DR. EMILIJAN CEVC
LOŠKA BAROČNA UMETNIKA HEINRICH HILARIUS GOTTINGER
IN MARTIN B L A Ž IČ
Ob severni in južni steni crngrobskega prezbiterija stojita baročna oltarja
Najdenja križa in Žalostne matere božje; prej sta stala v cerkveni ladji, sem
pa ju je premestil leta 1858 starološki župnik F. Ks. Kramer. Ze F. Pokom'
je po arhivskem zapisu ugotovil, da je oltarja izdelal leta 1753 za 110 goldinarjev
nemške veljave mojster Heinrich Hilarius von Gottingen, polihromiral
pa ju je za 116 goldinarjev Matija Poller.
Oltarja sta enaka in vključujeta v svojo arhitekturo še dele starejših »zlatih
oltarjev« 17. stoletja; prvi ima v tronu celo poznogotsko reliefno skupino
Najdenja križa. Sicer pa sta zajeta v značilni zrelobaročni okvirni kompoziciji
med razmerno resnima, najbrž v prejšnjem stoletju predelanima podstavkoma.
Stebra iz 17. stoletja nosita razgibano golšasto ogredje, nad katerim se med
školjkastima volutama s cvetličnima vazama na vrhu razvija volutasta atika
z baldahinom in spet s spodnjemu podobnim ogredjem na vrhu; od tega se
spušča ob straneh oltarja bogato naguban zastor. Nad osrednjo nišo je školjkast
okras, ob niši se spuščajo cvetlični obeski. Na prvem oltarju stoji v atiki pod
baldahinom kip Brezmadežne v vencu oblakov, ob straneh sta kipa sv. Cecilije
in neke mučenke, spodaj pa stojita vrh predele kipa sv. Barbare in sv. Lucije
iz 17. stoletja. Na Marijinem oltarju je v glavni niši kip Žalostne Marije z Jezusom,
ob straneh sta sv. Miklavž in sv. Anton Pad., v atiki pa stoji pod baldahinom
Marija sedem žalosti in ob straneh sta dve mučenki. Župnik Kramer
je dal oltarja na novo pobarvati in pozlatiti.
Kompozicija oltarnih nastavkov je popolnoma simetrična, kar govori še
za baročno občutje, a v dekoraciji s školjkastimi motivi se naznanja že tudi
rokoko; izdelava kaže na spretno in izurjeno obrtniško roko. Za tiste kipe,
ki so nastali hkrati z oltarjem, ne moremo z gotovostjo reči, če so izdelek
istega mojstra.
Po stilnih sorodnostih in ornamentih smemo mojstru obeh oltarjev pripisati
tudi lepo leseno prižnico z reliefnimi Marijinimi simboli v rokokojskih kartušah
ter z vazami in listovjem na trebušastem spodnjem delu; streho poživljajo spet
vaze na volutah, putta z lilijo in žezlom in na vrhu Marijin monogram v vencu
oblakov in žarkov.
Že J. Veider- je pripisal prižlnico mojstru iz Gottingena, za njim pa tudi
dr. Fr. Štele,-' ki je pohvalil kvaliteto teh umetnomizarskih izdelkov, ob imenu
Hilarija von Gottingen pa pripomnil, da je ta mojster »sicer popolnoma ne-
94
znan«. S tem je nehote storil krivico sam sebi, saj je prav on že leta 1925 potrpežljivo
razbral več nadrobnejših podatkov o tem mojstru v župnijskem
arhivu v Poljanah!-" Zato mu moramo pač vrniti priznanje, kateremu se je
odrekel, ker so se mu ti arhivski drobci izmuznili iz spomina.
Arhivski vir, ki ga je imel dr. Štele v rokah v Poljanah, je danes shranjen
v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani (št. 614) in nosi naslov »Ephemeris ecclesiarum
S. S. Martini Matricis et Wolfgangi Thaumaturgi filialis Episcoporum
inscriti coepta anno Domini 1744«. To je računska knjiga cerkva poljanske
župnije, v katero so vpisani tudi mnogi izdatki za popravila in opremo cerkva.
Ime mojstra Gottingerja srečamo prvič na listu 25, nato pa še večkrat na prihodnjih
petih listih.
