Posamezna' Stevilfe 20 Slev. 93. f LNM, v sredo, dne 24. flpma mi Velja po pošti: za celo leto napre) .. K 40'— r.a tn mosoc ,, .. „ 3.50 ca Nemčijo oelolRlno . „ 45'— za ostalo Inozemstvo. „ 50 - V Ljubljani na dom Za oolo leto napre).. K 36'— za en rasseo „ .. K 3-— V spravi prajeman miieino „ a-so s Sobotna izdaja: sa Za oelo leto.....K S'— fza Nemčijo oeloletno. „ 10 — m ostalo inozemstvo. „ 13 — i8io m\. Bw Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne » sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 50. = ! Inserati: Htiostolpna petitvrsta (72 mra široka in 3 mm vito!; i ali nj« prostor) m enkrat .... pa 501 aa dva- iii ?e dan izvzemSi ne-ilolje fr ,7nlke. ob 3. uri pop. Redni« : a priloga vozni red Upravništvo je v Kopitarjevi nllol St. 8. — Račun poštne hranilni oo avstrijafee at. 24.787, ogrske 23.511, bosn.-hero. št. 75B3. — Upraviiiškojc telelona št 50. ZLijJjlijVi'j poslanec v nemški zbor-Btfd dr. Werner je napisal v vsenemškem llztu »Lelpziger Hammer« članek »Av-atrijski Nemci v nevarnosti«. Člankar razpravlja o »prodiranju slovanstva« v Av-ptrijl, o ;»slovanskem toku« vlade in naj-,višjih mest v državi, o »klerikalnih*, da celo »vatikanskih vplivih«, ki se jasno kažejo v papeževi mirovni noti in tozadevnem odgovoru avstrijske vlade. Naglaša, da gotovi krogi r Avstriji še niso pozabili leta 1866. in vidijo v Prusiji samo vodilno državo protestantizma. Končno izvaja o politiki nemških poslancev v avstrijski »bornici ter pravi: »Kdor sedaj prisluškuje početju v donavskem mestu, opazi z začudenjem čim-dalje glasnejšo nezadovoljnost nemških vo-lllcev z nad 100 nemško - narodnimi poslanci. Očitajo jim, da za Nemce tako sijajnih vojnih dogodkov niso izkoristili za utrditev nemštva. Leta, ko so nenemški narodi odkrito in v množicah izvrševali veleizdajo, so pustili nepozabljena; zanašali so sc na »obljube« ministrov. Kaj so storili, ko je bil cel nemški narod zadet v srce, čim so veleizdajalci zopet prišli v milost? Kaj so storili proti sistematični gonji, ki so jo podpihovali klerikalci in socialni demokrati in so jo ponekod zelo radi videli — gonji, ki se je vodila proti nemškemu zavezniku, kaj so storili, ko se je agitacija za mir odpovedi brez aneksij zanašala v množice? Med našim ljudstvom gre en sam glas ogorčenja proti našim poslancem .,.« Vsenemec dr. Werner ni osamljen v Nemčiji. Kakor on, pišejo posebno zadnje dni tudi drugi vsenemški in nevsenemški listi v Nemčiji. To posebno v zvezi s padcem grofa Czernina. Pričel se je izvajati sistematično in po načrtu pritisk političnih krogov in časopisja iz Nemčije na avstrijske nemške politične kroge, ki niso krogom v Nemčiji dovolj odločni v boju proti slovanstvu in »klerikalnim vplivom«. Ni dovolj, da so potrosili velikanske vsote denarja v svrho nakupa in podkupljenja avstrijskega nemškega časopisja za vse-nemško idejo in da so vstvarili nekak vsenemški tiskovni kartel v Avstriji. Tako, da ne bo kmalu več od »Resnice« ter »Štajerca« do »Reichsposte« v nemškem duhu pisanih listov, ki ne bi javno ali med vrstami delali za vsenemško idejo. In Nemci v Avstriji so poslušni ljudje ter pripravljeni vsak moment reagirati na ta klic. Pričeli so zadnje dni prirejati številne »Volkstage«, na katerih napadajo ne samo Čehe in Jugoslovane, ampak tudi nemško avstrijsko vlado ter nemške poslance same in zahtevajo, naj stopi zdru- ženi nem*kl blok v najostrejšo opozicijo proti dr. Seidlerjevemu kabinetu, ker je Seidler vstvarjen vse premalo iz nemškega železa. Povdarjajo zopet in zopet potrebo utrditve nemško-avstrijske zveze ter pošiljajo Czerninu svoje neomajne zaupnice. Zelo so razburjeni. Toda kaj se je zgodilo, da Nemci tako vpijejo, protestirajo in kličejo na pomoč. Štirideset let bo v jeseni, odkar obstoji zveza med Avstrijo in Nemčijo. In sleherni vodilni avstrijski državnik smatra to zvezo kot predpogoj obstoja Avstrije, za aksijom, o katerem se ne sine niti razpravljati. Naša zunanja politika se giblje popolnoma v nemškem, da ne rečemo v vsenemškem toku. Sklenili smo skoraj tri mirovne pogodbe in ni nobenega dvoma, da so Nemci s takim mirom lahko zadovoljni. Seidlerjev kabinet nosi čisto nemški pečat. Pri vseh centralnih uradih se šopiri nemški duh, nemška birokracija ima povsod prvo besedo. Germanizacija še živi! Koj hočejo Nemci še več? Čemu se razburjajo? In zakaj še pritisk iz Nemčije? Tridesetega aprila se sestane parlament. Zborovanju pripisujejo veliko važnost. Treba bo dati vladi in Nemcem račune o hiševanju zadnjih dni. In tega se Nemci silno boje. Zato simulirajo nedolžne in preganjane, da bi zabrisali za seboj pravo sled. Toda tudi ta taktika ne bo obveljala. Avstrijska politika je zavožena. Noben nemški pritisk je ne more več rešiti. Treba bo popolne korenite reforme v Avstriji. S krparijami se ne damo tolažiti. Naši poslanci bodo storili svojo dolžnost. Tako ne gre več naprej! Vinner o davčni polki. Dunaj, 23. aprila 1918. Finančni minister Wimmer je danes v finančnem odseku podal pregled o stanju parlamentarnih razprav o davčnih predlogah. Najkasneje koncem mesca majnika se razpiše S. vojno posojilo, a do takrat se morajo rešiti davčni ukrepi, s katerimi se zagotove obresti, ki jih mora država plačevati. Minister je opozarjal na tesno zvezo vojnih posojil z davki. Rekel je, da ne zadošča, če se delajo obljube, da bo država plačevala obresti. Obljubi mora slediti tudi dejanje; zato se morajo dovoliti državi novi dohodki. Preden je pričel parlament delovati, je pač vlada s cesarskimi odredbami ukrenila, da so se z raznimi davčnimi ukrepi zvišali dohodki države. Marsikaj se je tudi pozneje storilo: zvišal se je železniški tarif, poštni tarif in cene tobaka. S temi ukrepi so se pridobili višji dohodki, ki znašajo okroglo 1 miljarao in ki se bodo | pozneje še povišali na približno 1 miljardo ' 600,000.000 kron. Davčne predloge, ki so v razpravi, bodo, kakor pričakujem, prinesle državi okroglo 1 miljardo; a ne vra-čunavam nameravano novo povišanje davka na žganje, kar bo vse skupno zadoščalo, da bomo mogli pokrivati obresti dosedanjih dolgov. / Finančna preosnova se seveda še ne bo končala, ko rešimo davčne ukrepe, za katere zdaj gre. Pripravljajo se nove, važne predloge, a tudi z njimi se še finančne priprave ne bodo izčrpale. Po vojski se bo morala finančna likvidacija izvesti z zelo radikalno operacijo. Minister misli na davek na premoženje, a pribije že zdaj, da v nobenih okolnostih ne nameravajo oškodovati kakorkoli upnikov države, posebno ne lastnikov vojnega posojila. Minister je koncem koncev pozval finančni odsek, naj mu dovoli, kar zahteva, in predlagal, naj se davki rešijo še prej, ko se razpiše osmo vojno posojilo, ker bodo lastniki obdolžnic vojnega posojila pomirjeni z ozirom na izplačevanje obresti, ker se mora zaupanje v državni kredit brezpogojno ohraniti. Teltschik je poročal nato o vladni predlogi glede na vinski davek. Na predlog poslanca Kuranda so sklenili, da z ozirom na vinski davek zaslišijo strokovnjake. Oorstfl zuonfca. Ogrska poslanska zbornica je imela 23. "t. m. sejo. Predsednik pl. Szasz se je v svojem otvoritvenem govoru v vzneše-nih besedah spominjal mogočnega napada preslavnega nemškega zaveznika na zapadu, s katerim vežejo ogrski narod topla tovariška čustva. V zavesti zgodovinske nujnosti te zveze je ogrski narod ponosen, da se tudi ogrski junaki bijejo na zapadu in dajejo zvezi pečat zvestobe in vztrajnosti. Prosi, da sme nemškemu državnemu zboru sporočiti toplo sočustvovanje ogrske poslanske