^ dan rt*® to praznikov. , am except SaturdajPO, "J^ and Holidays .TEABXXXVin PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnifki te upravniikl prostori: «687 South Lawndale An Otffoa of Publiootkm. MIT South Lawndale Am Telephone. Rockwell 400« ItaU Jo $64)0 - •t ChlcM«. liliiiota. th« iSTd^S- S CHICAGO S3. ILU PONDELJEK. SI. OKTOBRA (OCT. SI). IMS Suboertptkw SS.00 Yoorly ŠTEV.—NUMBER 204 irnes zvrnil odgovornost za ipetost na Sovjetsko unijo Acceptance far mmillng »t »pecial rata of poaUga provided tor in Motion UOS. Act of Oct S. 1S1T, authorlaad on Juno 4, ISIS je, da se velesile mogle zediniti na konferenci lMBA ATLANT-;GA CARTERJA Jon. D. C.. 19. okt. — tajnik Byrnes je sinoči ojem govoru po radiu zvrnil nost za sedanjo napetost j državami in neznatne uspe-riške mirovne konference fsovjetsko Rusijo. Stališče delegatov na konferenci emburški palači je bilo da se velesile niso mogle piti glede reševanja važnih nj in problemov, ki so i v ospredje po zaključenju [svetovne vojne. Nastale koče, ki ovirajo ekonom-tvanje Evrope. Bojazen »pred izbruhom nove voj-I ovirala diskuzije v Parizu. je opozoril ameriško o, naj zavrže idejo o ne-iti nove svetovne vojne, i pa je resno posvaril slo-i države, zlasti pa marša-, predsednika jugoslovan-de, pred uprizoritvijo pu-1 Trstu, ki je sporna kost iapadnimi demokracijami i slovanskih držav. "Do oblasti v Trstu po tej i kot je bila zasega oblasti i po prvi svetovni vojni, i priti," je dejal. ni tajnik je govoril ame-Ijudstvu in svetu o dene konference, ki je i enajst tednov. V svojem je naglašal nevarni ; v odnošajih med Ame-»fc Sovjetsko unijo, ker se niso mogle sporazumeti ovni konferenci. Zavrnil Mžitev o izvajanju politi-"Pesti proti Rusiji, zaeno 'poudaril, da se Amerika "dala pritisku s katere Istrani, temveč odločno bra-Počela, izražena v čarterju narodov. Sleherna -ki podpira ta načela, lah-"na na kooperacijo in pri-vo Amerike. je izrazil obžalovanje, £ Rusija in nove vlade v * srednje in južnovzhod-vedno naglašale na r" *°nferenci, da so se ta-' združile v bloku in W enotno proti slovan-l^vam. Sovjetsko Rusi-T,v Je ni imenoval, je ob-1 IJenJ« uvajalne propazin izvajanja pravice veti-oviranja ekonomske re-j. je, da si , monol*>l vseh čednosti "S^ra sentiment člove- je bil«, razvidno, da '.-»radi raz-, U4C!)e. Kar me vzne-provizije mi-/a '""^ne drža- Kn. kf,;'rflmet diskuzii L brenči, temveč J*? n^t'.st med nami ^je dejal "Provizije Vj«* <■ dvotretjinsko m2*£ -■ tatu.g.Trit K r L Ut lil *v,^vnega r' " •« j" zavreči." K* J« Byrne, pozneje • pa racij in b,, ••'■nkovtU.is |y wobrile prizadete "naseji iij" . C H,rih ^ pr u ela v New Yor, f"» GMe izida Ameriške obdolžitve proti Jugoslaviji Državljani v koncentracijskih taboriščih Washington. D. C„ 19. okt. — Amerika je obdolžila Jugoslavijo, da drži 165 oseb, ki si prisvajajo ameriško državljanstvo, v koncentracijskih taboriščih kot sužnje in da sta najmanj dve, in mogoče deset, umrli. V prejšnjih notah v juliju in avgustu se je Amerika pritoževala zaradi držanja nekaterih posameznikov v koncentracijskih taboriščih. Jugoslavija je nekaj izmed teh "prodala kot sužnje" Rusiji. Jugoslovanska vlada je odgovorila na note in zavrnila obdolžitve. Izjavila je, da so osnovane na napačnih informacijah. Po izjavi uradnika državnega departmenta so prizadeti bivali v Jugoslavi več let. Nekateri so bili rojeni v Ameriki, drugi pa so dobili ameriško državljanstvo z naturalizacijo. Status vseh ni znan, toda mnenje je, da so nekateri izgubili ameriško državljanstvo. Nekateri izmed teh so po poročilu jugoslovanske vlade nemškega porekla in so sodelovali z nacisti v vojnem času. Sergij Makiedo, opravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, je zanikal trditev, da so prizadeti ameriški državljani v smislu jugoslovanskega zakona. Dejal je, da so bili rojeni v Jugoslaviji, da so nemškega porekla in da so v vojnem času tvorili učinkovito Hitlerjevo peto kolono v Jugoslaviji. Mnogi so služili v nemški diviziji SS Prinz Eugen, drugi pa so bili agenti nacistov. Nekateri so bili v Ameriki, kjer so dobili ameriško državljanstvo, v času depresije pa so se vrnili v Jugoslavijo. Makiedo je odločno zanikal obdolžitev, da so prizadeti sužnji. Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ je v četrtek obiskal John Pru-dich iz Willoughbyja, O. Vračal se je iz Californije, kjer je bil na obisku pri svoji poročeni hčeri. * Ii Clovolanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrla šestletna hčerka družine Joseph Gregor iz Cleveland Heightsa. Poleg staršev zapušča brata, staro mamo in starega očeta Franka Opaskarja.—Pri družini Frank Urbančič so se oglasile rojenice in pustile hčerko. Nor grob ▼ Ohlu Blaine, O.