Beremo, da je 14. junija 1745 izročil župnik gospodu Heinrichu, mizarju
(Thischler) v Loki aro 30 florintov (goldinarjev) za nov stranski oltar sv. Štefana
v župni cerkvi. — 12. septembra istega leta je gospod Heinrich Gottinger,
mizar v Loki, dobil prek svoje služkinje spet 24 florintov. — 6. novembra
je v navzočnosti gospoda Dembšerja prejel za dokončani oltar sv. Štefana
še 129 florintov deželne veljave, njegova žena 2 fl. 20 kr. in pomočnik 40 kr.
— 11. februarja 1746. leta je prek svoje služkinje prejel še 10 fl. in en cekin
ter 17. junija še en cekin.
Nato se je mojster pogodil za popravilo poljanskega glavnega oltarja in
prejel 6. oktobra 1746 na račun 10 fl. ter 17. novembra 48 fl., p>omočnik pa
40 kr.; vino, ki sta ga mizarja popila, je veljalo 1 fl. 28 kr.
Oltarju je bilo treba še novega tabernaklja. Tudi tega so naročili pri mojstru
Gottingerju. Tako je 6. aprila 1747 zanj prejel 20 fl., 25. aprila 40 fl. in 30.
aprila 1 fl. 2 kr. Cena za tabernakelj je bila domenjena na 70 fl. Zato je prejel
mizar 10. junija 1747 še 10 fl., njgova žena pa 2 fl. 4 kr. za napitnino.
Leta 1750 ae je pogodil Gottinger za nov stranski oltar sv. Katarine v poljanski
župni cerkvi in prejel na račun 12. februarja 20 fl. deželne veljave,
26. junija 30. fl. in 30. julija 25 fl. 14 kr., s čimer je bil oltar plačan.
Nekoliko nejasen je (nekrološko uvrščeni) podatek z dne 12. septembra
1745, po katerem je Heinrich Gottinger, meščan in mizar v Loki (»burger und
Tischler zu Laakh«), prek svoje služkinje dobil iz Poljan 24 fl. Izdatek je
verjetno v zvezi z oltarjem sv. Štefana, kajti takoj za tem sledi zapis o sliki
sv. Štefana.*
S temi podatki se je mojstrova osebnost že precej osvetlila. »Gottingerc
je njegov priimek in ne samo kazalec njegovega rojstnega kraja. Bival je v
Loki, kjer je postal celo meščan ter ga smemo zato z mirno vestjo prišteti
v plejado loških umetnikov, dasi po poklicu ni bil kipar, marveč se omenja
le kot mizar — morda pa bi rekli bolje: umetni mizar. Spoznali smo dva njegova
oltarja in prižnico v Crnogrobu, za župno cerkev v Poljanah je v letih
1745—1750 naredil dva stranska oltarja, ki sta stala v severni in južni kapeli
cerkve, popravil je glavni oltar in ga dopolnil z novim tabernakljem. Loški
kolega France Štukl pa me je opozoril, da je zasledil v Pokornovih zapiskih
podatek, da je Gottinger napravi dva oltarja tudi za cerkev sv. Gabriela na
Planici; usoda je hotela, da sta med vojno s cerkvijo vred propadla.
Gottingerjeva uganka še ni dokončno rešena. Vemo, da je živel in delal
v Škofji Loki — a zunaj mesta. Ni pa bil loški rojak. Pred letom 1742 tega
priimka v loških in staroloških matičnih knjigah ne najdemo. Vzdevek »von
Gottingen« in priimek »Gottinger« bi kazala, da se je mojster preselil v Loko
95
najbrž iz spodnjesaškega Gottingena ali iz njegove okolice, ne vemo pa, kaj ga
je pregnalo iz rodne dežele. Kakor razberemo iz matičnih knjig, je bil Gottinger
katoličan, v Gottingenu pa je prevladoval protestantizem. V protestantskem
ozračju se kot drugoverec in še posebno kot veščak v izdelovanju oltarjev
najbrž ni mogel kaj prida uveljaviti, pa se je odpravil za boljšim kosom kruha
v tujino. Še večja uganka je, kaj ga je zaneslo tako daleč na jug — vse do
Loke. Očitno je, da se tu ni ustalil npr. med svojim pomočniškim potovanjem,
marveč že kot zrel obrtnik. Ob prihodu v Loko — najbrž okoli leta 1740 ali
malo pozneje — je imel že okoli petdeset let. Prav tako vse kaže, da je prišel
semkaj skupaj z ženo Marijo, kajti 9. decembra 1742 se jima je v Loki, a »zunaj
mesta«, rodila hčerka Marija Sofija Lucija in 30. avgusta 1750 druga hči, ki
je dobila ime Marija Rozalija. Nazadnje se je rodila 19. novembra 1755 hčerka
Elizabeta," ki je umrla že 13. januarja 1758 v starosti dvh let.' Ob njeni smrti
pa je bil tudi naš mojster že skoraj leto dni v grobu. Mrliška knjiga starološke
župnije namreč pove, da je 19. aprila 1757 umrl, previden z vsemi zakramenti,
gospod »Henricus Hilarius Gottinger« star okrog 60 let.** S tem pa dobimo tudi
približno letnico njegovega rojstva — okoli leta 1697. O kraju rojstva, na žalost,
viri molče.
