P« poiti prejeman: za nclo leto naprej 26 K — h pol leta „ 18, četrt „ , 6 , 50 , «esee , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta fletrt , •esec 10 „ — 1,70, Za pošiljanje na dora 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 249. Naročnino in inserate »prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v torek 30. oktobra 1900. Gabilo na riairočbo. S I. novembrom se pričenja nova na ročba, ni katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »slovenec" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu : Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron Pol leta 10 ., Vse leto 26 kron Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Volilno gibanje. Shod v Toplicah. Toplice, 28. okt. Danes smo imeli pri nas javni ljudski shod, ki ga je priredilo katol. politično društvo za novomeški okraj. Udeležba je bila navzlic slabemu vremenu jako velika. Udeležili so se ga tudi mnogi možje iz sosednjih župnij Soteske, Prečine, Vavte vasi, Šmihela. — Na shodu se je najprej pripela domačemu, zelo ljubljenemu in občespoštovanemu g. župniku Babniku svetinja za 40Ietno zvesto in po žrtovalno delovanje. Množica je iznenadena z veseljem vzela to na znanje. Potem smo prišli na dnevni red. Gosp. dr. Šusteršič je v duhovitih in markantnih potezah na kratko narisal sedanji politični položaj na Kranjskem. Pokazal je, kako hoče liberalna stranka tudi kmetsko ljudstvo pridobiti za se, za svoje brezverske in prctido-movinske namene. Ista se laska kmetom lo tedaj, ko jih potrebuje pri volitvah, a sicer ji ni mar blagor kmetskega ljudstva. Drugi govornik, bivši drž. posl. Viljem Pfeifer poročal je volilcem o svojem delovanju v drž. zboru. Pokazal je, kako mu jo vedno bila njegova glavna skrb koristiti svojemu narodu v vseh ozirih. Zlasti lepo je pokazal, kako veliko je storil za one kraje, kjer so vsled peronospere in trtne uši uničeni vinogradi, da bi vinogradniki mogli na novo zasaditi svoje upostošene vinograde. Nazadnje je predlagal, da bi se na vlado stavila prošnja za povišanje carine pri uvozu laškega vina. Ljudstvo je temu soglasno pri-trdilo. — Nato je spregovoril g. dr. Ivan Šusteršič še nekaj besedij, in je rekel, da sprejme kandidaturo v V. kuriji, kakor je že prej g predsednik omenil; sprejme o pa zato, ker prejšnji poslanec V. kurije mnogozaslužni dr. Jan. Krek nikakor ni mogel iz važnih vzrokov sprejeti kandidature Ljudstvo je to izjavo z »živio dr. Šusteršič« z velikim navdušenjem sprejelo. Tudi kandidaturi g. Viljema P f e i f e r j a v kmetskih občinah so zborovalci enoglasno pritrdili. Nato je še vikar novomeški gosp. Fr. Watzl ljudem pojasnil, kako se bode sedaj 'Irugače ko prej volilo in kako važen je vsak glas. Z »slava«-klici na papeža in cesarja je potem g. predsednik zaključil zborovanje. Zborovalci so se nato vsi navdušeni za imenovane kandidate razšli. »Zaveden delavec" v »Narodovem uredništvu se jo včeraj zopet oglasil v »Narodu«. Ta možic, ki hoče govoriti v imenu ljubljanskega delavstva, vpraša včeraj : »Ali naj gremo v boj za klerikalnega protisocialnega kandidata, ali narodnonaprednega ali soci-alnodemokraškega ?« Na to odgovori »Naro-d v« delavec urednik, da za našega kandi data nikakor ne, ker: »Prvi kandidat zastopa nazadnjaško strujo, torej je tudi nasprotnik vsako pre osnove v človeški družbi.« Ta trditev je navadna časnikarska impertinent-nost! Katoliško narodna stranka je mej Slovenci nositeljiea gospodarskega dela, v naših vrstah stoje možje, ki so pričeli prvo s 1 o-vensko delavsko gibanje, v naše »Slovensko delavsko stavbinsko društvo« se je napredna svobodna gospoda v zadnji občinski seji zaletela na način, ki ni časten za svobodomiselni občinski zastop, v naših vrstah je mož, ki je mej Slovenci prvi po vzdignil glas za splošno direktno, tajno volilno pravico, naša politična društva so, ki so za to ljudsko pravico povzdigovala odločno svoj glas, dočim so še pred par tedninaprednjaki proti tem zahtevam odkatoliško n a r o d n e s t r a n i p i s a 1 i, da je zahteva po splošni, direktni in tajni volilni pravici revolucijonarna politika, naš kandidat je mož, ki je napram poslancu narodno napredne stranke baš zadnji časznajvečjoodločnostjo ob zabavljanju »Slov. Naroda« klical, naj se da ljudstvu pravico, da bo v parlamentu zastopano ljudstvo, ki bo napravilo red v državni zbornici. Dr. Ivan Šusteršič, naš kandidat, je branil proletarce proti »liberalnemu« naziranju, ki je priletelo iz »naprednega tabora« in ki se je glasilo, da pri volilni pravici ni staviti na isto stopinjo svetovno uglednega vseučiliškega profesorja in pouličnega pometa č a. Tako je, »Narodov« »delavec« 1 In napredna gospoda hoče sedaj,, naj bi delavci šli v boj za njenega kandidata, za kandidata stranko, ki kljub opetovanim pozivom »Slov. katol. delavskega društva« ubogim mestnim delavcem ne dovoli neznatnega poviška in ki ima tudi za stražnike presneto malo socialnega smisla! Zakaj se v včerajšnjem »Narodu« molči, kako je v nedeljo na shodu v Postojini branil Luka Jelenec stališče splošne direktne in tajne volilne pravice ? „Zaveden delavec" v „Narodu" pravi, da morajo delavci voliti Luko Jelenca, ker je dražgoški Luka napreden učitelj, in posveti tej dolžnosti delavcev nastopno utemelje vanje: »Gotovo je delavcem koristna napredna šola, ker s pomočjo svobodne in napredne šole se vzgoje ljudje, ki svobodno mislijo, ki zastop?! Zakaj ne ugodite delavski pra vici, napredni gospodje na ljubljanskem magistratu, ako »svobodo umevate take, da s svobodo, katero uži7ate sami, ne krajšate pravic drugjm«?, »Narod« hoče pridobiti ljudstvo s tem, da napiše na svoj umazani papir, da mora vsak voliti Jelenca, kdor je za napredno šolo inzapraktičen gospodarski program, in komur je na tem, da narod vsled občega gospodarskega pritiska ne opeša v boju. Kak pa je ta »praktičen gospodarski program« narodne-napredne stranke? Kdo pa je tisti, ki je izvajal »obči pritisek« proti zadružnemu gibanju mej slovenskim ljudstvom, kdo pa je tisti, ki ni grajal tamo morebitne napake, ampak je zametaval zadružno gibanje sploh? To je glasilo liberalne stranke »Slov. Narod«, ki hoče sedaj me tati v oči peska delavcem, kakor ga je metal nekaterim trgovcem in obrtnikom. Delavci! Pokažite vrata ljudem, katerih stranka vam ni hotela dati niti brezplačne pc sredo valnice za delo. Naš kandidat vpeti skupini je dr. Ivan Šusteršič, mož, ki ima upliv in ki bo kot poslanec V. skupine storil vse, kar mu bo le mogoče v izboljšanje žalostnega gospodarskega položaja slovenskih delavskih slojev. Njegovo dosedanje delo vanje priča, da bo tudi kot poslanec pete skupine mož na svojem mestu. Delavci, ne pustimo si od liberalcev metati peska v oči, ne pustimo se ni pred bojem, ni v boju motiti od nikogar. Navdušeno pojdimo v boj za dr. Ivana Šusteršiča s klicem: »Živio dr. Šusteršič, odločen zago- vorniksplošne, direktne in tajne volilne pravice!