—Po dolgi bolezni je 10. okt. umrla Louisa Ilovar, stara 59 let, doma iz Šmartnega pri Litiji. Bila je aktivna članica društva 333 SNPJ in predsednica društva 155 ABZ. Tukaj zapušča moža, tri hčere, sina in tri sestre. V okolici je bila zelo priljubljena. Nov grob Chicago. — V South Chicagu je v soboto umrl John Knez, bivši član društva 85 SNPJ, Republic, Pa., star 63 let, doma iz Storja na Štajerskem, v Ameriki 35 let. Pogreb bo jutri (torek). Cehosloimika vlada zanika obdoliitve Praga, Čehoslovakija, 19. okt. — Besednik zunanjega urada je zanikal poročila, da je čehoslo-vaška vlada kdaj izjavila, da Amerika daje posojila evropskim državam iz imperialističnih razlogov. To je bil odgovor na naznanilo ameriškega državnega departmenta, da Čehoslova kija ne bo dobila posojila in kreditov, ker se je postavila na stran Rusije v obsodbi ameriške dolarske diplomacije. diskuzij je Byrnes izrazil u panje. Svojo trpkost in razoča ranje je naglaail v izjavi, da se Rusija ne more smatrati za razlaščeno državo, ker je dobila baltiške državice, Besarabijo, Bukovino, Rutenijo. Kurilske otoke na Pacifiku. Port Arthur in Sahalin. Rusija je dobila od Amerike tudi orožje, strelivo, živila in druge potrebščine v vojnem času na podlagi posojil no - najemninskega zakona v vrednosti deset milijard dolar Jt* Byrnes Je odločno zavrnil ruske obdolžitve, da Je Amerika povečala svoje bogaatvo v teku vojne in da skuša sedaj ekonomsko zasužnjiti Evropo Amerika Je še vedno zs prijateljatvo in kooperacijo s Sovjetsko unijo v interesu svetovnega miru. Ime komunističnega J agenta razbito Čim slovanske de-legacije razžaljeni Formalna ruska obdolžitev Amerike Washington, D. Cm 19. okt. — Rusija je formalno obdolžila A-meriko, da je razžalila člane slovanske delegacije, ki so se udeležili zborovanja Ameriškega slovanskega kongresa v New Yorku, ko je zahtevala, da se morajo registrirati kot agenti tuje vlade. S tem je ustvarila trpkost, ne dobre volje, med državama. Obdolžitev je izrekel na konferenci s časnikarji Mlhajl S. Vavilov, prvi tajnik sovjetskega poslaništva v Washingtonu. Dejal je, da zahteva državnega departmenta, da se morajo delegati registrirati, ni v skladju z osebno častjo teh odličnih ljudi in samoponosom države, katero predstavljajo. Državni department Je, tudi zahtevsl, da morajo delegati poročati o svojem gibanju. S tem Jim Je kratil svobodo izražanja in druge pravice. Vavilov je naglasil, da Sovjetska unija ne nalaga takih restrikcij Američanom, ki pridejo v deželo kot obiskovalci. Ns zborovanje Ameriškega alovanskega kongresa Je prišlo ensjst delegstov iz Rusije in Ukrajine. Vsi so se uprli zahtevi, da se morajo regiatrirati kot agenti tuje vlade in so se vrnili domov. Kskor državni department, je tudi Justični department zahteval, da se morajo delegati registrirati, zaeno ps za-pretll z akcijo. Na prvi in ne drugi nI omenil vzroka in razlogov. Francoski komunisti ta ustanovitev ljudske fronte Pariz. 1» okt — Voditelji komunistične strsnke so pozvsll aocisllite in socialne rsdlkslce, naj ae izrečejo za ustanovitev ljudske fronte. Tako fronto Je Francija imela pred Izbruhom druge svetovne vojne. Premer George« Bidault Je prej speltrsl Buden? bo nastopil pred kongresnim odsekom Now York. 19. okt. — Louis F. Budenz, profesor ekonomije na univerzi Fordham, ki je pred enim letom izstopil iz komunistične stranke in m vrnil v katoliško cerkev, je razkril ime moža, o katerem je prej izjavil, da je glavni agent komunistov v Ameriki. Ta mol je Hans Ber-ger, čigar pravo ime je Gerhard Eisler. Budenz bo prihodnji mesec nastopil pred kongi-Mpim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, in razkril delovanje Ber-gerja. Dejal je, da je bil Ber-ger član uredniškega štaba Dally Workerja, glasila ameriške komunistične stranke, in da je vodja vseh aktivnosti te stranke v Ameriki. Daily Worker je objavil poročilo o Bergerju in njegovo Izjavo. V tej Je refcno: "Bil sem član nvnške komunistične stranke, nikdar pa rep-rezentant komlnterrfe v času njenega obstoja." Berger je nameraval danes zapustiti Ameriko in odpotovati v Leipzig, Nemčija, z dovoljenjem državnega departmenta, toda slednji je Sdaj preklical dovoljenje. Berger Je moral zapustiti Nemčijo L 1933, ko je Hitler prišel na krmilo. Tri leta je prebil v drugih državah In m boril na strani ionskih lojall-stov v civilni vojtii Tik pred izbruhom druge stetovne vojne je bil aretiran v PHnciji, ker je obsojal monakovsko kupčijo. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče pri Vernetu. Pozneje je dobil dovoljenje za odhod v Mehiko, toda pamik, na katerem se je nahajal, je spremenil pot in dospel v ameriško luko. Berger trdi, da je prišel e Ameriko proti svoji volji. Nekaj časa je bil zadržan na Ellis Islandu, potem pa so mu ameriške avtoritete dovolile bivanje v deželi kot obiskovalcu. Budenz je v svojem govoru v Detroitu dejal, da ameriška komunistična stranka deluje kot ruska peta kolona in da je namen sovjetske vlade uničenje Amerike v vojni z Rusijo. 4» i Reorganiziranje kitajske vlade Zadnja Kaisekova ponudba komunistom Nanking. KUaJaks, 19. okt.