Vsekakor mojster Gottinger Loki ni delal sramote — uveljavil se je kot
soliden, domiseln likovni oblikovalec in je zato razumljivo, da je dobil tudi
loško meščanstvo. Bival pa je menda zunaj mestnega območja, kakor bi mogli
razbrati iz matičnih podatkov. Ko so leta 1729 hoteli ustanoviti loški mizarji
svoj lastni ceh, so namreč sklenili, naj delujejo v mestu samo štirje mizarski
mojstri, drugi, ki žive poldrugo miljo oddaljeni od Škofje Loke, pa se prav
tako lahko včlanijo v ceh, le v mestu delati bi naj jim bilo prepovedano. Do
ustanovitve ceha sicer ni prišlo,' a v mestu so menda le ohranili staro številčno
stanje mizarskih mojstrov — štiri. Zato se je Gottinger najbrž naselil zunaj
obzidja.
To pa ni zmanjšalo njegovega družbenega ugleda. Arhivski viri ga vedno
označujejo kot »gospoda«. Prvi hčerki sta bila za botra sam loški glavar Jožef
pl. Halden in nekdanji kaščar Jožef Zheball (Zeball), drugi pa neki Jožef Sore
in plemenita gospa Marija Ana Jugovic, najbrž iz znane loške trgovske družine
Jugovicev. Ta je botrovala tudi hčerki Elizabeti, medtem ko ji je bil boter
kaščar Anton Pogačnik.
Kakor planiška sta tudi poljanska stranska oltarja uničena. Po zapisku
dr. Fr. Steleta sta bila sicer slabo nanovo poslikana, a »dekorativno zelo dobra«;
v spodnjem in zgornjem delu sta imela na vsaki strani vita stebra. V južnem
oltarju je bil leta 1925 — namesto nekdainje slike — kip kamenjanja sv. Štefana,
ki ga je najbrž dodalo že 19. stoletje. Severni oltar pa je menda spremenil
celo patrono; namesto nekdanje sv. Katarine je kraljevala v njem Marija s plaščem
kot pribežališče kristjanov. Glavni oltar, ki ga je Gottinger samo popravil,
in njegov tabernakelj pa je leta 1859 zamenjal oltar, ki ga je naredil domači
podobar Štefan Šubic.^"
Prepričan sem, da bo nadrobnejše topografsko raziskovanje na Loškem
odkrilo še kako ohranjeno in do sedaj neznano Gottingerjevo oltarno umetnino.
96
II
Poljanska računska knjiga nam odkriva še drugo loško umetniško osebnost
— slikarja Martina Blažiča iz prve polovice 18. stoletja. Tako beremo, da je
21. avgusta 1745 prejel od poljanskega župnika gospod Blažič (Blasitz), slikar
iz Loke, aro v znesku 5 fl. za sliko sv. Štefana ter 4 in p>ol »štabe« hodničnega
platna, cerkveni ključar Georg Dembšar pa mu je dal 3 »štabe« grobega platna.
In 18. oktobra 1745 je Martin Blažič — razen že prej prejetega zneska — dobil
za sliki sv. Štefana in Kristusovega rojstva še 8 fl. 5 kr. Spet pa izpade iz
časovne zapovrstnosti zapis, da je prejel 21. avgusta 1745 za oltarno sliko sv.
Štefana 5 fl. in 5. septembra 4 in pol »štaba« hodničnega platna za oltar sv.
Štefana."
