Stev, 263 Ptltilai »Mali atrij m onKUVtHf ,Izhaja - izvzemši ponedeljek - vsak d« zjutraj. - Uredništvo: ulic« p/. :: rančiSka Asižkega štev. 20, i nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana piima se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — lajate!] in odgovorni urednik Štefan O od ina. - Lastnik tiskarna 'Edinost Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol Seta C 32-_ ia gei> leto L 60.—. — Telefoa uredništva in uprave štev. 11-57. V Traku« ¥ petek It Posamezna številka 20 stotiok letnik XLVI Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotin!«. — Oglasi se ra-inaajo v širokosti ene kolone (72 m ri). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mxt pa 40 štet.' osmrtnice, zalivale, poslanice in v*Mla po L I.—, odtisi de-ia.niii zavodov • mm po L 2. — Mali ogla3t po 2) stot beseia, najsianj pa L 2. — Oglat« naročnisa in reklamacije se ooSillsio iztcliuiaa narav* Odinostl. v Trstu, ulica sr Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Tetcton aredniltv* in uprave i 1-57 - Polltlinl umetniki Politični in upravni ^osel spada med najtežje umetnosti našega časa. Vladati državo je v naši dobi zapletena in mnogo zahtevna naloga. Čimbolj se v množicah širi politična izobrazba, čimbolj gineva spoštovanje do državnih oblastev in se nauči ljudstvo misliti, tem večje sposobnosti in spretnosti morajo imeti tisti, ki stoje na čelu javnega življenja. Vse, kar vlada in državna oblastva ukrepajo, stoji danes pod nadzorstvom širokih ljudskih plasti. Vsaka napaka, vsaka krivica, ki jo napravijo vladajoči, pride brž na dan in najde nepogrešno svoj odmev v javnem mnenju. Javno mnenje je najbolj silovita, najbolj mogočna in strašna oblast našega časa. To je sila, ki dviga in upropašča vlade, ki vede do slave in meče v prepade državnike. Če je težavno vladati narodno enotno državo, kako težko je šele vladati tuja, visoko razvita, politično zrela plemena! Kdor noče žeti same neuspehe, mora poznati in čutiti vse potrebe, vse stiske, vse želje, vsa stremljenja vladaneg« plemena. V takem položaju se nahaja Italija. Spravila je pod svojo oblast dve visoko razviti, politično samozavestni plemeni, ki zelo težko prenašata krivicc vladajočega tujega naroda. Italijanska vlada skusa vse načine blažiti odločno nezadovoljnost Jugoslovenov in Nemcev. Ugled italijanske države mora biti nedotaknjen, ljudstvo se mora z razmerami sprijazniti, mora zaupati vladi in oblastvom. Kajti še le tedaj se bo čutilo v Italiji doma in bo z novim položajem zadovoljno. Par dni tega je italijanska vlada zopet dokazala, kako dobro in modro ume svojo nalogo. S kraljevim dekretom je imenovala za Primorsko člane posvetovalne komisije v Trstu. To je eden izmed tistih su-rogatov, s katerimi hočejo odškodovati ljudstvo za ukradeno avtonomijo. Še danes se dviga vsakemu našemu človeku v grlu gnjev, ko se spomni na nezaslišano predrznost, s katero so nas ukanili za naše nedotakljive pravice. Pri nas zadostuje, da kdo izgovori besedo avtonomija, da se polasti našega človeka brezkončen, pekoč, brezupen srd. Glas naših mož se trese od prestanega ponižanja. Sedaj je vlada pričela imenovati surogate. Kar spočetka že ne more imeti naše ljudstvo za te tvorbe krivice drugo nego zaničevanje. 2e obstoj vseh teh komisij, odsekov, odborov, nare-kovaniii in ukazanih od vlade, je za naš narod gola žalitev. Toda v uvodu smo omenili, da skuša vlada z vsemi sredstvi blažiti nezadovoljnost Ljudstva. Ona je modra, obzirna, pametna. V posvetovalno komisijo, pristojno za vse naše kraje, je imenovala 16 članov. Izmed teh je eden Hrvat. To je profesor Franc Matejčić iz Pazina, prejšnji okrajni šolski nadzornik, ki so ga Italijani poslali v pokoj, češ da je odslužil. On je edini zastopnik primorskih Jugoslovenov. Slovenci iz Goriškega, Notranjske in Goren,skega,to se pravi več kakor dvetretinjska T^črna prebivalstva razširjene Goriške je brez ; . m _ i/~i___vladni rez im m lišču, samo smatra, da se mora fašizem izpremeniti v določno stranko, katera bo dvignil« novo sindikatu® zavest na narod' ni podlagi in mora vzeti demokratstvo za cilj, ne pa samo za sredstvo. Fašizem ne sme delovati sama negativno, to je ne sme iztrgati množic izpod rdečega jarma in uh potem prepustiti izkoriščanju kapitalizma. Komaj je poslanec Grandi končal svoj rc^i lc govor, je' vstal posUnec Farinaccl, ki je surov^krivičen in protUjudski, temveč poročal »izgredi "fašist, in zelezm- tmU dovtipen. Nihče bi se ne mogel bol|e czrp v PortonaccK). Med zborovale. ,e na- . __,-j.. kakor Bonomi, stal silen krik in predsednik De Vecchi je SrfSTto Mosconf oa bi pobili razbu- komaj vzpostavil i, tem bolj ker so ho-Hem> ljudstvo so priliH v ogenj fino ita- tele posamezne fašistovske skupine vdret, J?. * ' V?