I. itnflli.
Posebno  izdanje.
V b|ill|nt, i poufcljek 6. laniarja 1919.
Lll. leti.

.Slovenski Narod' wl|a p« p**tti
sa kra]e trfvfc Avstro-Ogrskc:                             ui Nemčijo:
ctlo leto »kupaj naprej.   •   K 60*—     ćelo leto naprcj   .   .   .   .   K 65-—
StteMotft     '          I    .'   .'    I \5—        " Ameriko ta ** drn«e deidc:
m mesec    ".         \    .   .    "    5 50     ćelo leto lupre]   .   .   .   .   K 70—
Vpralanjem glede taseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali inamka-Viimatttvo (ipodaj, priuičje, lcvo). B»a11«t* mlloa ftt I, Ultfrm M. M.
lafcaja vs*fe tfam sv«6*r, Uvseartl a»4*l|« la praznik«.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru ln sker 1 mm visok ter 54 mm Urok prustor: enkrat po 12vin., dvakrat po llvin., trikrat po lOvin. Poslano (enak prostor) 30 vin., parić in zahvale (enak prostor) 20 vinaijev.
Pri večjih lnserdiah po dogovoru.
H#?l ■arttaiU aaj ttftljeji ■artfaiM ?edao flajf- po ■■fcmicL ~V1
Ra mbm plsacie aarttbe ferez poslatve deoarja se ae ■•reai« aikakar azirati.
„Mamatea tiskam*" tetetea ftL SS.
.Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani i
dostavljen  na   dom  eli   če  se  hodJ   ponj:
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 581— I Cctrt leta  naprej .    .    .   .   K   15 — pol leta       ,        .....   29— | na mesec......    5 —
Posamezna žtevilka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se irankirajo. Rokoplsi se nevračajo. IJr*d*Ut¥oi KnaHova  nllca *t. 5 (v I. nadstr. lcvo),  telaloa iL 43
Proklamacija regenta Aleksandra.
Bdgrad. 6. januvarja.
Mojemu narodu. Srbom. Hrvatom in Slovencem!
Dočakali smo srečni, davno zaže-Ijcnj dan našega osvobojenia in našega svobodnega ujedinjenja v narodni dr-žav! kjer bo mogel živeti naš narod svoje polno življenje in bo mogel brez ovtr uživati darove, s katerimi je blaga božja roka tako obilno obdarila našo le-Po domovino. Izpolnjeaa je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno obnavljali in potrjevali vst naši rodovi. Po enodušni odločbi našega naroda, izraženi z enodušno izjavo njegovih naj-boljslta zastopnikov, so združeni vsi do sedaj razcepljeni deli naše domovine v enotno kraljestvo, na čigar vlado ie po narodni volji pokličan kralj vsch Srbov, Hrvatov in Slovencev, moj vzvišeni oče NJ. Veličanstvo kralj Peter I. Vršeč kra-l}evo oblast v njegov era imenu sem se-stavit v sporazumu z voditelji in po-cblaŠčencl vseh narodnih strank, srb-skih. hrvatskih in slovenskih, našo prvo državno vlado, kot viđen znak našega bratstva in naše popolne bratske solidarnosti V tei vladi sedijo ln delajo složno narodni voditelji vsch treh ver, vseh treb imen, vseh treh strank in vseh pokraiin našega kraljestva. Moja vlada bo delala v popolnem soglasju z narodnim predstavništvom in bo njemu odgovorna. Zatc bo njena dolznost. da Cimprej skliče v Belgrad narodno predstavništvo, sestavljeno \z odposlancev srbske skupščine ter Stare Srbije ln Ma-cedonije, iz sorazmemega števila čla-nov Narodnega veča ter iz zastopnikov Vojvodine in Crne gore. Narodno predstavništvo bo začasni, vendar pa polno. moćni zakonodajni činitelj v našem kra-
Ijestvu. Kot kralj svobodnega ln de-mokratskega naroda se born v vsem strogo držal načela ustavnega. parla-mentarnega vladanja, kl bo temeljni kamen naš, po prosti volji naroda, osnovane države. V tem duhu in po teb ita-čelih bo vladala moja vlada državo in reševala vsa vprašanja zunanje ln no-tranje politike. Vlada bo pre lložila na-rodnemu predstavništvu volilni red, ki bo zajamčil na podlagi splošoe volilne pravice svobodne volitve za ustavotvorno skupščino. 1 a ba vladi predložila v rešitev nacrt demokratske državne ustave v dubu državnega edinstva z ob-širno upravno avtonomijo in z zajamče-njem najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic. Dolznost moje vlade bo. da takoj razširl na vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, kl so jih po ustavi kraljevine Srbije dosedaj uživali srbski državljani. S tem bo priznana in uirjena ^opolna enakost vseh državlia-nov kraljestva pred zakonom, odprav-liena vsaka predpravica stanu ter zajamčena svoboda in ravnopravnost ve-i oizpovedani.