Slikar je torej napravil za novi oltar sv. Štefana glavno podobo in še sliko
Kristusovega rojstva, ki je krasila najbrž oltarno atiko. Dodeljeno platno je
morda rabilo kot osnova za sliko, verjetno pa je veljalo tudi kot delno plačilo,
ker se omenja kar trikrat v dveh kvalitetah.
Slikar Martin Blažič je bil doslej naši umetnostni zgodovini neznan. Poznali
smo le nekega Antona Blažiča, ki se 2. novembra 1764 omenja kot slikar
v Ljubljani, ne vemo pa, če je bil z loškim soimenjakom kaj v sorodu.'- Martinovih
rojstnih podatkov še nismo odkrili. Loške matične knjige vse do nastopa
našega slikarja o tej družini molče. Edina izjema je omemba v mrliški knjigi
starološke župnije, da je 20. septembra 1690 bila pokopana neka Maruša Tomaža
Blažiča v starosti okoli 60 let in da je bila doma iz mesta.''' Je bila mar
to mati slikarja? Za to je bila najbrž že prestara, saj se je Martin Blažič verjetno
rodil okoli leta 1685, ker se je 10. oktobra 1708 »slikar« že poročil z neko
Marijo Apolonijo; za priče so jima bili župan Janez Krstnik Gašperin (Casperin)
kaščar Jakob Paulin in gospod Valentin Zeballa."'^ Vse torej kaže, da se je
Blažič bržčas v mesto priselil iz okolice in tu kmalu zavzel ugleden položaj.
Prva hčerka, Marija Ana, se je zakoncema Bažič rodila 26. julija 1709; botrovala
sta Valentin Zeball in Elizabeta Sidonija Paulin. Hčerka Marija Rozina se
je rodila 26. avgusta 1711 in imela ista botra. Leta 1713, 19. avgusta, je prišla
na svet hči Roža — botra sta bila spet prejšnja — in 16. marca 1716 je bil
rojen sin Jožef, ki sta mu bila botra kaščar Jakob Paulin in Elizabeta Zeball.
Kot peti otrok je prišel 28. septembra 1721 Frančišek Mihael; botra sta bila Jakob
Paulin in »kapitanica« Marija Joanna Katarina Terezija Ecker. Leta 1723,
7. decembra, je sledila hči Marija Barbara (z istima botroma). Kot zadnji,
sedmi otrok je bil rojen 24. februarja 1726 Frančišek Matija (botra kot zgoraj).'^
Tudi Blažičevega smrtnega datuma ne poznamo, ker manjka starološka mrliška
knjiga za leta 1715—1750; verjetno je slikar umrl že pred letom 1751.
Ze pri poročnih pričah smo videli, da je tudi slikar Blažič imel dobre zveze
z uglednimi družinami, pa tudi med botri srečamo imena kot so Valentin Zeball,
Jakob Paulin, kaščar, med botrami pa Paulinko Elizabeto Sidonijo in neko ženo
oskrbnika Rekarja, ki pa se tu imenuje »kapitanica«, torej z naslovom, ki je
v Loki uradno ugasnil že v 14. stoletju.
To pa je tudi skoraj vse, kar lahko danes o slikarju Martinu Blažiču povemo.
Njegove poljanske slike — edine, ki so arhivsko izpričane — so izginile,
na kaki drugi pa še nismo zasledili mojstrove signature. In vendar bogati najbrž
prenekateri oltar na Loškem kaka še neprepoznana Blažičeva podoba. Treba
bo torej iskati med anonimnimi slikami prve polovice 18. stoletja — sadove
7 Loški razgledi 97
iskanja pa prepustimo prihodnosti. Morda se bo celo izkazalo, da gre za umetnika,
ki je bil več kot samo ljudsko povprečen.
III
Dodajmo še obolus za kranjske sosede:
Ko je mizar Gottinger dokončal oltarja za Poljane, ju ni sam pobarval
in pozlatil. Za to delo so poiskali mojstra v Kranju — Franceta Banka. Dne
12. marca 1747 je prejel pozlatar gospod Franc, meščan v Kranju, aro za poslikavo
glavnega oltarja in oltarja sv. Štefana v Poljanah, in sicer 2 cekina ali
10 fl. — 30. aprila je Franc Banko (Wankho) prejel iz rok Jakoba Jegliča
23 fl. — 6 maja je dobil pozlatar 50 fl. in 31. maja 24 fl. Posebna pripomba
še pove, da so zlate lističe dobili iz Ljubljane in da so veljali 30 fl. nemške ali
34 fl. 58 kr. 1 pf. deželne veljave. Razen tega je prejel Banko še 10 fl. in 2.