- na ulico. Po kratki razpravi o vnanji polili,ansko olje. tik. se ra .a ^k^efla. Sicer bi pa bilo krivično, ko bi boteU p ldnc sc ;e zborovanje začelo zelo naprtiti za to zasmehovanje našega burno. Posamezni govorniki so naravnost vso krivdo na Moscomja. I ake predrzno- zahteyaH na- sc preklnc vsako razpravlja- sti uglajeni, prijazni, sladki, smehljajoči se ^ ^ pastopi dejanski proti železni- Mosconi ni sposoben. Preveč mehko m bo- {n njihovim pristašem. Tega mne- žajoče gledajo njegove pridne o«. Kje^ je sq bm ^ nekaleri prisotni fašistov- izdelovanje surogatov za ljudsko samo- P* . „ .. uprave od njega odvisno, tam imamo posla z drugo pesmijo. On ne mara m ne mara delati grdobij. Naj velja, kar hoče, Jugo-slovenom je treba dati, kar jim gre. Doklej je mož produciral štiri izdelke v nadomestilo avtonomije; kličejo se »odbon« i in imajo nalogo podpirati »posvetovalno komisijo«. Prijazni Mosconi je tore, naprej ustvaril pravno-upravni odbor in glej, v odbor ie res imenoval 2Q članov, med katerimi se nahaja eden Slovenec v osebi drja Slavika. Drugi odbor Mosconijevega izdelka, ki se kliče »Gospodarstveno trgovski odbor«{ sestoji iz 19 članov. V njem ne sedi nič manj kakor en Slovenec, m sicer Gospod Ignacij Kovač, kmetski posestnik fz Ajdovščine. Tretji izdelek ima priimek »Finančni odbor«. V njem bo sedelo 16 članov in med njimi se bo nahajal kar ea Hrvat. To je dr. Andrej Stangher, oče državnega poslanca Stangherja. Zadnji Mosconi je v produkt sliši na ime »Primor- sko-pristaniško-železniškega odbora«. Zasesti bo treba v njem 14 stolić. V njegovem okrilju je določen prostor za nič man, kakor nobenega Jugoslovena. Stolice za slovanske zastopnike se namreč še izdelujejo pri nekem mizarju v Trstu. To je torej vsebina narodnostne politike italijanske vlade. Nismo še videli politikov, ki bi bili tako temeljito zaplankani, kakor gospodarji našega naroda. Če le zinejo besedo o našem ljudstvu in njegovih razmerah, čuti vsakdo, da jih diči popolna m temeljita nevednost. Gospoda hoče zanesti med naš narod zaupanje do nove države, a njihova politika ni nič drugo nego nepretrgana veriga izzivanj in žalitev. S tako politiko, gospodje, boste državi neizmerno škodovali. Zagrenili in shujskali boste nase ljudstvo kakor ni storil še nihče pred vami. Ni ga v naših krajih hujšega hujskača, nego ste vi. ___ ČehoslovaSka Masarykova brzojavka Pilsudskemu PRAGA, 10. Predsednik čehoslovaške republike Masaryk je poslal predsedniku poljske republike Pilsudskemu brzojavko, v kateri izraža svoje zadoščenje nad tem, da se je med Čehoslovaško in Poljsko sklenil politični in gospodarski sporazum. Demobilizacija na Čshoslovaškem. PRAGA, 10. Predsednik Masaryk je podpiral odlok, s katerim se odreja demobilizacija letnikov 1895 ia 1896 kakor tudi starejsih letnikov. Demobilizacija se bo vršila postopno, tako da bo končana do 15. t. m. Obenem je predsednik izdal dnevno povelje, v katerem pohvalno naglasa disciplino in spretnost, s katerima se je mobilizacija tako sijajno izvedla. Smrt največjega slovaškega pisatelja. PRAGA, 10. Po dolgi bolezni je umrl veliki slovaški pesnik Hviezdoslav. Pogreb se bo vršil na državne stroške v Doljnem Kubinu tia Slovaškem. Rajnki pesnik se je imenoval s pravim imenom Pavel Orszag, dočim je bit Hviezdoslav ,rietfov psevdonim. Rodil se je dne 2. lebro-aria v Gornjem Kubinu in je eden največjih sinov slovaškega naroda. V svojin mnogoštevilnih delih ni opisoval zunanje realnosti, temveč se je poglabljal v dušo svojega naroda m je slikal predvsem čustva svojih bratov. Dasi je živel pod ogr. suženjstvom, je pisal vendar v domačem slovaškem jeziku, ki ga je spopolnil in obogatel s številnimi novimi izrazi. Njegov slog pa je bil malo čuden in njegova dela se r.iso prevedla na tuje jezike. Kljub temu ga je treba prištevati med liste čehoslovaske pisatelje, ki zaslužijo tudi v svetovni književnosti častno mesto. Najbolj znana Hviezdoslavova dela so: «Kr-vavi soneti«Prvosensky» in Zahny» (Psalmi). Med epskimi deli, v katerih je obravnaval svetopisemske predmete, je treba omeniti: cAgar», »Rahel«, «Kajn» itd. Znan je tudi njegov roman «Hajnikova žena* {Gozdarje v a žena). Priredil je več prevodov iz nemške, ♦ogrske, ruske in angleške književnosti. Romunska Prosta cona t Galacu BUKAREŠT, 10. Romunska vlada proučuje načrt za otvoritev proste zone v ga-laškem pristanišču. Ta zona bo obsegala 160 hektarov. Države, ki imajo z Romunsko trgovsko pogodbo, si bodo lahko ustanovile na tej prosti zoni delavnice, skladišča in druge naprave, toda te države ne bodo imele na prosti zoni pravice ekste-ritorialnosti. V prvi vrsti in skoraj izključno bo prihajala pri tem v poštev Poljska, ker predvideva poljsko - romunska trgovska pogodba, da bo Poljska imela v Ga- lacu transitna skladišča za blago, ki ga bo dobivala oziroma izvažala po Črnem morji; in skozi Dardanele. Rušila Gospodarski stiki med Rusijo in baltiškimi državami RIGA, 9. Gospodarska konferenca med Rusijo, Finsko, Estonijo, Letiško in Litvo je končala svoje delo. Konferenca je sklenila, da se bo med Rusijo in njenimi nevrednimi sosedi sklenila cela vrsta gospodarskih pogodb. Dalje