« Protiliberalen delavec. Shod »Narodovcev« v Postojini je bil preteklo nedeljo. Priredilo ga je dr. Treovo »Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko «• »Narod« pravi: »Kdor je videl ta shod, je ponesel seboj zavest, da pride notranjski mandat gotovo v naše roke, če stori vsak somišljenik narodno - napredne stranke svojo dolžnost.« Te besede naj bodo katoliško-narodnim možem bodrilo, da po-dvoje svoje delo! Shodu je predsedoval gospod Ar ko. Poročal je dr. Treo. Dr. Fer-jančič je pozdravil zbrane volilce »imenom izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke«. »Narod« omenja nadalje, da so so zborovalcem predstavili kandidatje. ZDorovaicem predstavili kandidatje. Prvi je I ^ OD'ut",,a" t veleposestniki, mesta govoril gospod Ivan Božič kot kandidat za7trg0Vci in obrtniki> kmečke občino skupaj) notraniska in trorpniaka mnst, »„„„ le naravno in pravično. poročali na kratko. Dne 1. novembra priredi isto društvo dva shoda : na Proseku in na Opčinah. Namen teh shodov je poučevanje naroda o njegovih pravicah in dolžnostih, ki jih imajo do naroda; namen ude-ležitve na volitvah pa, da pokažemo, koliko nas je, ter da popravimo uspehe ljudskega štetja. Kajti nade, da bi zmagali v V. kuriji ali v III. kolegiju (prejšnji Nabergojev, sedaj Mauronerjev mandat), pač ni več nobene. Glede V. kurije so itak tudi največji optimisti koj spočetka mislili k večjemu le na to, da bi o ugodnih razmerah prišel naš kandidat v ožjo volitev. Sedaj, ko sta se združili progresova in demokratična stranka — poslednja je bila sicer vedno le filijalka prve — se seveda sance za nas niso zboljšale. Vendar pa je mogoče, če storijo vsi naši svojo dolžnost, da dobimo 8-9000 glasov ter da pride naš kandidat v ožjo volitev ali z italijanskim nacijonalcem, ali pa celo, če bodo socijalisti napeli vse žile, s socijalistom. Kar se tiče tretjega kolegija, je pač skoro nemogoče, da bi zmagali. V zadnji seji je mestni svet podelil 400 osebam — nemaničem — meščanstvo samo zato, da bi imeli volilno pravico. Da so to sami »njihovi«, tega pač ne treba povdarjati. To število bi bilo sicer kompenzirano s številom onih naših, katerim je politično društvo »Edinost« o zadnjih volitvah v mestni svet uspešno reklamiralo volilno pravico — a pomisliti moramo, da smo bili že v zadnjih državnozborskih volitvah za kakih 300 glasov v manjšini in da slavni magistrat se ni dovršil svojega dela, nego da lahko imenuje če hoče, še tisoč »cittadinov«. Tako komedijo pa mirno gleda slavna vlada! Ne le, da je uprav gorostasno, če se mora slovenska kmečka okolica, ki tvori peti del prebivalstva v Trstu, puliti z drugo-rodnim meščanstvom za edini od 5 mandatov, postane namen volitev po takem ko-varstvu magistratovem docela iluzoren. Slovencem v Trstu za sedaj ne preostaje drugo, nego da povzdigajo okolico v gmotnem oziru,' da vzbujajo narodno zavest v vseh slojih naroda ter da čakajo, kam nas privede ta »vzorna« politika. Ako bo parlament zamogel zopet delovati, ventiliramo staro zahtevo, da se da okolici poseben mandat. To bi bilo v državi, kakor je Avstrija, kjer volijo povsod drugod po skupinah koristi (veleposestniki, mesta, umevajo svobodo tako, d a s s v o-bodo, katero uživajo sami, ne krajšajo pravic drugim.« Dobro! Pa ni ravn° narodnonapredna stranka tista, ki ima svobodo samo na jeziku, ali niso ravno njegovi pristaši tisti, ki ne umevajo svobodo tako, da s svobodo, katero uživajo sami, ne krajšajo pravic drugim. Zakaj se je vrgel v mestnem zboru ljubljanskem pod klop predlog za volilno pravico de lavcev v ljubljanski občinski notranjska in gorenjska mesta in trge, in 4 naposled gospod Luka JeTenTc kot kandidat za splošni volilni razred. Vsi zaupniki so se izrekli za kandidature gospodov J. Božiča, dr. A. Ferjančiča in L. Jelenca. Tudi dr. Tavčar je govoril. Kaj so govorili, »Narod« ne pove. Ima pač dovolj vzroka, da skriva besede svojih ljudij! Notar Plantan — kandidat. V nedeljo zvečer so imeli v Novem Mestu liberalci volilni shod v Narodnem domu. Odločili so se po diktaturi dr. Slanca, naj dvornega svetnika Šukljeja nadomesti notar Plantan. Ta mož za dolenjska mesta in trge pač ni še nič storil in ne vemo, kako bo dr. Slane vcepil volilcem prepričanje, da je notar Plantan pravi mož za dolenjska mesta in trge. Volilno gibanje v Trstu Iz Trsta se nam piše: Polit, društvo Edinost« je začelo prirejati volilne shode po okolici. O shodu pri Sv. Križu ste žc l!Hy-d6 'e nar»vno in pravično. Kakor je sedaj stvar urejena, nas mesto, ki ima vendar docela druge interese, lahko vedno majorizira. Vkljub minimalni nadi na dejanski uspeh je vendar sila važno da se udeležimo polnoštevilno bodočih volitev, da pokažemo vladi in svetu, da smo tukaj — koliko nas je. Kandidat za 3. kolegij šo ni postavljen. Bržkone bo tudi v, tej skupini proglašen dr. liybaf kandidatom. Shod pol. društva „Edinost" pri Sv. Križu Iz Trsta se nam piše: Pol. društvo »Edinost« jo priredilo včeraj prvi volilni shod v okolici. V gostilni konsumnega društva pri Sv. Križu so jo zbralo lepo število volilcev, ki so pazno poslušali tržaško govornike. Namen shoda je bil v prvi vrsti, da so pouči volilce o pravicah in dolžnostih o priliki prihodnjih volitev ter da so ustanovi mestni (krajni) volilni odbor. Prvi namen se jo dosegel popolnoma. Govorili eo predsednik pol. društva »Edinost« profesor Mandič, dr. Gustav Gregorin, dr. Edvard Slavik, urednik Ante Jakic in dva domačina. Kandidatura dr. Rybafa kandidatom pete ku-rije je bila sprejeta z navdušenjem. Govorniki so razlagali, kdo ima volilno pravico v 5. kuriji in v 3. kolegiju in kaj je pojedincem storiti, da dosežejo volilno pravico Dr. Slavik je šaljivo primerjal italijanskega kandidata, katerega nam bodo sedaj ponujali, znanemu kozlu, ki je čuval zelnik. Shod dr. Laginje v Pulju je bil 27. t. m. Dr. Laginjo so tudi navzoči Italijani odobravali. Prišlo je na shod tudi nekaj soc. dem. pod vodstvom nekega mladega Zelenkoviča in SOletnega stavca Dor-biča in Kopača. Dorbič je moral zapustiti govorniški oder. Nek priprost delavec je v italijanskem jeziku povedal socijalistom mnogo gorkih. Kopač je ponavljal isto, kar je dr. Laginja že neštevilnokrat povedal. Shod se je završil s popolnim porazom so-cijalistov. Inštalacija novega rektorja. Iz Zagreba, 19. okt. Dno 19. oktobra je bil inštaliran novi rektor hrvatskega vseučilišča dr. R. Vimer, prolesor na bogoslovnej fakulteti. Bivši rektor in sedanji prorektor dr. Gjuro Arnold je bil pri svojem nastopu burno pozdravljen od vseučili-čne mladeži, a tudi od ostalega od ličnega občinstva, med katerim smo opazili tudi nadškofa dr. Posiloviča, predstojnika za bogočastje in uk Armina Pavioa, več kanonikov, profesorjev in zastopnika mesta Zagreba senatorja Deželica. Dr. Arnold je bil 25. rektor hrvatskega vseučilišča, a