-Generslisimo Clang Kaišek je po mnenju opazovalcev predložil kitajskim komunistom zsd njo ponudbo v prilog sprsvi in končsnju civilne vojne. Izjavil je, da Je pripravljen na diskuzi je s komunisti glede reorganlzl ranja centralne vlade. Doznava se, da sta general George C Marshall, posebni od-poslsnec predsednik Trumana In J. L. Stuart, ameriški poals nlk na Kitajskem, pridobila Kal šeka za reorganiziranje vlad«. Namen Je zlom zastoja v poga janjih med vlado in komunisti, ki trajs že več mesecev. Glsvni komunistični stan v Nsnkingu le ni komentlrel Kal lekove ponudbe Marshsll In Stuart sta izrazila upanje, da ae bodo pogajanja obnovila Kal-se Je sestal s svojimi svetovalci in potem naznanil, da je pripravljen na diskuzije s komunisti glede reorganiziranja vlade human bo govoru pred člani skupščine Razgovori o odnošajih med Ameriko in Rusijo IZJAVA BIVŠEGA SENATORJA AUSTINA Washington. D. C.. 19. okt. — Charles G. Rom, Trumanov tajnik, je naznanil, da bo predsednik govoril pred člani skupščine Združenih narodov, ko se bo m* stala v zasedanju 23. oktobra v New Yorku. Državni tajnik Byrnes, ki m je vrnil v Washington iz Pariza, se bo tudi udelelil sej skupščine. Njegovo glavno delo bo na sejah zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bodo pričele 4. novembra. Zunanji ministri bodo razprav« ljsli o odobritvi mirovnih pogodb zs poražene bivše osiftčne države, kl so bile sestavljene na mirovni konferenci v Parizu. Te države so Italija, Rumunija, Bolgarija, Ogrska ln Finska. Ruski zunanji minister je io naznanil, da bo vodil odločno o-pozicijo proti odobritvi mirovnih pogodb. Nekateri komentatorji so izjavili, da je bila mirovna konferenca le tratenje čm. Byrnes m je po povratku v Washington sMtal a predsednikom Trumanom v Beli hill. Ras-govora m je udeleill tudi Walter B. Smith, ameriški poslanik v Moskvi, ki se je vrnil v Washington. Razgovori so SDf tajni, toda Bela hiša je namenila, da je Truman čestital Byrnesu In pohvalil njegovo delo na mirovni konferenci. Trdi m, da so bili predmet. razgovorov odno-Šaji med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Iz Pariza v Washington so dospeli tudi senstor Vsndenberg, ln ostali svetovalci državnega tajnika Byrnesa. Senator Con nally in drugi delegati so ns poti v Ameriko. Nov* York, 19. okt. — Bivši senstor Warren R. Austin Je Iz-javil, ds bo Ameriks prevzela vodstvo na generalni skupščini Združenih narodov v prlzadevs njih zs odprsvo vzrokov vojn in ustanovitev trajnega miru. A us. tin je bil Ihnenovan za načelnika ameriške delegacije. Zasedanja skupščine se bodo udeležili reprezentsntl 91 držav, kl tvorijo orgsnizscijo Združenih nsrodov. Austin je v svoji Iz-jsvi nsglssil, ds m v polni meri '/.aveda svojih obveznosti kot ns čelnik ameriške delegacije. Trupla obešenih nacistov upepeljena Zfcvezniiki svet molči o detajlih Nuernberg. NemMja. 19. okt — Trupla Hermanna Goerlnga, ki e izvršil samomor v JetniŠki celici, in desetih drugih vodilnih nacistov, kl so bili obešeni, so bila upepeljena. Spremenjena ao bila v pepel kot ao bila trupla tiaočev žrtev nacijake brutalno-ati v koncentracijskih taboriščih. Uradno naznanilo ne pove, kje ao bila trupla naciatov upepeljena ln ali je bil pepel raztreaen po zemlji ali vržen v morje. Zavezniški svet za kontrolo Nemčije, čigar glavni atan je v Ber-inu, ni razkril detajlov. Kratko naznanilo je objavil ameriški polkovnik B. C. An-drus, nadzornik nuernberške Jet-nišnice, v kateri ao obaojeni na-olatl prebili Mdnje ure pred ekaekucljo. "Truplo Hermana Goerlnga ln drugih naciatov, kl ao bili obešeni v Nuernbergu 16. oktobra, ao bila upepeljena in njih pepel raztreaen v tajnoati," pravi naznanilo. Trupla naciatov ao bl-a odpeljana iz JetnlŠnlce zadnjo aredo v zapečatenih vozovih v spremstvu vojaških atraž. Andrua je dejal, da prelakava še ni ugotovila, kje in kako je Goering dobil atrup, a katerim al je končal življenje nekaj minut »red ekaekucijo drugih naciatov. On je raskril, da je akušal tudi fsldmaršal Wilhelm Keitel izvršiti samomor v svoji oelioi, toda poskua se ja izjalovil. na socialiste, nsj ae pridružijo ' njegovi republikanski (katoliški) | stranki prod volitvami za boj proti komunistom. Anrlalisti so apel zavrnili. Armada bo odpustila častnike in vojake Washington, D. C , 19. okt. -Armada je naznanila, da bo od pustila 435,000 vojakov ln Čsst mkov do novegs lete. Med temi so oni, ki so bili poklicani v vojaško službo v tem letu, Nszns nllo dostavlja, da bodo tudi stro ški za vzdrževanje srmade zrn žanl v soglasju a programom Trumanove administracije glede znižanja federalnega prorsčunu Armsds bo z odpustom vojskov in čsstnikov prthrsnlla vlsdi nsjmanj S50,000.000 ft te vilo mošt vs, ki Je zdaj 1,745,000, bo zni žano na 1,310,000 v prihodnjem letu. Jugoslovanska delega cija its je JO članov New York. 19 okt. — Jugo slovanska delegacija, ki ae bo udeležila skupščine Združenih narodov, šteje okrog 30 članov. Vodilni delegati ao Stanoje 81 mlč, Sava N. Kossnovlč, Aleš Bebler. Vlado*'Popovi* in Ljubo l^ontlč, namestniki pe Dimitrij Posvetovanja o mezdnem odboru Priprave za uradni pofreb Washington, D. C . 