zbornice, izraziti veselje nad doseženimi zmagami v ofenzivi, ki je, upajmo, odločilna in zagotoviti veliki Nemčiji, da stoii ogrska poslanska zbornica in z njo ccli ogrski narod zvesto in neomajno na skalnih tleh preizkušene zveze. (Veliko odobravanje na vseh straneh.) Finančni minister Popovics je predložil finančni provizorij do konca junija kot nujni predlog. Provizorij so izročili finančnemu odseku z nalogom, da zbornici že jutri poroča. Nato je govoril ministrski predsednik dr. Wekerle: Imeli smo namen, da naš program, posebno pa volilno reformo še v tej vojni rešimo; če bi pa to ne bilo mo- goče, bi se pa sklicali na razsodbo naro« da. To je bila za vlado kot manjšinsko; vlado pravna podlaga. Ker smo se pa' morali v zadnjem času prepričati, da je! postala pravica do uporabe tega sredstva za nas dvomljiva, smo podali svojo ostavko. Vladar jo je sprejel in nam poveril na« logo, da vodimo posle, dokler se ne ime« nuje nova vlada. Ker se odpuščena vlada ne more spuščati v politične izjave, prosi zbornico, naj reši zgolj proračunski pro* vizorij, nato se pa do imenovanja nov«! vlade odgodi. Predsednik pl. Szasz pripomni, da na« znanilo ministrskega predsednika ne more biti predmet sklepanju ali razpravi. Poslanec Polonyi kljub temu zahteva besedo in graja, da ob imenovanju novega zunanjega ministra niso vprašali ogr« skega ministrskega predsednika. V zadnjem času se cesarjeva oseba in odgovornost žal preveč potiska v ospredje. Kal se tiče volilne reforme, pozivlje zbornico, naj sprejme le tako volilno preosnovo, ki zavaruje hegemonijo mažarskega naroda. Za grofom Mihaelom Karolyjem, k\ je zavračal Polonyjeva izvajanja o volilni reformi, se je oglasil ministrski predsednik dr. Wekerle, ki je rekel, da so Polo-nyjevi državnopravni pomisleki glede imenovanja novega zunanjega ministra docela neutemeljeni. Grof Štefan Tisza je izrazil odstopiv-šemu zunanjemu ministru polno priznanje in izjavil, da ni misliti, da bi se v naši zunanji politiki kaj izpremenilo. Jamstvo zato je oseba novega zunanjega ministra, ki bo gotovo porabil prvo priliko, da napravi vsiljeni nam vojni konec s častnim mirom. Ministrski^ predsednik dr. Wekerle je z ozirom na Tiszova izvajanja priznalno onisnil^ mirovna prizadevanja vladarjeva, ki jih je izvajal vedno v sporazumu z zavezniki, posebno z Nemčijo. Pismo princu Sikslu je imel sam v rokah in se je prepričal, da r.e vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo zvezi z Nemčijo in da je bilo pravo besedilo tako, kakor ga je navedel zunanji minister v svojem popravku. Prepričan je, da v zunanji politiki ne bo in ne more bili nobene izpremembe. Mm m rasier o vojin 00-02 JJU.«Jl/t4>l Berlin, 23. aprila. Glasni ousek nemškega državnega zbora je pričel danes razpravljati o vojnem proračunu. Vojni minister pl. Stein je poročal o položaju na bojnih črtah: Svet živi pod vtisom velikih uspehov na zahodu. Črte so izvedle v največji me- ?.1„ nc«idili C16V6K. Angleški spisal H. G. Wells. — Prevel I. M. (Dalje.) »Najprvo sem obiskal tisti prostor, kjer sem videl nogavice in rokavice naprodaj. Bilo jc čisto temno in moral sem zlodjevo iskati vžigalic, ki sem jih naposled našel v miznici male plačilne mize. Nato sem si moral preskrbeti svečo. Moral sem trgati dol rjuhe in pretakniti množino škatelj in predalov, a naposled sc mi je vendarle posrečilo najti, kar sem iskal: napis na škntlji je oznanjal vsebino: hlače in telovniki iz jančje volne. Za tem še nogavice, debelo ovratnico, nato pa sem se podal v oddelek za obleko in si izbral jilače, jopič, površnik pa mahadrav klobuk z dol obrnjenimi okrajci. Začel sem se zopet čutiti človeško bilje; a naslednja moja misel je bil živež. »Zgoraj je bil okrepčevalni oddelek in tam_ sem dobil mrzlega mesa. Tudi kava je bila še v posodi in prižgal sem plin ter si jo pogrel, tako da se mi ni slabo gojilo. Pozneje, ko sem taval okoli, iščoč odej, -— končno sem se moral zadovoljiti < kopico pernic — sem našel šneopin^alri oddelek z množino čokolade in kristalizi-ranega sadja, res, več nego zadosti, in nekaj belega burgundca, Blizu tam je bil oddelek za igrače in krasna misel mi je prešinila glavo. Našel sem nekaj umetnih nosov — za maske, saj veš, in sem se zmislil na temna očala. Pa v Omniumu niso imeli optičnega oddelka. Moj nos mi je v istini napravljal težave, Na misel mi je prišla barva. Pa to odkritje me je nagnilo, da sem začel stikati za lasuljami, krinkami in. podobno robo. Naposled sem sc vle-gel k počitku na kup pernic, ki so bile prav tople in udobne. »Moje zadnje misli, predno sem zaspal, so bile najprijetnejše, kar sem jih imel izza izpremembe. Bil sem telesno v miru in to je odsevalo v.mojem duhu. Mislil sem, da mi bo mogoče zjutraj neopa-ženo sc izmuzniti v svoji obleki, zavivši si obraz z belim šalom, ki sem ga bil vzel, kupiti očala z denarjem, ki sem ga bil ukradel, in tako dopolniti svojo preobleko. Zazibal sem se v zmedene sanje o v^,ch čudovitih dogodkih, ki sem jih bil doživel zadnje dni. Videl sem svojega gospodarja, odurnega Žida, kako je kričal, po svojih sobah, in videl sem njegova dva sina, asa začudena ;n grcavi obraz gu^an-časte statke, ki jc iskala svojo mačko. Doživel scoi iznova vse tiste čudne občutke, ki sem jih imel, ko je izginilo tisto bkv-Jo ' mačko in tako sem nriše! do vetrr ga gričevega obronka in ponosljajočega starega duhovnika, ki je ob odprtem grobu mojega očeta mrmral: »Zemlja v zemljo, pspel v pepel, prah v prah. »Tudi ti, sem začul nek glas in izne-nada so me vlekli proti grobu. Branil sem sc, boril, kričal, se obračal do žalujočih, oni pa so kakor okameneli sledili obredu; tudi stari duhovnik se ni ganil in je mrmral in ponosljeval skozi cel cbred. Zavedel sem sc, da sem neviden in neslišen, da so me držale presilne sile. Zaman sem se boril, potisnili so me čez rob, rakev je votlo zagrmela, ko sem padel nanjo, in gramoz je padal v polnih lopatah za menoj. Nikdo sc ni zmenil zame, nikdo se me ni z; prebudil. »Medla londonska zora jc napočila in prodajalna je bila polna hladne sive svetlobe, ki se je razlivala cb robovih okenskih zastorov var:o. Sedel sem pokonci in nekaj časa se ni^em mogel zmisliti, kje da bi bila ta prostra. a prodajalnica s svojimi mizami, s svojimi gromadami zloženega blaga, svo\mi kupi odej in blazin, svojimi železnimi stebri. Ko pa se mi je povrnil spomin, sem slišal pogovarjajajoče sc glasove. »Daleč spodaj v svitlejši svetlobi nekega oddelka, kjer so žc potegnili zastore kvišku, sem videl prihajali dva moža. Zlezel sem nokonci, «•••• kam bi se rešil, pri tem pa je šum mojega gibanja obrnil njihovo pozornost name. Soclim, da sta videla semo postavo, ki se je mirno in hitro odmikala, »Kdo pa je to?« jc zakričal eden. »Stoj!« je zavpil drugi. Švignil sem okrog vogala in sem naletel ves zavit in pokrit, a brez obraza, r.a drobnega petnajstletnega" fanta. Zakričal je, jaz pa sem ga prevrnil, planil mirno vega, jo zavil za drug vogal in se navdan po srečni misli vrgel za neko prodajno mizo na tla. Naslednji hip so tekle noge mimo mene ia slišal sem, kako so eni vpili: »Vsi k vratom«, drugi povpraševali, kr. j jc, i n dajali drug drugemu na. svete, kako bi inc ujeli. Ležeč tam na tleh sem bil prestrašen do zmedenosti. Vendar mi ni nrišlo na misel, četudi sc čudno vidi, d.i bi se sle-kel, kakor bi bil moral storiti. Sklenil sem, menim, oditi oblečen in ta misel me jc obvladovala. Tedaj sem začul zadaj za vr sto prodajalcih miz klic: »Tukaj-le je!