gotovo je bil izmed dosedanjih velezaslužnih rektor jev med mladežjo najbolj priljubljen radi njegovega plemenitega in človekoljubnega značaja ter radi odločno narodnega mišljenja, katero se kaže na vsakej strani njegovih krasnih pesmij. Hrvatska vseučiliščna mladež se ga je zategadelj oklenila z vsem srcem ter se je celo leto ponašala zares vzorno, tako da jo je mogel bivši rektor pohvaliti pred celim občinstvom, kar je marsikaterega prav globoko ganilo. In da je hrvatska vseučiliščna mladež tako dobra in marljiva, je brez dvoma zasluga voditeljev njenih, a med njimi v prvem redu posebno rektorja. Mladež zato tudi toliko ceni tako odličnega moža. Prorektor je v obširnem govoru omenil vseh važnih zgod hrvatskega vseučilišča v pretočenem letu. Omenil je petindvajset-letnice vseučilišča in skromne proslave njene s spomenico, v katerej je opisana obširno vsa zgodovina vseučilišča od postanka do dandanes. Hrvatsko vseučilišče je pozdravilo krakovsko vseučilišče z lepo adreso, ko je le^to slavilo svojo petstoletnico. Adreso je odnesel v Krakov profesor dr. Spevec ter pozdravil Poljake pri tej svečanosti v slovanskem duhu. Ravno tako ni izpustilo vseučilišče krasne priložnosti, da se zahvali svojemu dobročinitelju škofu Strossmayerju prigodom proslave njegovo petdesetletnice škofovanja. Profesor dr. Mušič je odnesel slavnemu jubilarju adreso in pozdrav vseučilišča hrvatskega. Znamenito je tudi to, da se je letos na vseučilišču proslavila petin-dvajsetletnica lečniškega in pravniškega društva in da so se obdržavale v vseučiliščnih prostorih skupščine prvega katoliškega kongresa na Hrvatskem. Potem je govornik navel vse spremembe, ki so se dogodile tečajem prošlega leta med profesorji. Učiteljev sploh je bilo na vseučilišču v I. semestru 71, v II. pa 73. Dijakov je bilo v prošlem letu toliko, kolikor dozdaj še nobeno leto. V I. semestru je bilo v vseh treh fakultetah slušateljev 770 in sicer 625 rednih, 109 izvanrednih in 36 farmacevtov; v II. semestru pa 677 in sicer 620 rednih, 21 izvenrednih in 36 far-macevtev. Od 30 doktorskih promocij je bila ena obavljena »sub auspiciis Regis«. Štipendij in podpor je bilo podeljenih v iznosu od 49.093 kron. Lepo napreduje tudi podporno društvo in mensa academica, ki je šele pred nedavnim osnovana. Vseučiliščna knjižnica šteje 106.584 zvezkov. Občna vseučiliščna zaklada je iznašala koncem leta 1899. v vsem 585.963 gold., a zaklada medicinske fakultete 666.71S gold. Ko se je po tem poročilu prorektor poslovil od svojih drugov in od vseučiliščne mladeži ter predal znake rektorske časti novemu rektorju dr. Vimeru, je leta tudi burno pozdraljen govoril svoj učeni govor o »Se-mitskih jezikih«, ki ga jo občinstvo prav pazljivo poslušalo. Tako se je vršila prav zanimivo ta šestindvajseta instalacija rektorja hrvatskega vseučilišča. Politični pregled. V Ljubljani, 30. oktobra. Vlada in češki deželni zbor. Kakor ostali deželni zbori, snide se tudi češki deželni zbor v decembru le za nekaj dni, da reši proračunski provizorij in druge malenkosti, akoravno je češka večina v deželnem odboru odločno zahtevala, naj se zasedanje podaljša, da pridejo v razgovor tudi druga politična vprašanja. V tem slučaju se je udala vlada Nemcem, ki najodločneje protestirajo proti češki zahtevi, toda udala se je, kakor pravi dunajski oficijozus »Pester Lloyda«, samo v svojo korist, da se je rešila iz neizogibne in zelo neljube zadrege. Od nemške strani bi namreč dobila vlada interpelacijo, ki bi jo bila izredno pogrela in jo spravila v nepopisno zadrego. Nemški liberalci, številno najmočnejša nem. stranka v deželnem zboru, bi bili stavili na vlado interpelacijo z nastopnimi vprašanji: Kako stališče zavzema vlada napram češkemu vo-livnemu oklicu, v katerem se govori zopet o češkem državnem pravu? Kako je to, da v praksi niso še popolnoma odpravljene Gautsch-eve jezikovne naredbe? Kako meni vlada varovati svojo avtoriteto napram podrejenim organom? To interpelacijo bi bili nemški liberalci tako sostavili, da bi jo podpisali tudi radikalci in člani nemške ljudske stranke, ali bi jej vsaj ne nasprotovali. V tem slučaju bi bila vlada morala iz svoje objektivnosti in nevtralnosti in pritrditi želji Nemcev. Le vlada sama, ne pa Nemci, je vzrok, da bo tudi zasedanje češkega deželnega zbora odmerjeno le na par dnij Skupna mininterska posvetovanja v zadevi bosanskih železnic v nedeljo niso bila završena in so se nadaljevala tekom včerajšnjega dne. V nedeljo proti pričakovanju ni prišlo do potrebne jedinosti. Neki dunajski list ve poročati, da so bili ministri sicer že v nedeljo jedini, a samo glede gradnje onih železnic, ki so velikega pomena iz strategiških ozirov, glede ostalih prog pa je še vedno skoro nepremostljivo nasprotje mej našo in ogersko polovico, ki se bolj ogreva za reške interese, nego za interese cele monarhije. Posvetovanja so bila včeraj prekinjena, ker morajo biti ogerski ministri prisotni pri današnji seji poslanske zbornice, ko je na dnevnem redu izjava nadvojvode Frana Ferdinanda. Kompromis v tirolskem velepo sestvu, ki bo mej drugimi poslal tudi barona Dipaulija v dunajski parlament, ne da miru Abrahamovičem okrog dunajske Židinje. Ker ti »državo ohranjujoči« elementi uvidevajo, da se kompromis odobrava pri vseh članih tirolskega veleposestva, nastopili so zopet drugo pot in jeli udarjati na znano struno o nemški »gemeinburgachalt«, ki je kajpada vsled tega kompromisa v grozni nevarnosti. V »Montpr.« jim je pa sedaj jeden tirolskih veleposestnikov pojasnil, da nemška »gemeinbiirgschaft« ne sme služiti za vodilo posamnim strankam, marveč le celemu nemškemu narodu. Odprava zakona proti jezuitom v Nemčiji, o kateri se te dni toliko piše na vseh straneh, ni še gotova stvar, marveč jo gotovi liberalni listi izrabljajo v to, da stavijo vedno večje zapreke mej težnjami cen-truma in vlade. Dobro poučeni krogi trdijo, da o tem ni še nič gotovega, in »Koln. Volks-zeitung« naravnost izjavlja, da so vse do-tične vesti naravnost izmišljene. Bolgarski prestolni govor. Redno zasedanje bolgarskega sobranja je otvoril včeraj knez Ferdinand s prestolnim govorom, v katerem je najprej omenjal bolgarsko rumunskega razpora. Knez je izjavil, da bo razpor v kratkem poravnan, kar je zasluga razsodnosti bolgarskega naroda in lojalnega postopanja njegove vlade. Mej Bolgarijo in Turčijo vladajo glasom Koburža-nove izjave najboljše razmere. Sultan je izkazal Bolgarom posebno svojo milost s tem, da je pritrdil sklepu trgovinske pogodbe, ki zajamčuje obema deželama carine prost uvoz blaga iz Turčije in Bolgarije. Konečno je knez napovedal nekaj novih vladnih predlog. — Skupščina je torej pričela delovati, toda ubogi zatirani narod ne more staviti nikakih nad na kako izboljšanje svojega stanja. Angleško-burska vojska. Najnovejša poročila maršala Robertsa morajo prepričati tudi Angleže Chamberlainove barve, da se nahajajo še vedno v vojski z Buri in da ti ne marajo nič kaj reagovati na »časten« naslov maroderji, ki ga jim je milostno podelil lord Roberts. To seveda grozno boli gospodo v londonskem vojnem uradu, kateremu že davno ni došlo poročilo z bojišča, da bi se ga Angleži res mogli veseliti. Pred vsem pa peče Chamberlainovce še naslednjo dejstvo : V dolgotrajnem boju so opustošenj premnogi kraji ne samo v državi Oranje in v Transvalu, marveč tudi v že prej angleški kapski koloniji ter v Natalu. Opustošali pa tu niso Buri, ampak Angleži sami, ker dru-pače niso mogli biti kos burski premoči. Škodovali so torej sami sebi. Ta škoda je ga tolika, da jim pridobitev nove zemlje ne bo mnogo več koristila, tem bolj, ker bodo zaman hrepeneli po trajnem miru v teh krajih. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. oktobra. Javno predavanje. Jutri zvečer ob polosmi uri bode v „Katol. domu" predaval Č. g. kanonik Sušnik o pariški raz stavi. Želeti je obilne udeležbe. Potrjen deželni zakon Cesar jo potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, s katerim se okrajna cesta Lienfeld Brod Osil-nica uvrsti mej deželne eeste. Graške novice. V Gradcu se je začelo živahno volilno gibanje. Neprestano se vrše volilni shodi in pomenki o bodočih volitvah. Najbolj se stranke pulijo za mandat Gradca in okolice v V. kuriji. V poštev prideta resno le socialnodemokratični kandidat I. Resel in pa kandidat katoliške delavske organizacije učitelj T. Arbeiter. Težko ie že naprej povedati, kateri od teh dveh prodre. Delavstvo je postalo po veliki večini precej hladno do socialnih demokratov, ker je spoznalo, da rdečkarji znajo vpiti in zabavljati, a ne obljub izpolnjevati. Seveda pojde ves nacionalni in liberalni tabor v boj proti črnemu klerikalcu Arbeiterju. Bržčas bodo trezni meščanski krogi, pred vsem obrtniki, siti nemškonacionalnega terorizma, glasovali za Arbeiterja, tudi okolica bo ponajveč zanj. — Med nemškimi nacionalci in Rokitanskega »bauernbundom« je nastalo hudo in nepre-mostno nasprotje, ker nemški nacionalci nočejo za nemškonacionalno agitacijo toli zaslužnemu llokitanskemu prepustiti nobenega varnega mandata. Svetovali so mu pač, naj poskusi iztrgati kak mandat klerikalcem. Radi tolike nehvaležnosti je baron spet pre-menil politično barvo in se zvezal z rdečkarji. Morda ga prav kmalu ugledamo na strani Reselovi kot osrečevatelja delavstva, njega, ki je doslej klečeplazil pri liberalcih, potem pred Karlonom in Luegerjem, naposled pri Wolfovcih. Baronova čast ostane navzlic tem čudovitim levitvam vendar ne-izpremenjena in nedotaknjena. — »Grazer Tagblatt« so hvali, da je pereče vprašanje o vojaški godbi v Gradcu vendar končno rešeno na splošno zadovoljnost. Društvo »In-dustriehalle« je namreč začetkom t. m. sklenilo uvesti vojaško godbo. C. kr. namest ništvo je pa prepovedalo vojaški godbi igrati, ker je graški župan dr. Graf izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti za vzdrževanje reda, ako bi v »Industriehalle« začela igrati vojaška godba. In kdo je pretil kaliti mir? Jetično društvece nemško-narodnih rokodelskih pomočnikov (risum teneatis !) in pa nekaj burševl Klavern junak ta graški župan ! Na zunaj se pokori vsakemu migljaju »Tagblattove« klike, skrivaj pa se skuša do-brikati vojaštvu, kakor dokazujejo njegove novoletne častitke vsem graškim častnikom. C. kr. namestnik Clary se boji zameriti kopici narodno zbesnelih buršev. Kaj čuda, da raste greben Wolfovcem čedalje bolj ! Vendar pa vprašanje o vojaški godbi po zatrdilu »Grazer Volksblatta« nikakor še ni rešeno. Trezni meščanski krogi žele namreč narodnostnega miru in sprave med vojaštvom in drugim prebivalstvom. Kdaj razbije ta program nemško • nacionalni in socialno-demo-kratični terorizem, pokažejo prih. državnozborske volitve. Premeščen je davčni praktikant Fran Hladnik iz Trebnjega k davkariji v Škofji Loki. Sprememba sejma v Št. Jerneju. Deželna vlada je dovolila, da se sedanji semenj prvega ponedeljka po 8v. Jožefu preloži na 12. april ali pa temu dnevu sledeč delavnik. V Kandiji pri Novem mestu je sinoči utonil 20letni Mirtič, hlapec pri g. Ko-šičeku v Novem mestu. Pil je, šel iz go-' stilne ter najbrž sam zabredel v Krko. Utopljenca še niso našli. — Sinoči so imeli v Novem mestu liberalci svoj volivni shod v »Narodnem domu«. Odločili so se po d kta-turi g. dr. Slanca za notarja Plantana, da bode imel letno 2000 gld. izgube. Pa se ni bati, ker brezdvomno niti dva meseca ne bode zboroval — zato bodo uže skrbeli ali Cehi ali pa njihovi prijatelji Nemci. Ogenj na Dovjem. Dovje 28. okt.: Grozen strah je bil nocoj na Dovjem, kjer je 70 gospodarjev skupaj in čez 150 poslopij tik eden drugega. Pogorelo je v sredi vasi trem kmetom (Guzelj, Mithar, Klančnik) razun živine vse drugo. Vnelo se je ob polnoči na skednju pri Guzeljnu. K sreči ni bilo vetra, obe domači požarni brambi (Dovje in Mojstrana) ste bili koj na mestu ; vse strehe so lesene, pa ljudje so goreče deske neustrašeno s streh trgali in tako sosedne hiše rešili, dasiravno se je še na petih krajih unemalo. Tudi sosedne požarne brambe so hvalevredno kmalo prihitele: Z Jesenic, Save, Koroška Bela, Kranjska gora in ko jo v vasi vode zmanjkalo, so jo po ceveh 600 metrov daleč iz »Potoka« v vas napeljali. Presrčna hvala jim ! Pogorelci so bili le za male svote zavarovani. Če bi kaki dobrotnik hotel velikodušno pogorelcem pomagati, naj pošlje župniku ali pa županstvu. — J. Aljaž, župnik. Dva javna shoda priredi politično društvo »Edinost« prihodnjo nedeljo na Pro-seku in na Opčinah. Smrtna kosa. V Celju je umrla gospa Ivana Tertnik rojena Skofic, soproga gospoda gimnazijskega profesorja dr. Ivana Tertnika, rojena Ljubljančanka. — V Ormožu je umrl filozof gosp. Andr. Kranjc. V Braslovčah je umrla absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Emilija J are. Iz »Slov. planinskega društva«. Češko kočo na Ravneh je obiskalo do 27. septembra 442 oseb. — Napravo pota od češke koče na Vodine je poverila češka podružnica vodnikoma Piskerniku in Potočniku, ki sta ga že dogotovila. Prihodnje leto io torej mogoče priti od češke koče naravnost k Logarjevi. — Nova steza od Mli-narskega sedla na Grintovec je gotova. S tem je postal Grintovec pristopen tudi od severne strani za vsakega izkušenega turista. Steza je dobro zavarovana na nevarnih mestih in mestoma izsekana s stopnicami. Ljubljanske novice. S petrolejem polila seje v Kolizeju dvanajstletna Frančiška Illadnik, hči kurjača na železnici. Deklica je prebrnila raz štedilnika svetilko ter se ji je goreč petrolej razlil po obrazu, ki je hudo opečen. Mati, katera je deklici prihitela na pomoč, se je opekla po rokah. Deklico so prepeljali v bolnico. — )va osla. Mašinist Permozar je pred nekaj dnevi našel v St. Petru na cesti dva suha osla. Spravil jih je v neko gostilno, češ, naj