je konferenca sklenila, da se v Rigi ustanovi stalni trgovski urad, v katerem bodo zastopane Rusija in vse baltiške države. Ta urad bo imel nalogo, da proučuje finančna in gospodarska vprašanja, ki se tičejo vseh omenjenih držav. Ruska vlada protestira, ker ni bila povabljena v Washington ne bo priznala. X Potiska Odnosa ji med Polvsko in prostim mestom Gdantkim PARIZ, 10. Pojsko poslaništvo v Parizu javlja: V smislu čl. 2. pogodbe, ki je bila sklenjena med Poljsko in prostim mestom Gdanskim 9. novembra 1920, bodo poljsko poslaništvo in poljski konsulati v Franciji zastopali obenem tudi prosto mesto Gdan-sko. t m JU W » ■■ ■■ ■ — ----------g---------—------- ski železničarji, ki so odšli na postajo prevzet službo namesto stavkujočih železničarjev. Spremljal jih je florentinski naskočili oddelek. . Predsednik De Vecchi je poročal o pogovoru, ki ga je imel v tej zadevi z ministrskim predsednikom, kateri je pozval k sebi tudi zastopnike proletariata. Ministrski predsednik je pozval obe stranki, naj vplivate na množico v pomirljivem duhu. Aversa je nato predlagal v imenu izvršilne komisije, naj se nabije po vogalih proglas, v katerem se železničarji pozivajo, naj se tekom večera vrnejo na delo, ker bodo drugače fašisti dejansko posredova-vali. Predlog je bil sprejet soglasno in predsednik De Vecchi je takoj odšel k ministrskemu predsedniku, da ga o tem obvesti. Razprava se je nato nadaljevala. Poslanec Spighetti se je izjavil proti ustanovitvi fašistovske gospodarske organizacije; kvečjemu naj se ohranite dosedanji fa-šistovski organizaciji železničarjev in poštnih uradnikov kot protiutež revolucionarnemu delovanju teh dveh kategorij. Neki drugi govornik je govoril o demagoški špekulaciji in sovjetizmu Migliolija iz ita-Ijanske ljudske stranke. Najbolj je navdušil zborovalce tržaški fašistovski poslanec Giunta, ki je s svojo znano zgovorno bojevitostjo poročal o položaju v primorskih pokrajinah. Pritoževal se je, da fe nekdo na socialističnem kongresu v Milanu klical nemoteno: »Živila Avstrija!« Giunta je zagotovil, da bo ostala Italija vkljub vsem izdajniškim dejanjem vendarle na Brenneru in Snežniku. Zelo se je pritoževal Giunta na razmere na Gor-njeadiškem in v Julijski Benečiji, kjer da prihaja boljševiško gibanje iz slovanskega vira. Komunistična propaganda da se tam širi vzporedno s slovansko propagando. Vsled tega ne more kralj obiskati Trsta. Posebno boU Giunto dejstvo, da ima Jugoslavija sedaj pod orožjem nad 200.000 mož, dočim ima Italija na mejah samo kakih 2500 finančnih stražnikov. Obupnega Giunto je potolažil Mussolini z res pogumnim vzklikom: »Saj smo mi tukaj! Naredili borno kazenski pohod na Ljubljano ....« pa bas ta! Ta misel se je zdela poslancu Giunti zelo dobra, toda spomnil se je, da hočejo njegovi volilci tudi — jesti. Zato je menil, da bi se morala vkljub temu (kazenskemu pohodu? Op. ur.) skleniti z Jugoslavijo trgovska pogodba, ker Trst mora vendar imeti svoje zaledje. Da bo zabava se večja je Giunta prišel na dan Še z eno zanimivostjo. Povedal je presenečenim zborovalcem, da je prišel na sled velikanski komunistični zaroti na Tirolskem. Vodstvo zarotniškega gibanja je bilo poverjeno grofu Toggenburgu, ki je dobil xz Nemčije na razpolago ogromno svoto denarja. V zaroto je zapleten tudi LONDON, 10. »Times« javlja, da je Či- poslanec Morgan. Iz Monakovega bi ime- čerin poslal 2. novembra vsem vladam lo priti orožje- in municija in sredi novem- noto, v kateri protestira proti temu, da bra bi vsa Tirolska vstala proti Italiji. Rusija ni bila povabljena na washington- Giunta ima v rokah dokument, iz katerega sko konferenco. V noti je rečeno, da Rusija so razvidne vse te grozote. Ne ve sicer, ali vsled teča sklepov omenjene konference je dokument avtentičen, ali pa ponarejen, . * ^LUiftdit- JL__J__. MM Ha* •vrCffeK« ** «rArtW«kaa Ia klf/\ Kalija KONGRES FAŠISTOV Ultimatum železničarjem. -stavka v Rimu Fašistovski kongres je bil predvčerajšnjim moten po vesteh o spopadih med fašisti in železničarji in o proglasitvi splošne stavke. Takoj po otvoritvi kongresa je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva, da naj se izpuste iz zaporov vsi zaprti fašisti, obtoženi političnih zločinov. Govoril je nato poslanec Grandi, ki je opisal zgodovino fašizma, ki se deE v dve mentaliteti, kateri je treba spraviti v sklad: parlamentarno in nacionalno. Mussolini bi hotel odstraniti to navzkrižje s tem, da izpremeni fašizem v politično stranko. Grandi ni rtasproten teigu sta- f%, UVUUlUbll. --------------*--I-----f--» toda... nič ne de: zgaga se vendar lahko dela! Po obširnem govoru poslanca Giunte se je vrnil v dvorano predsednik De Vecchi, ki je naznanil, da so fašistovski železničarji že prevzeti službo na železnicah in da je vlada obljubila, da bo ukrenila vse potrebno, da se vzpostavi železniški promet. Vsa nadaljnja razprava se je gibala okoli spora z železničarji Moral je govoriti tudi Mussolini, ki je