« »Skočil sem na noge, pograbil stol z mize in ga zagnal v bedaka, ki jc vpil, nato sem sc obrnil, naletel za vogalom na drugega, ga sunil od sebe in zdirjaf pc stopnicah navzgor. On pa se jc obdržal na noga.! in jc na ves glas vpijuč prihiiel ves zasopel po stopnicah za menoj. Vrh stopnic jc stala cela vrsta tistih svitlo-barvastih vrčev — kaj so žc?». ri, kar se more zahtevati od vojakov. Navdušeno so s staro nemško požrtvovalnostjo podvzele napad. Častniki so zopet do. kazali svojo staro, preskušeno zvestobo do smrti. Posamezni deli čet so izgubili dve tretjini stotnijskih poveljnikov. Izgube so skozi in skozi normalne, na nekaterih mestih so izredno nizke. Uspehi na zahodu se morajo smatrati za veliko zmago. Vojni minister jc nato opisoval velike težave pri preskrbi armade, ki je hitro prodirala. Bivališča ao popolnoma uničena, krajev ni več, pota in ceste so nerabne, a kljub temu se j« posrečilo, da so se čete s potrebščinami preskrbele, kar je bilo tem lažje, ker smo zaplenili Angležem velike zaloge. Z boji so se splošno dosegle črte, v katerih je prej stal sovražnik; kjer je zopet dobil opirali-šča, ki mu koristijo. Da jih premagamo, se mora boj nadaljevati in bitka se nadaljuje z vso silo. Zaupati moramo vrhovnemu vojnemu vodstvu in potrpežljivo čakati prisojenih nam uspehov. Na Finskem in na Ukrajini se izvajajo Operacije po načrtu. Na italijanski in na macedonski bojni črti se položaj ni spremenil; tam zadržujemo znatne sovražne dele. Na kavkaški bojni črti so vkorakali naši turški zavezniki v ozemlja, ki jim jih obljubila mirovna pogodba. V Palestini j» smo zadržali angleški sunek, ki je ogrožal zveze turških vojnih skupin. Angleže so vrgli čez reko Jordan. Z ozirom na uporabo plina je minister rekel: Uporabo plina so organizirali Nemci med vojsko, sovražnik jih je kmalu posnemal. Mi zdaj proizvajamo neviden plin. Naše izgube, povzročene po plinu, so malenkostne. Nemški tanki vozijo hitrejše, kakor sovražni. Socialni demokrat Noske je izražal feljo, naj se enotna fronta od Severnega morja do Adrije v sedanjih bojih izrazi praktično s primernimi ukrepi naših zaveznikov. Z ozirom na omejitev zračnih napadov na utrjena mesta je izjavil zastopnik vojnega ministrstva: Sovražne vlade tega vprašanja še niso sprožile. Dokler tega ne ■tore, se Nemčija ne more enakostransko vezati. Miiller-Meiningen je želel, naj z ozirom na Noskejevo zahtevo tudi Avstrija nastopi na južni fronti. Razprava se nadaljuje jutri, LjnDllonsKi občinski svet. Ljubljana, 23, aprila 1918- Sejo je vodil župan dr. Tavčar, ki je poročal o izročitvi srebrnega roga domačemu strelskemu polku, Odposlanstvo je bilo prisrčno sprejeto. Ob tej priliki se je poslala tudi udanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu, na katero sem dobil sledeči odgovor: Županu dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani. Baden, cesarska hiša, 19. 4, Njegovo cesarsko-kraljevo Apostolsko Veličanstvo blagovolilo je zatrdila neomaj-live zvestobe, izražene po deputaciji stolnega mesta Ljubljane povodom izročitve častnega signalnega roga c. kr. polku gorskih strelcev št. 2, najmilostlivejše vzeti na znanje ter mi je naročilo, sporočiti Najvišjo zahvalo za to udanostno izjavo Vam gospod župan, kakor tudi patrijotičnim darovanem signalnega roga, Marterer G. d. I. Trnka dr. Tavčarju. Dr. Tavčar prebere sledeče pismo: Visokospoštovani gospod župani Izvolite sprejeti in slavnemu mestnemu svetu tolmačiti mojo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo za prekrasni diplom častnega meščanstva bele slovenske Ljubljane, ki me ni samo prijetno iznenadil, temveč ki mi tudi ostane za vedno drag in nepozaben spomin na kulturno središče bratskega slovenskega naroda. Za mojo podporo Vaših plemenitih stremljenj za povzdigo milega jugoslovanskega naroda, za moje dolgoletne simpatije k njemu1 '$n k Vašemu krasnemu mestu, za izvršitev dolžnosti napram Vašemu dosedaj po krivici omalovaževanemu ljudstvu in Vaši neskončno krasni domovini, je počaščenje, ki ste mi ga izkazali, malo zasluženo; prositi Vas moram torej, da vzamete v dopolnitev mojo ljubezen, moje prijateljstvo in zagotovilo, da me bo vedno napolnjevala s ponosno zavestjo pripadnost k Vam in da bom hranil to drago vez v časti in verno kot biser v svojem srcu do svojega poslednjega vzdiha. Naj se krepi in vzcvita Vaša lepa Ljubljana, naj pa tudi dočaka bratski slovenski narod po dobah težkega trpljenja srečno in zagotovljeno bodočnost, tako, po kateri hrepeni in ki mu po pravici gre. Izvolite sprejeti zagotovilo mojega globokega spoštovanja in srčne?! prijateljstva. Vam vedno vdani Olokar baron Na Dunaju, 12, mal. travna 1918. (Živahno odobravanie.l Instalacija trnovskega župnika. Župan je poročal, da se je 7. t. m. udeležil lepega praznika: inštalacije trnovskega župnika rinžgarja. Njegova dolžnost kot patrona trnovske fare je bila, da se je lepega cerkvenega slavlja udeležil. Zupan je odločno obsodil glasilo deželnega glavarja in kanonika dr. Lampeta, ker sta ga, ker »e je slavlja udeležil, v svojem glasilu za to napadla. Župan poroča: Mestnemu magistratu so došli sledeči darovi: Za aprovizacijo ubožnih slojev: 1. Avgust Jenko, pekovski mojster, 1000 Kj 2. neimenovan, mesečno po 500 K, za marc in april 1000 K; 3. neimenovan, mesečno po 100 K, za marc in april 200 K; 4, Josip Zidar, mesečno četrtino vojaško-nastani-tvene pristojbine za februar in marc 36 K 87 vin, — Za mestne reveže: 1. Podčastniki domačega gorskega strelskega polka štev 2, 330 K; 2. Marija Kramaršič, pod-polkovnikova soproga v imenu Jagodiče-vih dedičev 300 K; 3. Julij Elbert, posest, in trgovec, povodom ozdravljenja 200 K; 4. Josip Olup, trgovec, za pirube 200 K; 5. Anny Schneider, trgovčeva soproga, vojaško-nastanitveno pristojbino 64 K; 6. Ing. Leo Karel Riickle, povodom podeljene koncesije, 50 K; 7. neimenovan v spomin M. de Ancona, 40 K; 8. Jernej Kopač, svečar, 20 K; 9. neimenovan štabni častnik za mesec februar in marc vojaške* nastanitveno pristojbino 17 K 40 v; 10. Franc Mole, pekovski mojster, 10 K. — Za oslepele vojake: 1. Angela Agnola, vojaško nastanitveno pristojbino, 74 K 90 v; 2. Franc Počkaj, lastnik kino Ideal, 60 K; 3. Karol Počivavnik 10 K. — Za vdove in sirote padlih Ljubljančanov: 1. Josip Zidar, mesečno četrtino vojaško nastanitvene pristojbine za februar in marc 36 K 87 v. Ostali dve četrtini v istem znesku pa za Rdeči križ in za vojno oskrbovalni urad, — Darovalcem se izreče zahvala. • Odgovori na interpelacije. Župan je z ozirom na razne interpelacije povedal: Zveze električne železnice se bodo razmerno zboljšale, kadar bodo zamenjali vse tračnice, ker se zdaj ne sme prehitro voziti. Majnika se zopet otvorita dva poštna urada. Martinova cesta je že boljše razsvetljena. Škofje ulice še zdaj ne morejo razširiti. Aprovizacijske demonstracije. Dr. Tavčar je izvajal: Včeraj in danes je velika množica energično demonstrirala, ker ni živil. Revam, ki so demonstrirale, ni zameriti. Pričakovati se je moralo, da pride do odpora, kadar zmanjka živil. Dejstvo je, da ne moreš živeti s tem, kar dobiš na krušno nakaznico, čez 14 dni bodo zaloge popolnoma prazne, le kruh bo še. Neobhodno potrebno je, da se za priboljške h krušni karti pritegnejo tisti činitelji, ki morejo kaj pomagati. Odločno sem zahteval od vlade, naj preskrbi 1 vagon marmelade, 1 vagon kaše, 1 vagon fižola, Nečuveno je, da ne letos ne lani nismo dobili niti enega vagpna fižola. . „ ____Neumestno je, dasi umljivo, da se proti županu obrača nevolja. Ženske so pravile, da jih je poslala vlada k