274. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 30. novembra.
XVIII. leto, 1885.
I >.h,»j h vsak dan a«r<-er, isimoi nedelje in praznike, ter veija po pošti prejenaan za avstrij sko-ogors ka dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. U Jedon meaee 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja aa don. za vae leto 13 gld. zu četrt leta 8 #id. 30 kr., za joden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po
i • 10 kr. za mesec, po 60 kr. za fietrt leta. — Za tujo deželo toliko već, koliko, poštnina znaša.
Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če me dvakrat, »n po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.— Rokopisi so no vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbifia hiši, ^Gledališka stolbaw. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne utvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ Četrt leta........3   „   30 ,,
„ jeden mesec.......1   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
, Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
^^četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Vpvamiištvo „Slot\ Naroda*',
Premirje.
Prelivanje bratovske krvi ustavljeno je vsaj začasno, kajti v Sofijo dospela je v 28 dan t. m. ob 9. uri zvečer naslednja kneževa brzojavka:
„Z ozirom na kolek ti vn o n ot o zastopnikov velevlastij in izjavo grofa Khe-venhilllerja, kateri je bil odposlan od svojega vladarja ter je izjavil, da bodo avstrijske čete prišle srbskim napo moč, ako idemo dalje; nadalje z ozirom na to, da smo zmagovito zaseli Pirot in zado stili našej vojaškej časti in veljavi, dovolil in zaukazal sem, da se ustavi vojevanje in začno pogajanja o premirji.
Zmagonosni Bolgari morali so se udati želji velevlastij, izmej katerih se je posebno Avstro-Ogerska jako toplo zavzela za Srbe. Grof Kheven-btiller prišel je z oljkino vejico v desnici, a v levi držal je goli meč, zahtevajoč naj se ustavi vojevanje, sicer pride avstrijska vojska Srbom na pomoč. Na te kategorične besede in ker se je blizu jednako izrekla tudi Turčija ni knezu Aleksandru druzega preostajalo, nego vsprejeti premirje.
Z dna srca pozdravljamo premirje, ki je ustavilo nenaravni boj, akoravno pri tem pogrešamo politiške pravičnosti.   Kje so bile takrat velevlasti,
ko je Srbija brez vsacega uzroka napovedala vojno in prekoračivši mejo napala nepripravljene Bolgare? Nihče takrat niti ganil ni in apatično so gledale vlasti, kako so Srbi dan za dnevom Bolgare potiskali nazaj, dokler neao utrdbe pri Slivnici in v naglici dohitevši rumelijski batalijoni zastavili na-padovalcem pota. Ko so pa Bolgari prekoračili srbsko mejo in po hudem boji zajeli mesto Pirot, oglasili sta se hkratu dve vlasti tepenim Srbom na korist in premirje se je moralo skleniti.
Kakor rečeno, veseli smo premirja, nikakor pa ne nagibov, ki so bili v tej zadevi odločilni, akoravno so bili baš ti nagibi razkrili, da so se čudne stvari snovale in da je mej Avstro-Ogersko in kraljevino srbsko bila trdna pogodba za gotove slučaje, akoravno se je to zanikavalo.
O pogojih premirja še ni nič znanega, zatorej naj slede tukaj samo še poročila o krvavih bitkah pri Pirotu:
Bel i grad 28. novembra. Da je Pirot pal, se oficijalno potrjuje. Vojni bulletin pravi, da so Srbi se predvčeraj izpraznili Pirot in ga zaseli Bolgari, včeraj ga je pa z naskokom zopet vzel sedmi (Aleksandrov) polk in nazadnje ga zopet moral ostaviti. V dobro poučenih krogih se trdi, da sedmega polka ni več, od kar so bili Srbi tepeni pri Slivnici. Bolgari so zaseli visočine okrog Pirota in Srbi so morali ostaviti svoje pozicije. Zdravniki so kon-statovali, da je v bolnici nad 800 vojakov, ki so se sami pohromili (Selbstversttimler), kar nič posebno ugodno ne osvetljuje srbske hrabrosti. Ranjena sta major Vanlie in poročnik Tavsanovie. 100 bolgarskih vojakov je nekda vjetih. Trdi se pa, da so vjeti Bolgari večinoma kmetje iz vasij, ki neso bili niti na bojišči, ampak so je Srbi kar z doma s silo odpeljali. General Lješanin poroča, da so Bolgari včeraj prodrli iz Vidina ter je navstal hud boj z bajoneti. Bolgari bili so nazaj zavrneni in morali so bežati v trdnjavo. Kakor poročajo ujeti Bolgari, so zgube bolgarske jako velike. Koliko je palo Srbov ni znano. Ranjen je nadporočnik Protic. Bolgarov se je dalo mnogo v manjših oddelkih vjeti. (Tu je že vse prenapolneno z ranjenci, bolgarskih batalijonov ki so baje vjeti, pa še vedno ni videti.) Nasproti temu poslednjemu poročilu se pa poroča, da je Lješanin že davno odšel čez Knježevac v Srbijo in pridružil se južnej vojski. Pred Vidinom pa pustil le observaeijski voj, kateri z vednim bombardovanjem
prikriva odhod Lješaninov. Poročilo, da je Topalo-vič prevzel vrhovno poveljništvo in pomanjkljiva vojna poročila, katera jako nejasno poročajo, da je kralj odpotoval iz Niša na bojišče, ne da bi povedala, kje je glavni stan, so jako vznemirila prebivalstvo in liberalci že jako odkrito izjavljajo svoja mnenja o bolgarski vojni. Še večje vznemirjenje je pa prouzročila vest, ki jo došla iz Pirota, da se je kralj v najstrožjem inkognito odpeljal obiskat obolelo kraljico v Beligrad. Vprašuje se po vsej pravici, čemu se prikriva to potovanje. Potovalci iz Niša poročajo o strašnem stanji srbske vojske. Jako slabo je preskrbljena vojska, pa tudi se jako slabo ravna z ranjenci. Stanje ranjencev je pomilovanja vredno in vnanja pomoč nujno potrebna, ker je v Niši vse zmešano. Za vojno so bili Srbi jako slabo pripravljeni. Kralj Mil.n je bil slabo poučen o stanji vojske. Z lažnjivinii poročili o izzivanji Bolgarov se je dal zapeljati, da je začel vojno, katere sam ni hotel. Vsegu kriv je Garašanin in njegova vlada. Dosedaj še ni bilo v deželi nikakega gibanja proti kralju, a ministerstvo bode moralo odstopiti. Kralj je neki izjavil pri nekej priložnosti svojo veliko nevoljo Srbi, preganjani od Bolgarov, so se nekda umaknili v Niš. Včeraj bili so baje boji pri Ak-Palanki.