pozval na mir in predlagal, naj se pošlje železničarjem, ko bodo zbrani na zborovanju, ultimatum: ali naj se vrnejo na delo, ali pa bodo imeti opraviti s fašisti. Seja se je nadaljevala do pozno v noč in ar je koaćala s sprejetjem resolucije, da se iašistovska organizacija izpremeni v politično stranko. * Splošna stavka ▼ Rim« RIM, 10. (S.) Vsled splošne stavke ne vozijo danes ne tramvaji ne avtomobili ne kočije. Trgovine pa so odprte in ravno tako se dela tuđina trgih kakor ponavadi. Poštni uslužbenci so prišli delat kakor po navadi. V San Silvestru se vrši poštna in brzojavna služba normalno. Tudi telefonska služba se vrši kakor po navadi. Jutranji listi niso izšli. Pometači ulic delajo. Danes predpoldne je prišlo z vlaki iz Pise in Firenze več tisoč fašistov. Napravili so obhod po mestu. Pri tem niso bili moteni. Vlaki, ki so se bili včeraj ustavili na postaji v Portonaccio, so prišli danes predpoldne na rimsko postajo Termini. V mestu vlada popoln mir. Mnogo železničarjev je proti stavki in veliko jih je danes zjutraj prišlo v službo. Tako so se mogli odposlali vlaki v Neapelj, Piso in Firenze. Najbrže bodo tekom dopoldneva odpotovali še drugi vlaki. Tudi nosači delajo. Mesto ima skoraj popolnoma navadno lice. Fašistovski sprevod & grobu neznanega vojaka RIM, 10. Danes popoldne so se zbrali fašisti pred vilo Borghess ter so se potem z zastavami v sprevodu podali h grobu neznanega vojaka, da položijo nanj venec. Fašisti so korakati v popolnem vojaškem stroju skozi ulice ter so peli svoje himne. Spopad med fašisti in komunisti v Rimu. En mrtev, dva ranjena RIM, 10. Pri spopadu, do katerega je prišlo danes predpoldne na trgu Vittorio Emanuele med fašisti in komunisti, so obe strani streljali z revolverji. En komunist je bil ubit in dva fašista sta bila ranjena. S konference v Portorose PORTOROSE, 10. Podkomisija za brzojav in telefon se je sporazumela, da se bodo nekatere važne brzojavne zveze zopet vzpostavile, tako n. pr. med Belgra-dom in Dunajem ter Dunajem in Bukare-štom. Podkomisija je dalje predlagala nekatere preuredbe, s katerimi bi se poenostavile razne druge službe. Podkomisija za železniški promet je sklenila, da se bodo obmejne postaje, ki so bile dosedaj za promet blaga zaprte, zopet odprle in da se bodo vzpostavile direktne mednarodne tarife za potnike in blago. Dalje se bodo poenostavile tudi formalnosti carinske in policijske narave na obmejnih postajah. Mednarodni shod belih kovinarskih organizacij se je zaključil. — Resolucije TUR1N, 10. Mednarodni shod belih kovinarskih organizacij v Turinu se je včeraj zaključil. Na zaključni seji je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od vlad m parlamentov posameznih držav, naj sodelujejo pri gospodarski obnovitvi vseh omikanih krajev. V drugi resoluciji se je shod izrekel za osemurni delavnik ter se izjavlja proti vsakemu znižanju plač m proti vsem ukrepom, s katerimi bi se gmotni položaj delavstva poslabšal. Nato je bila sprejeta v obliki priporočila tudi resolucija, ki jo je predlagala italijanska krščanska kovinarska zveza in ki vsebuje zahtevo, da naj bodo v vseh deželah delavci deležni dobička podjetij in naj sodelujejo pri vodstvu podjetij samih. Dalje je bila sprejeta še četrta resolucija, s katero sc zahteva, naj se povsod uvede splošno socialno zavarovanje. Na predlog nemškega odposlanstva je bila končno sprejeta tudi resolucija z zahtevo, naj se uvedejo gospodarski sveti in naj se v vodstvo posameznih podjetij sprejmejo tudi delavski odbori. Po sklepnih govorih, ki sta jih hnela predsednik Wieber in Cuarelo, je bil shod zaključen. < Cene premogu za industrijo RIM, 10. Generalna direkcija državnih železnic objavlja, da se od 6. novembra dalje cene nemškemu premogu, ki se odda industriji, določene takole: cena nemškemu premogu iz Westfalske ali Šlezije za parne kotle, za proizvodnjo plina in za plavže je od 6. t. m. dalje 165 lir za tono franko transit in prihod pri dobavah, ki pridejo po železnici, in 195 lir za tono franko pristanišče pri dobavah, ki prhlejo po morju. Ceni metalurgičnemu koksu iz West-falske sta se določili na 290 in 310 lir, prva pri dobavah po železnici, druga pri dobavah po morju. Cena šlezijskemu koksu, ki se dobavlja samo po kopnem, se je določila na 260 lir za tono fcanko transit. Ako veljajo gori imenovane cene brez ozira na sortiment, tedaj bi utegnila generalna direkcija državnih železnic odstopiti v mejah možnosti presejan premog za parne kotle, za plavže in za proizvodnjo plina po izjemni ceni 30 lir za tono. Prošnje, da se dobi tak premog, se morajo nasloviti na aprovizacijski urad državnih železnic (oddelek za premog)._ Francija Poslantška konferenca je naznanila svoje sklepe glede Albanije. — Ogrsko vprašanje PARIZ, 10. Člani poslaniške konference so podpisati sklepe glede albanskih mej. Ti sklepi bodo sporočeni Albaniji, Grški, Jugoslaviji in Zvezi narodov. Konferenca je nato sklenila, da izvrši svoje sklepe