadi med posameznimi državami, gaj iz takšnih spopadov te države lahko pridejo samo oslabljene, nobena od udeleženk spopada pa ni zmagovalka. Vselej grozi nevarnost, da hi bil to nekdo tretji. Glede Iraka in Irana upamo,-da bosta državi spregledali ta dejstva in ustavili prelivanje krvi ter spor rešili po miroljubni poti.
V	zvezi z okrepljenimi stiki s sosedami v okviru široke mednarodne dejavnosti je Mijatovic dejal, da se mir vsake države začenja na njenih mejah. Z vsemi sedmimi sosednjimi državami ima Jugoslavija dobre, prijateljske stike, medtem ko je sodelovanje na različnih stopnjah, vendar si prizadevamo za nadaljnjo krepitev vzajemnega zaupanja, ki vsem veliko pomeni.
Kljub različnim usmeritvam in pripadnosti balkanskih držav, živimo v dobrem sosedstvu in medsebojnem spoštovanju, z nekaterimi tudi odprtimi mejami. To je najboljše potrdilo možnosti aktivne in miroljubne koeksistence in duha Helsinkov. Menimo, da je nujno, da vsa odprta vprašanja rešujemo v okviru splošnega napredka odnosov. To bo še bolj zbližalo naše narode in oba gatilo naše sodelovanje v prihodnosti, je med drugim še dejal Cvijetin Mijatovič. (dd)
ČEPRAV MNOGI DVOMIJO V VERODOSTOJNOST NEPOTRJENIH VESTI
Preplah v vrstah atlantskega zavezništva ob zadnji sovjetski jedrski podmornici
Lunsova svarila so dala priložnost ameriškemu generalu Trainu, da je zahteval razširitev delovanja članic NATO na katerokoli območje, kjer bi njihovi interesi bili ogroženi
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
BRUSELJ — Generalni sekretar NATO Joseph Luns, čigar nevsakdanji nastopi v javnosti povzročajo v krogih NATO dokaj različne komentarje, je pred dnevi prekosil samega sebe. Nekaj sto novinarjev, ki so v tiskovnem centru glavnega stana NATO v bruseljskem predmestju Euere čakali na podrobnosti žgoče debate o vojaških proračunih, ki poteka med Ameriko in njenimi zahodnoevropskih zaveznicami, je kar na lepem pričel govoriti o novi sovjetski jedrski podmornici, ki je na Zahodu dobila šifrirano ime »tajfun*.
Luns pravzaprav ni povedal veliko o novi pridobitvi sovjetske vojaške mornarice, izgovarjajoč se, da mu tehnične podrobnosti niso znane in da kljub dolgim letom, ki jih je preživel v mornarici, ne more strokovno komentirati moči jedrske podmornice «tajfun». Toda tehnične karakteristike niso bile tolikanj niti potrebne, kajti novinarji so se osredotočili na takore-koč edini podatek, ki ga je izustil nizozemski politik. Po njegovem zatrdilu je nosilnost »tajfuna* več kot 30.000 ton, kar pomeni, da pre kaša letalonosilke iz druge svetovne vojne. Ali pa, najnovejše ameriške podmornice tipa «ohio* in »trident* so skorajda dvakrat manjše, saj imajo okoli 18.000 ton nosilnosti. Nekateri poročevalci specializiranih listov, ki so jim znane podrobnosti oborožitve obeh vojaških paktov, so mimogrede podvomili v resničnost informacije — najbolj odkrito neki britanski kolega. ki je v slikovitem otoškem izrazu dejal Lunsu, da je omenjena tonaža »hudičevo velika* — a generalni sekretar NATO je pri njej vztrajal in nejeverne novinarje napotil h »kakšnemu admiralu*.