Moja želja je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo robota in zemljiška veleposestva. V obeh primerih bo proti pravični odskodnini dosedanjim lastni-kom razdeliena zemlja med siromašne pojjedelce. Vsak Srb, Hrvat »n Slovenee bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi moraio biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj tako] sestavi ko-
mbiio, ki bo pripravila rešitev agrarnega vprašanja. Kmete-tlačane poziv. Ijam, naj v zaupanju v moio kraljevo be-sedo mirno pričakujejo. da jim naša vlada zakonitim potom preda zemijo, ki bo zanaprej samo božja in njihova, kakor je to žc zdavnaj y Srbiji.
Štiriietna vojna nam je povzročila ncizogibne globoke izgube v vseh ozi-rili. V svrho čim hitrejšega in povoli-nejšega prečiščenia in 'pa da se povr-nejo v naše dežele čimprej normalne ra/mere, bo posvetila moja vlada svojo glavno skrb narodni prehrani, posebno prehrani siromašnih ljudskih slojev in pomoći in pre^krbi vojnih uivalidov, obnovi opustošene in razdeiane domovine, kakor tuđi obnovitvi rednega prometa na kopnem in na morju. kar je prvi predpogoj za pravilni razvoj narodnega življenja.
Najnujneiša in najvažnejša naloga moje vlade je sedaj, da doseže pri skle-piiniu svetovnejfa miru tako odiočitev naših državnih mej, da se bodo verno krile z etnografskim! mejami celokup-nega naroda ter da ne preide noben del naše zemlje v tujo last. V dosego vspe-ha je neobhodno potrebno, da zbere in zedlni naša mlada država vso svojo moralno in materialno moč. Neobhodno potrebno je. da postane njeno notraiije življenje močno in silno.
Zato pozivljam vse dobre državljane in zveste sinove našega kraljestva da pomagalo moii vladi z besedo, z de-lom in z zgledom pri njenem prizade-vanju za ohranitev sedanjega miru in reda v domovini. To ni potreba samo
za sedanjost, temveč je tuđi naloga za bodočnost našega kraljestva.
Naši plemeniti zavezniki ln ves svet so z utemelienim občudovanjem in z zasluženim priznanjem ocenili junaške napore in samozatajevanje moje vojske ter vztrainost mojega naroda.
Potrudimo se, da jim vsem nudimo s tem, da pozabimo svoja medsebojna nesprotstva in opustimo vse naše prepiru, zgled treznega in zavednega naroda, vrednega da živi in da dela v miru s prosvitljenimi narodi, katerim je bil sebi v čast in ponos hrabar vojni drug ln loialen zaveznik.
Ohrabreni po zgledih vzvišenega rodoljubja in požrtvovalnosti naših vo-j^kov, naših mučenikov in vseh naših defavcev, ter klanjajoč se grobovom naših junakov, bova jaz in moja vlada neprestano in budno skrbela za rodbine vojakov. ki so ovenčani z večno slavo^ padll v krvavi borbi za udejstvitev zgo-dovinske misli in naloge našega naroda.
V imenu svojega vzvišenega očeta in v svojem imenu pošiljam kraljevi pozdrav vsemu svojemu narodu, vsem Srbom. Hrvatom in Slovencem.
Bodi nam vsem srečno novo leto. v katerem se bo v imenu božjem razvila in za veke ponosno zaplapolala naša troboinica, s slavo odičeno, po vsem
svetu priznano in spoštovar.o znamenje našega kraljestva; sijajni dokaz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseh naših đeželah, na vseh naših go-rnh. na vseh naših rekah in otokih, vse-rovsod do našega sinjega raorja.
Napolnlnio    svoja    srca s  krepko
vero v zdravo, močno in budno življenje našega kraljestva. Bog in duh naših prednikov in naših velikih mrtvecav naj bdita nad nam? vserai, naj nas hrabritu in krepita v vztrajnom, napornem in složnem delu za blagostanje in sroču mojega naroda.