županu, češ, da dobi župan vse potrebno. Niti na krušno karto ne dobim, kar mi gre. Ženskam sem dal razdeliti zadnje ostanke testenin, Zapovedal sem, naj se vhodi na magistrat zapro. *. , ... Žalibog, podati se moram po zdravnikovem naročilu na 14dnevni dopust, ampak nihče naj ne misli, da sem se demonstracij zbal. Vse gre na župana, na svojo »Vojno zvezo« se pa nihče ne obrne. Personalno pravne zadeve. Poročal je dr, Novak. Prizivi proti predpisu kanalskih pristojbin so se tako rešili, da so odklonili tiste, ki imajo hiše zvezane s kanali. Enemu prizivu so ugodili, ker hiša ni zvezana s kanalom, a zato mora lastnik hišo zvezati s kanalom. Dva zavoda sta se oprostila od plačevanja kanalske pristojbine. Na predlog obč. svetovalca Ložarja se bo v zadevi ustanove rajne Sirnigove sklepalo v bodoči seji, — V mestni hranilnici se ustanovi ekstra sta-tum mesto kontrolorja. Finančne zadeve. Poroča notar Hudovernik, Vojaške nastanitve se tako predpišejo, kakor leta 1917. — Mestne vožnje za odgoncc, reševalno postajo in gasilno in reševalno društvo je oddal za 1, 1918. župan g. Josipu Turku. — O nadaljnih točkah je poročal podžupan dr. Triller, Zakupniku mestnega kopališča se podaljša zakupna doba za nadaljnih 5 let in se ugotovijo pogoji za napravo 18 novih garderobnih kabin. — Zvišajo se pavšali za nabavo obleke in obuvala mestnim slugam od 800 do 1200, drugim uslužbencem od 250—500 kron. Tržni nadzorniki dobe obleko. Potrebščina se zviša za 25,000 kron. Regularni načrt za stavbni oddelek ,,,oročal je dr. Novak) med Dunajsko cesto in Cesto na Rudol- fovo železnico (za podaljšanje Pražakove ] ceste čez Tflnniesov vrt) se spremeni. Ureditev savske struge med Tacnom in ČrnučamL Soglasno se sklene resolucija na vlado (poročal je inženir Ružička), naj se napravijo v regulirani savski strugi pragi, ker sicer lahko nastane nevarnost, da bo Ljubljana brez vode. Interpelacije. Na željo obč. svetovalca Ssrjaka je izjavil Zupan, da bo skrbel, da se odpro »Marijjine toplice«, kar iele vsi šentjakobski župljani — Na Kregarjevo interpelacijo, naj sc vojaške nastanitve razdele na več let, je rekel župan, da je ta davek itak razdeljen na več let. Dr. Tavčar nato zakljufci javno sejo. V tajni seji občinskega sveta se je dovolilo izvrševanje gostilničarske obrti gosp. Jerneju Ložarju na Sv, Petra nasipu in prenos koncesij K. Košaku, Valentinu Sitarju in Mariji Zupan (s Šentjakobskega trga v Konjušno ulico.) — Tajno sejo je vodil podžupan dr, Triller, Bilka oa zahoda. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 23. aprila. Uradno: Na bojiščih so se omejevali uboji na boje s topovi, ki so se od časa do časa pomnožili, in na krajne nastope pehote. Angleška pehota je posebno med Lensom in Albertom zelo nastopala. Povsod smo odbili poizvedovalne oddelke, ki so na mnogih točkah izskočili na napade proti našim črtam. Sovražnik je brez uspeha poskušal, da zopet vzame tisto ozemlje, ki ga je izgubil 21. aprila v gozdu Aveluy in pride na obeh straneh ceste Bouzincourt-Aveluy do železnice severno od Alberta. Na ostali bojni črti nič važnega. V zadnjih dneh smo sestrelili 30 sovražnih letal. Poročnik Buckler je priboril svojo 32, poročnik Menckhoff pa svojo 25 zr-čro zmago. Ludendorff. Wol!lovo poročilo. Berlin, 23. aprila. Wolff: Ritmojster baron pl. Richthofen se 21. t. m. ni vrnil z nekega poleta ob Sommi, Njegovi spremljevalci in drugi poročevalci poročajo, da je Richthofen zasledoval neko sovražno letalo zelo nizko, a ga je najbrže napaka motorja prisilila, da se je spustil za sovražnimi črtami na zemljo. Upali smo, da je Richthofen ujet, a neko Reuterjevo poročilo poroča, da so pokopali Richthoffna z vojaškimi častmi na nekem pokopališču 22. aprila. Berlin, 23. aprila zvečer. Uradno: Z bojišč nič novega. Angleško poročilo. London, 22, aprila popoldne. Sovražnik je zgodaj zjutraj napadel naše postojanke blizu Mesnila, severno od Alberta. Po ostrem boju, v katerem se mu je posrečilo, da je vzel našo prednjo postojanko, smo 'odbili napad. Naše postojanke smo ponoči nekoliko izboljšali v odsekih Vi-llers-Bretonneux-Albert in Robecq. Na mejnih točkah južno in severno od Lensa smo izvedli z uspehom več poizvedb, s katerih smo se vrnili z ujetniki in strojnimi puškami, V mnogih odsekih angleške bojne črte so na obeh straneh zelo streljali s topovi. Sovražnik je meril s topovi posebno na naše postojanke na obeh straneh Somme in Ancre, v odseku Lens blizu Fe-stuberta in na gozd pri Nieppi. London, 22. aprila. Uradno. Danes zjutraj smo odbili sovražne napade južno od Somme, pri Hamelu in južno od prekopa La Bassee nasproti Cabrinu, Sovražniku se je posrečilo, da je severnozahodno od Festuberta v varstvu besnega obstreljevanja vzel prednjo postojanko, ki je že v zadnjih bojih večkrat menjala lastnika. V odseku Robecqu smo nekoliko napredovali in ujeli 68 mož. Strašen rekord. Genf, 22. aprila. Zadnji a Iki seznam o izgubah v zadnjih 14 dneh navaja 313.861 imen. Boli z M\W. AVSTRIJSKO URADNO POROciLO. Dunaj, 23, aprila. Uradno: Nobenih dogodkov, Načelnik generalnega štaba. Francozi in Angleži pri Asiagu, Berlin, 23. aprila. S švicarske meje se poroča: Na Asiaški visoki planoti so zopet nastopili francoski in angleški oddelki. Tudi v zahodnem odseku italijanske bojne črte v gorah so nastopili Angleži. FodniorsKo vojsko. Dunaj, 23 apr. (K. u.) Meseca marca smo uničili skupno 689.000 ton sovražnega ladjinega prostora. Odkar traja vojska smo sovražnikom uničili okroglo 16,469.000 ton ladjinega prostora. Boli v Palestini ln na Kavkazu. Carigrad, 22. aprila. Uradno; Palestina: Od obali do Jordana so se le malo borili. Naš topovski ogenj je pregnal angleške oklopne avtomobile, ki so napadli na vzhodnem bregu Jordana. Naie posadke so premagale upornike, ki so napadli Aman in Hedšasko železnico; upornike so naše ojačbe prisilile, da so zbežali in jim zadale velike izgube.* Kavkaz: Med vednimi boji se bližajo naše čete mestu Kars. Osurgely, 30 km »evernovzhodno od Batuma, smo vzeli. Z Balkana. NEMŠKO URADNO POROČILO. 3erlin, 23. aprila- Uradno: Topovski in boji z minami so se razvili med Ohridskim in Prespanskim jezerom. Nemški oddelki so vpadli zahodno od Makova v francoske postojanke. Bolgarske čete so odbile južno od Dojranskega jezera delne angleške napade; ujeli smo nekaj Francozov in Angležev. PolltNne novice. + Shod S. L. S. v Komendi. V Ko« mendi se vrši v nedeljo dne 28, t, m. ob 3. uri popoldne v društvenem domu shod S. L. S., ki ga sklicuje Kmetska zveza za kamniški politični okraj. Govorita gg. dr. Lovro Pogačnik, drž. poslanec, in dr. Fran Jež. Ob tej priliki se ustanovi krajevni odbor S. L. S. Somišljeniki, vsi do zadnjega na shod! -j- Velik manifestacijski shod za jugoslovansko deklaracijo se vrši v Trbovljah na binkoštno nedeljo, 19. majnika. Govorila bodeta načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec in poslanec dr. Ravnihar. — Prvotno je bil shod nameravan za nedeljo, 28, t. m., pa se je z ozirom na lokaln erazmerc preloži! na zgoraj navedeni dan. -f Pametna beseda. »Učiteljski Tovariš« piše: »Neizogibno je, da posega učitelj v politiko. Toda ne v ono politiko sovraštva in paljenja zlih nagonov, ki smo jo gledali v nedavni preteklosti ter se od nje odvračali, temveč v politiško delo, ki stremi za gospodarskim in nravnim dvigom ljudstva, ki ima samo resnico na ščitu in ki je v neizprosnem boju s korupcijo v javnem in zasebnem življenju. Tako stremljenje je vredno znoja, še več, je dolžnost vsakogar, ki je prepričan, da je dober, da je nujno potreben nravni moment v vsem delu družbe.