Kateri »admiralski krogi* so posredovali nadaljnje informacije, m znano, že nekaj dni kasneje pa se je v tukajšnjem tisku pojavila ko pica podrobnosti o »tajfunu*. Nova sovjetska podmornica z jedrskim pogonom je po teli podatkih dolga med 150 in 180 metrov, njen trup je iz titana in ne iz litine kromo-vega jekla kot dosedanji tipi Ded mornic. Titanova lupina po trditvah izvedencev omogoča večjo trdnost in globlje potapljanje, rekordna nosilnost pa močnejši .jedrski motor, ki daje podmornici večjo hitrost. Tako ugotavljajo, da »taj fun* zmore hitrost 45 vozlov pri globini 1200 metrov. Tudi njegova oborožitev pomeni tehnološki napredek, kajti «na krovu* ima in-terkontinentalne jedrske rakete «SS
ZARADI BOJKOTA DRŽAV «FRONTE ZAVRAČANJA« V AMANU
Dokončen razkol v arabskem svetu?
AMAN — Včeraj se je v jordanski prestolnici končal arabski vrh, ki ni samo potrdil razdora med pa sameznimi »prijateljskimi* državami, temveč ga je še bolj razširil. Po vesteh z Bližnjega vzhoda, ki jih potrjuje ameriško državno tajništvo, je Sirija nagrmadila ob meji z Jordanijo 10 tisoč vojakov in 250 tankov. Očividci trdijo, da je tudi A-man sprejel ustrezne protiukrepe, Iz Libanona pa beležijo neobičajne premike sirske vojske.
V Amanu zatrjujejo, da premiki armad ne predstavljajo grožnje miru. a vseeno pri znava,jo, da se je arabski svet razklal na proiranske in proiraške ter na prosovjetske in proameriške države. Pokopali so zamisel o «odboru modrih*, ki bi zg'adil spore, skrčili so celo načrt globalne arabske gospodarske strategije. da bodo v predvideni sklad nakazali le 5 milijard dolarjev namesto 15, ki so jih načrtovali na pripravljalnem ministrskem sestanku. Povsem razumljivo bodo pri tem kaznovane države, ki so bojko-tirale amanski vrh (Sirija, Libija, Alžirija, Južni Jemen, IJbanon in PLO). Kaže celo, da bo «fronta zavračanja* sklicala svoj »alternativni vrh*, ki bi še uzakonil razdor v arabskem .svetu. V Amanu so to skušali preprečiti, saj v končnem dokumentu puščajo odprta vrata pa novnemu arabskemu zbliževanju in skupni akciji proti Izraelu, ki se je edini ob tem razdoru ponovno oka ristil.
Končala se je Palmejeva «mirovna» misija
NEW YORK, TEHERAN. BAGDAD — Iran in Irak sta načelno pristala na načrt posebnega odposlanca OZN Olofa Palmeja, da o mogočita 63 trgovskim ladjem, ki so zaradi vojne obtičale v šat - el Arabu, da lahko izplujejo pod zastavo rdečega križa. To je edini o-tipljlvi rezultat Palmejeve misije. V krogih OZN pa poudarjajo, da je že precejšnji napredek že dejstvo,
da sta državi pristali na Palmeje-vo misijo
Medtem vojaški komunikeji obeh držav potrjujejo, da sc je predvčerajšnjim odvijala ena največjih da sedanjih zračnih bitk. Iransko letalstvo je le dan po obnovi izvoza iraške nafte skozi iraško - turški naftovod silovito bombardiralo kir-kuške naftne naprave kjer se začne naftovod. Letala so napadla tudi 6 drugih objektov v Iraku. V Bagdadu delno potrjujejo te napade, obenem zatrjujejo, da so njihova letala bombardirala »vojaške in ga spodarske objekte* v mestu Kora-mabad.
Iz Damaska pa prihajajo vesti o čistkah v iraški armadi. Številni častniki baje nasprotujejo vojni proti Iranu in so jih zato po pisanju glasila sirske vladne stranke baas odstranili.
Curcio in pajdaši zopet kaznovani
teljem »zgodovinskega jedra* rdečih brigad, katerim so sodili žara di prekrškov, ki so jih zakrivili med »veleprocesom* v Turinu, maja' in junija 1978, se je po eno dnevni razpravi končal z skupno 31 leti obsodbe.
Obtožence so krivili obrekovanja sodnikov in’ vlade ter zagovarjanja stališč domnevnih morilcev predsednika KD Alda Mora. Predsednik sodišča Luigi Zampa je takoj na začetku obravnave »zapodil* vse obtožence in tako preprečil Curciu, da prebere posebni komunike obenem pa se je izognil nadaljnjim izgredom.