ondi počakata, da pride lastnik. Oslovskega lastnika pa ni od nobene strani in sedaj zahteva dotični gostilničar, da mu Permozar mora plačati klajo. Permozar bi se sedaj jako rad znebil oslov, ki ga bodeta stala več denarcev, kakor sta vredna. Kdor bi srečal na cesti kaka osla, svetujemo mu, naj jih pri miru pusti, da se mu ne zgodi tako, kakor ubogemu Permo-zarju. — Aretiran je bil danes Moracutti pri brusaču Chraighero. Moracutti je bil iz svoje službe odpuščen ter hotel iti včeraj v deželo polente. Ker ni imel denarja, »izposodil« si je pri neki Cvetinovic na bivšega svojega gospodarja račun 12 K in pri nekaterih strankah tudi še nekaj krone. — Seemanov kotel, ki tehta 16.000 klgr., so danes peljali viški vozniki skozi mesto na Olince v Seemanovo tovarno. Domoljuba prihodnja številka izide zaradi praznika Se le 8. novembra. Županom na Črnučah je bil včeraj mesto umrlega g. Vilfana izvoljen gospod Č e b a š e k. ^^Si^JŽKlIiiftft- Ker se zlasti te dni mnogo govori in pogosto imenuje ime ribniškega dekana Holzapfelna, ne bode odveč, ako ob tej priliki objavimo, kar nam je pripovedoval o pokojniku mil. gosp. ljubljanski stolni prošt dr. Klofutar. Bilo je nekako pol leta pred smrtjo pokojnikovo — pripoveduje napominani gospod — da sem potoval po ribniški dolini. Oglasil sem se tudi pri svojem rojaku Tržičanu, dekanu ribniškem. Med drugimi pogovori mi je pripovedoval, da je v njegovi župniji izredno mnogo gluhonemih otrok ; zato pa kani svoje imetje zapustiti v to svrho in da bo v tem smislu prenaredil svojo oporoko. Nekako pol leta potem umrje. A naenkrat ču jem, da po pokojniku ni oporoke. Šel sem k gospodu kanoniku Zavašniku, ki je bil s pokojnim ribniškim dekanom v posebni zvezi, in mu povedal, kaj sva pred kratkim govorila. Zahteval sem, naj se preiščejo njegove knjige, oporoka mora biti. In res, pro-vzročil sem s tem, da so iskali in v neki knjigi našli listek, na katerem je bilo zapisano: „Vse svoje premoženje zapuščam v korist gluhonemih kranjske dežele. Holz-apfel." — Tako je beseda ob pravem času dosegla, da je imetje Holzapfelnovo prišlo do svojega pravega namena. Sicer bi bilo slo — v tri dele. Izžrebani porotniki. Dne 29. okto bra t. 1. so bili izžrebani pri c kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 3. decembra t. 1, nastopni gospodje porotniki: Bahovec Janez, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Bonač Jan., knjigovez v Ljubljani; Bovoon Andrej, stolar in posestnik v Ljubljani; Biirger Leopold, trgovec v Ljubljani; Burger Alojzij, posestnik v Postojini; Bathelt Jurij, posestnik v Tržiču; Cerne Vinko, trgovec in poštar v Zg. Gorjah; Dolenc Jurij, svečar in posestnik v Ljubljani; Debevec Herman, posestnik in g-ostilničar v Dilcah (Senožeče); Frisch J., jermenar in posestnik v Ljubljani; Grošelj Fran, trgovec in posestnik v Ljubljani; pl. Garzaroli Viktor, posestnik in poštar v Razdrtem; Grašek Janez, posestnik in trgovec v Kamniku; Ilerzmann Ljudevit, tovarnar v Ljubljani; Jeglič Jožel, trgovec in posestnik v Ljubljani; Inocente Fran, posestnik v Postojini; Jeglič Egidij, posestnik in trgovec v Selu (Radovljica); Jelovsek Karol, posestnik na Verdu (Vrhnika); Košenina Jan., mesar in gostilničar v Ljubljani; Kramar Fran, go stilničar in posestnik v Ljubljani; Kavčič Fran, posestnik in poštar v Št. Vidu pri Vipavi; Lavrič Leo, trgovec v Škofji Lcki; Majdič Vinko, veletržec v Kranju; Mayr P., posestnik in gostilničar v Kranju; Matajc Ljudevit, posestnik v Stražiščah pri Kranju; Omann Fran, ključavničar in posestnik v Ljubljani; Pavsler Tomaž, posestnik valjčnih mlinov v Kranju; Pollak Stanislaj, posestnik v Tržiču; Pogačnik Alojzij, posestnik in trgovec v Cirknici; Roger Janez st., trgovec in posestnik v Ljubljani; Rohrmann Viktor, trgovec in posestnik v Ljubljani; Šarabon Andrej, trgovec in posestnik v Vodmatu; Stare Anton, grajščak v Mengšu; Vodnik Alojzij, kamnosek in posestnik v Ljubljani; \Veber Karol, zasebnik v Ljubljani; Zoreč Anton, mokar in posestnik v Ljubljani. — Namestni porotniki: Boegel Leopold, klepar; Černe Matija, izvošček; Dolinar Janez, branjevec; Fettich-Frankheim Oton, brivec; Stražišar Melhior, posestnik; Terdan Janez, slikar; Trost Karol, posestnik; Wizjan Fr sedlar; Zelenka Edvard, trgovski agent, vsi v Ljubljani. Soc.-dem. društvo na Savi pri Je *enicah se je ustanovilo pod imenom »Podružnica Sava pri Jesenicah«, čegar pravila je vlada že potrdila. Novo društvo je filijalka Jjublj. delav. izobraž., pravovarstven. in podpornega društva. Glave mariborskega nemškega učiteljstva. Mariborski »Deutscher Lehrer-verein« je izvolil nov odbor. Predsednik je Al. S e d 1 a č e k , njegov namestnik O. P r a-ž a k , tajnika sta Maks K o \v a Č in Ida Dan t. Blagajnik je Viktor P h i 1 i p e k. Odborniki so gdč. Pehal in Karol K a -žarek. - To je res čista nemška kri 1 ' Nova brzojavna postaja v Poljanah. Dne 25. t. m. odprla se je v Poljanah, političnem okraju Kranj, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom. Na Jelovici trasirajo široko vozno pot od savskega mostu pri Lancovem v obsežni državni gozd vrhu hriba (1016 m). Zblaznel je pri ljubljanskem okrajnem sodišču Fr. Petak iz Jurjovea. Mož se sedaj nahaja v opazovalnici deželne bolnice. Bogoskrunstvo. V noči od 21. na 22. t. m. je pijani Ant. Stergar iz Bitenj pri Kadoljici odtrgal križ raz znamenje posestnika Jurija Godca v Bistrici, ga razbil in vrgel na pot. Stergarja so izročili okr. sodišču. Posledice burske vojske. Politiki se že pečajo z vprašanjem, kakšne nasledke bo imela burska vojska, naj bo izid za Bure ugoden ali neugoden- Poznavalec afriških razmer dr. Alfred Wirth je izdal pred ne katerimi dnevi knjižico : Abriss der Geschichte Afrikas. V njej pravi: »Burska vojska je najvažnejši afriški dogodek , odkar so si Francozi osvojili Algir, toda posledice burske vojske se bodo čutile daleč izven Afrike. Samo zaradi zaliva Delagoa se utegne vneti boj med evropskimi velevlastmi. Portugalci bijejo ob zalivu Delagoa nekrvavi, toda smrtni boj za svoje naselbine. Nemčija in Amerika bi radi imeli ta zaliv zaradi kupčije. Ako so ga polasti Anglija, bodo žaljeni Francozi, ker je Madagaskar preblizu, in žaljeni bodo še bolj Rusi, ker bi potem angleška mornarica imela indiški ocean v popolni oblasti«. Tako Wirth. Ilazven tega se je bati še nekaj hujšega. Ako se vsled burske vojske vname boj med evropskimi velevlastmi, jo kaj lahko mogoče, da se v tem boju nihče ne bo oziral na mednarodno pravo. Zakaj Anglija, ki je dosedaj veljala kot najmogočnejša omikana država, je v zadnji vojski porazila spoštovanje do mednarodnega prava. Postave mednarodnega prava imajo nesrečno lastnost, da zanje na tem svetu ni sankcije ; to je, ni oblasti, katera bi mogla kaznovati državo, ki se je pregrešila proti mednarodnemu pravu. Zlasti je to nemogoče, ako greši proti mednarod