Dano  v  našem  kraljevem  dvorcu v Beogradu, dne 6. prosinca 1919.
Aleksander, s. r.
Predsednik ministrskega sveta Stojan M. Protič, s. r., podpredsednik ministr-skega sveta dr. Anton Korošec s. r., mi-nister za pravosodje M. Trifkovlč s. r., zastopnik ministra za zunanje stvari Stojan M. Protić s. r., minister za trgovino in industrijo Stojan Ribarac, s. r., minister za prosveto Ljubomir N. Davl-dovič, s. r., minister za promet Velislav M Vulović, s. r., minister za javna dela Miloš Kapetanovi^ s. r., minister za notranje stvari Svetozar Pribičevlč, *s. r., minister za finance dr. Momčilo Nin-čič. s. r., minister za. pošto in brzojav dr. Edo Lukinič, s. r., minister za vojsko in mornarico Mihajlo Rašić, s. r., minister za poljedeljstvo dr. 2ivko Petričić s. r., minister za verstvo dr. Tugomir Alaupović, s. r.. minister brez portfelja .Viloslav Rajčević. s. r.f minister za prehrano in obnovo M. Jovanovič, s. r., minister za socialno politiko Vitomir Korać s. r., minister za j?ozdarstvo in rudarstvo dr. Mehmed Spaho, s. r.t minister za pripravo ustavotvorne skup-ščine in za zenačenje zakonov dr. Al-bert Kramer, s. r., minister za narodno zdravstvo dr. Uroš KruJj, s. r.
Sestanek zaupnikov ! JDS.
V nedeljo dopoldne ob 9. uri se ie vršil v Mestnem domu sestanek zaupnikov J unosio vanske demokratske stranke. Navzočih je bilo nad 500 zaupnikov. Predsedoval je strankin načelnik župan dr. Ivan T a v č a r, ki je ime-noval za zapisnikarja prof. Jos. Brez-ni ka.
Kot prva točka ie bila na dnevnem redu poročilo ministra za konstituanto dna Alberta Kramerja o splošnem političnem položaju. Navdušeno aklami-ran, je podaJ dr. Kramer izčrpno poročilo o velikih političnih dofcodkih, ki so se izvršili v zadnjih mesecih na slovan-skem jugu in imeli za posledico ujedinjenje vsega juffoslovanskega naroda od Soče do Vardarja in sestavo prvega zajedniškeKa jugoslovanskega ministr-stva v Beogradu.
Za njim je govori! dr, Vekoslav Kukovec o notranjem političnem položaju.
Oba govora podamo v daljšem eks-cerptu jutri.
O kandiđaturah za Državno Veče In za pokrajinski odbor je poročal Ad. Ribnikar. Uvodoma je podal pregledno sliko o ustroju prehodnega Dr-žavnega Veča in pokrajinskoga zbora. Na Slovence odpade v Državnom Veča kakšnih 37 do 39 mandatov. Od teh naj jih po ključu dobi Jugoslovanska demokratska stranka 12, Slovenska Ljudska stranka 19, socijalisti 3. Trstu pa pripa-deta 2 mandata. Pokrajinski zbor bi naj štel 74 članov. Izmed teh mandatov naj dobi 24 Jugoslovanska demokratska stranka, 39 Slovenska Ljudska stranka, 8 socialni detnokratje, 3 pa TržaČani. O referentovem poročilu se je razvila živahna debata, v katero so posegli razni govorniki. Ob pol 1. se je zboro-vanje prekinilo in se ob 2. popoldne nadaljevalo v bivši deželni zbornici. Glede kandidatne liste se je dosegel popolen sporazum.
Na shodu so bile sklcnjent tele rc-solucije:
/. Shod zaupnikov JDS, zbran dne 5. januarja 1919 v Ijubljanskem Mestnem domu, pošilja prvi svoj iskreni pozdrav onim stotisočem zavednih Jugo-slovanov, kl na Goriškem. v Trsta in Istri, na Benečanskem. na Noiranjskem in Koroskem, na Heki in v Dalmaciji ječe pod italijanskim jarmom. Shod apelira na osreclnjo našo vlado in na našo mirovno delegacijo, da zastavi vse sile celokupnega naroda, da se oslobodi ves njegov neodrešeni del; zlastt tuđi naš Trst. brez kojega nimamo gospodarske bodočnosti in ki more edino kot slobodno mesto v okviru Jugoslavije, katera ma daje krt, hrano in za-služek. procvitati. v korist vsem intere-siranim narodom.