« Naj bi ta beseda v velikem času ne ostala samo na papirju. -f Ministrski svet se je vrši! 23. t. m, pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. viteza pl. Seidlerja. -f- Pismo cesarice Zite papežu. »Journal des Debats« trdi, da je kmalu po pismu cesarja Karla princu Sikstu Farmskemu tudi cesarica Žita pisala pismo papežu, v katerem ga prosi, naj uveljavi svo vpliv za mir. + Nemški cesar Czerninu. Nemški cesar je brzojavil grofu Czerninu: Vaša ekscelenca je v času, ko Vam je bilo zaupano vodstvo ministrstva c. in kr. hiše in zunanjih reči, delala na to, da ste v soglasju izročil, ki jih je ustvarila že kmalu štiri desetletja obstoječa zveza Nemčije z Avstro-Ogrsko, ustvarili in trajno gojili prijateljsko razmerje z mojimi političnimi svetovalci. V tem času so se pričele izde-lavati velike naloge, ki so se z zaupljivim skupnim delom rešile. Odkritosrčno čutim potrebo, da se Vaši ekscelenci za to najtoplejše zahvalim. Moj veleposlanik grof Wedel, bo izročil Vaši ekscelenci insignije železnega križa I. vrste, veseli me, ker Vam jih morem ob tej priliki podeliti. -f Delavna dolžnost. Dunaj, 18. apr-V današnji seji brambnega odseka je mi-, nister deželne brambe pl. Czapp v tajni seji poročal o vojaškem položaju, ki zahteva, da se obdrži višja starostna mera črnovojnikov. Poročal je tudi o ukrepih, ki so jih storili, da se naši vojni ujetniki iz Rusije in iz Ukrajine kmalu vrnejo. — Predsednik je naznanil, da se je odkazala vladna predloga o splošni vojni delavni dolžnosti odseku, — Poslanec Seitz je vladno predlogo ostro kritikoval- Kdor misli, da je mogoče uvesti žensko službeno dolžnost, je otročje naiven. Brambni odsek mora sam izdelati postavo, kakršno je mogoče izpeljati. Predlagal je, naj se izvoli v ta namen pododsek, ki naj napravi postavo, s katero se uredi delavno razmerje tistih, ki jih k javnim delom pritegnejo, popolnoma na civilnopravnem temelju. — Poslanec Teufel jc predlagal, naj se pododseku določijo poročevalci in pro-tiporočevalci, — Brambni min, pl, Czapp je zagovarjal tiste, ki so sestavili zakonski načrt o delavni dolžnosti in zagovarjal birokracijo, ki da v težavnih razmerah izpolnjuje zvesto svojo dolžnost. — Predlog posl. Seitza je odsek sprejel, kakor tudi, kar je predlagal posl. Teufel. — Odsek je nato nadaljeval o odredbi, s katero so po § 14. razširili črnovojniško dolžnost do 50. leta. Češki radikalec Kalina ie zahteval, naj se odredba razveljavi. -f Nemški radikale! za prosto roko. 21, t, m, je imel izvršilni odbor nemške radikalne stranke na Nižjem Avstrijskem sejo, v kateri je sklenil ugovor proti sklepu vodilnega odbora nemškonar, strank dne 12. aprila, »Čas čakanja in potrpljenja, ki je prinesel Nemcem v Avstriji le razočaranja, je minul. Merodajnim krogom treba z vso jasnostjo in ostrostjo povedati, da se Nemci ne dajo več tolažiti z obljubami in lepimi besedami. Ker je politični kurz v Avstriji Nemcem kljub brez-primernim njihovim žrtvam sovražen, nimamo razloga, da bi to politiko z voljnost-jo in neumno potrpežljivostjo pospeševali. Hočemo popolnoma prosto roko za naše sklepe. Nemške poslance pa odločno po-zivljemo, da ob zavzemanju stališča vpo-števajo neizmerno ogorčenje v nemških volilnih okrajih in se v svojih sklepih dado voditi edinole ozirom na naš narod.« — Vodstvo nemških radikalcev na Češkem je sprejelo podoben sklep, 4- Poljedelske zbornice je hotela avstrijska vlada ustanoviti naredbenim potom. Na posvetovanju članov deželnih odborov in kulturnih svetov ter kmetijskih korporacij, ki se je 22, t. m. vršilo v poljedelskem ministrstvu, so pa ta načrt eno-dušno odklonili. + Czerninov »krušni mir z Ukrajino. V »N. Fr. Presse« piše glavni tajnik dunajske borze dr. Horovitz: »Da je najhitrejša dobava znatnih množin za mestno prebivalstvo postala že usodno vprašanje, ne moremo tajiti, Če bi pa pričakovali, da bodo sedanjo hudo bedo omilili dovozi iz Ukrajine, bi bila to zopet usodna napaka. Razmere tam še niso take, da bi mogli računati na redne večje dovoze v krajšem času. Predsednik urada za ljudsko prehrano je na zadnjem zborovanju prehranjevalnega sveta pač omenil, da so prvi dovozi že prekoračili mejo in da smemo računati z rednimi dovozi v mescu maju. Vlada je v svojem oklicu žc bolj previdna, pomaknila je čas, ko bodo došli prvi dovozi iz Ukrajine, na konec maja. Mogoče je, da se bo to zgodilo tudi pozneje, in ni neutemeljena skrb, če bo to, kar se bo dobilo tam, prišlo samo nam v dobro. Po pogodbi bi moralo biti tako. Po mojem mnenju je, žal, izključeno, da bi mogle bedo mestnega prebivalstva za čas do nove žetve odpraviti ali vsaj znatno omiliti odvišne zaloge domačega poljedelstva in do takrat došli dovozi iz Ukrajine. Na vsak način bi moralo pomagati ogrsko poljedelstvo, čigar odvišne zaloge bi v zvezi z zalogami, ki bi jih doma spravili skupaj, gotovo zadostovale, da se nam odpomore v sedanjih stiskah.« + Proti cenzuri. Posl. dr. pl. Lodg-mann je brzojavno pri notranjem ministru protestiral, ker je cenzura konfiscirala članke »Prager Tagblatta«. V protestu pravi, da taki ukrepi tiskovno svobodo naravnost smešijo, 4- Sestava nove ogrske vlade. Iz Budimpešte poročajo, da pojde minister Szte-renyi v četrtek zvečer na Dunaj, kjer bo naslednji dan predložil vladarju imenik novega kabineta. Nova vlada naj bi bila sestavljena tako-le: Predsedstvo in trgovina: Szterenyi; notranje stvari: Zichy; poljedelstvo: dosedanji državni tajnik v poljedelskem ministrstvu Bartocky; justi-ca: sedanji državni tajnik Sebes; finance: dr. Gustav Gratz; prehrana: princ Ludvik Windischgraetz; honvedni minister: baron Szurmayj javna blaginja: dr, Pavel Tele-ky; minister za Hrvatsko in Slavonijo: baron Unckelhauser; nauk in bogočastjej Aleksander Benedek, sedanji drugi predsednik upravnega sodišča. -f Novi davki na Nemškem. Nemški državni zbor je začel 23. t. m. razpravo o novih davčnih predlogih. V parlamentarnih krogih zagotavljajo, da b,odo davčne zakonske načrte vsekakor sprejeli, da se pa utegnejo nekateri ljudstvu neljubi davki izpremeniti in namesto njih predložiti obsežen državni davek na dedščine. Temu 6e bodo pa do skrajnosti upirale stranke desnice. -j- Centrum in ustavna stranka gosposke zbornice za zvezo z Nemčijo. 23. t. m. sta zborovali na Dunaju središčna in ustavna stranka gosposke zbornice ob navzočnosti 31 oziroma 47 članov. Sklenili so pozvati predsednika kneza Windischgrae-tza, naj za prihodnji petek ali soboto skliče plenarno sejo gosposke zbornice, v kateri naj se sklene izjava za zvezo z nemško državo. Če predsednik tej zahtevi ne bo ugodil, bosta navedeni skupini v skupni seji sami sklenili tako izjavo. + Čudna vsenemška molitev. Na neki slovensko-nemški šoli v Dravski .dolini morajo učenci vsak dan moliti sledečo nemško molitev: »O allmSchtiger Gott, der du das ganze Weltall hochst weise re-gierst, erbarme dich in deiner Huld und Gnade unserer und der deutschen Trup-pen und verleihe ihnen einen herrlichen Sieg zur Rettung der Kultur und zum Schutze gegen das Barbarer.tum!« Slovenski: »Vsemogočni Bog, ki najmodreje vladaš ves svet, usmili se v svoji dobrot-iivosti in. milosti naSih in nemških čet in jim podeli sijajno zmago za rešitev kulture in za varstvo proti barbarstvu! — . , t- - • -v - "V —. . v I : < -i V . 