Sofija 28. novembra zvečer. Pirot je vzet. Včerajšnja bitka bila je najkrvaveja. Srbi so poseli v polukrogu višine okrog Pirota in mi smo prodirali v polukrogu. Naše središče je korakalo po slabih potih naravnost proti Pirotu. Naše desno krilo, ki je bilo slabo, razpostavilo se je na desni ob pogorji. Prava, za napad odločena kolona, pri kateri so bili trije vzhodnjorumelijski batalijoni, mej katerimi je bilo mnogo mohamedanskih prostovoljcev se jo nastavila pod gorovjem na levi in začela jo iz topov streljati na Srbe, kateri so se videli daleč gori po bregovih. Srbi so nekaj časa se držali, potem so se jeli umikati, ko so granate v več krajih trgale njih vrste. Zdaj se je dalo znamenje našim pešcem za napad. Šli so dalje čez tri jarke in potrebovali čez pol ure, da so prišli do višin, na katerih so bili Srbi. Puškine kroglje so švigale okrog glav, ko so lezli po strmini, vendar neso napravile mnogo škode. Le z veliko težavo lezli so naši vojaki po mokrih in opolzlih tleh na višino, s katere so se Srbi umaknili. Ko so prišli gori, videli so naši, da jim stoji glavna moč Srbov nasproti. Na
LISTEK.
Druga izložba Vereščaginovih slik na Dunaji.
(Izvirno poročilo.) (Konec.)
Kakor bi navlašč nam hotel to sodbo potrditi sam Vereščagin, izložil je nekaj slik iz Jezusovega življenja. Te so — iz kataloga to zvemo —: »Sveta obitelj", „Jezus pri Janezu ob Jordanu", »Jezus v puščavi", „Kristus ob jezeru Tiberius", „Proroko-vanje", „ Vstajenje". Dve izmej teh, rekše „Sveta obitelj" in „Vstajenje" vzbudili sta mnogo hrupa, o katerem bi se moglo reči: „malo manj, bi bilo bolje". Ostale štiri slike predočujejo prekrasno in veličastno palestinsko prirodo, nad katero nam še veje duh svetega pisma, poezija naših mladih let. Jezus in druge svetopisemske osobe so bolj neznatna „stattage" v tej prirodi, a to le povzdiguje njihovo resno, veličastno hojo.  Vsa druga pa je s
slikama, zavoljo katerih se je vnel boj mej Dunajskim duhovenstvom, imenito mej kardinalom Gangl-bauer-jem in ruskim slikarjem. Slika, katero katalog izdaje za „Sveto obitelj", predočuje nam čisto preprosto židovsko družino, ki je ravno zbrana mej polupodrtinami svojega stanovanja. Pri delu so: Dva odrasla imata z deskami opraviti, dva mala raztrganca ležita v oblanicah, mati ravno dojf, a malo v stran od nje stoji še jeden otročaj, s prstom nekamo pritožujoč se; jedina vzvišena misel — Jezus, zanemarjen židovsk tipus z rudečimi lasmi (prav za prav z grivo) sedi sam za-se in globoko čita. Denimo, da jo vse to res, kar trdi Vereščagin v svoji noti iz Pariza proti Dunajskemu kardinalu, da je res mati božja „ poleg Jezusa imela še sedem ali osem otrok, dečkov in deklic" — toda, kdo njemu, realistu, jamči, kdo mu verjame, da je „sveta obitelj" kedaj bila v naslikanem položaji, a če se mu je videlo slikati tak položaj, zakaj bi moral biti isti nadobudni, čitajoči Žid baš Jezus, zakaj ne rajši kakov bodoči veliki duhovnik? Vzve-ličar pa je verski pojem, torej tudi nekakov „ens",
ki se kakor tak mora slikati idealistično: drugače ni istinito, ker nazoru našemu ni prikladno, a istinitosti ima se najpreje držati realist. Se neprimer-niša, naravnost zoperna je slika, ki predočuje „ Vstajenje" Kristovo. Vereščagin naj bi bil tako daleč realist, da je naslikal Vzvcličarja iz gore od strani vstajajočega, ker je bil grob udelan v goro, ne v tla. Ali to bi tudi realist lahko učinil, no da bi mu bilo treba iz glavne osobe napraviti karikaturo. Jezus se iz groba koplje, a ne samo to, okolo glavo ima mrtvaški prt tako čudno-smešno zvezan, da prvi hip niti ločiti ni mogoče, kaj je to prav za prav. Dva vojaka, vsak od jedne strani groba, držita noge kvišku v plašni skok. Slika je na prvi pogled smešna, potem pa je ostudna. A to naj je „ Vstajenje", veličastno, trijumf Boga! Kar smo gore rekli o „Sveti obitelji", to tem več velja za „Vstajenje". Proti obema slikama zagnala se jo strastna agitacija. Dunajski kardinal je zahteval, da se iz »umetniškega doma" odstranita, a neso ga poslušali. Mestu tega je v pastirskem listu razglasil slovesen protest, češ, da po teb slikah Kristus „trpi sramoto", in da mu
naše streljanje odgovarjali so s strašnimi dešaržami in trije srbski batalijoni napali so z bajonetom Bolgare. Bil je strašen trenutek. Vsak naših bojeval se je za življenje. Ivo bi se bili doli po bregu nazaj pomaknili, bili bi izgubljeni. Bili smo v veliki stiski. Sovražnik je nas napal z divjo energijo in skoro ves pridobljeni teren smo zopet izgubili. Samo za skale smo se morali skrivati. Položaj je bil tembolj kritičen, ker so batalijoni, ki bi bili morali priti za nami, prišli v navzkrižno streljanje dveh srbskih baterij, ki sta bili nastavljeni na višinah na levi, ter so se mogli ustaviti. Zdaj je knoz opazil naš kritičen položaj, odjahal je naravnost iz središča k našemu kiilu in zaukazal občao pomikanje naprej. V tem pa so Srbi neusmiljeno na naše streljali. Videli smo, kako da so bile vedno bolj redke vrste batalijonov, ki so prodirali nam na pomoč, in že so začeli umikati se. Zdaj skoči knez s konja in hotel se je postaviti s sablo v roki na čelo koloni, ki je morala naskočiti Srbe. Nek častnik je hitro skočil predenj, zakril ga s svojim telesom in potisnil ga nazaj. Knez je dosegel, kar je hotel. Z ura klici naskočili so naši vi-sočino in napali Srbe. Navstal je krvav bo.) in Srbi so se morali umakniti. Naši batalijoni so pa bili preveč utrujeni, posebno oni trije batalijoni, ki so prvi napali Srbe, da bi bili mogli preganjati sovražnika Z ravnine, od desne in leve se je ćulo grmenje topov, vendar drugod najbrž ni bilo nikjer boja z bajoneti. Proti 1. uri slišalo se je grmenje topov prav pri Pirotu Iz mesta sta se slišali dve eksploziji. Več hiš se je razgrnilo v zrak. Pirot je neki podminiran in podkopi napolneni z razstrelili in i snovmi. Videli smo, da so naše čete v kljub temu udrle v Pirot in ob treh bil je v naših rokah.