Včerajšnji proces je nemalo razburil duhove tradicionalno podežel skih, malomeščanskih prebivalcev Perugie, ki so se vztrajno izogibali procesa. Če Da upoštevamo, da so za izgradnjo posebne kletke na sodišču —- kjer so bili le deset minut zaprti Curcio in njegovi pajdaši — potrosili 60 milijonov lir. za izgradnjo varnih celic v mestni kaznilnici pa celo 600 milijonov je negodovanje prebivalcev menda pa vsem upravičeno.
mišljanje nekaterih zahodnoevropskih zaveznic, po katerem naj bi se dejavnost pakta omejila zgolj na območje članic. »Za NATO ni meja*, trdi admiral Train in ugotavlja, da so potrebni »posveti zaveznikov o morebitnih grožnjah na območjih izven NATO*, »življenjske interese* bi poleg razširitve »zastraševalnega učinka* zaščitili tudi z ekonomsko in vojaško pomočjo »dobaviteljem življenjsko pomembnih surovin*, poleg tega je potrebno okrepiti skladišča vojaškega materiala v bolj oddaljenih območjih ter vzpostaviti sistem »manevrirnih raket* tipa «zrak-zemlja* znotraj območja NATO BOŽO MAŠANOVIČ
N-18», katerih doseg ocenjujejo na 8.000 kilometrov.
Razloge za Lunsovo »razkritje* o novi pridobitvi sovjetske morna rice je bržkone mogoče najti v dejstvu, da se v severnoatlantski organizaciji zagreva razprava o pa sodabljanju mornariških bojnih sredstev. Le nekaj dni pred Lun som je o tej temi v Bruslju govo ril glavni poveljnik natovskih sil na Atlantiku ameriški admiral Har-ry Train, ki je poslušalcem »kraljevskega inštituta za mednarodne cdnose* začrtal novo strateško pa litiko severnoatlantskega pakta na mornariškem območju. Admiral Train se zavzema za «globalno strategijo* NATO, to pa pomeni »povečanje mornariške prisotnosti NATO, kar bi pokazalo odločnost zavezništva, da ščiti svoje interese, kjerkoli bi bili ogroženi*.
Ameriški admiral se zavzema za širši akcijski radij .severnoatlant skega mornarištva in zavrača raz-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiinuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA POBUDO ITALIJANSKIH IN FRANCOSKIH SOCIALISTOV
Evropski parlament bo obravnaval osnutek listine o pravicah manjšin
O vsebini tega dokumenta je včeraj na okrogli mizi o perspektivah razvoja manjšinskih vprašanj govoril evropski posl. Arfe
BONN — V tem mestu se je pričel proces proti nacističnemu vojnemu zločincu, podpolkovniku Kurtu Scheju, ki je bil od 1941. do. 1943. leta šef varnostnega urada «SD» v Bruslju, i
Solidarnost preklicala splošno stavko
VARŠAVA — Po osvoboditvi Jana Narožniaka in Piotra Sa-pela, ki ju je poljska policija aretirala pod obtožbo, da sta izmaknila in razmnoževala zaupen dokument generalnega javnega tožilstva, so pripadniki sindikata «Solidarnost» preklicali splošno stavko na območju Varšave. V tem dokumentu, ki ga je včeraj objavil londonski »Times*, je generalni tožilec Lucjan Czubinski o-cenil, da nameravajo oporečni-ške skupine zrušiti sedanji poljski politični sistem. V drugem delu dokumenta pa je predlagal načine za policijsko preganjanje teh skupin.
Kljub preklicu splošne stavke v raznih delovnih organizacijah delavci še vedno niso začeli delati in zahtevajo, naj posebna komisija sestavljena iz predstavnikov vlade in sindikata pregleda zakonitost delovanja generalnega tožilstva, policije in varnostnih sil. Poljska tiskovna agencija PAP je že napovedala, da se bo vlada kmalu pogovarjala z npvim sindikatom o tem vprašanju.