glede prepovedi vzpostavitve Habsburžanov na ogrski prestol. Ogrska je poslala konferenci noto, v kateri izjavlja, da se bo ogrska vlada sporazumela z zavezniki, preden bo izvršila volitev novega vladarja. Ogrska vlada izjavlja dalje v omenjeni noti, da bo predložila narodni skupščini zakonski načrt za pobijanje vsake habsburške propagande na Ogrskem kakor tudi propagande za druge kandidate, ki bi ne bili po volji velikemu sporazumu. Po-slaniška konferenca misli, da bodo izjave ogrske vlade zaveznike zadovoljile. Padanje nemške valute in francoski tisk PARIZ, 10. Pariški tisti so vsled padanja nemške marke zelo vznemirjeni posebno vsled tega, ker bo to padanje nemške valute gotovo imelo slabe posledice za celo vprašanje vojne odškodnine. Listi na« glašajo, da nemška vlada olajšuje in spodbuja izvoz nemškega industrialnega bogastva, ki se bolj in bolj spreminja v inozemske valute, kljub temu, da je nemška vlada dala zaveznikom ponovna zagotovila, da bo varovala kredite zavezniških dr-žav. Spričo takega položaja — pravijo pariški tisti — je absolutno potrebno, da Francija opozori Nemčijo s primernimi koraki, da mora spoštovati svoje obveze nasproti zaveznikom. Echo de Pariš javlja, da so ministri, ki jih vprašanje vojne odškod-nine neposredno zanima, imeli s predsednikom Millerandom dolgo posvetovanje, na katerem so se sporazumeli o zelo resnih ukrepih, ki jih bo morala francoska lada predvzeti v najkrajšem času. Anglija Washingtonska konferenca. — Bojazni radi umora japonskega ministrskega predsednika LONDON, 10. Glasom vesti, ki so prispele iz Washingtona v angleško prestolnico, je en del ameriškega javnega mnenja vsled umora japonskega ministrskega predsednika Hare v skrbeh. Sodi se, da boda po umoru g. Hare, ki je bil demokratskega mišljenja, zavladali reakcionarci, ki so pristaši militaristične politike. Amerikanci smatrajo položaj za zelo nevaren in da se predvidevati, da bodo skušali pridobiti za se Anglijo. Se bolj kot od notranje krize na Japon-kem grozi konferenci velika nevarnost vsled napetosti med Japonsko in Kitajsko. Kitajska je odgovorila na zadnjo japonsko noto glede Šantunga zelo odločno ter zahteva od Japonske, naj to kitajsko pokrajino takoj izprazni. Zraven tega se med Japonsko in Ameriko boli in bolj razodeva velika razlika v naziranju glede oreda konference. Dočim bi Zedinjene države želele, da bi se najprej razpravljalo o kitajskem vprašanju in še le potem o razorožitvi, so Japonci nasprotnega mnenja in nekateri jim celo pripisujejo namen proglasiti nekako Monroev nauk glede Daljnega vzhoda, po katerem bi se to vprašanje proglasilo za čisto azijsko zadevo, katera ne sme brigati nobeno drugo neazij-sko državo. Položaj Anglije med tema dvema tekmecema ni nikakor lehak. Nekateri angleški dominioni, kakor Kanada, Avstralija in Nova Zelandija bodo v daljnovzhodnem vprašanju odločno na strani Amerike, Kljub temu pa Anglija nikakor ne more prepričati Zedinjenih držav, da njena zveza z Japonsko ni naperjena proti njim. Vsled tega bodo Zedinjene države napele vse svoje diplomatske sile, da oddvojijo Anglijo od Japonske. Japonsko osamljenost bo potem skušala Amerika izrabiti za to, da iztisne iz Japonske popuščanje v kitajskem vprašanju. Spričo tega položaja bo postalo vprašanje razorožitve na konfernci zadeva postranske važnosti, dočina bo glavno mesto zavzemalo vprašanje Daljnega vzhoda.. Od usode pogajanj o teh vprašanjih bo odvisna tudi usoda washingtonske konference same. Anglija in "oslovensko-albanski spor ŽENEVA, 10. Uradno se naznanja, da sc je Anglija odločila na posredovanje v prid Albaniji. Lloyd George je poslal tajniku Zveze narodov to le brzojavko: »Ker je nadaljevanje jugoslovenske vojske v Albaniji tako, da more motiti mednarodni mir, želi angleška vlada opozoriti na to dejstvo vodstvo Zveze narodov in Vas prosi, da poskrbite, da se vodstvo takoj sestane, prouči položaj in ukrene določbe čl. 16. v slučaju, da bi vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev ne hotela izvršiti sprejetih obvez ali pa bi z izvršitvijo odlašala. Ker je poslaniška konferenca že določila albanske meje, se bodo te naznanile prizadetim strankam.* Angleško - irska pogajanja PARIZ, 10. Agencija Kav as poroča: Zagotavlja se, da je bil severnemu delu Irske stavljen predlog, po katerem bi Ulster tvoril v celokupni Irski avtonomno pokrajino, ki bi bila sestaven del irskega dominiona. Nad irskem dominionom bi vladal vseirskt parlament, ki bo sestavljen na stičen način kakor angleški prekomorski dominioni. Na drugi strani pa se zatrjuje, da Ulster ne bo hotel sprejeti nikakih sprememb na zakonu o Homerulu iz 1. 