Politični razgled.
IVotraiftje dLcžeflc
V Ljubljani 30. novembra.
Poljaki so sc že večkrat pritoževali, da vlada daj t* ga I i m k t» m u deželnemu zboru premalo časa za zborovanje. Letos je pa naznanila gališkemu deželnemu zboru, da lahko zboruje do 20. januvarja, ker se državni zbor snide še le 22. junuvarja. Imel bi tedaj dovolj časa, da reši. vse važnejše zadeve. Iz Levova se pa poroča, da se bode deželni zbor zaključil milogo poprej. Poljaki namreč nočejo dati Rusinom priložnosti, da bi mogli izjaviti vse svoje pritožbo Vsi tisti predlogi j katerih namen je, Rusinom zagotoviti vsaj nekaj jednakopravnosti v šoli in v uradu, bodo zopet ostali nerešeni, kajti gospodujoči Poljaki jih bodo tako dolgo odkladali, da se zbor zaključi.
Hrvatska regnikolarna deputacija v kratkem začne zopet svoja dela in bode nekda jako hitela s posvetovanjem, da bosta mogli obe regnikolarni deputaciji, hrvatska in »gerska, začeti skupna posvetovanja takoj po Božiči. Najprej bo sedaj hrvatska deputacija naprosila predsedstvo deželnega zbora, da voli v deputacijo jednoga člana mesto od-Btopivšega Krestira. Kandidati se imenujejo Živie, baron /majic in Kuševie. Predsednikom bode izvolila deputacija najbrž dosedanjega starostnega pred« sednika Vukotinoviea
1 naiije države.
Na ŠpaiB.jskem je še nekda vse mirno. Zaradi varnosti se je za Cartageno, Barcelono in Kanarske otoke objavilo obsedno stanje. General Lorna izdal je dnevno povelje, da bodo na vsak način obdržal red. Kdor bi skušal rušiti mir,  bode ga ka-
znoval s prekim sedom.  Klubu vsem previdnostnim naredbam, se bode pa državljanska vojna težko dala preprečiti. Karlistični generali so že ostavili Madrid in odšli na razne kraje.   Govori se že, da so že v več krajih organizovani  redni karlistični batalijoni, kateri dobivajo redno plačo, kakor bi bili na bojišči. Kako nevaren da je položaj na Španjskem, kažejo jako obširne naredbe za vzdržavanje reda, ker sicer bi ne bilo treba take strogosti.   Ko se je zvedelo, da se kralju bliža smrt, odposlala so se takoj povelja v vse pokrajine, raznim poveljnikom,  da morajo že v kali zadušiti vsaka karlistična gibanja. Vsi generali, kateri so bili privrženci Alfonzovi, so na-svetovali, da se mora povišati vojska. Vojaki po vojašnicah dobili so povelje,  da morajo biti pripravljeni, žandarmeriji in policiji se je pa naročilo, da naj straži javna poslopja.   Minister notranjih zadev zaukazal je, da se mora strožje  postopati 8 časopisi. Večina listov bilo je kontiskovanih in brzojavna oblastva so obdržala skoro vse brzojavke.   V Madridu bila je velika zmešnjava in strah, ker ni izšel noben list. — Tudi o vodji republikancev Zorilli se sedaj mnogo govori.   Nekateri trdijo, da se je že vrnil na Španjsko. Pariški „Figaro" objavil je nek pogovor ž njim.   Zorrila je pravil, da se je majal Alfonza prestol,  od kar je  bil potoval  v Nemčijo. Spanjska republika je samo mogoča, ako je Francija tudi republika.   V interesu kraljevem je bilo, podkopati francosko republiko   Nemčija je Francozom že odtujila   Italijane, zdaj  je  pa hotela še Spanjce   Narod španjski ni mogel kralju odpustiti, da je hotel sovraštvo z bratovskiin narodom. Karolinško vprašanje je dalo narodu priložnost pokazati svoje sovraštvo do Nemčije. Verjamite mi, rekel je Zorilla, da je ustaju blizu.   Smrt kraljeva jo je le pospešila. Kralj je osobno pridobil mnogo generalov. V kratkem bomo videli, ali bodo ostali verni kralje-vej rodbini.    V  vojski je  mnogo nezadovoljnežev. Republikanci BO jedini in bodo v kratkem proglasili republiko.   Na vprašanje, ali moramo kmalu pričakovati republiko na SpanjsKeni, odgovoril je Zorilla, Karllstov   se   pa pO njegovem v vojski nemaj O privržencev, ministerski predsednik, minister v petek udese je izjavil,
Koncem tedna so se volitve na Angleškem
za liberalce malo na bolje obrnile. V soboto do 3. ure popoludno bilo je voljenih 141 konservativcev, 145 liberalcev in 19 Ircev. Posebno so na Škotskem zelo liberalno volili. Pa vkljub temu ni nobenega upanja, da bi liberalci dobili večino. Posebno se je pokazalo, da liberalci neso več tako priljubljeni v velikih in tovarniških mestih. Razen Bir-minghama volila so skoro vsa večja mesta večinoma konservativce. Sedaj so volitve v mestih končane in začele so se volitve po kmetskih občinah.