19. okt. -Svetovslcl Bele hiše ao zaključili diskuzije glede bodoČnoatl odbora za stabilizacijo mezd v zaveati, da ao kontrole mezd v bistvu že odpravljene. Način in čas pokopa odbora bo naznanil predsednik Truman v nekaj dneh. Diskuzije ao trajale tri dni. John R. Steelman, direktor u-rada za vojno mobilizacijo ln preureditev industrij, m Je m-stal z reprezentantl Javnoatl ln delavcev v odboru za atablllza-cljo mezd. Reprezentanti Industrij niso bili povabljeni na seats-nek, ker so prej predložili re-signacije in se Izrekli za preklic vseh mezdnih kontrol. Steel msn je dejal, da so aa vršile diakuzlje o vaeh funkcijah odbora. Prišlo Je do zaključka, da ae mezdne kontrole ne morejo izvajati po razpustu odbora. Problem Je bil potem predložen predsedniku Trumanu v rešitev in odločitev. kampanja adf za skrajšanje | delovnih ur Ra*t9gnit*v in izboljia-nj«tistema socialne zateite ZVIŠANJE ŠTEVILA ČLANOV Chicago. 19. okt. — Konvenci-a Ameriške delavake federacije v hotelu Morriaonu je bila za-djučena. Trajala je dva tedna. Na zadnji Mji je bila aprejeta resolucija glede vodstva kampanje za skrajšanje delovnega tedna na 30 ur. Reaolucijo je predložil Reuben G. Soderatrom, predsednik Illinolake delavake federacije. Konvencija ae je itrekla sa organlaatorično kampanjo v A-meriki, A laski in Kanadi, da ae število članov unij ADF svlša na deaet milijonov. Unije imajo aedaj čea aedem milijonov članov. Sprejet je bil predlog, da ADF zbere aklad $10,(100,000 za financiranje organIzatorlČne kampanje. Clanl ekaekutlvnega sveta ao bili inatruiranl, naj SMta-vijo program glede kampanje In zbiranja aklada. Konvencija je savsela stališče, da je akrajšanje delovnega tedna potrebno earadi tehniškega na-iredka v metodah produkoiie. Produkcija na poeamesneg« de-avca se ja povečala in lndustri-e potrebujejo sdtj manj delav-•ev. * Sprejeta je bila resohitija v obsodbo državnih aodlšč, ki izdajajo injunketje v sporih med delavci ln delodajalci v prilog alednjim. Ta tudi naglaša, da bo federacija vodila odločno borbo proti zakonom, kl ogražajo pravice delavcev. Take zakone ao aprejele zbornice nekaterih držav. Delegati ao odobrili zaključek, da ADF poveča pritlak na kongres za izboljšanje ln raitegni-tev sistema aoclalne zaščite. Federacija bo podpirala Mkonakt načrt, ki je pred kongreaom. Avtorji načrta ao aenatorji Wagner, Murray in Dlngell. Vprašanje juriadlkcljaklh stavk ni bilo rešeno. Zaradi teh je zlasti prizadeta filmaka Industrija v Hollywoodu. William L. Hutcheson, predsednik unije tesarjev, ki je zavojevana v teh atavkah, se je izrekel za arbitražo, Avtna unija v kampanji za zvihanje mezd Cleveland, O., 19 okt. — Wal-ter Reuther, predsednik avtne unije CIO, je naznanil kampanjo za zvišanje mezd, ker ao se živ-Ijenskl stroški povečali. Nazns nllo Je bilo objavljeno po aeji članov ekaekutlvnega odbora avtne unije. Reuther Je dejal, "da nam ekonomska dejstva In navijanje cen narekujejo splošno ksmpsnjo zs zvišanje mezd. Drugegs Izhods Iz sltusclje, za katero orgsnizirsni delsvel niso odgovorni, ni. Avtns unijs se je odločno bonis proti nsvljsnju cen." Vlshov, Mllsn Bartuš, Stane Krslover, Leo Mattes in Dušan Hane Novi izgredi v indijski provinci Več tisoč ljudi ubitih in ranjenih Kslkuts. Indija, 19. okt — No. vi izgredi so izbruhnili v mMtlh province Bengal. Vlada province je dobila apel, naj pošlje vojaške čete zs zstirsnje Izgredov. K M Ghosh, predsednik odbora vseindtjsk* kongresne stranke, Je dejal, da je bilo čez pet tisoč ljudi ubitih in rsnjenih v izgredih. Acharya Krlpslsnl, predsednik kongresne strsnke, je pri-znsl, da je situscijs kritična. Izjemno »tanje je bilo okllcano v nekaterih krsjlh po Izbruhu izgredov, Avstrijski komunisti za oklic stavke Dunaj, 19. okt. — člani ekaekutlvnega odbora komunistične stranke so se izrekli sa oklic 36-urne generalne stavke v znak protests proti znižanju odmerkov živil, Apelirali ao na ao-cialiste za podpiranje stavke. FROSVETA PONDEUEK pana radi tistega članka niso napadali, so pa tolikp bolj Albino Novak. Oba pa sta povedala resnico. Če bi bilo več takih katoliških mož in žena kot sta ta dvas potem ne bi nihče vere zatiral. Le zakaj so umirali na bojnih poljanah naši sinovi in bratje, danes pa so poleqtarji, Nemci in Japonci bolj spoštovani v Ameriki kot Jugoslovani? Anna Sidrle. direktno iz Clevelanda, ne da bi se ustavil v Toledu, in sicer vsled tega, ker sem povedal kdo sem in koga bom zastopal v Toledu. Ko pa sem dospel tja, so mi rekli, da so čakali na "Mercury" iz Clevelanda. Torej so čakali name, potem pa so odprli sejo. Pravilno je, da pošilja jednota svoje zastopnike na fraternali-stične kongrese, kajti