1 It S ' . * \ . .r- - ^rN . r ' \ f 1 ? -j- Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinska vlada je predlagala ruski vladi, naj se pogajajo o miru v Kur-sku, kamor pridejo ukrajinski delegati dne 21. aprila. -f Mutasti parlament, »Vorvvarts« poroča: Državni zbor se bo najbrže pečal z dogodki, ki so se zgodili v alzaškem deželnem zboru, v katerem ni nihče govoril, ko so govorili predsednik, državni podtajnik Kohler, in tudi ne, ko so predložili proračun. Alzaški namestnik je namreč že prej, ko je bil sklican deželni zbor, izjavil, da se o bodočih vprašanjih ne sme govoriti. Zato so poslanci volili v znamenju protesta in molčali, da protestirajo, ker itak niso smeli govoriti, kar bi bili radi in kar bi bili morali povedati. -j- Paroplovba med Rusijo in Bolgarijo je popolnoma upostavljena. Te dni je dospel iz Odese v Varno parnik »Bolgarija«, parnik »Varna« pričakujejo va»k dan. -f Španski mirovni kongres. »Peti t Parisien« poroča iz Santanderja: Sdemi mednarodni mirovni kongres bo zboroval v Santanderju, Kralj je dal kongresu na razpolago Magdalensko palačo. + Volitve na Norveškem. Volitve v Folkething so tako-le izpadle: 71 pristašev sedanjega ministrsstva, 32 radikalcev in 39 socialnih demokratov irt 68 nasprotnikov ministrstva, med njimi 23 konservativcev in 45 levičarjev. Kako so volili na Farroerskih otokih, se še ne ve. -f Proti spremembi nemške mirovne resolucije. Iz Berlina poročajo: Napredna ljudska stranka je imela 22, t. m. frakcij-sko sejo, v kateri se je pokazalo, da je večina frakcije proti spremembi mirovne resolucije, -j- Nov časopis za visoko aristokracijo in finančnike. Na Dunaju je pričel izhajati časopis za visoko aristokracijo, finančnike in veleindustrijce pod naslovom »Politischer aSlon«. List izhaja izključno le za imenovane kroge, med katerimi se nahajajo v prvi vrsti vodilni člani gosposke zbornice in splošnosti ni dostopen. -f Posvetovanje nemško-čeških zaupnikov v Pragi Nemški »Volksrat« za Češko sklicuje v Prago konferenco nemško-čeških zaupnikov, na kateri bodo zavzeli stališče napram vsem aktualnim politično-narodnim vprašanjem. Zaupni sestanek duhovnikov-somišljenikov S. L. S. Po dogovoru s somišljeniki in potem, ko sem obvestil presvetlega knezoškoia, vabim najvljudneje vse sobrate duhovnike, ki so somišljeniki S. L. S., na zaupni sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 29. aprila ob 2. uri popoldne v dvorani Katoliške tiskarne (III. nadstropje). Razgovarjati se nam bo o zelo važnih in perečih vprašanjih. Zato prosim vse sobrate, da se vabilu po možnosti zanesljivo odzovejo. Prelat ANDREJ KALAN. Dnevne novice. — Hinko vitez Baccich f. S Sušaka: Dne 20. t. m. je izdihnil tu po kratki, težki bolezni gospod Hinko Baccich. Pokojnik je bil na slovanskem Primorju mar-kantna osebnost, ki je vsled svoje podjetnosti in dobrote užival splošen ugled. Bil je predsednik »Hrvatske primorske banke «, ravnatelj ter upravni svetnik več denarnih in gospodarskih zavodov v hrvatskem Primorju. Bil je eden najuglednejših meščanov na Sušaku, ki mu je 22 let stal na čelu kot župan ter silno veliko storil za povzdigo tega hrvatskega mesta. Mnogo naprav priča o njegovem požrtvovalnem delu. Med drugimi naj omenimo le krasni boulevard. Frančiškanska romarska cerkev na Trsatu je imela v njem svojega dobrotnika. Svoji hrvatski domovini je bil ves čas vdan in zvest sin, za katero je v teku svojega delapolnega življenja mno|o storil. Rad je zahajal na našo slovensko Gorenjsko, ki jo je prav vzljubil. Posebno sta mu bila pri srcu kraja Žirovnica In Kranjska gora. — Poleg 4 sinov in 3 hčera žalujeta za njim tudi njegova dva zeta: bivši veliki župan v Ogulinu baron Zma-jič ter c. in kr. stotnik v generalnem štabu Viktor pl. Andrejka. — Velecenjenim rodbinam Baecichovi, Zmajidevi ter Andrej-kovi izrekamo na težki Izgubi svoje odkritosrčno sožalje. Pokojniku pa svetila večna luči — Nabavni prispevek za državne uslužbence. »Wiener Zeitung« obavlja naredbo finančnega ministrstva z dne 22, aprila, ki dovoljuje enkratni prispevek državnim uslužbencem, vpokojencem, vdovam in sirotam po drž, uslužbencih kakor tudi osebam, ki uživajo miloščino. Naredba stopi v veljavo 1. maja. — Dr. Krekn v spomin. Maribor, 12. aprila 1918, Danes je imelo tukaj izredni občni zbor »Zgodovinsko društvo«« za Slov. Štajersko, ki je bil prav dobro obiskan. Na njem je imel navdušen obširen govor prof. dr. Anton Medved izključno o leposlovnem in socialnem delovanju dr. Kreka. Posebno je opisal dr. Kreka kot organizatorja različnih narodnih stanov. — Oj, saj bo kmalu boljšel V Krakovu je jela poslovati trgovinska družba »Agru-macija«. Rečena družba nam bo preskrbela cele kopice zlate pšenice iz Ukrajine, no saj so v predsedništvu »Agrumacije« žitni in borzni trgovci, ki jih je iahko spoznati po imenu: Abeles, Lowy, Pick, Ek-stein, Eisner, Klepetar, Popper, Porges, Wien, Reschel, Singer. Veselimo se, zlati časi so že pred vrati! — Rekviriranje bakra. Po deželi hodijo komisije, ki rekvirirajo baker. Dogodili so se tudi slučaji, da so rekvirirali bakrene žgalne priprave, Te žgalne priprave se bodo smele rekvirirati le sporazumno s političnim oblastmi in finančno direkcijo. Da se prihrani nepotrebno delo, se tem potom obveščajo vsi posestniki žgalnih priprav, — Iz D. M. v Polju. Poročajo nam: Zopet nesreča z orožjem. Dne 21. t. m. je snažil orožje vojak, ki je nastanjen v Sla-pah pri Mošniku. Slučajno pride mimo 14 letna Antonija Požar. Puška se sproži in krogla ie šla deklici skozi desno roko v trebuh. Dekle je bilo prepeljano v deželno bolnico v Ljubljano in je ponoči istega dne na poškodbi umrlo. Neprevidnost je kriva mnogo nesreč, — Dne 21, t. m. popoldne ob 3. uri smo imeli neurje z točo, ki pa ni napravila škode, dasi je precej močno padala. Opomin posestnikom, da zavarujejo svoje polje proti škodi po toči. — Tatvine se silno množe. V noči od 20. na 21. t, m, so vlomili tatovi v občinsko aprovizacijsko prodajalno v Vevčah ter ukradli 4 vreče moke. V noči od 21. na 22. t, m. so zopet poskusili isto obrt, a nastavljeni stražnik jih je dvakrat odgnal. Težki znaki časa se vedno bolj kažejo. Bog daj skoraj dragi mir. — M. — Gremij trgovcev opozarja svoje člane na sledeče: Upravno sodišče razsoja, da ni smatrati kot plačo one draginjske doklade, ki niso bile dogovorjene, ampak jih delodajalci prostovoljno izplačujejo in jih lahko ustavijo, kadar se jim zdi" primerno. To je važno za one delodajalce, katerih uslužbenci so podvrženi penzijske-mu zavarovanju za starost. — Proti Karlovem tednu. Meščani mesta Fiirstenfeld so dogovorno z mestnim magistratom sklenili, da se pri njih ne bo vršil Karlov teden, pač pa bodo tiste dni nabirali prispevke le v korist nemških na-rodnoobrambnih društev. — Zanimivo! — Ljudskošolske vesti. Deželni šolski svet je imenoval Marto Reich za definitiv-no učiteljico na ljudski šoli v Šmartnem pod Šmarno goro. — Razglas, C, kr, ravnateljstvo drž. železnic Trst odda potom razpisa buffet na kolodvoru v Grosupljem z dnem 15. julija 1918. Kolekovane ponudbe je vložiti najkasneje do 1, junija 1918 opoldne pri glavni pisarni c, kr. ravnateljstva državnih železnic, ekspozitura Ljujbljana. Natančnejše podatke se lahko izve iz istočasnega razpisa v »Osservatore Triestino« in »Lai-bacher Zeitung«, pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic Trst, ekspozitura Ljubljana, ali pri železniškem kolodvorskem uradu v Grosupljem, — Prošnja. Neki invalid-slepec si silno želi gramofana. Fant vidno hira, a oče mu želje ne more izpolniti, ker je sam siromašen. Zato se obrača do usmiljenih src s prošnjo, da bi se kdo usmilil tega siromaka in mu podaril gramofon, čeprav že obrabljen. Blagohotne ponudbe