Dopisi.
da na vsak način, mnenji ni bati, ker fl*VuaieoMki
vnanjiii zadev in vojni minister so se ležili seje tonkiške komisije. Brisson
da vlada ne misli širiti kolonij ter se boče izogibati prejšnjih zmot. mora pa zavrniti vsak predlog, da bi se kdaj izpraznil Tonking. Vlada tudi neče omejiti okupacije, samo francoske čete bode s časom zamenila z domačimi. Ako izpraznimo Tonking, bodo vse dosedanje žrtve zastonj, zgubili bomo veljavo, naši sovražniki bodo dobil! pogum, prijateljem pa pomagati ne b mo mogli. Škodovalo bi to časti Francoske. Ministerski predsednik je potem odgovarjal na nekatera vprašanja posamičnih članov. Vojni minister je zagotovil, da jo Anam skoro popolnem pomirjen, ozemlje mej Tonkingom in Cochin-cbino pa še ni vse mirno. Sicer je pa sedaj oamo žandai nierijsko delo še izvršiti. Mejnih mest ne morejo lahko varovati evropske čete, a domačinci tu lahko mnogo koristijo. Rochefort misli, da se ni zanašati na domače čete. ki bi »>ri prvej priložnosti se izneverile. Vojni minister Campenon pa |misli, da se sme zanašati na nje, ker so nabrane iz onih razredov prebivalstva, ki žele, da se ohrani mir. Drugače bi bilo, ko bi Kitajci se zopet začeli mešati vmes, a s Kit a jem sedaj živimo v miru. Ministerski predsednik misli, da se .je le tedaj bati napada Kitajcev, ko bi popolnem izpraznili Tonking. Sedaj, ko smo v Tonkingu, ne moremo ostaviti te dežele, da ne bi škodovali svojej časti. Minister vnanjib za lev Frevcinet je pa konstatoval, da se Kitajci strogo diže mirovne pogodbe.
V iicmšlceaii državnem zboru predlagal je poslanec Jungreen, da se upelje jednakopravnost danščine z nemščino pri sodiščih v severnem Šlez-viku. Nadalje je predlagal ta poslanec plebiscit v severnem Šlezviku. Da bosta njegova predloga zavržena, ni treba omenjati
Mm €*}ra«lea 27. novembra. [Izv. dop.] Štajerski deželni zbor bil je 25. nov. otvorjen z navadnimi formalnostni.  Ko je deželni glavar izrekel obžalovanje povodom smrti Kaisersfelda, so slovenski  poslanci ali obsedeli ali zapustili svoje sedeže.   Le g. baron Godel ustal je z nemškimi poslanci vred v znak priznanja zaslug Kaisersfeldovih. Vsem  Slovencem je še v živem spominu, s kako strastjo je Blagotinšek, pobijal najpohlevnejše naše narodne želje. Torej se ne more zahtevati od Slovencev, da bi še priznanje izrekali sinu, lastnemu narodu izneverjenemu. V drugi seji volili so se odseki ter   so  se, Slovenci letos   ravno tako prezirali, kakor v prejšnjih sesijab. Izvoljen je bil v finančni  odsek dr. Dominkuš, v šolski  odsek dr. Šuc, v gospodarski odsek dr. Radej, v železniški baron Godel in M. Vošnjak,  le  v peticijskem in občinskem odseku ni nobenega Slovenca. Zato pa nahajamo Vesteneka v šolskem in občinskem odseku.   Ta c. kr. okrajni  glavar ne  more zatajiti svoje narave in ne more živeti brez politiške agitacije. Trgi njegovega glavarstva so ga poslali v deželni zbor, da tam pomnožuje število tiste nemško-nacijonalne stranke, katere prorok je Knotz. Poli-tišk uradnik in najhujši oponent vlade, kaj tacega je mogoče le pod Taallejevo vlado,  mogoče pa le privržencem nemških nacljonakev. — Deželni odbor štajerski je predložil deželnemu  zboru mej drugim poročilo o hipotečnem zadolženji   in ustanovi deželne hi po tečne banke, katero pa deželni odbor odsvetuje.   Lani jo deželni zbor po nasvetu g, M. Vodnjaka bil  skleuil, obrniti se do hranilnic zastran znižanja obresti za hipotečne dolgove. Deželni  odbor pa meni,  da on nemi nobene pravice uplivati na visokost obresti, to d i je stvar državnih oblastev. Obrnil pa se je do vseh hranilnic s prošnjo, da naj  znižajo obrestij.   Od skupnih dolgov v znesku 255   miljonov  gld. spada na hranilnice 64 milj., na druge denarne  zavode, privatne osobe in državo pa 190 milj. gld. Pri dveh tretjinah hranilnic plaču jo se obresti ulagateljem po 4 do 41/2,tt>» pri ostalih še po  5y0. Jemlje  pa 14 hranilnic po G%, 9 po 5*/a, 24 po 5% in le tri Graške po 4-/a%. Glede hipotečnih bank, ki že poslujujejo, v nekaterih deželah, ne more še deželni odbor razsoditi, je li po njihovem delovanji znižala se obrestna visokost.   Torej deželni odbor ne more še zdaj nasve-tovati ustanove deželne hipotečne banke, temveč si končne predloge  pridrži  za prihodnje leto. — O predlogu dež. odbora zastran  sistemizovanja učiteljske službe na gimnaziji v Ptuji za vero-nauk in  slovešcino se je že pisalo v Vašem listu. Čudno je res, da se ravno ta dva predmeta skupaj sklopita, ker je vendar znano,  da menda ni v teh dveh predmetih izprašanib koinpetentov. Deželni od-
je treba zato dati nadomestilo v molitvi. Čudili smo se, da se more v glavi kardinala spočeti tak „non-sens!" A sedaj je Kristus »razžaljen" in zato se molitvari po cerkvah — za tuji greh. Po prižnicah se razjarjeno govori proti „uihilistu", pobožnosti se prirejajo in ob nedeljah se mej ljudi delijo listi s pravo „sveto obite!jo" ter z molitvami, ki bodo oprale madež z Božjega sin;». Boljše reklame si Ve-reščagte ni mogel želeti. Dunajčan sedaj ne gleda več za 30 novcev, samo da vidi, češ, „moss aber doss a betz sein!" In sploh se postopanje Dunajskega duhovenstva proti ruskemu slikarju vsakemu pametnemu človeku mora videti brezumno: razsoden gledalec bode stvar obsojal sam od sebe, nerazsodnega gledalca pa s protesti silijo, da stvar premišljuje in potem bržkone reče: saj pa Vereščagin utegne vender-le prav misliti.