večina zborovalcev se pozna s politiki v poslanski zbornici in lahko tudi kaj dobrega ukrenejo v prid bratskim organizacijam. Eden teh je James G. Daly iz Colum-busa, ki ima mnogo prijateljev med poslanci. Ampak to pot se ni mogel udeležiti kongresa, zato je poslal A. Franklina, kateri je bil izvoljen za predsednika organizacije Ohio Fraternal Congress. Izmed Slovencev je zastopan v tel organizaciji kot nadzornik Frank M. Surtz, ki je odvetnik SDZ. Franklin je indirektno priporočal za prihodnjega governerja Tomaža Herbertsa, češ, da je on veliko storil za bratske organizacije. Seve, jaz tisto priporočilo nisem vzel resno. Sedaj so na krmilu oboževalci osla, če pa pridejo na njih stolčke čestilci slona, ne bo za bratske organizacije dosti razlike. Med glavnimi govorniki je bil Walter C. Below, predsednik Narodnega fraternalističnega kongresa. Dalje Walter Dressel, glavni ravnatelj ohijskega zavarovalniškega oddelka, E. Rou let, toledski župan, in Homer A. Ramey, kongresnik 0. ohijskega distrikta, ki je bil zelo smešen Povedal pa nam je poleg smeš nic tudi resne stvari, na primer, da je bil Abraham Lincoln izmed vseh predsednikov najbolj obrekovan. Doliili so ga, da je storil samo nad dvesto napak. Obrekovalke oo blatile celo njegovo mater, češ, da ni bila krščena ne poročena, ko pa je u mrla, niso cfrkvenjaki pustili, da bi bila pokopana na cer k vrnem pokopališču In tako je s Franklinom Rooseveltom. De jal je tudi, kdor neče biti kritiziran. naj ne govori in ne dela, potem bo fin dečko Kritiki pa so navadno oni, ki ničesar ne store v prid človeške družbe. i iz nove, prerojene e in Jugoslavije h ielu v junaški vasi tjubljana —V senci Trcbnove- . vrha 12 km od Novega me-Stoji vas Gabne. Hudo je Sudeta. Ne morda po nedav-S neurju, ki je s točo opusto-2o široko pokrajino okrog No-!L mesta. Vas Gabrje je bila L. tem k sreči izvzeta sadje ro-i dobro in letina v splošnem ne L slabo. Pač pa trpi junaška M za posledicami domovinsko vojne Sila važna je bila ta postojanka in menda ni partizana, u se je boril na Dolenjskem, da je bi poznal tega imena. Gabrje ie bila tista dolenjskih vasi, ki Je je celotno vključila v Osvobodilno fronto. Tu so domovale aaše brigade in se formirale za akcije. Zato je bila vas Gabrje Aoraj od vsega pričetka domo-i vinske vojne izpostavljena besu " lovražnikov in domačih izdajalcev. Iz te vasi je slo 140 mož in iantov v partizanske vrste, med njimi so bile tri partizanke. Sti: rideset se jih ni vrnilo. Vrsta poslopij v Gabrju je požganih, (lasti na obodu,, številne družine so brez rednika. Italijani so jo prvič požgali v začetku leta 1943, na kar so še trikrat ofen-rivno vdrli v vas. Vmes so pogo-gtokrat bili dnevi, ko ni bilo žive duše v vasi, od starčka do novorojenčka, vse se je skrilo v hosto. Najhujša ofenziva je bila 21. oktobra 1943, ko so nemški okupatorji in domači izdajalci ujeli 19 jsrtizanov in jih ustrelili na Možljevem vrtu. Porušena in trdo preizkušena je vas Gabrje pretrpela še poslednjo težko dobo do osvoboditve. V osvobodilni borbi težko pre-irkušeno vas so še štirikrat obiskali delovni prostovoljci. Prvič io jo obiskale žene iz maribor-ikega okrožja. Nato so se tu glasili Trboveljčani. Potem so prišli Novomeščani. Preteklo ■ eboto pa so pod vodstvom tov. JVana Novaka prihiteli v pomoč profesionisti ljubljanskega tereni Kolodvor. Z dvema kamionoma se je odpeljalo na Dolenj-«ko 38 pripadnikov različnih obrti. Domačini so jih prijazno •prejeli in poskrbeli za prenoči-ice na senu. V nedeljo že prav urana so naši profesionisti za-Wi z delom. Šestnajst šivilj si je dalo opravka pri strojih, kolikor so jih imeli domačini na razpolago. Šivale so in krpale, ^ koli je bilo prinešenega v d v line pridelke. *m postavljenim vpraša-C hr ljudski odbor v Ju nsslfjdnje dni pismene Pokazal se je ves po-Plovnim ljod-i ™ ,n Naj bi bl- - ^ »lovnih obiskih povsod l ra mestu izvedenci ^T^-rijaki. ki bodo z na- ''' ****** prispevali velik ^ tm.u sožitju in poveza Ubr^ d"lr,Vn<>ga izleU v vas t '•^razveseljiv. Izvršenih skončno lepemu parku s svojimi gorami in pestro pokrajino pravi izraz in svojstvenosL V tem tednu morajo priti na dan vsi stari običaji, vsi plesi in pesmi. Ta teden kulture ima namen pokazati vse posebnosti in poiskati ljudske talente, ki so morda skriti kje na vasi in še niso našli prave poti, da bi lahko narodu služili tam, kjer bi mnogo koristili. Prireditve bodo po vseh večjih krajih našega okraja in sicer: 25. avgusta 1946. Otvoritev razstave na Jesenicah. V Kranjski gori—tekmovanje harmonikarjev in kmečkih godb. Zvečer po vsem okraju predstave gledaliških družin. 26. avgusta 1946. Recitacijski večer domačih avtorjev na Bledu. 27. avgusta 1946. Dan ljudske univerze. (Predavanja po vsem okraju). 28. avgusta 1946. Dan likovne umetnosti in popularizacija likovne umetnosti. (Po vsem okraju). 