julija 44 fl., njegov pomočnik pa 1 fl. 40 kr. — Najbrž je pozlatar Banko pozlatil
tudi oltar sv. Katarine, za katerega je prejel 30. julija 1747 akontacijo
10 fl. 20 kr., 4. decembra 1750 pa 111 fl. 19 kr. 1 pf. Prav tako je prejel za
poslikavo oltarja sv. Mihaela 14 fl. 20 kr. itd.'-''
Franc Banko, slikar in pozlatar v Kranju, je sicer znana oseba. V Kranju
je imel delavnico v poznejši Layerjevi hiši.*" Leta 1772 je pozlatil oltar v Braslovčah
v Savinjski dolini, ki ga je napravil celjski podobar Gallo.'^ To pot
smo ga našli pri delu tudi na Loškem — v Poljanah.
Hkrati nam sodelovanje različnih mojstrov dobro ilustrira tisto delitev
dela in specializacije, ki jo je poznal že srednji vek ter je barok z njo le nadaljeval.
Uglednejši umetniki so bUi pravi podjetniki, ki so v svojih podobarskih
delavnicah združevali več sodelavcev in pomočnikov, od katerih je bil eden
mizar, ki je izdeloval npr. oltarno ogrodje, drugi kipar in rezbar, ki so mu
zaupali figuralna kiparska in rezbarska dela in boljše omamente, tretji je bil
slikar, ki je prispeval oltarne slike, in četrti »Fassmaler« — mojster, ki je
oltarje polihromiral in zlatU. Tako se je večkrat zgodUo, da mojster, ki je podpisal
pogodbo za izdelavo oltarja in prejel plačilo zanj, sam na tak izdelek
niti roke ni položil ali pa je na njem opravil le še zadnjo dodelavo. Lahko pa
so sodelovali tudi samostojni mojstri iz različnih delavnic. Tako je bilo tudi v
Crngrobu in v Poljanah. Gottinger je izdelal le umetnomizarsko delo — oltarni
nastavek v ožjem smislu, plastike pa si je »izposodil« bodisi od kakega starejšega
oltarja ali jih je izrezljal kak poklicni rezbar. Ker pa se ta niti v Poljanah
niti v Crngrobu ne omenja, bi morda le smeli sklepati, da je bil Gottinger
tudi figuralni rezbar in da so nekateri kipi izšli izpod njegovega dleta. Poljanske
oltarne slike (vsaj za oltar sv. Štefana) je napravil slikar Martin Blažič,
poslikal in pozlatU pa je oltarje kranjski podobar Franc Banko. Tudi po tej
popolnoma obrtni, delavniški strani so poljanski računski zapiski dragocen
informator.
Opombe
1. F. Pokom, Loka, DS VII, 1894, 629. — 2. J. Veider, Vodič po Crnogrobu. Skofja
Loka 1936, 46. — 3. Fr. Štele, Crngrob. Ljubljana 1962 (brez letnice), 41 sq, si. 49, 50 in
55. — 4. Fr. Štele, Terenski zapisnik XXX, 1925 (Arhiv Inštituta za umetnostno zgo-
98
dovino Franceta Steleta pri SAZU). — 5. 1745.- den 14 Juny gegeben worden dem H.
Heinrich Thischler zu Laagkh vor ahr geld des hI. Stephans altar 30 fl.; den 12.