nemu pravu tako močna država, kakor je Anglija. Mednarodno pravo ima le dotlej velik vpliv, dokler se po njem ravnajo vse države po načinu, ki so ga med seboj dogovorile. Kakor hitro pa ena država ne iz-polnuje več tega dogovora ter zavrže mednarodno pravo, ga lahko zavrže in ga bo rada zavrgla tudi druga ; potem gorje vojakom, ki se bodo udeleževali vojska, v katerih se nihče več ne bo oziral na glas človeškega razuma ! Potem se u'cgnejO vrniti časi Hunov in Tatarov, ko so v vojski ujete nabadali na kolee in jim iztikali oči. Krivda za tako žalosten preobrat pa bo zadela Anglijo, katera je prva začela kršiti mednarodno pravo. Slika civilizacije in napredka. Nek angleški list proračunil je, da bi boj mej dvema modernima oklopnicama 1. razreda veljal na minuto 100.000 K. Ko bi se velika angleška oklopnica „Majestetic" spustila v borbo z isto tako veliko francosko oklop-nico „Le Carnot" in bi ta borba trajala jedno uro, tedaj bi bil Btrošek te borbe na obeh oklopnicah skupno 5,916.000 kron. V takem boju bi seve morali delovati vsi topovi mali in veliki brez razlike. Na „MajeBteticu" je 750 mornarjev, a na „Carnotu" 625 mornarjev, topov ima prva oklopnica 54, druga pa 42. V jednournem boju izstrelil bi „Ma-jestetic" 346 ton granat, a „Le Carnot" 316 ton. Res, mi živimo v dobi intelektualnega napredka! Darov!. Za pogorelce na Boh. Beli so darovali gg.: Stolni kanonik Andrej Kalan ... 10 K Neimenovan iz Škofje Loke ... 3 » Ivan Kregar, pasar v Ljubljani . . 4 » Gospa Verderber iz Grada poleg raznih naturalij........1 , St. S., poštni kolek Kamnik ... 5 » Mestni kapelan v Kranju Frančišek Žvan .........jo ,, Kanonik Matija Jeriha v Novem v Mestu..........io >, Štefan Dušnik, trgovec v Hrenovicah, z opombo, da se nekaj da ponesrečenemu gasilcu BI. Ropret . . 10 » Rafael soroljub v Železnikih ... 3 » Stolni dekanjAndrej Zamejic v Ljub 'Jani...........go » Muzealni kustos Al Mullner v Ljubljani zbirko........7 „ Izrecno ponesrečenemu gasilcu BI. Ropret sta darovala: Neimenovan iz Ljubljane 4 K in Karol Ludovik Vrhničan iz Ljubljane 6 K, skupaj 10 » V ime pogorelci-v: Blagim dobrotnikom, vsem znanim in neznanim, izrekam prisrčno zahvalo. Ž to in živina je pogorelo. Zima je pred durmi. Naj nam še drugi dobrotniki, zlasti preč. gg župniki, priskočijo na pomoč s tem, da pobirajo po cerkvi na zahvaljeno nedeljo. Darovi za pogorelce bodo Bogu najlepša zahvala za prejete dobrote. Boh. Bela, 29. oktobra 1900. Matija Mrak, župnik. Društva. (Novi odbor pogrebnega društva „Marijine bratovščine") v Ljubljani obstoji sedaj iz sledečih gg.: 1'ranc Mayer, predsednik; Karol Hinterlech-ner, podpredsednik; Franc Škof, tajnik; Maks Benda, blagajnik; Štefan Klun, Karol Lahainer, Ivan Bonač, Alojzij Zorman odborniki, Ivan Jakopič, Ivan Sluga, Adolf Retch revizorji. Z današnjim dnem se prične vse poslovanje društvenih zadev pri zgoraj omenjenem novem predsedniku, Vožarski pot h. št. 6. Ondi se vrši vpisovanje, vplačevanje in ondi se sprejemajo iz dežele pošiljam denarji in druge stvari. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, SO. okt. Ministru Rezeku se je obrnilo na bolje in je upanje, da kmalu popolno ozdravi. Qrad.ec, 80. oktobra. „Tagespošta'-poroča,~7Ia~j(T"di-. Tavčar v Postojini na izraženo željo, naj liberalni poslanci ne vstopijo več v „Slovansko krščansko narodno zvezo", izjavil, da bode klub itak razbit. Kakor se vidi. so Nemci dobro poučeni o dr. Tavčerjevih na menih. Pizek, 30. oktobra. (Hilsner pred porotniki.) Priča Pešak izjavi, da je spoznal Hilsnerja 29. marca po obleki, po vojaškem obratu in vihtenju palice. Veščak dr. Blaha potrdi napram trditvi, češ, da je bil Pešak v preveliki razdalji in da ni mogel razločiti Hilsnerja, da je Pešak lahko razločil in da je torej lahko res. kar trdi. Bruselj, 30. oktobra. Sipido je ujet. London, 30. okt. Jezikoslovec Maks Muller je umrl 28. t. m. v Oxfordu. London, 30. okt. „Daily Mail,, poroča iz Kapstadta o boju 24. t. m. blizu Hoopstadta, da so Angleži streljali z dvema velikima topovoma, Buri so jih imeli deset. Polagoma so obkolili angleške čete ter jim provzročili velike izgube. Padlo je sedem Angležev, 11 je ranjenih, 15 ujetih. Buri razpolagajo s 15.000 možmi. £ia na Kitajskem. Fekin, 30 okt. (G.B.) Avst.-oger. poslanik je došel danes iz Tientsina. Berolin, 30. okt. Iz Tientsina poročajo: Škof Anzer je 26. t. m. došel v Pekin. London, 30. okt. Reuterjev urad poroča iz Paoting-fu 23. t. 111.: Nemški, francoski in italijanski vojaki so zasedli Paoting-fu. 0 usodi mesta bo ob svojem času razsodil grof Waldersee. London, 30. oktobra. „Daily News" poročajo iz Shanghaja, da je cesarski dvor došel v Singanfu.— „Daily Mail" poroča iz Honkonga: Cesarske čete in kmetje so premagali vstaše in jih 600 ubili. Vstaši se sedaj umikajo. London, 30. okt. „Times" poročajo 28. t. m. iz Shanghaja: Glasom kitajskih virov se je usmrtil guverner pokrajine Shensi, ki je ukazal pomoriti misijonarje. London, 30. oktobra. V Sinanu so bokserji v<- kristijanov živih sežgali. London, 30. okt. (C. B.) Kitajski isti poročajo: Zastopniki velesil stavijo naslednje mirovne pogoje: 400 mili- jonov taelov vojne odškodnine, dosmrtno ujetništvo princa Tuana, neomejena pravica bivanja inozemcev na kitajskih tleh, propoved nakupa orožja v inozemlju. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzonl. prevel I. B—e. (Dalje.) Imel je visoke prijatelje: kardinala Ri-chelicu, beneško vlado in papeža Urbana osmega. A Richelieu je imel tedaj dovolj opraviti z obsedanjem Roccelle (Rochelle), bil je zamotan v vojsko z Anglijo, ovirala ga je tudi kraljica Marija medicejska, ki i z gotovih vzrokov ni bila prijazna rodu Nevers in je samo obljubljala. Benečani se niso hoteli na nobeno stran odločiti ali se vzdigniti, predno bi francoska vojska ne udarila v Italijo; podpirali so po močeh vojvodo pod roko, madridskemu dvoru in milanskemu namestniku pa so po vrsti pošiljali krotke in preteče ugovore, predloge, opomine. Papež je priporočal svojim zaveznikom vojvodo Carlo Gonzaga, zagovarjal ga je proti sovražnikom in skušal doseči poravnavo. Da bi poslal svoje ljudi v boj, o tem ni hotel slišati. Tako sta se oba zaveznika zelo varna lotila svojega podjetja. Savojski vojvoda je vdrl v Monferrato, don Gonzalo pa je začel oblegati Casale. A ni mu šlo tako od rok, kot je mislil. Vsaka vojna je težavna. Dvor ga ni po njegovih željah podpiral; cel6 pomanjkanje je moral trpeti. Zaveznik mu je še preveč pomagal. Ko je dobil svoj delež, začel je še nadlegovati delež, določen za španskega kralja. Don Gonzalo se jezi, a boji se, da bi se Carlo Emanuele, ki ni bil samo premeten in zvit, ampak tudi hraber vojščak, ne obrnil pri prvem hrupu na Francijo. Zato zatisne jedno oko in molči. Obleganje se je zavleklo, časi je cel6 nazadovalo, ker so se obleganci zelo krepko, varno in odločno