Skupina 200 študentov pa naj bi včeraj zasedla varšavsko univerzo in zahteva osvoboditev vseh političnih jetnikov.
PERUGIA — Proces proti Renatu Curciu in 13 drugim ustanovi-
RIM — Pred približno letom dni je skupina italijanskih in franca skih socialističnih poslancev v evropskem parlamentu predložila resolucijo z zahtevo, naj parlament sestavi in odobri »listino*; o pravicah etničnih in .jezikovnih manjšin v državah evropske skupnosti, predlog--ni-bil -sad trenutno odločitve: osnova zanj so bile številne mednarodne listin?, izhajal pa je tudi iz večkrat izražanih potreb in zahtev organizacij ip inštitucij, ki so izraz prizadetih skupnosti: obenem pa je ta predlog tudi sad čedalje večjega zanimanja javnosti, ki so ga v zadnjem času zbudile številne raziskave, študije in znanstvene razprave o manjšinski problematiki
O tem predlogu je sinoči v Rimu. na okrogli mizi o perspektivah razvoja manjšinskih vprašanj govoril eden izmed njegovih pobudnikov, socialistični evropski poslanec Gae-tano Arfe. Dejal je. da obstaja v evropskem parlamentu več predlo gov, ki so seveda različni, vendar pa iz vseh izhaja volja, da se zahodnoevropska skupnost loti obravnavanja nelahke manjšinske problematike in -sprejme dokument o jezikovnih pravicah, ki ga bodo morale vse države upoštevati.
Nujnost odobritve takega doku menta izhaja daleč iz zgodovine, ko so se iz neštetih razlogov pa javljale v številnih deželah skupnosti, ki so se po jeziku, kulturi in tradicijah razlikovale od večine prebivalstva. Te skupine so v zadnjih letih dosegla visoko stopnjo »osveščanja* in začele razvijati svojo specifičnost. Priznanje te specifičnosti in valorizacija značilnosti teh skupnosti predstavlja pomemb no kulturno vrednotenje celotne skupnosti, meni Arfe, ko utemeljuje zahtevo po evropski »listini* o pravicah manjšin.
Seveda ta listina ne bo imela veljave zakona, saj evropski parlament ne more in noče nadkriliti državnih parlamentov. Pa četudi bi bilo to mogoče, pravi Arfč, bi bilo zaradi raznolikosti problematik dejansko neizvedljivo: pomislimo, na primer, na razlike med »tradicionalnimi* manjšinami, to je homa genimi skupnostmi, in med drugimi oblikami manišinske stvarnosti, med Romi, ki so še vedno nomadski narod in med novimi manjšinami, ki se v številnih državah pojavljajo s priseljevanjem.
»Listina* lahko torej le svečano prizna pravice vseh manjšin, okvirno določa, na katerih področjih je treba te pravico uveljavljati in osvaja načela, ki bi morala biti
vodilo posameznim državam pri izvajanju pravic. Kljub splošnosti pa je kaj lahko predvidevati, da bo zahteva po odobritvi «listine» naletela na velik odpor, predvsem od strani tistih, ki še vedno zanikajo obstoj vprašanja, ki se boje. da se za zahtevami po priznanju pravic skrivajo separatistične težnje ali pa ne verjamejo v možnost razva ja združene zahodne Evrope prav s priznavanjem avtohtonih značilnosti vsake skupnosti. Arfe pa je mnenja, da bo evropski parlament premostil te težave in da bodo tisti, ki se danes upirajo odobritvi »listine* končno razumeli, da it sprejem takega dokumenta potrditev zaupanja v bodočnost Evrope.
BOJAN BREZIGAR
NAGRADE
AVNOJ
BEOGRAD — Odbor za nagrado AVNOJ je na seji 20. novembra 1980 izbral letošnje dobitnike nagrade AVNOJ.
Dobitki nagrade AVNOJ za 1980 leto za ustvarjalnost in delo, ki je splošnega pomena za razvoj socialistične republike Jugoslavije sta med drugimi tudi prof. dr. Metod Mikuž, in SOZD «Iskra», elektronska industrija iz Ljubljane.