Shod apelira na pravičnost velesil, ki so obetale vsem narodom, zlasti tuđi malim narodom, samoodločbo in svo-bodo. zaveda pa se. da moramo tuđi mi sami zbraii vse svoje duševne pa tuđi telesne sile za samopomoč in odpor. kt bo v stanu, da prepreci atentat na našo domovino. (Predlagal dr. Julii Pavli-cek.)
II.   Shod zaupnikov JDS z globoko žalostio, pa tuđi z velikim ogorčenjem opaža razvoj dogodkov na Koroškem, dogodkov. ki ne stavljah v nevarnost samo življenje in imetek vseh zavednih Slovencev na Koroškem. temveč ki tuđi ogrožajo našo zahtevo po Celovcu in Beljaku, to je dveh starih naših    sre-dišč, brez kojih koroška Slovenija   ne more obstajati. Nujna potreba je, da se zasede vsa koroška Slovenija po našem vojaštvu in se tom uvede naša uprava.
Shod prosi centralno vlado, da v tei smeri odredi takoj vse potrebno, pozivlja pa tuđi vse Slovence, da se pridružilo akciji naše samopomoči, da resimo zibelko Slovenstva, naš Koro-tan. (Predlagal trgovec Sajovic Janko.)
III.   Shod zaupnikov JDS pozdravlja odločno   nastopanje štajerskih Slovencev, ki so nam   zagotoviti  severno tnejo na Štajerskem. Zaveda pa se, da Hm je potreba   izdatne   pomočt vsega naroda, osobito požrtvovalnosti in discipline vseh naših slojev.   Kdor v tem trenutku krši red, kdor misli U na last-ne koristi in interese  enega  sloja   na škodo celote, ta ogroia našo pozicijo
na severu    in    zapadu v teh odločilnih mesecih.
Shod pozivlja osrednjo vlado, ljubljansko vlado in ves narod, da zagotovt štajersko mejo pred vsakim napadom, dalje pa tuđi, da resi nesrečne naše brate v Prekmurju. (Predlagal profesor VoglarJ
IV.  Shod zaupnikov JDS z navdu-šenjem odobrava vstop dr. Alberta Kra-marja v skupno ministrstvo. (Predlagal dr, Majaron.)
V.  Shod zaupnikov JDS. izreka za-upanjc in zahvalo   vsem članom   ljubljanske vlade, ki so v njej kot pristaši JDS. (Predlagal dr. Hosina.)
VI.   Shod  zaupnikov  JDS  pozivlja svoje zastopn. v   Narodni   vladi, da se čim prejc odpravijo centrale za usnje, krmila in vnovčevanje živine ter se da tem predmetom prost promet. V svrho preskrbe prebivalstva z   mesom naj se določijo    maksimalne cene   ter ustvari posredovalnica z Ie od države plaćani-mi veščaki, ki pa naj bodo različni   od dosedaj v vnovčevalnici za živino zaposlenih  vesčakov.  (Predlagal dr.  Sj-jovic.)
VII. Shod zaupnikov JDS pozivlja Narodno vlado, da takoj razpusti vse vojaške delavnice in odda dobavo in izdelovanje potrebnih predmetov potom  razpisa obrtnikom.
Pozdrav ministru Pri biće vicu.
Shod JDSm je sklenil poslati ministru notraniih del Svetozaru Pribiče-viću to-le brzojavko: JDS. ki zašto pa načela popolnega nacionalnega jedinstva v naprednem in demokratičnem duhu. ie zbrala svoje zaupnike iz naših svobodnih in še pod tujim gospodstvom se nahajajočih slovenskih pokraiin ter je z navdušenjem odobrila poročilo našega zastopnika v kabinetu ministra dr. Kramerja o velikejn pod Vašim vodstvom izvršenem delu za ujedinjenje našega naroda v kraljestvo SHS. Po-šiljamo Vam pozdrav s prošnjo, da ga sporočite vsem strankom, ki zastopajo ista načela in s katerimi želimo bitt čim preie združeni v veliko jugoslovansko napredno - demokratično organizacijo. Dr. Tavčar. načelnik JDS.
Velike borbe na Koroškem.