Razen teh dveh, resnega moža nevrednih del ima izložba v sebi same dovršene stvari, ki Vereščaginu delajo novo slavo. Ker so večine posnete iz istinite vnanjosti zato jih ni lahko z besedo popisati, tako da bi o njih imel nazor tudi tisti, ki jih ni sam videl. Dejanje, življenje predočuje le malo
malo slik, a osobito je mej njimi omenjati kolosalno sliko z napisom : „ Bodoči cesar Indije", predočuje namreč, kakšen sprevod so princu Waleškemu priredili indijski glavarji, potem sta tudi še dve veliki sliki, ki nam prenočujeta humanista Vereščagma, V prvi izložbi   hoteli   so kritiki  videti samo ten-denčuo slikarstvo;   Vereščaginove  slike z bojišča rusko-turfikega imeli so pokazati vso nezgodo in bridkost bojev mej državami in narodi.   V sedanji izložbi  bi se moglo kaj   tacega reči samo v dveh slikah, kojih jedna predočuje, s kakšno smrtjo Angleži pokorijo indijske upornike:   privezani so ti v vrsti, vsak k obustju  topa,   top se zažge in — po njem je.   Vereščaginu se to vidi najblaže smrtna kazen, a uporniki, ki so na sliki k topovom privezani vijejo in kričijo, najbrže   neso Verešaginovih mislij. Druga slika kaže, kako Rusi upornike spravljajo na drugi svet, namreč preko — običajnih ve-šal. To usmrtenje je Vereščaginu manj človeško, a najmanj človeško je Vereščaginu — nam ne, če mislimo na srednji vek — križanje, česar pa umetnik še ni do konca naslikal, ter tudi ne izložil. Sliki, ki predočujeta dvojno usmrtenje, sta v resnici živi,
krasni, tem zanimivejši sta, ker se angleško usmrtenje kaže v solnčni svetlobi — nihče je tako ne slika kakor Vereščagin —, rusko pa se vrši v snegu, tu so vsi gledalci pokriti s snežinkami in da se ne bi videl detail usmrtenja — mej gledalci ter mej vešali prav genijalno mete.
Ne bi nam nedostajalo nagibov — vsaka slika v izložbi jih nudi stoterno —, ako bi hoteli še nadalje opisovati in razkladati. Sain „Kremi v Moskvi" te drži lahko cele ure v občudovanji. A tudi to je istina, da bi se vsako pero zastonj trudilo tisto nadomestiti čitatelju, kar gledalcu poklada slika, izložba Vereščaginova. Svojo sodbo pa ko-nečno tako sklepamo, da sedanja izložba Verešča-ginovih slik ima veliko znanostim vrednost za vsakega, poseben užitek še po svoji tehniki za strokovnjaka, da tudi po njej ostane Vasil Vasiljevič Vereščagin to, kar je postal nam po izložbi prod štirimi leti: samosvoj, eksotičen umetnik, slava Slovanov.
Na Dunaji, novembra meseca 1885.
Vendus.
bor Že ve, zakaj to nasvetuje, iz prijaznosti do Slovencev gotovo ne.
Iz Etamiiika 27. novembra. [Izv. dop.] Dne 26. t. m. se je vršila dopolnilna volitev v naš krajni šolski svet. Kakor je bralcem „Slov. Naroda" znano, so pri poslednji izvolitvi ostali v večini kandidatje okolice in tako je prišlo, da ni imela občina Kamnik v krajnem šolskem svetu nobenega zastopnika. Bila sta sicer v svetu dva meščana, ali onadva sta iz slabega spoznanja mestnih interesov do naše šole vedno stala na strani okoličanov, ki so šolo imeli v svojih rokah, akoravno so plačevali komaj četrtino troškov za vzdržavanje šole. Nasprotje mej tem šolskim svetom in občinskim zastopom Kamniškim je priraslo do vrhunca, ko je prvi potegnil se za ušolanje dobro uro oddaljene občine Volčji potok v našo šolo. Vsak pameten razlog proti temu ušolanju je ostal pri naših modrijanih v šolskem svetu brez-vspešen.
Že zdaj novo šolsko poslopje komaj zadostuje rastočemu številu šolskih otrok in če bi otroci iz Volčjega potoka pritisnili, kar se pa nikdar zgodilo ne bode, bi se reklo: šolski prostori so premajhni, zidajte novo šolo, Kanmičanje plačajte zopet tri četrtine stroškov. Ti pomisleki in faktum, da nekateri udje kraj nega šolskega sveta celo brati in pisati ne znajo, 'ali vender čez učitelje besed njej o in jim njihovo stanje težijo, so napotili mestne občinske odbornike, da so izvolili pri dopolnilni volitvi nove može v krajni šolski svet. Izžrebani so bili g. Murnik Ivan, „taktnega obnašanja" gosp. Alojzij Feterlin in Mušič. Na njihovo mesto so izvoljeni gospodje Anton Frbhlih, Josip Močnik in Franjo Fišer. S to izvolitvijo je dozdajšnje nasprotstvo mej občino in krajnim šolskim svetom poravnano, slavni j dež. šolski svet pa se lahko prepriča, da razumni j meščani neso stali na strani starega in zdaj srečno pokopanega šolskega sveta. t
Isr Nkofjololce 27. novembra. [Izv. dopis] \ Dopisu  dne 24. t. m. v Vašem cenjenem  listu bi imel še neke  posameznosti pridejati,  na katere se ! gosp. dopisnik nikakor ni oziral.
Da je veselica sploh tako povoljno izpala, menim, da to ni tolika zasluga si. čitalničnega odbora, 1 temveč gg. sedelovalcev in gospdč. sodelevalk, ki so s svojo požrtovalnostjo in neutrudljivostjo pripomogli k tolikemu vspcbu. Petje bilo je v resnici izborno, osobito tenor g. Deisingerja očaral je vsacega poslušalca. Igra igrala se je nepričakovano dbbro. In kaj bi se tudi ne, če nastopajo tako čvr-ste moči na odru. Gospića Anica Mohorjeva izvršila je svojo ulogo kot Ančika prav fino in premišljeno. Tu li gospodje igralci igrali so v največjo zadovoljnost. Da se je pa tretja točka vplestl sploh vršiti mogla, gre vsa čast in hvala gospej Deisin-gerjevej in gospdč. Koce lije vej, ki sta po mnogih zaprekah vender bili tako dobri, da sta v dobrodelni namen sami svirali na glasoviru, ako- j pram se dotičnomu dostojanstveniku ni poljubilo i rečeni dami v to svrho naprositi. Sicer je to žalosten faktum in bi ga tudi ne bil zabeležil, ko bi | Be v zadnjem dopisu ne bile take lovorike pletle v slavo odbora. Sploh se pa toži v tukajšnjih krogih, da čitalnica ne deluje več tako kakor nekdaj, da so zabavni večeri nji postali redka reč itd. Nočem nikomur predbacivati, najmanj pa si. čitalničnemu odboru malomarnosti v tej zadevi, ampak rečem le, da je iz Loškega mesta sploh zginil duh požrtovalnosti in veselje do skupnih zabav, ker vsakdo le hodi svojo pot, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. In posebno zdaj, ko nam treba ustanoviti poddružnico sv. Cirila in Metoda! Gospoda, dajte se vender predramiti in postopajte složno, da ne bode Loka res čisto mlačna postala!
las Hlozirja 28. novembra. (Naši diletantje.) Hvala Bogu, tudi pri nas je doba »kislega zelja8 minula. Znabiti, da so se utegnili tu pa tam čuditi, da se iz gorenjosaviujske doline ne poroča ničesar „mej svet", toda kaj hočemo, gibalo se je v prošlem poletji naše javno življenje v tako navadnih, vsakdanjih mejah, da so ubogi poročevalci že res bili v nevarnosti, da pridejo ob svoj »zaslužek".