1920. Vidi se torej, da bodo angleško-irska pogajanja zabredla v zagato, iz katere ne bo več izhoda. Ministrski predsednik severne Irske sir James Craig je objavil izjavo, v kateri pravi, da bodo vsi legitmisti zadovoljni z njegovim zadržanjem, toda kljub temu je položaj tako resen, da ne more sam prevzeti; odgovornosti za posledice, temveč jo bo morala sprejeti celokupna vlada severne Irske. __ - NamCIla Padca marke ni izzvala nemška vlada BEROLIN, 10. Dopisni urad »Wolff« javlja: Znani ekonomist profesor Bonn, ki se je ravnokar povrnil iz Anglije, pravi, da ima vtis, kakor da bi kljub temu, da Anglija v polni meri upošteva položaj, ki je nastal vsled padca nemške marke, neka-' ri krogi v Angliji ne bili prav nič prepričani o tem, da gre tu za fenomen, ki ga m pričakoval nihče. Ti krogi sumijo, da jei nepričakovani padec nemške marke iz- zvala ncuiftka vlada z numevri, iti vtcer z namenom, da bi se plačevanja, ki se imajo Izvršni iz naslova vojn« odškodnine, ustavila. Treba je ie kroge v Angliji opozoriti — dostavlja Wolfiova agencija —, da je posledica vsakega padca valute v vsaki državi vedno draginja, ki zopet povzroča vsaki vladi take tezkoče, da bi sc tudi najbolj frivolni državnik ustrašil takih 'fietod. _ ft^strSa Mirovna pogodba med Avstrijo in Ameriko ratificirali« DUNAJ, 9. Kancelar Schober in ameriški veliki komisar Frasier sta si izmenjala ratifikacije mirovne pogodbe med Avstrijo in Zedinjenimi državami, Ogri niso izpraznili Btsrcenlanda DUNAJ, 10. Korrespondenz Bureau javlja, da Ogri niso izpraznili Rurgenlanda. Ogrsko poročilo, da so tolpe zapustile deželo. je bilo popolnoma netočno. Tolpe plenijo rn ropajo še vedno po deželi in kmetje si bodo morali sami pomagati, ako se le razmere v kratkem ne spremenijo. Ogrska Zavezniki niso zadovoljni z ogrskim zakonom o rastoličenjo Habsburžanov. — Nova zagotoTila ogrske vlade BUDIMPEŠTA, 10, Ogrski dopisni urad javlja: Zastopniki zavezniških držav so izročili ogrski vladi noto, v kateri opozarjajo na pomankljivost, ki se opaža v zakonu o rastoličenju Habsburžanov. Nota naglasa, da zabteva sklep poslaniške konference, da se morajo Habsburžani čim prej odstraniti. Ogrska vlada je odgovorila, da je ogrska vlada na podlagi čl. 3. omenjenega zakona pooblaščena, da stavi svoje predloge glede ogrskega prestola. Ogrska vlada se obvezuje, da se bo pri tem ravnala po sklepu poslaniške konference in da f» ■■hfciafo, 6» Um . PtBliiao (IiušlfD rm morje. Kratko: tflna bum nam je pri-*esla ljetos že prve otflomek iz operete «Vesela vdovam (sofospev 6 spremije-vanjem zbora in balete), 7. «K r š č e n j« v i a a» z nastopom zbora, 8. srečkanje za iz Jugoslavije. Pismo opisuje ]>rotiitali-j Martinovo gos. (Solospeve poje fi-caKr^jeva). sko gont v Jugoslaviji in pravi, da je go- j P° končanem sporedu plesna zabava. Začetek za Julijsko jansKo gonjo v Jugoslaviji in pravi, ' določa nove prodne iako na Reki itd!}. Treba Dokazati tem ljudem fe?e so> }R?z*nrcene sofe, ki ostane - zaključuje neznani Tržačan — da n^fcova ^ker doslej 47 hr q za prekupčevalce, 50 lir sodba o nas m pravilna.. Popolnoma pravilno.1* za obranstvo, so se cene «zmm vrstam soli neznani Tržačan, toda treba je to pokazati fprememle takole: Cena zmleti soli: ..... v , i . . ' lir « ra r» rv> Uitrtr-o\"j iro lil/1 I iT- « 7» ftnrltl! z ce anii m ne s «cako£asm»! Fašist ovskš pohod na Ljubljano k sklenitev trgovske pogodbe z Jugoslavijo^ Na kongresu fašistov v Rimu je te dni tržaški f&šisiovski poslanec Gmnia obžaloval, da ima Italija tako vozniki. Uradni krogi zatrjujejo, da so bili zastopniki zavezniških držav s tem odgo- verem zadovoljni. Tagržlfa Po sklepu mirovne pogodbe med Francko in angorsko vlado ATENE. 10. Listi javljajo, da bedo francoske čete v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen med Francijo in angorsko turške vlado, morale izprazniti Ciiicijo do 20. novembra. V Mervini čaka 6000 Grkov, da piidejo grške ladje, da se vkrcajo in odpeljejo na Grško. Drugih 30.000 Grkov je pripravljenih za odhod. Vsi so v naglici prodali, kar so imeli, ter bežijo. Grška vlada namerava poslali ob cilicijsko obalo vojne ladje, da sprejmejo te grške begunce. Pogajanja sne d Turčijo i a Italijo ATENE, 10. Listom poročajo iz Carigrada, da je imel itafij^ski odposlanec Tuoz- j kaj fašisti, ki lahko organizirajo kazenski po hod na Liufcijaao. Do tukaj nič slabega za nas in prav gotovo ne tudi za . . , Ljubljančane, j ki bodo vkljub Mussolinijevi grožnji gotovo' prav mirno spali; gre pa za drugo Giunta, ki porablja vsako priložnost, da po kaže svoje zagrizeno sovraštvo proti vsemu, kar je jugcblovenskega, ni samo fašist temveč tudi poslanec, izvoljen od volilcev, ki žive v Trstu in katerim ne zadostuje, da imajo Giunio, lir q za prekupčevalce, KK) lir q za občinstvo; rafinirani soli: 194 lir ^ za prekupčevalce, 260 Kr q za občinstvo ; vse naslednje vrste eoli dobijo prekupčevalci zastonj, občinstvo pa ph piača kakor sledi: navadna sol za seJjenfe rib stane 30 lir q; z*» leta 40 soljenje preizvo-namenjena v inozemstvo in taka, za katero veljajo olajšave, stane 30 lir q; sol za pripravo si odo-leda in penečih se vin stane 40 lir q; sol za proizvodnjo ledu 25 Kr q; eUrar sol za živino in obfcekoristne industrije '[ 20 lir q; s ur o