Ljubljana. 5. januarja. Ljubljanski korespondečni urad poroča dne 5. januarja ob 6. zvečer iz uradnega vira:
Včeraj ob 10. zvečer se ie na Koroškem začel boj v večjem obsegu. N era ci so napadli naše čete nasproti Medborovnicam (Unterferlach). Nem-ški napad se je izjalovil. — Na pohodu iz Brnce (Fiirnhz) in Čojne (Notsch) proti Podklostru (Arnoldstein) so Nem-ci napadli naše čete. Od 7. zjutraj se vrši borba za Podklošter. — Nemci prodirajo tuđi proti Podroščici. Boj pa se v tem odseku še ni začel.
Podklošter v nemšlcih
rokah.
Ljubljana, 6. januarja. Ljubljanski koresp. urad poroča 6. januarja ob po! 12. dopoldne iz uradnega vira: Podklošter so Nemci zavzeli in sa drže. Pri Podrožiei se je danes zjutraj ob 7. začel boj in je trajat do pol 10. Tedaj je prestat. Pod roščića je v naših rokah. Sicer je na koroški fronti mir.
Podrožica  ogroiena.
Jesenice, 6. januarja. Nemci so prodrli do PodroŠcice ter jo zasedli. Naše čete se umikajo proti Jesenicam Tukajšnje poveljstvo prosi takojšnje pomoći. Jesenice so v nevamosti!
Ljubljana. 6. januarja ob 5. zvečer. Vest. da bi bila Pod roščića padla. ni res~ nična. Pod roščića je v naših rokah, vrše se pa v okolici ljute borbe. Tuđi želez-niški predor Podroščica - Jesenice ie v naših rokah.
O Spod. Dravogradu.
Ljubljana, 6. januarja ob 5. zvečer. Iz merodajnega vira poročajo, da ie vest o pađcu Spod. Dravograda v nem-ške roke od kraja do konca izmišljena.
V vzhodni Koroški ni nobenih bojev. V Spod. Dravogradu so te dni samo are-tirali več Nemčurjev. ki so strastno agitirali proti Jugoslaviji, med njitnl tuđi znanega Domainga.
Novi mariborski mestni sv&t.
Maribor, 5. januarja. V mariborski občinski svet so imenovani: dr. Rosi na, dr. Leskovar, dr. Jero\šekf V. Weixl in železniški uradnik Kita£, izmed socijalnih demokratovi Ferdo Leskovar in V. .Moćnik, izmed Ncmcev Julij Pirimer. Karl Nasko in stavbenik Missera.
Maribor, 5. januarja. Vćeraj so tu zaprli Julija Pfrimerja, majoria pl. Kramnerja in trgovca Worsclia.
JUGOSLOVANSKA   FINANČNA KOMISIJA   V   BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 5, januarja. (Ljub. k ur.) Pogajanja med ogrsko vlado in ju-goslovanskimi delegati o finančnih sprašanjih so se dne 3. januarja kon-čala. Imela so samo iiiformativen značaj. Jugoslovanski delegati so izjavili, da moraio protestirati proti nadaljnje-mu izdajaniu bankovcev ter da bodo v varstvo jugoslovanskih Interesov odpo-slali v avstro - ogrsko banko stahn> vladno komisijo. Jugoslovanska država obdrži za sedaj še kronsko valuto, vendar pa onemogoči uvoz kronskih bankovcev. Jugoslovanska komisija je včeraj odpotovala na Dunaj k pogajanjem zaradi valutnega vprašanja.
KOPARSKI UMOR V KOZARJIH.
Dno 4. januaria t. 1. okoii 8. ure zvečer ie bil umorien in oropan posest-nik Ivan K o ž n i k iz Dolenie vaši pri Polhovem gradcu. Umor.ieni &e ie pe-J.uil iz Ljubliane proti domu na svoieni vozičku. Nedaleć izven vaši Kozarie pocita dva strela. Eden ga ie zadel v (đavo pod desnim semem, drusri strel mu ie sol skozi vrat. Nasel ga ie komai četrt ure po dogodku niegov svak. Ugoiovlieno ie, da ie bil vzet Rožniku denar, ne pa tuđi ura z verižico. Koni z vozičkom ie prišel sam na Dobrovo. O storilcih doslei ni sledu. — Ropi in umori so se začeli prav strahovito množiti v naibližii liublianski okolici. Po našem mneniu bi bil skraini čas, da vlada resno uvažuie. ali bi ne kazalo razglasiti preki sod za navedena zločina, predno se to srrozno delovanie po-divjanih bolževiških tolp ne razpafl© p© ćeli deželi. Bodimo previdni.