september empfangt der Heinrich Gottinger tischler zu Laagkh durch sein dienstmagd
24 fl.; den 6. november hat der herr Heinrich Gottinger thischler zu Laagkh
empfangen vmb den gemachten S. Stephani altar /:fur den vmb 190 fl. 1. w. den
seiner Frau Ehewurthin 2 fl. 20 vnd dem Gesellen 40 kr. alles 1. w. verglichen
worden hundt neun vnd zweinzig ide 129 fl. 1. vv. in beysein des herrn Dembscher 129
fl.; das vorhin gegebene ist oben zu sehen; 1746: den 11. febr. hat der Heinrich Gottinger
dischler zu Laagkh mehr empfangen durch sein Dienstmagd so die leisten gebracht
an die ihme anoch austendigen 10 fl c. w. in Zeichini 5 fl; den 17. Juny
ist gegeben worden dem Heinrich Gottinger tischler der anoch am S. Stephani altar
ausstendige Zechini 5 fl.; den 6. oktober dem Thischler Heinrich gegeben \vorden
a conto des reparierten hohen altars . .. 10 fl.; den 17. november ampfangt der Thischler
so den hochen altar reparieret 48 fl.; mehr seinem Geschell gegeben vvorden
vor ein gschenkhens 40 kr. item vor den wein vor die zwey Thischler so an dem
altar gearbeithet haben 1 fl. 28 kr.; 1747: den 6. april hat empfangen H. Heinrich
Thischler meister zu Laagkh an dem in der arbeith habenden Tabernacul 20 fl.; den
25 April empfangt mehr Heinrich Gottinger Thischler in Laagkh an die raittung
des aufgesetzten Tabernacules 40 fl.; item mehr empfangen Heinrich Thischler aufgaab
von ...hohen altar 1 fl. 10 kr. 2 pf.; 1747: den 10 Jny empfangt H. Heinrich
Tischler zu Laagkh die an dem neu gemachten tabernacul /:vnd welchen per 70 fl. 1.
w. verglichen vvorden:/ anoch ausstendige 10 vnd sein Gemahlin trinkhgelt 2 fl.
4 kr.; In aufsetzen des Tabemaculs zahlte von den Tischler 2/4 virein 26 kr.; 3750: den
12. febr. der tischler Heinrich Gotinger empfangen a conto des neu gemachten S.
Chatharinae altars 20 fl. 1. w. 20 fl.; den 26 Juny empfangt dr tischler 30 fl.;
den 30 July mehr empfangen der Tischler vor S. Catharinae altar 25 fl. 14 kr. damit
ist alles bezahlt worden 25 fl. 14 kr.; Da der Tischler den Catharinae altar aufgesetzt,
bezahlt die Kirchen vor ihm den trunckh mit 54 kr.; 1745: den 12 sept. empfangt der
Heinrich Gottinger burger vnd Thischler zu Laagkh durch sein Dienstmagd 24 fl. —
6. Krstna knjiga cerkve sv. Jakoba v Skofji Loki 1736—1748: 1742: 9. Dec. Maria Sophia
filia legitima D: Henrici Gottinger et Maria coniugini, levantibus patrinis illustrissimo
Dno Josepho L:B: de Halden et Dno Josepho Zheball, adstante uero Dna
Uršula Buthin, Baptisata per Stephanum Mragk extra Ciuitatem. Krstna knjiga
cerkve sv. Jakoba v Skofji Loki 1748—1758: J750: 30. Aug. Maria Rosalia fil. legitima
Dni Henrici Hilarij Gottinger et Mariae conj: Baptisata per me vicarium curatum
loči, levantibus Patrinis Dno Josepho Sore et Pronobili Dna Maria Anna Jugovizin,
teste Virg: Maria Anna Kotscherin. Extra Civitatem; 1755: 19. Nov. circa horam 2
dam noctis nata et hora 4 ta pomeridie eiusdem baptisata est per Canzianum Wertschitsch
vic. loči Elisabetha filia legit: Dni Henrici Hilarij Gottinger, et honoratae
Dne Mariae conjugum, leuantibus eam patrinis Dno Antonio Pogatshnig granario
lUustrissimi Dominij, et perillustri Dna Maria Anna Jugovizhin, adstante uero perillustri
Dna Theresia Feichtingerin. Vic: S. Jacobi, extra ciuitatem. — 7. Mrliška knjiga
župnije Stara Loka 1751—1778: 1758: 23. Januarius, Elisabetha infans defuncti Dni
Henrici Gottiger aet. 2 ann. obijt, et sepulta est. in Ciutate. — 8. Mrliška knjiga
župnije Stara Loka 1751—1778: 1757: 19. aprilis, provisus omnibus Sacramentis obijt
et sepultus est D: Henricus Hilarius Gottiger aet. circiter 60 annorum, vicariatum
S. Jacobi, ex Ciuitate. 9. P. Blaznih, Skofja Loka in loško gospostvo, Skofja Loka
1973, 278. — 10. N. D.. Pohvala in priporočenje umetnin podobarja, malarjea in zlatarja
v Poljanah na Gorenjskem. Novice 1849, 29. avg., 154. — 11. 1745: Den 21
August empfangt H. Blasitz Mahler zu Laagkh ahrgelt vor S. Stephani blat 5 fl.;
mehr empfangt et 41/2 štab rupfen leLnwath, 1 štab per 25 kr. 1 pf. betragt 1 fl. 54;
item gabe ihme der Kiirchenpropst Georg Dembscher 3 štab riisten leinwath 1 per
32 kr. macht 1 fl. 36 kr.; 1745: den 18. Oktober hat der H. Martin Blasitz mahler zu
Laak yber das schon vorhin empfangene vor das S. Stephani vnd Geburth Christi
•?• 99
blath anoch empfangen (so per 15 fl. 28 kr. 1. v. verglichen \vorden 8 fl. 5 kr.; 1745:
den 21 August empfieng dar Marthin Blasitz Mahler zu Laagkh auf das blath vnd . . .