Nikakor pa ne moremo našim poročevalcem odpustiti, da so pozabili poročati, kakšen „iiasco" je napravila nameravana naselbina izvoljenega rodu v gorenjosavinjskej dolini! Vsekako je to spomina vredno, da se je razbil »novi Zion" in da so pobrali kopita Abrahamovi potomci •— upamo „auf Nimmervviedersehen". Ni treba omenjati, da je tega „izheda" naše prebivalstvo veselo, a še bolj veselo
bi bilo, ko bi Izraelci ne bili pozabili na Mojzesa ! Škoda, škoda, da neso sabo vzeli tudi njega!
Toda križ čez Žide in preidimo k drugej stvari. Naše Mozirje obeta biti  prihodnjo zimo pozorišče resnično krasnim zabavam.   Že 22. pr. m. igrali so pred mnogobrojnim  občinstvom domači diletantje igri „Blaznica" in „Strup" dosti dobro, tako, da je bilo občinstvo povsem zadovoljno.   Gotovo je blago in hvalevredno podjetje, gojiti mili materni jezik in nedvombeno bode to podjetje blagodejno uplivalo na probujo naroda.   V četrtek potem dne 2G. t m. pak se je  prvikrat  občinstvu predstavila družba godbenik diletantov.   Čisto na tihem so se namreč jeli v spomladi mladi godbe veŠČi možje zbirati in vaditi.  Nič se o no vej družbi ni zvedelo mej svet. Brez „bombastičnih" poročil, brez pretiranega besedovanja delovala je ta družba, gotovo misleč: „v mojih  delih me  bodete spoznali!"    Ko bi se pač marsikatera družba jednacih načel  držala, koliko varanja, koliko bridkih izkušenj bi bilo prihranjenih. To se ve, da se je prvega nastopa naše godbe (Streichnmsik) naše občinstvo z velikim zanimanjem udeležilo in točko za točko bogatega vsporeda burno pozdravljalo. Posamični komadi igrali so se toli občutno in lagotno, da so poslušalci kar strmeli. Nad vse pak je navzočne očaralo krasno petje. Zbor „Zvezda" od Hudovernika in čveterospev „Mrak" od dra. Ipavca morala sta se večkrat ponavljati. Venec zasluge zasluži v prvej vrsti čarobni glas baritonista in prvega tenorja. Saj ju je pa tudi občinstvo „frenetično" pozdravljalo. Koncem vzporeda zaigrala je godba koračnico »Oj Banovci!"  Navdušenosti, s kojo je bila ta točka pozdravljena, ni moči popisati. Zopet in zopet se je morala ponavljati. Bodi ravno to mladej našej godbi v dokaz, da bode osobito tedaj, če si bode stavila v namen, gojiti  domačo slovansko godbo, dosegla največje priznanje.   Saj le te«laj — v poveličanji domače  umetnosti namreč, bode tudi ona vspešno  delaven  faktor  v probujo narodne prosvete.   To pa se ne da kar tako „im llandumdrehen"  izvršiti.   Mi  Slovenci smo pač. še prerevni, da bi imeli sicer krasne in obilne godbene proizvode  kar tako za v roke vzeti pripravljene. Naše pesni morajo se še le za vsako godbo posebej z  obillml  gmotnimi  stroški  prirejati za orkester. Uprav zato tudi naša godba pri tej svojej predstavi slovanskih komadov v vsporedu  imela ni,  ker jej je došedaj   manjkalo gmotne   podpore. Moralična dolžnost našega občinstva bode torej, priskočiti tej potrebi na pomoč, potem bodemo lahko še na toliko bolj zanimive plodove njenega truda računih.
Na dan sv. Štefana menijo neki gledališčni in godbeni diletantje skupno veselico prirediti. Prav tako. Obema družbama pak: vrlo naprej!__
Domače stvari*
— (Presvetla cesarica) podarila je Eli-zabetišču v Ljubljani 100 gld. v pospeševanje bolnišničnim namenom.
— (Pisateljsko podporno društvo) imelo je v soboto svoj zabavni večer, ki je bil posebno živahen. Prisotnih bilo je nad 40 članov, katerim je predsedoval gosp. Josip Kušar. Gosp. V. Gre goric čital je svojo zgodovinsko kritično razpravo o podedovanji ter si s tem berilom stekel živo odobravanje. Prav dobro bilo je petje, posebno krasen pa čveterospev (dr. Strgar, Drenik, Juvanc, Grunt ar.) Prihodnji zabavni večer bode v 12. dan decembra. Predsedoval bode g. dr. Ivan Tavčar.
— (Osemdesetletnico) praznoval je včeraj g. Andrej Brus, najstarši član in blagajnik centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske, kateri mu je včeraj poklonil lepo izdelano adreso in krasno sreberno tobačnico. Banketa častitljivemu g. Brusu na čast udeležili so se vsi člani centralnega odbora. Mnogo je bilo srčnih in prijateljskih napitnic in ko se je družba razhajala, vskliknili so jednoglasno vsi: naj bi jubilant g. Brus še „mno-gaja leta" deloval kmetijski družbi kranjski na korist! — Mnogo poddružnic z dežele in druge^km«-tijske družbe čestitale so tem povodom g. Brusu , ki je še izredno čvrst in svoja leta dobro nosi. Vsem tem čestitkam pridružujemo se tudi mi.
— (5 0 le t n i c o ) svojega službovanja praznuje jutri cesarski svetnik g. Uihard Janežič, ravnatelj kranjske hranilnice. Svoje uradniško delovanje pričel je 1. decembra 1835 pri patrinmnijalni souniji v Radovljici. Od 1S41 do 184'J bil je oskrbnik in vodja zemljiških knjig na graščinah grofa ilohen-vvarta. L. 1840 prestopil je v državno službo, leta
1855 bil je imenovan blagajnikom mesta Ljubljanskega, katere službe pa ni nastopil. L. 1857 postal je blagajnik, 1863. leta pa uradni predstojnik kranjske hranilnice, katerej je torej nad 22 let ravnatelj. Za svoje zasluge dobil je 1870 zlati križec za zasluge, pozneje naslov »cesarski svetnik", 1883. 1. pa vitežki križec Fran Josipovega reda. Kot ravnatelj hranilnici, ki ima skoro 21 milijonov v svoji oskrbi, ima g. jubilant gotovo jako važno stališče in veliko upliva, kateri naj bi še mnogo let na-klanjal tudi narodnim zavodom!