naj se naslovijo na »Dobrodelno pisarno« v Ljubljani, Poljanska cesta štev, 4, — Protižidovski izgredi v Krakovu. Dne 16. t. m. so se vršili v Krakovu veliki izgredi proti Židom. Najprej so oplenili celo vrsto judovskih prodajalen. Prišlo je do hudih tepežev, katerih so sc udeležili legionarji, dijaki in železničarji. Po vsem mestu so judom pobili okna. Mnogo oseb je ranjenih. Črnovojnik žid Meller iz Strija je bil ubit. — Brzojavke vojnih ujetnikov z Rusijo. V prometu z Rusijo so odslej zopet dopuščene brzojavke vojnih ujetnikov pod splošnimi pogoji, ki veljajo za brzojavni promet vojnih ujetnikov. Pristojbina znaša 1 K za vsako besedo. Dovoljena jezika sla nemščina in francoščina. Brzojavke s plačanim odgovorom so dopustne. — Dražba vojaških konj. Dne 22. t, m, se je vršila v Kranju dražba vojaških konj. Na to dražbo so mesec dni opozarjali inserati po raznih listih. Na dražbo je prišlo okoli 150 kupcev, a vojaška uprava je dala na dražbo samo 15 kljuset in še od teh so se štirje takoj po licitaciji zgru- Krvavi spopadi med Poljaki io Ukrajinci. Dunaj, 23, aprila, »Kurjer Lwowski« poroča iz Niemirowa, gubernija Podolska da so napadli ukrajinski kmetje tamkaj štacijonirane tri eskadrone 5. poljskega ulanskega polka in jih pobili. Ulanski polk je vsled težkega prehranjevanja pričel rekvirirati in je bil pripravljen, ves živež plačati v gotovini. Kmetje so odbili to ponudbo in dne 13, t. m. obkolili poljske oddelke, Kmetje so razpolagali s strojnimi puškami in minometalci. Ulanci so se obupno borili. Ko jim je pošlo strelivo, so se pričeli pogajati s kmeti. Sklenili so, da jih, potem ko bodo razoroženi, odpošljejo kot ujetnike v Vinico. Transport ujetnikov pa so kmetje napadli in pobili. Težko ranjeni ulanci so bili od besnečih kmetov brez usmiljenja pobiti. — Resničnost tega poljskega poročila re ne more dognati, vendar je moralo priti med Poljaki in Ukrajinci do_krvavih spopadov; kajti iz Kijeva poročajo: Ukrajinski vojni minister je prejel od poljske strani brzojavko, da se udeležujejo bojev proti Poljakom organizirani oddelki »prostih kozakov«, ki hujskajo kmete. Iz Kanijewa poročajo, da poskušajo poljske čete, močne armadni zbor, prekoračiti Dnjepr, Minister za poljsko prebivalstvo v Ukrajini zahteva od rade ustanovitev lastne komisije, ki naj preišče spopade med poljskimi četami in ukrajinskimi kmeti. Primorske novice. p Otvoritev prometa na progi Gorica-Telmin. Iz Trsta poročajo: Popravljalna dela na železniški progi iz Gorice v Sv, Lucijo-Tolmin so skoraj končana. Najtežja naloga je bila poprava solkanskega mostu Preko obeh ostalih končnih stebrov so položili začasno železno konstrukcijo, ki omogočuje zvezo med obema tiroma. N? ta način bo mogoče železniški promet zopet upostaviti. V nedeljo 5, maja se vrši otvoritev s prvim turškim brzovlakom v Trst, p Gostilna Marušič, Gorica, Corst Franca Jožefa 26, se je preselila v Via Giardino 1 v Marzinijevo hišo. Milanska aprovizacijs. a Legitimacije za nakup mesa. Vsled rajoniranja prodaje mesa se dogajajo sedaj večkrat sledeči slučaji: Rodbina 7 oseb dobi eno rodbinsko legitimacijo za nakup kruha. Meso pa dobi za 4 osebe pri mestni aprovizaciji, za ostale 3 osebe pa pri mesarju. Če ima ta rodbina le eno rodbinsko legitimacijo, in če ji odreže mesar mesni odrezek, tedaj ne more dobiti mesa pri mestni aprovizaciji, ker se meso no sme oddajati brez mesnih odrezkov na krušni legitimaciji. Da vsled tega stranke, ki dobivajo meso na dveh krajih, ne bodo prikrajšane, naj zahtevajo pri krušni komisiji dve rodbinski legitimaciji. Predložiti pa morajo pri krušni komisiji obe izkaznici za meso, ker dobi sicer vsaka stranka le eno rodbinsko legitimacijo. Na magistratu pa se legitimacije ne morejo deliti ,vsled česar se opozarjajo, da svoje zahteve uveljavijo takoj v petek pri krušnih komisijah. a Gg, hišni gospodarji in izseljenci V zadnjem času se je izselilo iz Ljubljane precejšnje število beguncev, ne da bi se preje odglasili pri krušni komisiji. Gg. hišni gospodarji se vsled tega opozarjajo na §§ 7 in 8 razglasa mestnega magistrata z dne 20, avgusta 1917 štev. 12.281, ki se glasita: Osebe, ki so se iz hiše izselile, mora odglasiti hišni posestnik, njega namestnik ali upravnik. Prestopke teh predpisov bodo kaznovali po § 35 ministrske naredbe z dne 26. maja 1917 drž. zak. štev. 235 politične okrajne oblasti z denarno globo do 200 kron ali z zaporom do treh mesecev, pri obtežilnih okolščinah pa z denarno globo do 5000 kron ali z zaporom do šestih mesecev, v kolikor dejanje ne spada pod strožja kazenska določila. Hišni gospodarji, ki še niso odglasili svojih izseljencev, naj jih takoj odglasc, ker se bodo sicer v dotični hiši vršile policijske poizvedbe. a Meso na rumene izkaznice C štev. 1 do 1300. Sli. ' i z rumenimi izkaznicami C štev. 1 o .300 dobe meso po normalnih cenah v četrtek, dne 25. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: od 1. do pol ?, ure štev, i do 130, od pol 2. do 2. ui lev. 131 do 260, od 2. do pol 3. ure gU 261 do 390, od pol 3. do 3. ure štev. 391 do 520, od 3. do pol 4. ure štev. 521 do 650, od pol 4 do 4. ure štev. 651 do 780, od 4. do pol 5. ure štev. 781 do 910, od pol 5. do 5. ure štev. 911 do 1040, od 5. do pol 6. ure štev. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. ure štev. 1171 do 1300. a Inozemsko meso. Mestna aprociza-cija bo razdeljevala inozemsko meso v četrtek, dne 25. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Kilogram mesa prve vrste stane 13 kron, druge vrste lb kron. novice* mm novice. mači gospod k Nagle smrti je v neki celovški go- ! OPOZARJAM cenjfeno občinstvo, da i« stilni umrl 68 letni kovaški mojster Jos. ' Mrad"p'!i ^V0"^^™«. ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. lj Izdajanje kart o aprovizačnih zadevali se v razglasih opisuje tako nejasno, da ne ve niti posameznik, niti komisija, pri čem da je. (Glej 59. aprila.) V interesu ob-činsU a prosimo prizadeti, naj nnm magistrat izdaja točna in jasna določila, ndo dobi karte, kajti v trdilnem in mkalnem stavku pristavljati i s t o t a k o , ne zadostuje. ., lj Drzrrs tatvina. V soboto popoldne je bilo v hiš', št. 2 v Vojaški ulici pri belem dnevu ra zagoneten način ukradenega 20 metrov belega blaga za moške spodnje hlače, 5 metrov zelenegi in 4 metre modreca kvadrirarnga blaga za ehue, 6 rae-tro- črnega pikčastega blc.ga tudi za btu-z", 5 metrov polsvilnate lila podlage, 2 m pol metra svilnatega zefirja, srebrna tula radij budilka in ena budilka v usnjatem etuiju ter z'ala zapestnica v podobi verižice Skupna škoda znaša čez 2500 K. Tat je ime! na razpolago še precej drugih dragocenih predmetov, a je vse pustil na svojem mestu in sc zadovoljil samo z zgoraj navedenimi. Nepovabljenec teh predmetov gotovo ne bo rabil sam, marveč jih bo skušal k:e spečati bodisi za denar ali za kaj drugega. Pošteno občinstvo se prosi, da bi prodajalca takoj ovadilo varnostni opasti. Kdor je pa v položaju o tatvini sploh navesti kake podatke, na podlagi katerih bi se moglo priti storilcu m navedenemu blagu ra sled, sc prosi, cla jih proti dobri nagradi nazmini v Vojaški uket štev. 2. lj Zahvala. Vsem blagim aarovalkam in darovalcem piruhov ter dsrovalkr.ia sadja za naše invalide v Marijanišču. na obrtni šoli in za naše uboge slepce v Gradcu izreka najprisrčnejšo zahvalo v imenu ženskega odbora predsednika Franja dr. Tavčarjeva, tajnica Meta Polhkova. k Duhovniške vesti. V pokol stopi č. v zadevi samoobrambe Slovencev zop« r r, črnske napade, je tudi celovškim vodile!;--:." zmešala možgane«. Slavna »Kammerstadt« Ptuj je povabila celovški mestni zar/ ., roj ta prevzame mesto voditelja v gonji zoper dr. Korošca. Celovški župan pl. Wetzlar je ta-P;oj vprašal še Celjane in Mariborčane, ter nato hitro v imenu vseh brzojavil notranjemu ministru grofu Toggenburgu, da je prošnja dr. Korošca »cine bodenloce Frechheit und Painch:;lverdachtigung der BchBrden«, hujskanje prebivalstva in to-f-cj »zločin«, itd., itd. Koncem koncev za-atevajo velevodni župani slavnega četve-^omestia, da minister vporabi »die scharf-tten Massnahmen«, to je. po njihovem: da litro postavi toli priljubljene jim — v i -j 1 i c c. Šmon iz Celja. Dne 16. t. m. so ga našli mrtvega v postelji. Zadela ga je srčna kap. k Zn višjo trgovsko šolo se je oglasil celovški mestni odbor v zadnji seji. Zahtevajo zlasti z narodnega stališča, da bodo mogli tudi tu ponemčveti. prlspevolie za sklatt S, L, S. lj Našlo se jc nekaj denarja. Kje ga izgubitelj dobi, se izve v mestni posredovalnici za delo in stanovanja. Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nezmožni za delo in čutijo, da jim snovi v želodcu in črevih znatno vro, poskrbi naravna »Franz Josef« grenčica zanesljivo, milo in naglo za odprtje telesa in urejeno prebavo, prosto kroženje krvi in zvišano usposobljenost za delo in misli. Čutimo bolečine le potom živcev, nositcljev vseh občutkov. Čim slabeji so živci, tem občut-nejša je bolečina. Ljudje s krepkimi živci bolečin češče niti ne čutijo ali pa lc v prav neznatni meri. Z vribavanjem Fcllerjcvcga bol lajšajočega rastlinskega esenčnega fluida z zn. »Elsa-fluid« se živci okrepe in postanejo manj občutni proti bolečinam. Istodobno se pa z »Elsa - fluidom« odstrani tudi bolečina sama. 12 stcklcnic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje {ranico za' samo 14 kron 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 134 (Hrvatsko). Nad sto-tiseč zalivalnic. (cs) Zamenjam ^ .aupstt $ za ti*^ 7 metrov perUnega blaga. Ponudbe na upravo li^a_pod_»krompir«. Delile 15 lc! s 7. ras?, ljudske šote želi vstopit* kot mr,«, ussnka v kako večjo trgovino z manufakturo ali spe^c-rijo z vso oskrbo. — Naslov pove uprava * Slovenca« ped Stev. 1372, ako znamka. Cfcouiče* liter K 5'— priporoča SEVER & URBANIČ, Ljubljana. K? i ■ r- $ Občinski zastop občine Šmartno | pri Litiji naznanja, da je bivši grafe ščinski oskrbnik, gospod i Vesceil Folari s večletni občinski odbornik dne 22. aprila ob pol 10. uri zve-i čer, previden s sv. zakramenti zali spal v Gospodu. i " Pogreb bo v sredo, dne 24. aprila jI ob 6. uri zvečer na pokopališče v $ Šmartno. S žkr.artno pri Litiji; 23. aprila 1918. Leopold Mestnik, ž-upan. rosim torej, kdor jc str.oj naročil ali se za ietoga zanimal, da sc oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tov-.miJka zaloga Šivalnih strojev. 209 .....: : v Iliarlle We£s izrekamo tem potom našo zahvalo za vs.c dokaze iskrenega sočutja. Posebej se zahvaljujemo preč. du-p hovščini, preblag. gosp. pošt. nad-% oskrbniku Kurentu in gospej sopro- fjjj 'i gi, stanovskim tovarišem in vsem, ki |f so drago pokojnico spremili k v nemu počitku. Rožna dolina, 23. aprila 1918. Franc Wefo, c, kr. poštni sluga, ,'CČ- 1 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljuhljeni oče, soprog t| Pl^I5"^ IfiiPF posestnik in gostilničar v torek ob 7. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti v 46. letu v Gospodu fj 1 zaspal. ' _ I Pogreb se vrši v četrtek ob 8. uri ^ || zjutraj. [iJ Preljubega pokojnika priporoča v ^ P molitev S žalujoča žena z otroci. H I Trata (Tržišče), 23. aprila 1918. 1__ .em^m Kupujem zmedene ženske lase ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA, Pod Trančo štev 1. 945 "OZOR! Zaradi vpoklicanja v vojaško službovanj« je lokal odprt vsak dan samo »d 9. do pol 1. u.-i ir. v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne, i: ms? H Sffif H5 suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in .volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje 1228 E. KOTZBEK V KRANJU. Oddelek se sjr.fjme piotl dobri plači. Dobava živil se preskrbi. — Ponudbe na tvrdko G. TČNN1ES, stavbno podjetje, LJUBLJANA. fcevSjarshS pom^Cnik se takoj sprejme na irajno delo. Za hrano je pre« skrbljeno, JOSIP PREŠEREN, SP. SIŠKA-LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 82. ifi3 &is) ml KM JE K u lic 1302 irar. v zalogi IVAN OGRIN, LAVERCA PRI LJUBLJ.V LANENE BRISAČE in NAMIZNE PRTE ponuja TVRDKA PKOKOP SiKORKOVSKY IN SIN, 1312 HUMPOI.EC, Češko. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem. komad K (r—; trgovci dobijo popust; ima v zalogi F. K. KAISER, LJUBLJANA, 1331 Šelenburgova ulica št. 6. z ve51e!.r.o prakso, r.mo£r,a obeh jezikov, se takoj KFREJA1E. Ponudbe z natančnimi podatki in sliko na »poštni predal 73« v Ljubljani. 1323 Ki » r.e sprejme v večjo trgovino na deželi. Rcflektira se le na močnejše dekle iz poštene hiše, z lepo pisavo in zanesljivo v računstvu. — Ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo pod »na Dolenj- — 1299«. trgovino čevljev se takoj IF3S-"" SPREJME. — Rcflektira sc le na dobro moč, ki je v tej stroki izvežbana ter slovenskega in nemškega jezika zmožna. — Pismene ponudbe s sliko na tvrdko PETER KOZINA & CO. V LJUBLJANI. SPRE JME SE čevljarski pomočnik LJUBLJANA MARTINOVA CESTA 8. KUPITI žeiim ffljspsssl® espras?® dobro ohranjeno hmt..".£sc,jmv!isisaBt (štelaže in pult). Naznanilo velikosti in cene naj se pošlje na naslov: JOSIP FRENETIČ, 1356 LANDOL, p. POSTOJNA. srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in na maže perilo, 1 lonček 7a eno osebo 4 k. Po pošli 5 K poštnine prosio. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 i! I «3»»A.aa ISS&ffiSi SE SPREJME v 'rgovšno, od 14—15 let stara, zmožr.a slovenskega in nemškega jezika ter iz poštene hiše. Prednost imajo one z dežele. JOŽEF ELSNER, LITIJA. I N ■ ' m m Bffl Gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji žaluje ob preranem grobu svojega častnega člana, gospoda oskrbnika v p. knez Windischgraetzovih veleposestev Vencelj Polan ki je dne 22. t, m. umrl. Društvu je bil zvest član in doigo vrsto let delaven odbornik. SneriT • - : Litiji, dne 22. • in vse glasbene instrumente prodaja in izposoja ®Mom Spe*n8fe, Ljubljana, Kongresni trg štev, 15. nove in stare ^ vsako množino tvrdka JSLAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov Kupi sc nekaj dobro ohranjenega in sicer: 2 kompletni postelji, 2 nočni omarici, t divan, 2 visoki in 1 nizko omaro za obleko, 1 umivalnik, 1 sobno in 1 kuhinjsko mizo, nekaj stolov ter 1 kuhinjsko omaro. Ponudbe z navedbo lesa in cene naj se po--šljcjo na upravo lista pod »Pohištvo 1371«. Krolaifta zatiraga w MaMiJasil naznania slavnemu občinstvu, da se je dne 7. apri« la 1918 na občnem zboru sklenilo s sporazumom članov in članic, iztirjati zapadle račune potom Zadruge. Ker je pri sedanjih razmerah ves kredit ustavljen, se naprošajo ccnjeni naročniki, da račune takoj plačajo. Obenem se sklene tudi, nabaviti deščice, vidne za vse omenjene obrate, z napisom: »Prosi se račun tako; plačati!« NAČEL SI VO. 1918 irazitaca n. a, deželne življenjsko in rentne, nezgodne in Jamstvene zavavo v Ljubljani, Mariž© Teresij® cesta 12/11 spNsma zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim liziko, lllig otroških dot, rentna m ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost, fiizks: Prospekti zastonj ln poštnine prosto. Sposobni zastopniki se spreji pogoji. sxr ■■razšle. I najugodnejšimi