29. avgusta 1946. Dan šaha-simultanke v Boh. Bistrici, Bledu, Radovljici, Kropi in Kranjski gori. 31. avgusta 1946. Pevske tek* me v Radovljici. Zvečer: Priče-tek Okrožnega fizkulturnega dneva na Jesenicah. S pričetkom okrožnega fife-kulturnega dneva pa bo začetek "slavnostnih iger" na Jesenicah, ki bodo od 1. do 8. septembra na letnem gledališču SLG-ja. K sodelovanju pri teh igrah bomo pritegnili vse odre, plesne skupine, godbe in vse ostalo, kar spada v našo slovensko folkloro, da bomo v tem tednu pokazali prerez kulturnega dela vsega slovenskega ozemlja. 8. septembra pa bo zaključni festival z mogočno povorko, ki bo manifestacija naših folklornih' zakladov. Popoldne istega dne bo slavnostna Akademija, na kateri mora biti soudeležena vsa Slovenija. Kulturo dati širokim množicam in prikazati vso lepoto in bogastvo naše folklore, je naš pomen! — Pripravljalni odbor "Slavnostnih iger" na Jštenicah. odločitev v km Napisal Otoen Lattimore Deseti oktober je kitajski 4. julij—obletnica revolucije, ki je vrgla s prestola dinastijo Mandžu. Kot v Ameriki 4. julij, je na Kitajskem 10. oktober dan govorov, le da morajo biti Um bolj radikalni, ker je revolucija še mnogo bližja kot pri nas. Kitajska vlada si je prieadevala doseči odločilne vojaške uspehe še pred tem dnevom — zmage nad komunističnimi silami, kajti kitajska vlada je zelo reakcionarna in bi se počutila mnogo bolje, ako bi imela za seboj nekaj velikih zmag na ta tradicionalni revolucionarni dan. Cilj je bil Kalgan, ki je važno oporišče komunističnih sil in veliko strategičnp križišče severne Kine na razpotju v Mandžurijo, notranjo Mongolijo in Kino. Obenem je to mesto važen industrijski center in je bilo velika baza Japoncev tekom vojne. Komunisti in vlada so si prizadevali dobiti to mesto v svoje roke, ko je bila Japonska poražena. In končno so komunisti premestili v Kalgan svoj poglavitni glavni stan. O bojih za Kalgan je bilo malo poročil, kajti vlada ni hotela v naprej povedati, da velja sedanja kampanja zavzetju tega mesta, da se ne bi "osramotila", ako bi uspeh izostal. Komunisti so odgovoril na tri načine: oglašali so se, da vlada napada Kalgan, ter da so v naprej razpršili svoje sile in svoje administra-tivne centre, dalje so zsčeli poudarjati važnost mesta Tolun, ki leži v notranji Mongoliji in ki Je morda njihov naslednji glavni stan. Končno so začeli neodločno napadati železnice, posebno progo Peking-Hankow, s čemer so naglasili svojo sposobnost, da napadajo vladne sile na zelo širokih področjih. Ako bo uspelo vladi, da zavzame Kalgan. se bo nahšjala v boljšem položaju za zopetno obnovitev pogajanj. UtoUko pa bodo morali komunisti kazati veliko trmoglavost, da n«r bi vzbudili vtisa, da so bili odločilno poraženi. (Kalgan je padel predzadnjo soboto brez bitk-ker so se komunistične čete u-maknile iz mesta.—Ured ) Z drugimi besedami poveda- no, položaj je Še vedno isti v tej nesrečni deželi. Vlada si želi dokazati, da ni prisiljena pogajati se in hoče radi tega začeti razgovore šele po večji vojaški zmagi. Toda komunisti so vedno nsjbolj trmasti, ksdar Jim huda prede. Oni dokazujejo, da vlada ni pridobila nič bistvenega, ako zasede nekaj mest, do-čim so njene prometne in obratne zveze nestalne In izpostavljene komunističnim napadom. Iz tega razloga zahtevajo komunisti vedno več in ne morda manj. Vlada pa more radi tega trditi, da Je nemogoče pogajati se s komunisti, ker vedno več zahtevajo. Povrh tega pa so še namigavanja, ki so na polju mednarodne politike nevarna, da so komunisti nsvzlic svojim vojaškim porazom le radi tega Uko trmasti, ker jih podpirajo Rusi. Mi pa smo zspleteni v vse to. Najnovejša poročila, ki prihajajo v Washington, so še vedno popolnoma jasna v naslednjem pogledu: Komunisti ne prejemajo nobenega orožja iz S<»vjeUke unije. Tudi ne nobenih drugačnih dobav ali zalog. A kitajska vlada ne bi bila nikdar mogla zasesti nobene komunistične bs-ze še mnogo manj pa tako močnega oporišča kot Je Kalgan. ako n< bi bilo radi velikih ameriških dobav materiala. Nam Je na razpolago le dvoje motnosti: ali bomo investirali v#dno nova sredstva, ali pa se borno umsknili. Kje In kdsj se bomo odločili? . Nobena skrivnost ni v Wash-ingtonu. da Je največja želja zunanjega mlnistrstvs kot tudi ministrstev mornarice in vojske, da bi bilo uko lahko oditi Iz Kine, kot Je na primer lahko spremeniti »mer predsednikove ledje, kadar odhaja na dopust in Umetno oplojevanje Prvi primeri Pred več kot 500 leti je živel v Arabiji glavar, ki je noč in dan razmišljal, kako bi se polastil žrebca, slovecega po vsej Arabiji jao izrednih potomcih. Žrebca je imelo v posesti sovražno pleme. Ko je sprevidel, da se ga nikakor ne bo mogel polastiti, mu je prišla na pamet nenavadna misel: ukrasti žrebcu seme in z njim oploditi svojo kobilo. Res je podkupil pripadnika sovražnega plemena, da je neopazno spravil gobo v spolno nožnico kobile, ki so jo pripe ljali v slavnemu žrebcu v pripustitev. Gobo, ^napojeno s