branili, ker je don Gonzalo imel premalo ljudij in ker je storil več napačnih korakov, kot pravijo povest-ničarji. Mi se tega cel6 veselimo in nismo radi tega nejevoljni, ker je bilo toliko ljudij menj ubitih, spačenih in razmesarjenih, in ceteris paribus, ker so mnogo menj trpele strehe v Casale. V ti stiski izve o uporu v Milanu ter gre osebno na pomoč. Tam je izvedel tudi o pohujšljivem in hrupnem begu Rcnzovem in zakaj so ga hoteli zapreti, izvedel je tudi, da je zbežal na Bergamsko. Na to postane don Gonzalo pozoren. Drugod je izvedel, da se Benečani ponašajo z uporom v Milanu kot svojim delom, da so uže preje mislili, da bode moral don Gonzalo odriniti od Casale in da ga bode to popolnoma zmešalo, tem bolj, ker jc kmalu potem došla novica, da se je Roc-cela udala. To so težko pričakovali Benečani, mej tem ko sc je on tega bal. Ker je bil razžaljen kot človek in državnik, da oni gospod le kaj tacega o njem mislijo, tuhtal je, kako bi jih poučil in privel do sklepa, da še ni minilo njegovo staro junaštvo. Če bi samo rekel, da se jih ne boji, ne bilo bi nič bolje kakor če bi molčal. Dober pripomoček za to bi bil, ce bi se pritoževal, kot bi bil razžaljen. Ko tedaj pride beneški poslanik, da bi se mu poklonil in mu z obraza in kretanja uganil misli (to so stare državniške zvijače!), don Gonzalo govori malomarno o uporu, kakor bi uže vse spravil v lep red, potem preide na Renzov beg in zgodi se, kar uže vemo. Potem se ni več brigal za to malenkost, ki je bila zanj uže končana. Odgovor mu še-le pride, ko se je vrnil že pred Casale. Ker je imel dovolj drugih skrbij, vzdigne glavo in menca sviloprejko, ki išče perja, obstane, da bi si domislil stvari, od katere mu je ostala samo senca v spominu. Spomni se na beguna, zasveti sc mu v glavi, a kmalu zopet misli na druge stvari. A Renzo je toliko izvedel, da tega ni mogel kar meni nič tebi nič pozabiti. Rojilo mu je dolgo samo to po glavi, kako bi skrivaj živel. Hrepenel je, da bi pisal ženskaia kaj izvedel od njiju, a to je težavno. Moral bi prvič vse zaupati pisarju, ker ubožec ni znal ne pisati in prav za prav tudi ne čitati. Kakor veste, odgovoril je na vprašanje doktorja Azzecca-garbugli, da zna čilati, in to ni bila sam6 baharija ali hvalisanje. Tiskano je znal čitati; če je imel dovolj časa, a večje težave mu je delala pisava. Moral je tedaj drugemu zaupati svoje kočljive skrivnosti. Da bi našel človeka, ki bi mu lahko zaupal in ki bi znal pisati, to je bilo tedaj težko, tem bolj v deželi, kjer ni imel ni-kacega znanca. Drugič tudi ni imel sela, ki bi šel baš tja, ki bi se hotel ukvarjati s pismom in je izročiti v prave roke. Vse te lastnosti je bilo težko dobiti v jednem človeku. Naposled najde pisarja. Ker ne ve, ali ste ženski v Monzi ali drugod, dene pismo za Agnese v ono za patra Cristoforo. Pisar se tudi zaveže, pismo odpraviti na pravi kraj; izroči je možu, ki je imel iti mimo Pescarenico. Tam mož pismo pusti v neki gostilni blizu samostana. Ker je bilo pismo namenjeno v samostan, došlo je res na svoj cilj. Kaj se je pozneje ž njim zgodilo, ni nam znano. Ker Renzo ne dobi odgovora, piše drugo pismo in je dene v pismo za svojega prijatelja ali sorodnika v Lecco ter poišče druzega sela; pismo pride v prave roke. Agnese hiti v Maggianico in si pismo da prečitati od stričnika Alessio. Z njim sestavi odgovor, katerega dene v pismo, in ga pošlje na An-tonio Rivolta, seveda ne tako hitro kot mi pripovedujemo. Renzo dobi odgovor in zopet odpiše. Mej obema nastane ne brzo in ne redno dopisovanje, a vender se je nadaljevalo v prenehljajih in presledkih. Da si moremo predočiti to dopisovanje, moramo vedeti, kako se je tedaj to vršilo in kako se še vrši. Saj v tem se ni mnogo izpremenilo. Kmet, ki ne zna pisati in bi rad pisal, obrne se na koga, ki zna pisati. Če je mogoče, izbere si ga iz svojega stanu, ker drugim mnogo ne zaupa ali pa se jih ne upa prositi. Pove mu kolikor more jasno prejšnje dogodke, baš tako mu pove, kaj naj piše. Pisar ga deloma razume, deloma sam nekaj pridene,svetuje in predlaga kako izpremembo, ne da si preveč dopovedati, vzame pero, zapiše misli onega, popravi jih, zboljša, tu napiše vse, tam izpusti ali popači cele stavke, kakor se mu baš bolje zdi. Kdor namreč več ve kot drugi, neče biti mrtvo orodje v tujih rokah. Če se meša v tuje zadeve, hoče tudi vse po svoje prikrojiti. Sploh se piscu ne posreči povedati vsega, kar se mu narekuje. Časi pove baš nasprotno To se pripeti tudi nam, ki pišemo za knjige. Ko prijatelj prejme pismo, nese je učenjaku iste baže, ker tudi on ne pozna abecede. Ta učenjak mu je raztolmači. Oba začneta ugibati, kaj pomeni to ali ono. Prejemnik se opira na to, ker vč prejšnje dogodke, in trdi, kaj pomeni to ali ono. Drugi je že vajen pisanja in trdi, da pomeni baš nasprotno. Nazadnje se prvi nevednež uda drugemu, da mu razlaga pismo. Kakor je pismo nastalo, tako se tudi raztolmači. Vsebina je navadno kočljiva, polna skrivnostij, katere nečemo drugim razodeti. Ker pismo navadno pride tudi v tuje roke, ne povedč se take stvari kar naravnost. Če si dva le malo časa sem ter tja pisarita, razumeta se naposled kot dva skolastika, ki sta deset ur govorila o bitnosti. Ne poslužujemo se bolj moderne pri mere, da bi se nam slabo ne godilo. Ravno tako se je godilo našima dopisnikoma. Pravo pismo je bilo pisano v imenu Renzovem in je bilo dolgo. Pisano je bilo o pripovedki o begu, bolj jedrnato, a tudi bolj raztrgano, kakor ste jo brali, poročano o sedanjih razmerah — kar pa Agnese niti tolmač nista mogla dobro umeti, povedano o tajnem ukazu, da je spremeni! ime, da je varen a skrit. Te stvari jima že same na sebi niso bile posebno znane, prava zagonetka pa so jima bile v tem pismu. Potem slede temna in strastna vprašanja po osodi Lucije in skrivnostna namigavanja na razne žalostne govorice, katere je Renzo izvedel, naposled negotove nade, naklepi za bodočnost, rotenja in prošnje, da naj ostane zvesta, da naj ne izgubi potrpežljivosti in poguma, da naj počaka boljših časov. Kmalu iznajde Agnese pripomoček, da mu pošlje varnim potom odgovor s petdesetimi zlatniki, katere mu je Lucia namenila. Ko vidi Renzo toliko zlata, zmeša se mu v glavi. Začuden in nepotrpežljiv, ne pa zadovoljen poišče pisarja, da mu razloži pismo in raztolmači čudno skrivnost. V pismu se pisar Agnese pritožuje radi nejasnosti prvega pisma, potem pa baš tako nejasno popisuje zgodbo z ono osebo (takd je pisal) ter razloži, kaj pomeni petdeset zlatnikov. Nato po ovinkih pride do obljube in bolj odkrito in naravnost pristavi svet, naj se Renzo pomiri in ne misli več na Lucijo. Renzo bi skoro udaril tolmača, trese se, in drgeta, jezi se nad tem, kar je umel in kar ni umel. Parkrat si da prečitati grozno pismo, sedaj bolje razume, sedaj se mu zopet zatemni, kar mu je preje bilo jasno. V tem ognji zahteva, da pisar takoj