v a sol 15 lir q. Brzojavne st&žba v Sv. Vfcačenatu v Istri, £ \ 'Direkcija pošte in brzojava v Trstu javlja: S 15. t. m. se bo vzpostavila pri poštnem služba uradu v V inče na tu v Istri brzojavna za ^vojef^pcV^ : Za. vsebnike. — Trst, 9. novembra t. 1. — Ko- lje živeti In tako silijo razmere tega nesreč-;mp^^;V' članek .Glavne poteze občin- nega poslanca v večno protislovje: na eni » ^r rr*,__.. strani mora kot fašist udrihali po Jugosiove- voh nega reda > v ^a^^E^n^t, nih to- in cnsfran meje, na drugistra^i pa ga « ^vrinila neljuba pomoU. V petem oastev-voliici v Trstu silijo, da venda? porablja svoj 36 se ima glasih P^istavek pra- mandat tudi za izbolišanre njihovih Gospodar J viino:«Ne aere vtAU» m ne, kakor je pegres-skih razmer, ki Pa so v direktni zvezfz gospo- l ao tiskaDO: Ne more hlti «voljen. Sicer je to darskimi življenjem mesta, v katerem žive. Ta ^tovo že sam opazil in popravil ker nesrečni položaj fašistevskega poslanca se Pozneje v /. odstavku naštevajo tisti, ki ne pokazal tudi na rimkem kongres«. Po Wj —« Trst skanfu, H je doseglo višek v Mussolinijevem' &r«SWo n vzkliku, se je Giunta spomnil, da bi bilo dobro, čc bi . Vse one, ki še niso vrniti nabiralnih pol, poživlja edbor, da to nemudoma store preapogc/ (fržcvliansLvo. prav.ee. r-^.., _ _ . „ ane poiteei, re za.vntx.io. v m: ^Ptosiio, da Več liudi je ponesrečilo po ulicah, e um izda. aoKOvfesfei list, ca pazijo na to, j ženski svet je v hudih stiskah. Lučr sami., aej se oglasijo pri tiradu poiitične^'a feišlva. Strašna bizrja je v obiskih pri nas že več dni. Včeraj zjutraj se je nekoliko pomirila in nadomestil jo je snsg, katerega pa je kmalu pregnala. Začela je zopet tuliti okoli 10 pre^-poldne, v začetku nežno in skrita za vogali, potem pa postopno vedno i-iočnejše in povsod. V popoldanskih urah je dosegla tako moč, da je bilo po nekaterih ulicah skoraj nemogoče hoditi. Ves prah, ki se je bil predpol-dne polegel, je zopet zagnala v zmrzle ljudi. Peeeboo Lučno povelj- is Aročscifc tete. Polička je aretirala včeraj rjutraj 41 letnega Salona Tafi-esa, ki je na sumu, da je ttkraoe! v hotelu «Europa» na Ober-danevem ti^u več zlatnine in drugih stvari v vrednosti 10.000 lir. (9. novembra 1921). (Tretji dan obravnave). Ada Crivici in Ercde De Santa na oblošni klopi. Večerna obravnava. Predsednik sodnega d\rora je otvoril večerao obravnavo točno ob 5.20 in dal nato pozvati v porotno dvorano zdravnika drja Marcela Meng»ttij«, proti kateremu je obtoženec t)e Sen ta na dopoldanski obravnavi kočljivo prfčal - flr. MsngoUi je priseg&l na pepel svojih ntrj-vili, da bo govoril resnice. Preds.: Posaiate Petra Črivžcica? Mengotfl: Crfccicica sem poznal še kot študenta v pazinski gizrmazr^. Njegevo ieno Ado sem spozael prve dni leta 1919., in sicer takrat, ko sem bil povabljen k Petru na večer|o. i!o «e je ravno pri tej priliki, da »i je i Crivici, naj večkrat obiščem njegovo] boteo ženo. Preds.: Poznate Ercola De Santa? Meagotti: Mislim, da mi ga je predstavil Crivici v restavraciji «Chiozza^. Preds.; - Ste videli včasih De Santa v družbi gospe Ade? Mengotti: Srečal sem ju samo enkrat v ulici Mazzini. Preds.: Ste gojili simpatije do gospe? Mengctti: Prisežem na pepel svojih mrtvih starižev, da je nisem nikoli poljubil, niko!i ljubil . , . Ada: Poljubili ste me na rešilni posiaji! Mengotti: Ni res! Ne razumem, kako se izmišljuje gospa take stvari. . . Večkrat me je vabila na izlete . . . ^Ada: Ni res! Vi, doktor, ste komedijant! Moj mož vas je vabil, in ne jaz. Preds.: Gospa, ne žalite priče! Mengotti: Vprašajte obtoženko, naj dokaže, kdaj sem jo poljubil. Ada: Nahajala sem se na rešilni postaji in zdravnik me je poljubil. Zato sem mu prisoliia dve zaušnici. Mengotti: To je izključeno: na rešilni postaji so vedno strežniki in drugi ljudje pričujoči. Preds.: Povejte, kaj se je godilo na dan po-skuSenega umora! Mengotti: Prvi dan po poskušenem umoru sem šel k dr ju De s deri ju, da bi mi dal dovoljenje za vstop v Crivicijevo hišo. V Crivici-jevo hišo sem vstopil 7. aprila, kajti Peter mi je bil naročil, naj preiskujem zadevo. Sedaj se kesam . . . Doma sem našel gospo in ji dejal: «Vi vesti kakšni bolezni ste podvrženi. Ali ni torej mogoče, da vas je Vaša bolezen dovedla do brezčutnega dejanja?» Ada je molčala. Sedaj bom sporočil nekaj, kar mi bo najbrž škodovalo: Dozdevalo se mi je, da bo zgubila policija o tej zadevi prave sled; dr. Desderi je namreč izjavil, da nima De Santa pri zločinu ničesar opraviti. Desderju sem pa rekel, naj zasliži Ado . . . morda bo prišla zadeva na jasno. Pozneje sem stopil v Crivicijevo stanovanje, kjer sem že našel Desderja, ki je zasliševal Ado. Ker sem uvidel, da pada Ada v protislovja, sem jo prosil, naj izpove resnico. In res, Ada je izpovedala, da je ranila moža. Pozneje je bil zaslišan tudi De Santa. Vse to sem napravil iz ljubezni do varanega prijatelja. Preds.: Ste vedeli vi za ljubezensko razmerje, ki je vladalo med De Santo in