— (V Ljutomeru) izvoljeni so pri občinskih volitvah sami „Fortschrittsinanner", to se po naše pravi „nemčurji".
— (Tatvina.) V četrtek po noči ukral je neznan tat v Rudolfinumu 7 živih tičev, namenjenih za muzej.
— (Stanj elsko vinarsko društvo) bo imelo v nedeljo dne 6. decembra popoludne ob 3. uri v Tomaji občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo. 4. 'Predlog predseaništva o nakupu zemljišč. 5. Nasvet vodje g. R, Dolenca o obdelovanji vinogradov. G. Nasvet prof g. E. Kramarja o napravi društvene kleti v Štanjelu. 7. Nasvet prof. K. Kramarja o kmetijskem tečaji. 8. Predlog predsedništva o društveni knjižnici.   9. Nasveti  posameznih udov.   Ker so točke
I dnevnega reda važne in nujne, pričakuje podpisani odbor, da se udeleže vsi udje zborovanja. Tiste gosp. ude pa, ki še niso plačali opravilnega deleža za opravilno leto 1885/86, opozorujemo, naj to blago-vole storiti do občnega zbora, drugače jih bode moralo ravnateljstvo izključiti v zmislu pravil 7. 2. Štanjel, dne 21. novembra 1H85. Odbor vinarskega društva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kranj 30. novembra. Poddružnica sv. Cirila in Metoda ustanovljena. Udeležitev mnogobrojna, udov prvi dan blizu 50.
Budimpešta 30. novembra. Tisza dobil včeraj povodom ministerskega jubileja mnogo ovacij, čestitk. Pri banketu napi val Tisza na cesarja s cesarico, cosarjeviča s Štefanijo.
Pirot 30. novembra. Kljubu premirju napali so Srbi v soboto po noči redute pri Vidina, a bili so odbiti. Canov naznanil je to zastopnikom vlasti j.
Madrid 30. novembra. Včeraj truplo Alfonzovo začasno polo/ili v rakev v Kscurialu. Četrtek slovesni pogreb. Gortes sklicani v 2 7. dan decembra. Pri Leridi prikazala se je oborožena tolpa, katero so kmetje takoj razgrnili.
Carigrad   30. novembra. Pomočniki vzhodnorumelijskega   komisarja   odpotovali v Plovdiv.
Narodnogospodarske stvari.
Cesarjevič Rudolfove sadjerejsko društvo za Spoilnji-
Štajer. *)
Ravnateljstvo tega druitv.i je imelo 10. duo novembra t. [, svojo sejo, koje so s j udeležili gj. dr. 1 pa vi c ravnatelj kot predsednik ; vitez Iierks, graščak na Blagovni, Fran Lonček, veleposestnik na Blancl, Fran Praunseis veleposestnik v Št. Juriji; kot «osta sta bila povabljena ^strokovnjak v sadjereji K len ar s i/. Gradca in društveni najeti vrtar, in podpisani društveni tajnik.
Za javnost važnejše točke povzamemo iz zadnjega zapisnika št. 14.
Dopoludne je strokovnjak g. Klenara iz Gradca z drugimi odborniki določeval od raznih stranij do-poslana sadna plemena — jabolka in hruške, ter jih imenoval s pravilnimi imeni — ker se navadno takšno sadje v vsakem kraji drugače nazivlje Dalje so se zaznamovalo nekatere jabolčne iz vrsti, katero so vredne, da se v tukajšnjih krajih zasajajo, ker imajo z ozirom na razmere, v teh krajih navadne, korist obetajočo bodočnost.
1. Popoludne prišlo je na vrsto poročilo predsednikovo o odloku visokega ministerstva za poljedelstvo, v katerem se društvu dovoljuje letne podpore 300 gld. — skozi tri leta, kar se z zadovoljstvom jemlje na znanje.
2. Društvu so je na razstavi v 1 Judi m-Pošti, kamor je razstavilo nekaj  izvrst svojega sadja, priznala velika razstavna svetinja. Predlogi:
a) G. vitez Berks predlaga naj se »Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo" obrne na vse slavne okrajne zastope, ki spadajo v področje c. kr. okrožne sodnije Celjske, ter jim priporoča osnovanje okrajnih drevesnic (Bezirks-baumschulen), ter jim ob jednem ponudi svojo
*) V o ucljuboin aluziji so     poro&Uo malco Mfckttsnilo.
b)
pomoč, kar se tiče drevesec (divjakov), cepičev, in kadar bo treba in mogoče bode društvo tudi strokovnjaka k osnovanju in prirejenju omenjenih drevesnic odposlalo. — Se vsprejme. Odbor po daljšem posvetovanji sklene, da pri društvenem — „ Štefan ijinem vrtu" nastavi lastnega vrtarja. c) Ker je dosedanji društveni vrt premajhen, sklene odbor, da se v dosego društvenih namenov najme še jeden pripraven kos zemlje (njiva.) Za izpeljavo sklepov pod b) in c) se pooblasti gosp. predsednik dr. Ipavic. Na predlog g. V. Berksa si bode društvo naročilo jabolčno zvrst »srčika v Djakovem. Na predlog g. Fr. Lenčeka iz Blance se sklene izredno občnemu zboru priporočati, da se dovoli sadnemu vrtu (Bezirksbaumschule) za Sev-niški okraj podpora 30 gld. Ker se za mesec oktober namenjeni občni zbor iz raznih uzrokov ni mogel sklicati, se bode sklical v Šmarije na 17. dan decembra ob dveh popoludne.
Št. Jurij ob juž. želez. 22. novembra 1885.
V. Jarc.
tajnik.
Loterij u c sreĆKe 28. novembra: Na Dunaj i:     77,     29,      9,     53, 83. V Gradci:     30,     11,     22,     24, 25.
Tržne cene t I JatilJauS
dne 29. novembra t. 1.
		?l kr.	Špeh povojen, kgr. .		kr.