semenom, je potem prenesel v nožnico svoje kobile, ki mu je ob času povrgla žrebe, prav takšno, kakršna so bila vsa žrebeta omenjenega žrebca. To je prvi znani primer umetnega oplojevanja v zgodovini. Leta 1739 je uspelo Italijanu Spallazaniju umetno oploditi psico, vendar so to le osamljeni posamezni poizkusi. Rus Elija Ivanov je bil prvi, ki je leta 1939 na široko uporabil umetno oplb-jevanje v živinorejske namene, čeprav je bilo njegovo delo ome jeno na posamezna velepose-stva. Tudi še ne moremo imeti njegovega načina dela za dovršenega. Znanstveno metodo so uvedli sovjetski učenjaki Do viška so umetno oplojevanje privedli v zadnjih dveh desetletjih sovjeUki učenjaki, ki so iskali in taadi našli način, kako bi hitro popravili uničeno živinorejo. Njihov način je v mnogočem vzbudil zanimanje vsega sveta. Iz SovjeUke sveže se je problem umetnega oplo jevanja razneselpo vsem svetu. Danes vsi narodi iščejo novih metod in boljšega načina umetnega oplojevanja. Za dokaz, kako se je delo v smeri umetne oplodnje raašlrilo, naj navede mo nekaj šUvilk iz ZSSR, kate ro imajno veakakor za domovino novodobnega umetnega oplojevanja. Leta 1932 fo v Rusiji umetno oplodili 2 millona goved, 3 ml lione ovac, tt millona konj in Vi miliona svinj. Leta 1940 pa poroča Neumann, drektor laboratorija za umetno oplojevanje domačih živali v Moskvi da je bilo v času od leU 1929-1939 v Sovjetski Rusiji umetno oploje-domačih živali v Moskvi, da Je umetno oplojevanje v tej deželi navaden živinorejski postopek. Naj navedemo še nekaj podobnih uspehov: veUrinar Petrov Je v enem letu dobil od enega selekcijskega ovna 18,000 janjčkov, Hullkov pa 1509 telet od enega ssmega visoko selek-sion i ranega bika. Na enem po sestvu so producirall 4000 Ulet od 4 selekcijskih bikov. V nekem okraju so 41,000 ovac oplodili s 4 ovni, za kar bi potrebo vsli 900 ovnov, če bi se bilo Iz vršilo naravno oplojevanje. Skrben pregled semen odpravila Jalovost Za umetno oplodnjo je potreb no predhodno odvzeti seme moškim živsllm in izvršiti natančen pregled semena. Potem šele sledi vbrizganje semens v ustje maternice. Odvzemanje semens plemenjakom Je nedvomno pri umetnem oplojevanju najtežje delo. Elija Ivanom je v U namen vlagal v spolno nožnico živsli gobo, ki Jo Je na to izstlsnil v steklenico in s ta ko dobjenlm semenom oplojevel živali. Ta način pridobivanja semena je nepopoln, ker se pri stisksnju mnogo semenskih niti uniči. Lahko bi trd.U, ds so v tem pogledu IdeaJneje rešili problem sovjeUki učenjski, ki so iznašli umetno nožnico, ki se lahko uporablja za vae vrsU živali In Je v glavnem vedno ena ka. Sestoji iz cevke z dvojno steno. Zunanja stena je trda, notranja pa eUstično gumasU križar! v smeri recimo Babam skih otokov meato v smeri HI »ode Jslsnds Naših marl nov na KiUjskem je toliko, da nam delajo skrbi m preglavice, t'*da nikakor ne dovolj, da bt Kino umirili. Doba* vili smo kitajski vladi toliko me teriala, da smo jo rešili pora za. toda daleko ne dovolj, da bi mogla vsiliti ljudstvu režim. kaU rega ne mara. -ONA, Zunanja stena ima odprtino sko-( zi katero se pred uporabo nalije topla voda, ki ima nalogo, da ogreje pripravo na telesno toploto in da oblikuje njt^io notranjo steno. Sat^a aparatura mora biti pred uporabo primerno pripravljena. Notranja stena mora biti dobro očiščena, najprej z vrelo vodo in aodo, nato pa razkužena s čistim špiritom In končno namazana s tanko plastjo vazelina. Poaebnl instrumenti Zanimivo je, da plemenjak skoči tudi na umetno žival, na kravo narejeno iz usnja, kar se pri izvajanju umetnega oplojevanja tudi uporablja. V momentu, ko plemenjak naskoči žival ali pa umetno kravo, qe na odklonjeno žilo nasadi umetna nožnica, v katero šival spusti seme. To delo zahteva precejšne vaje In spretnosti. Uspeh je pa v glavnem odvisen od priprave instrumentov. Neuspehi pri poizkusu gredo na račun prenizke temperature v umetni nbžnici. Poleg omenjenih dveh metod, so še nekatere, ki se pa,praktično ne uporabljajo več. Pred uporabo Je potrebno seme pod drobnogledom točno pregledati in ugotoviti, kakšne so semenske niti po obliki in po življenjski sili. Za uporabo se ponekod seme tudi razredčuje. Gibljivost semen še ni znak, da ima Uko seme tudi veliko oplo-jevalno moč. Seme je zelo ob* čutljivo za svetlobo, zaradi tega je nujno potrebno, da vse posle pri umetnem oplojevanju vršimo v prostorih, ki imajo modro pobarvana stekla. Seme ne sme priti v dotik z nobeno kovino in se zaradi tega uporabljajo stekleni inštrumenti. Naslednji važen činHelj je temperatura. Seme na splošno bolje prenaša nizke temperature. Koliko časa more seme obdržati svojo oplojevalno moč? S tem v zvezi namreč nastaja vprašanje prenašanja semena v druge kraje. Seme ostane pri temperaturi 15" C 12 ur živo, pri temperature 10" C 24 ur in pri temperaturi 5" 48 ur. Skrajna meja, do kaUre je možno ohraniti oplojevalno moč same na, znaša pri biku 50 