Ado? Mengotti: Nisem vedel ničesar! De Santa: Ni res: Mengotti naju >c večkrat srečal na ulici in naju zasledoval. Mengotti: Ni res. In vzrok zasledovanja? Preds.: Povejte vi obtožeuka, kako in kaj je bilo z injekcijami. Ada: Popoldne je prišel Mengotti k meni. Napravil mi je dve injekciji in na to mi je rekel: «Vi imate za ljubimca De Santa; on Vas je sugestiral. Oni je kriv!» Mengotti: Zanikam, da bi Vam bil napravil takrat kako injekcijo , . . Kdaj sem vam napravil injekcijo? Ada: Ne vem . . . Mengotti: Pred ali po razgovoru? Ada: Po razgovoru. Mengotti: Torej ni imelo pomena. In straža jc vendar stala v«dno pri vratili. De Santa: Tega nisem vedel: ko mi je Ada to zaupala, sem dvomil. Gospa me je prosila, naj molčim o tem, da bi za to ne izvedel mož. Sedaj sem prepričan, da je vse resnica. Večerna obravnava se je končala okoli 9. ure. v (10. novembra 1921). (Četrti dan obravnave). Dopoldanska obravnava. Bonna porotlfa . Tečaji* Trst, dne 10. novembra 192*. Jadranska banUa Cosuhch...... . Dalmatia ........ Ocrohnuch Libera Triestma ............ Llc rva upravništvo. Tajnost častno zajamčena. __3077 CEPLJENE TRTE, refošk, prodaja Fran Tavčar, Kreplje p. Dutovlje. 207J KONTROLNE BLAGAJNE * National* lit prodajo po ugodni ceni. Ireneo 6, pritličje, Mtiller. 206l-, zasbni slovanski hiši. Gre tudi v pletdr.icu kot novinka. Naslov pustiti pri upravništvu. 2052 V porotni dvorani vlada grobna tišina. Le tu JelV^UŽ£eJ:k^1 JS* - ^ pa tam j® prekine stari sednjiski sluga Dužnik, ki pripravlja na predsednikovi, z zelenim prtom pogrnjeni mizi razne sodnjiske knjige in listine. Točno ob 9.30 sta vstopila obtoženca z objokanimi očmi in s povešeno glavo v porotno dvorano in sedla na obtožno klop. Ob 9.35 se je začela obravnava. Predsednik je prosil zdravniškega izvedenca drja Licena, naj se umakne iz dvorane. Tedaj je navzoči $ tužnim srcem naznanjamo vsem sorod-zdravciSki izvedenec dr. Vragnizan izjavil, da; nikoill, prijateljem in znancem žalostno vest, so napadi, katerim je podvržena gospa Crivici j ^ je nag 'ljubljeni Sin OZ roma brat sicer podobni epileptičnim napadom, da pa izvirajo le iz izredno močne nevrastenije. Gospa je histerična. H') Dt ISTE* K5V. ŠANDOR GJALSKI: lica erobu je cd začudenja onemela in se ni približala' kmečka hiša, od katere sta izhajala, — a ve-kmetici. i rcjtc mi, srečnejša bosta tako, — reče kapian — Pridi, srce, tudi ti k meni. Sedaj sem jaz|«n obraz mu je sija! i» iar«l resnice in prevaja mati, — botfeno prijatelji. E — ne boj! pričanja. Bflo je v tem hipu nekaj apostolskega — ' — —? lv njem. Dve uri pozneje sta otroka sedela s starko v njeni kmečki leleji. Dva krasna podravska rse, zlato moje, mila moja. V tem se pojavi na dvorišču kaplan, ravno Župan je še vedno stal začudeno in ni vc-v hipu, ko je občinski redar Joža segnil, da'del, kaj naj stori. No kaplan mu je začel do-dečka s silo spravi na voz. Že poprej sem se kazovati, da nima zdaj ničeso.r več opraviti, čudil, da ga ni bilo, in sem si mislil, da je župan svoje današnje opravilo pred njim skrival. S kaplanom je je mogel videti v obraz, ker je globoko pripomnila glavo proti starki in si ogledovala njea krasno vezen predpasnik. Starka ji je gladila konja sta z gizdavim in ne prehitrim korakom — Jaz sem oskrbnik otrok. A našel sem vlekla voz po poti v vas Orlfavac, komaj eno hišo« ki ju sprejme za svo|a. To je Manduši- ■ nro oddaljeno od mesteca. Mali Milan je ve-prišla neka stara, zgrbljena čeva zadruga, — nobena od njih nevest nima selo mahal z bičem, ki mu ga je kmet prepu-kmetica, v dolgi beli obiski. j otrok, ljudje so zelo srečni, da jim pridejo o- stil, in se od radosti in razbrzdanosti glasno — Vse to je nepotrebno, gospod župan, —1 troci, a zadruga je premožna. Imela bodeta hohotal. Anka je sedela zadaj z babico. Nisem so bile prve kaplanove besede, — Ta dobra i vedno dovolj, a glavno, sedaj imata svoj dom,'' 1 *a " 1 * " -L žena tukaj jih vzame za svoje. j svojo streho, ki ju bode vedno varovala in Vsi smo so -čud en o spogledali m se obr- , branila. Oče ijrna je izgubil to srečo s svojimi _______ P;r . : i, katera se je nekam nerodno. šolami, a Bog je sirotam to povrnil. Hajd, An- koso. Videl sem šerkako je deklica starki po pribii/.:; ;/oiem in potem, ne ozirajoč se : čica k babici. Ona je dobra in pametna. —j ljubila roko, a potem je vse izginilo za Siro-več na nobenega od nas, začela tolažiti male- \ Deklica uboga, a starka jo s solzami v očeh J ktm vejevjem gozda, ea vogalom, kjer se je }>a, stiskajoč mu v roko veliko rudeče jabolko,! pritisne k sebi m jo dolgo gladi po zlatih nadaljevala cesta. Deček je prenehal jokati, široko odprl svoje j laseh. Meni je vsa duša in vse srce govorilo, da velike oči, potem segnil za jabolkom in starki j — Izobražena, učena gosposka družba ni! sta otroka utekla nesreči in priila pod okrilje odkrito pogledal v obraz. Hipoma se mu na teh svojih sirot niti umela niti hotela rešiti.! sreče. obrazu zasveti re