Pšenica,	bktl.   .   . .	61'0		—	♦J4
Bež,	•   • •	5'BM	Surovo maslo, „	—	84
Ječmen,		4 39	Jajce, jedno ....	—	Q
Oves,		3 OH	Mleko, liter ....	_	8
Ajda,	„     »   . .	4 23	Goveje       mes'i, kgr.	—	64
Proso,	» ...	f>'04	Telečje	—	B6
Koruza,	» ...	4 71	Svinjsko        „ „	—	59
Krompir,	n       »    * •	2 86	Koštrunovo    „ „	—	35
Leda,	» ...	8-		—	45
Grab,		8 -	Golob......	_	17
Fižol,	n ...	8 50	Seno,   100 kilo    . .	1	
Maslo,	ker. .	— 90	Slama,   „     „      . .	1	%
Mast, „ Speh frišeu, „		-78	Drva   trda, 4 □ metr.	7	60
		-52	„   mehka,   _ „	5	50
Meteorologijo poročilo.
g	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
28. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-92 mra. 737 41 mm. 736 62 mm.	1 8° C 8 0° C 9 2'C	brezv. si. szh. brezv.	megla ohl. obl.	000 mm.
> o a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734- 73mm. 735 74 mm. 735- 13. m	9 8"0 104" G 10 4 C	si. jz. si. jz. si. jz.	ohl. ohl. obl.	000mm. i
Srednja temperatura 6-3u in 10-2°, za 4 3° in 8-4' nad normalom.
ID-u-z^aoslsa, "borza.
dne 30. novembra t. 1.
(Izvirno telografično poročilo.)
Srebrna renta ....
Zlata renta...........109
5°/0 marčna renta .
Akcije narodne banke.......877
Kreditne akcije .... London ....
Srebro.........
Napol. ... C. kr. cekini Nemške marke
4°/« državne srečke iz 1. 18;>4 Državne srečke iz 1 1864 Ogrska zlata renta 40/o
„    papirna renta 5°/„ . . 5B/0 Štajersko zemljišč odvez Dunava reg srečke 5°/0 . Zemlj. obč avstr. 4Vi0/o zl»ti zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečko.....100 gld
Rudolfovn srečke.....10 „
Akcije auglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-drufit velj   170 gld a. v
250 gld 100 gld
oblig . 100 gld
82 gld. 50		
82	1»	95
109	n	05
99	n	90
877		—
2- 8	n	—
125		45
9	VI m	97«/,
5	n	97
61	9	65
127	g	25
172	n	50
	n	30
90		15
104		—
117	_	75
125	M)	20
115	n	50
105	n	50
178	n	50
17	n	75
98	g	—
187	v	50
kr.
NAJBOLJŠI
?KPIR ZA CIGARETp
LE HOUBLON
Francosk falnikat CAVVLE-jev & H E N R Y-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Poni, dr. E. Luduig, dr. E. Lippmann,
profeiorjl kemije na Dimnjakom vsoučilišči,
in sicer zarad i svoj*' izvrsln« k>ali;u-. nasebne čistosti in ker mu neso pridjaue nikuke zdravju škodljive reči.
: i.'KTi(jri:ri'ii
17, rue Bćriuger,.. Hf.is
Posestvo na prodaj.
Podpirani naznanjam, da bom prodal h 1*4» pri Fari na Illokah 2, katera je na lepi legi ravnu pred farno cerkvijo in pripravni! za vsako kupčijo ter obstoji iz 5 sob, prodajaluice, 2 kleti j, hleva, skednja in kozolca, kakor tudi k tej hiši spadajoča zemljišča, in sicer: 3 orale 769 sežnjev njiv, 3 orale 314 sežnjev travnikov, 5 oralov smpekovega in 5 oralov bukovega gozda iz proste roke na dražbi dne S. decembra t. I. dopolndne. Katerega veseli to kupiti, naj se omenjeni dan oglasi pri Fari v mojej hiši.
(715—1) lT7-a.n Tome.
Velika partija   1 (788-122;
ostankov sukna
(po 3—4 metre . v VBeh barvah, za polno možko ob'eko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poOgl.
Storch v Ifiiim.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatri marke za 10 kr.
mm
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
sta izšli knjigi:
lin cz Serehrjaiil.
Roman. Spisal #rof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
•Junak našega rasa.
Roman.   Spiral  M. Lermontor, poslovenil J. P.  —  Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Cvet zoper trganje I
t t
i s
i
po dr. JI al ir 11 a *SO kr.,
zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce In Vile itd. V svojem učinku jo nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kur dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (C46—5)
I S KAIC\ V TKVIiOi/V-'H*MF~ zraven rotovža v Ljubljani
Razpošilja se vsak  dan  po pošti.
m
t3
d; «—t.
0
H*H*HHKHHHUUU*MnXXMX*UnUK
Zalaganje slame.
Kateri hočejo poslati
150.000 Ko. ržene slame in lO.OOO   M   pšenične slame
franco v vagonih na postajo Zagorje za leto 1886, ulože naj svoje ponudbe do 10. decembra 1885 pri našem centralnem vodstvu na Dunaji, I., Maximilianstrasse 8.
(705-2)       Trboveljska premogokopna družba.
mnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnm
VELIKA
L0
500000
kot naj»«■«-j i «lobilek v uiijsr«- ne* ji'Ui Nliičaji ponuja »<liliit it jI llant-burMke «li-/.it><" /aj a in e «■ u a «lcu>tr<»u loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
U dohit. a mark 100000
1  dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dohit. ;i mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 5 dobit, a mark
3 dobit, a mark 26 dobit, a mark 56 dobit, a mark
dobit, a mark
253 dobit, a mark
512 dobit, a mark
818 dobit, a mark 31720 dobit a mark 16990 dobit, a mark 300,20(1,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
90000 80000
60000 50000
20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 145
-O-
Najnovejša velika, od visoke državno vlado v HAMBUROC dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 tirečk, od katerih se bode 50.500 »reek. Za žrebanje določeui skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v Četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije jo izročena podpiHani tricovNki kiši in vsak, kdor jib boče kupili, naj se
neposredno na njo obrne.
Častiti narocevalci se prosijo rarocitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na žoljo se naroeitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 rrla originalna srećka av. V. gld. 3.50.
1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.7."». 1 četrtina originalne srećke av. v. gld.—.DO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanjit, iz katerega ue razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim junistvoin. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal nacrt žrebanja, pripravljeni smo ne Ugajajofie srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Litro, VBekako pa pred
9. decembrom 1885 ,kater;vtg"abr°^fanj0
nam direktno doposlati. (610—13)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
i
jUdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk   Narodne Tiskarno'
22
1