Mahlerey S. Stephani altars 5 fl.; 1745; den 5. September dem Mahler vor das blath
S. Stephani 4 12 štab rupfen leinwath 1 per 25 kr. 1 pg. = 1 fl. 54 kr. — 12. V. Steska,
Slovenska umetnost I. Prevalje 1927, 102. — 13. Starološka mrliška knjiga za leta
1677—1715: 20. sept, 1690 sepulta est Marusha Thomae Blasiz ex ciuit. sacr. prouisa,
circiter annorum 60. — 13a. Poročna knjiga cerkve sv. Jakoba v Škof j i Loki 1683 do
1736: 1708: 10. Octobris, Dnus Martinus Blashitz Pictor Matrimonio junctus est in
faciem Ecclesiae cum sponsa sua Maria Apolonia per me Vicarium Ignatium Rupper
existentibus testibus Dno Johanne Bapta. Casperin Syndico et Dno Jacobo Paullin
Granario et Dno Valentino Zeball Civitatenses. — 14. Krstna knjiga cerkve sv. Jakoba
v Skofji Loki 1702—1717: 1709; Die 20. huius (Julij) Baptizata est Maria Anna fil.
leg. patris Dni Martini Blashiz et Dna Maria Apolonia coniugum Eleuantibus patrinis
Dno Valentino Zeball et Elisabetha Sidonia Paulinin, teste Agnete Marzinin ex
Ciuit. per me Urb. Rothar coop.; 1711: 26° Augusti, Maria Rosina fil. legitima Dni
Martini Blashitz et Maria coniugum Baptizata per me Vic. Ignatium Rupper, leuantibus
eam Patrinis Dno Valentino Zeball Senatore et Nobili Dna Elisabetha Sydonia
Paulinin Granarissa adstante Agnete Marzinka Vicini ex Ciuit. Ex Ciuitate.; 1713:
19. Augusti, Rosa fil. legitima Dni Martini Blashits et Mariae Apoloniae coniugum.
Baptisata est per Vicarium Ignatium Rupper leuantibus eam Patrinis Dno Valentino
Zeball Senatore et Dna Elisabetha Sydonia Paulinin Castenverwalterin der Herrschaft
Lagkh adstante vero Dna Margaretha Marzinin Vicini. Ex Ciuitate.; 1716: 16.
Martij, Josephus fil. legit. Dni. Martini Wlasiz et Maria conjugum est baptisatus per
R. D. Michaelem Primiz patrini fuerunt Dnus Jacobus Paulin granarius Dna Elisabet
Zebalin.; Krstna knjiga cerkve sv. Jakoba v Skofji Loki 1717—1736: 1721: 28.
Septembris, Franciscus Mihael fil. leg. Dni Martini Blashiz et Dnae Mariae coniugum.
Baptizatus per me Jacobum Homan. Patrinis Dno Jacobo Paulin et illustrissima
Dna Maria Joanna Catharina Theresia ab Ekerin Capitanisa, adstante Dno Valentino
Zeball. ex ciuittate, vic. S. Jacobi; 1723: decembris, Maria Barbara fil. legit.
Dni Martini Blashiz et Dna Mariae conjugum. Baptizata per praedictum ('-= Jacobo
Homan), Patrinis Dno Jacobo Paulin et illustrissima Dna Dna Maria Johanna Catharina
Theresia ab Ekherin capitaniza, adstante Nobili Dna Maria Justina Zebalin, ex.
ciuitate.; 1726: 24. Febr., Franciscus Matthias fil, legit. Dni Martini Blashitsch et
Mariae Apoloniae conjugum Bapt. per praedictum (= Jacobo Homan) leuantibus
Dno Joanne Jacobo Paulin et Illustrissima Dna Dna Maria Johanna Catharina Theresia
ab Ekherin Capitanizza, adstante uero Dno Joanne Josepho Zeball, ex ciuitate.