prime za pero in odgovori. Najpreje krepko izrazi svojo žalost in jezo radi osode Lucije, potem pa narekuje: »Pišite, da se nečem nikdar pomiriti, da se to ne svetuje človeku kot meni, da se ne dotaknem denarja, da ga prihranim za doto, da deklica mora biti moja, da ničesar ne vem o obljubi, da Madonna vedno pomaga stiskanim, da jih pa nikdar ne priganja prelomiti dano besedo, da to ne grč, da s tem denarjem tu sezidamo hišo, da se ta nevihta nad mojo glavo kmalu prežene", in tako dalje. Agnese prejme pismo in odgovori. To dopisovanje se tako nadaljuje. Lucia izvč od matere, da je Renzo živ in zdrav, uteši se in samo želi, da bi jo kmalu pozabil, ali bolj natanko, da bi se trudil pozabiti jo. Sama je stokrat na dan storila ta sklep in je skušala svoj namen na vsak način doseči. Delala je, iskala je povsod opravka. Če se ji Renzo v duhu prikaže, Lucia moli ali na tihoma poje. A ta prikazen se kakor navlašč ne prikaže naravnost. Skrivaj se plazi za drugimi, da je duh skoro ne more takoj opaziti. Lucia večkrat misli na mater. In kako bi ne ? A Renzov duh se vselej pridruži, kakor se je preje v resnici tolikokrat. (Dalje prih.) Umrli so: V hiralnici: 27. oktobra. Ivan Mohorifi, dninar, 78 let, ente-ritis chrouica, marasmus senihs. V bolnišnici: 26. oktobra. Matevž Kune, gostač, 65 let, em-lisema pulm. 20. oktobra. Florijan Glavač, krojaški pomočnik, l(i le1, srčna hiba. Cena žitu na dunajski borzi dn<$ 29. .oktobra 1900. Za 50 kilogramov. K 7 50 do K 7 55 » 8-00 » » 801 » 7-48 » » 7 53 » 7-66 » » 7-67 » 6-43 » » 6 48 » 5-33 » » 5 34 » 5 65 » » 567 » 5 88 » » 5 89 Pšenica za jesen » » pomlad Rž za jesen . . » » pomlad Turšica za jesen » » pomlad Oves za jesen » * pomlad . Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 29, 9. tv» » > 18 » III. . > — 96 Ajdova » » > 35 50 Telečie meso > 1 20 Fižol, liter . _ 16 Piašičje » sveže > l!40 Grah, » . _ 20 » » prek. » 1 40 Leča, » . _ 24 Koštiunovo meso » — 80 Kaša, > . _ 22 Ma lo . . . . 1 2 — Ričet, » . _ 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 ka 16 40 Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . > » 14 S'an'Qa sveža » 1 36 Ječmen . . » > 13 13 __ » prekajena » 1 44 Oves . . . > » _ Salo..... » 1 20 Ajda . . . > > 15 60 Jaice, jedno . . — 8 Proso, belo, > > 18 _ M'iko, Mer . . — 16 navadno > » 14 _ Sinelpna, sladka liter — 80 Koruza . . » > 14 _ > kisla . < — 80 Kiomoii > > 4 20 Med..... kg — — Drva, trda , in3 7 Piščanec . . . 1 20 » mehka > 5 _ Golob . , . . — 45 Seno, 100 kg 3 20 1 60 Slama, > > 20 j — Stelja, » » j — Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 930 12-6 FR. TOMAN-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. gHHJOOOOOOOOOOOG Nikaka skrivnost ni ves napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov.ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermiit, ruski pelinovac, čeŠKi liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec alaš, alpski liker po 85 kr. m konjak, benediktinec, ctiartreuse plznski liker po 95 kr Razpošiljam' proti predplačilu v znamkah ali postni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, 612 i0—48 Via Belvedere št. 23. Tjfilkovlnastl< mrzel upoiabljiv, v poljubni boji. za pozlatarje, optike, kleparje itd, je v zalogi pri tvrdki RRATA EB£RL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—5 .Narodna kavarna'. V sredo dne 31. okt. in v soboto dne 3. nov. 1900 fioncert mešeauske godbe. Zadetek ob 8. uri zvečer. Vstoj) prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem 975 i-i Fran Krapeš. -foccojt priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. I!i IIIMIIIKI I lekarnarja Piccoli-ja v L.Jiil>IJjnii so prireja kar najskrb-neje iz d:šečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo p>.ra u je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinov.m sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v ple-temh s!cklcu ca!i po tO, 20 in 40 klgr. ter »e i kilo zaiačuni s K. J 10, 100 kilogr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K o 30. 589 18 Št. 34.313. 954 3-3 Dne 2. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Fran Josipove jubilejske ustanove namenjene on;m mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. — Teh ustanov je dvanajst in sicer dve po bO K, deset pa po 40 K in je prošnje za njih podelitev vložiti do 20. novembra, letos pri magistratnem vložuem zapisniku. Mle»«tM.i «; t? dne 18. oktobra 1900. 5 sa R»l js» i( J , D u n a j s k a f i 1 i n 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, rneniuni e3kompi, vinkuliranje in 984 131 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi (glavi. Moravski Ostravi. I> u n a j 8 k a 1> o i" a. Dni, 30 oktobra. Skupni državni doig v notah ... . . Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4";0, 200 ktou . . Ogerska zlata renta 4"/„ . . ..... Ogerska kronska renta 4"/„, 200 . . . , , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista....... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli 97 15 96 90 114-50 98 35 114-60 90 15 1689 — 651 50 240-60 117-06 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankGvci . , C. kr. cekini..... Dno 29. oktobra. 3-2'70 državne srečke I. 185-v, 250 gld.. &70 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... DunavsRe vravnavne srečke 6°/0 23-53 1921 90-60 11 38 170 — 159-75 199-93 60 252 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Il6 25 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/a . 93-75 Prijoritetne obveznice državne žeiezmce . . — , > južne železnice 3°/0 . 320 60 > > južne železnice 5°/0 . 119-35 > > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditno srečke, 100 gld...... , 389 25 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. . 3i' ■— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 4175 Ogerskega » „ » 5 > 19-50 Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....12 15 Rudolfove srečke, 10 gld......60- — Salmove srečke, 40 gid....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteiuove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije an^lo-avstrijsKe banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . • Akcije južne želcznice, 200 gid. sr. . • • Splošna avstrijska stavbip.ska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gid. Papirnih rubljev 100........ 170-— 198'— 50 — 268— 6125-— 785 -106— 153.— 408 — 450.-255 25 MJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebaniu naimanjšega debitka. — Promose za vsako žrebanje. Kultni na izvršitev naročil na borzi. ft/lonjarnicna delniška družba „M JE 11 C U I., Klfollzeile 10 in 13, Dunaj, i., asBasagasmMBBBBeraeffl Pojasnila v vseh gospodarskih in (Innnčnih stvar«*, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za d. sego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti SSJf~ naloženih tT l u v n i o. "Jiaft