Nagrade AVNOJ bodo dobitnikom izročili na slavnostni seji odbora za nagrado AVNOJ decembra letos.
OBISK DELEGACIJE ZSKD NA KOROŠKEM
Stiki, ki dokazujejo enotnost
slovenskega kulturnega prostora
■
Pogovor o pobudah, ki jih je treba uresničiti v tekoči sezoiu
na Koroškem Franci Zwitter in tajnik Feliks Wieser, ki sta goste P0" zdravila in zaželela plodno delovanje predvsem na kulturnem čju, ki lahko edino združuje lju® različnih prepričanj in ljudi, ki živijo v različnih prostorih, venaa so si po govorici še bolj pa tudi po občutkih podobni.
Delovni obisk delegacije ZSKD se je zaključil v železni Kapli na '* radni večerji s tamkajšnjimi Prea" stavniki kulturnih organizacij.
CELOVEC — Včeraj je v Celovec prispela na obisk delegacija Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so jo sestavljali predsednik Milko Rener, podpredsednika Niko Sirk in Rudi Pavšič, tajnik Vojko Slavec ter člani predsedstva Ingrid Kralj, Zdenko Vogrič, Mirko Kapelj in Marij čuk. Namen obiska je bil seznaniti se s stvarnostjo prosvetno - kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem, predvsem pa vzpostaviti stike s krajevno Slovensko prosvetno zvezo. Ti stiki bo-do morali v bodoče konkretno o-kazovati enotnost slovenskega kulturnega prostora, prav včerajšnji obisk pa je bil temelj tovrstni dejavnosti.
Obiski naših društev na Koroškem in koroških društev pri nas, obenem pa tudi pobude na višji ravni, to se pravi na ravni vodstev obeh zvez — so postavke, na katere bo treba v bodoče računati in na njih delati. O tem je bil govor tudi na popoldanskem delovnem srečanju v novem kulturnem domu v Št. Primožu, kjer je tržaške goste pozdravil predsednik celovške Slovenske prosvetne zveze Valentin Pa lanšek, ki je obenem tudi naglasil, da bi morala biti ta srečanja pogostejša in da bo treba nadaljevati po poti. ki je bila pred časom že nakazana. Tudi predsednik ZSKD Milko Rener se je izrazil v tem smislu, nakar so predstavniki obeh zvez prešli h konkretnim pogovorom.
Na sestanku so se domenili o pobudah, ki jih bo treba uresničiti v tekoči sezoni: na Tržaškem in Goriškem bodo priredili razstavo u-glednega in uveljavljenega koroškega slikarja Valentina Omana; priredili bodo literarne večere in mogoče celo koroški dan, ki naj bi prikazal ustvarjalnost naših rojakov v Avstriji. Nadalje: koroški zbori bodo prisotni na reviji Primorska poje, Zveza slovenskih kulturnih društev pa bo priredila tudi predavanje z diapozitivi o zgodovini slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. V popoldanskem delovnem pogovoru v Št. Primožu je bilo izrečeno še več misli, vendar se bodo le-te lahko uresničile v bližnji bodočnosti, ko bosta obe zvezi vzpostavili tesnejše in kon: struktivnejše stike. Že zjutraj pa je na sedežu slovenskih organizacij v Avstriji sprejel predstavnike iz Trsta in Gorice tajnik Slovenske prosvetne zveze Franci Sadolšek, ki jim je prikazal kulturno delovanje Slovencev v Avstriji. Po krajšem o-bisku in ogledu prostorov krajevne organizacije, so si gostje iz Italije ogledali Omanovo razstavo v Avli Slovenici. Na uradnem kosilu pa sta bila prisotna tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij
Zaslišali žc sedem kitajskih «zarotnikov»
PEKING — Z včerajšnjim zasliševanjem Zhang čunčaa se je že sedem obtožencev obtožene «desete-rice* predstavilo pred sodnike v P2-kingu, ki jih že več dni sodijo zaradi načrtovane vstaje v Šanghaju in zarote proti Mao Zedongu Zhang, bivši teorik kulturne revolucije in eden od podpredsednikov kitajske vlade, je med obravnavo odklonil vsako obtožbo na njegov ra' čun.