—• 15. 1747; den 17 Merzen empfangt der Vergolder H. Franc burger zu Crounburg
vor dan Aarchgeld (so den hochen vnd S. Stephani altar fassen solle) 2 Zechini = =
10 fl.; den 30 April hat empfangen H. Franz Wankho aus handen der Jacoben Jeglitsch
23 fl.; 1747: den 6. May hat empfangen H. Franz Wankho vergolder 50 fl.; den 31 May
empfangen H. Franz Wankho vergoldder 24 fl.; den 16. Juny seynd auff Laybach vmb
das platelgold geschikhet worden 30 fl. t. w. machet 1. w. 34 fl. 59 kr. 1 pf.; Eodem
mehr der Vergoldner empfangen 10 fl.; den 2 July empfanget mehr H. Franz Wankho
vergolder 44 fl.; mehr ein Schmalz empfangen zu 3 fl. 26 kr. 2pf.; mehr denen Vergolder
gesellen 1 fl. 40 kr.; 3750; (den 26. Juny) der Vergolder empfangen a conto in
allem 10 fl. 20 kr. (za oltar sv. Katarine?); den 4. Dezember dem Vergolder gegeben
worden vor die fassung des S. Catharinae altars 111 fl. 19 kr. 1 pf; Eodem vor yberfassung
des Michaeli altar empfangen der Vergolder 14 fl. 20 kr. — 16. F. Štele,
Slikarska in podobarska obrt v Kranju, v ioijigi: J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja.
Ljubljana 1939, 259.; v isti zgodovini str. 394. — 17. V. Steska, o. c. 102.
Vse citirane matične knjige starološke in škofjeloške župnije hrani Nadškofijski
arhiv v Ljubljani.
100
Z u s a m m e n f a s s u n g
ZWEI BAROCKE K U N S T L E R A U S SKOFJA LOKA —
HEINRICH HILARIUS G O T T I N G E R UND MARTIN BLAZIC
Den Tischler und Altarbauer Heinrich Hilarius Gottinger (auch: von Gottingen),
der 1753 zwei Seitenaltare und spiiter auch die Kanzel der Wallfahrtskirche in Crngrob
bei Skofja Loka errichtete, wurde bis jetzt fiir einen fremden, nicht naher
bestimmbaren Kunstler gehalten. Aus dem Rechnungsbuch der Pfarrkirche Sti. Martini
in Poljane bei Skofja Loka erfahren wir jedoch, daB der Meister in Skofja Loka
ansiissig •war. Fiir Poljane hatte er schon in den Jahren 1745—1747 den Seitenaltar
des hI. Stephanus und ein neues Tabernakel errichtet sowie den Hauptaltar renoviert
und 1750 noch den Seitenaltar der hI. Katharina geschaffen. Zwei Altare seiner
Hand bosaB auch die Filialkirche des hI. Gabriel in Planica. AuBer den erwahnten
Arbeiten in Crngrob sind alle genannten Altare verlorengegangen.
Nach Skofja Loka kam Meister Gottinger vermutlich aus Sachsen. In Loka
erwarb er das Biirgerrecht und hier wurden ihm auch zwei TcJchter geboren. Gestorben
ist er am 19. April 1757 im Alter von rund 60 Jahren, was ergibt, daB er um
das Jahr 1697 geboren \vurde.
Die Bilder fiir den Altar des hI. Stephanus in Poljane hat 1745 der bis jetzt
unbekannte Maler Martin Blažič aus Skofja Loka gemalt. Auch sein Geburtsdatum
kennen wir noch nicht. Am 10. Oktober 1708 hat Blažič eine gewisse Maria Amalia
geheiratet, die ihm in den Jahren 1709—1726 sieben Kinder schenkte. Der Meister ist
\vahrscheinlich schon vor 1751 gestorben. Signierte Malereien seiner Hand sind bis
jetzt noch nicht entdeckt worden.
Die Altare in Poljane hat 1747 Franz Banko (Wankho) aus Kranj vergoldet.
101