PRETORIA - Vrhovno sodišče v tem mestu je obsodilo na smrt trojico črncev, pripadnikov skrajn® protizakonite organizacije ANC (A-frican National Congress), ki Jin obtožujejo veleizdaje, ropa in namernega umora.
I
■<
ti
' t

20. november -1. december 1980 GOSPODARSKO
RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA
(ogrevana dvorana)
Predprodaja: I N F X TITOVA 25, LJUBLJANA
Prijave sprejema tudi potoval na agencija AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 60 261
Slovenska filharmonija spet doma
LJUBLJANA. — Sinoči se je iz New Yorka vrnil v domovino simfonični orkester slovenske filharmonije. Takoj po prihodu v Ljubljano so dirigenta Uroš Lajovic in Anton Nanut, umetniški vodja SF Ivo Petrič ter koncertni mojster Konstadin Kirkov v kratki izjavi za Primorski dnevnik ocenili pravkar minulo turnejo kot zelo uspešno, o čemer govore mnoge kritike, ki so slovenski orkester uvrščale med najboljše v Evropi, topel sprejem občinstva, med njimi je bilo mnogo slovenskih izse Ijencev, kot tudi poteza zelo ma-nega ameriškega organizatorja, ki je Slovensko filharmonijo ponovno povabil na turnejo po ZDA,
Na petintridesetih koncertih je naš orkester poslušalo nad 70 tisoč poslušalcev ali nad 2000 na vsakem koncertu. Sedanja turneja je po mnenju članov orkestra še bolj uspela kot prva, saj so imeli slovenski glasbeniki že mnogo izkušenj, kvaliteta nastopov pa je iz koncerta v koncert naraščala tv dosegla vrhunec na ponedeljkovem koncertu v Carnegie Hall. Kol je našim bralcem že znano, bi moral biti koncert v New Yorku že na začetku turneje, a je odpadel za radi zamude tovornjaka, ki je pre pozno pripeljal inštrumente pred dvorano. Organizatorjem je uspe lo zagotoviti nov termin za ta koncert na koncu turneje, kar potrju-
je že takrat dane obljube da bodo storili vse, da se spodrsljaj popravi.
O tem zgovorno pove že dejstvo da so morali za nastop SF v tel svetovno znani dvorani odpovedati koncert na čast slovitega ameriškega skladatelja Aarona Coplan-da. Koncert je ocenil New York Times z besedami• «Tu ni bilo niti sence kakega osladnega proviitcia lizma, ki bi se lahko pokroviteljsko hvalil. Glasbeniki so res igrali glasbo, vendar tako da so se povsem izognili hi tipnim učinkom, s kakršnimi številni veliki orke stri v takšnih delih (Dvorakovi osmi simfoniji) pretiravajo.»
M. Z.
TITO
(ilustiirani življenjepis)
TITO
ilustrirani življenjepis
«Slike in besede, ki so zbrane v tej knjigi, so navadne slike in besede, govore pa nam o povsem nenavadnem življenju našega pokojnega velikega tovariša Josipa Broza Tita. Njegovo veličino, ki jo vsi čutimo, in njegovo življenje, zlasti tisto, ki ga je živel sam v sebi, je nemogoče opisati in izraziti, ker je za doumevanje skoraj nedosegljivo.«
Josip Vidmar - v predgovoru h knjigi
TITO
Ilustrirani življenjepis voditelja partizanov, legendarnega tvorca nove Jugoslavije, borca za človekove pravice, svobodo in bratstvo med narodi.
Zajetna knjiga z mnogimi barvnimi fotografijami, ki nam kažejo življenjsko pot moža, ki je znal preobraziti ljudi. Od otroštva do prve mladosti, od partizanskega boja do gibanja neuvrščenih in njegove smrti — o vsem tem nam živo govorijo posnetki, ki so bili tudi nepoznani.
Nova knjiga o Titu je tudi priložnost, da se zamislimo nad veličino moža, ki je ustvaril boljši jutri.

lč4t'Jfdbftd - Ulica sv. Frančiška 20