120 ur. To dejstvo so izrabili strokovnjaki In prenesli semena is kraja v kraj. Rekord na tem področju so dosegli Amerikanci, ki so po Šiljali seme na daljavo 1,300 km z aeroplanom, 400 km po želez niči in 100 km i avtomobilom. Japonci so za prenašanje seme na uporabili golobe plimonošel Golobi prenašajo oplojevalno se me v daljavo 120 km, ki Jo pre letijo v času 2 ur. Živali, ki so bila spočete z umetnim oplojevanjem, se v nit čemer ne razločujejo od naravno spočetih Ulet. V Sloveniji so bili prvi poizkusi umetnega oplojevsnja izvršeni v Logatcu in so se prav dobro obnesli. Živinorejci so bili z uspehi u metnegs oplojevanja, doseženi mi na njihovih iivalih, kljub dvonom spočetka, prav zado voljni. Prvi poiskuai v Jugoslav!)! V krajih, kjer razsajajo kužne spolne bolezni, med njimi pred vsem kužna snetljlvost, Je umet no oplojevanje edini način pre prečevanja bolezni, saj plemenjak sploh ne pride v dotik z ženskimi živalmi. Seveda je po trebno, da Je plemenjak, ki ga uporabljamo za umetno opičje vanje, popolnoma zdrav. Ce bi Imeli plemenjake vlso ke vrednosti, bi umetno oplojc vanje lahko uporabljali tudi za to, da bi dosegli številnejše po tomstvo, saj se z enim skokom lahko oplodi do 15 živali. Umetno oplodnjo uporablja mo tudi v primerih, ko narav na oplodnja zaradi napak v spo lo vi lih ne bi mogla uspeti. S pridom bi jo uporabljali tud pri selekciji In pa ob i/bruhu kužnih bolezni n. pr. slinavke in parkljevke, ko Je zarsdi možnosti širjenja bolezni po zakonu prepovedano vaako plemenje 8 tem bi končali v prepriča nju, da bo tudi umetna o plod nje posula v naši domovini ve-Jken faktor za obnovo in povzd go undone ininwje Jalovost, to rakovorano naše živinoreje, moeamo pobijati s vsemi sredstvi, ki so nam na raz* peUgo In prav tu oam bo umet ne oplodnja dala dragocene re sulUU. Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem v, starem kraju Mirko Kuhal, tajnik SANS-a (Nadaljevanje) Vil V Imenu Kriatuaovem so morili nedolžne ljudi Dne 27. januarja 1944 je ista ikvidatorska skupina Mčrne roke" s postojanke Barje pod vod stvom Franca Fraklja obkolila vas Vrbljenje, vdrla v hišo in odvedla Martina Furlana, njegovo sestro Pavlo, Angelo Kumše, Marijo Grebene in njeno sestro Alojzijo, FrančiŠko Strumbelj— mater 8 otrok, katere mož je umrl V internaciji na Kabli— vano Lisica in mater 5-letnega otroka Marijo Podržaj. V po-stojanki na Barju so jim priključili še Pavlo Peršin, muter 10 mesecev starega otroka, Ančko Škrabar, katere moža so mesec prej Isti zločinci pobili v Koz-arjevi hostl, in Mirni Grum, vse tri iz TomlŠlja. Zvezali so jih telefonsko žico, nakar Jim jt zločinec Frakelj povedal, da sc Rupnikova vojskrt in du se bo rijo v imenu Kristusa, da bodo uničili vse partizane in njihove prisUše do zsdnjegu moža tei da bodo aretirane! v imenu Kri stusovem ustreljeni. Zaključil e s besedami: "Zmagali bomr v imenu Kristusovem, tako nurr Bog pomagaj!" Tako zvezane Žrtve so odpe Jah na grad Lisičje pri Škofiji cl, kjer sta jih v posebni sob' dva duhovnika v duhovniškem oblačilu zasliševala in hotela o( njih zvedeti še nadaljne podatke o pristaših osvobodilnega gi banja. V bllšlnl gradu so )it pokosili s stronlcsml. Angeli Kumše pa se Je ranjeni pnsre čilo zbežati. . Domobranci postojanke Loga tec , med njimi domobranski kspetsn Viktor Berlot, Maček Msrtin in Avgust, Jože Jurečlč —nasvan "Caruga", Jože Bitenc, Franc Arhar, Franc Leskovec in drugi so v noči 16. aprila 1944 vdrli v stanovanje slaščičarja Karla Vllarja v Dolnjem Logatcu In tam uatreHl} njegovo »a«o Teresijo In hčerko Danico, lile noči so v Gornjem Logatcu ti stočind pobili sestri Mešate*! v gostilni pri "Rlharju'; pa Fa ni ko Imele in Radomilo Jerman Morilci so se prod samim aloft nom sestali v šupnišču v Oor nJem Logatcu s kaplanom lr šupnikom Skubičem, šefom eks peslture Hscinove "Politične pel krile" Voršičem, s gorsJelo gaškim sodnikom Delalo In kap lanom Oračnarjem is Delnjeis Logatca. V noči 26. msja 1944 so domo branski zločinci U Velikih Lašt prisilili v vssi Stope mirne va ščane, da so se oblekli ter jih odpeljsll na postojanko.; Ker Jim Je med potjo pobegnil U letni Zmago Ivane, so ae domo branci vrnili na njegov dom ubili njegovo »ostro Fanlko i« v postelji uetreliU 54-letno mater ki Je sspuatila II otrok. Prav teko ao divjali po Turjaku ka o kolici. Pobili so Aaatonllo llilc In njeno sestro Alojsijo Mevc, ki Je pred smrijo proails ubijal ce, naj vsaj njo puete pri šiv Ijenju, da bo skrbela sa otroke njene umorjeno sestre. Kmalu nato so v blišnjem goedu pobili Angelo Moiek. mater šestih o t rok. in Aagelo Logar, mater dveh otrok, na Plfevi gorici pa Marjeto Skrb. ki se Je nedavno prej vrnila is internacijo na Ra bu. Umor ranjenih parilsanov Dne 8. septembra 1944 so do moiiranske edink«, ki so prišle tz Novega mesta, v vasi Grede no pri Žužemberku napadle po kretno bolnišnico 17, divizije, v kateri Je bilo kaki IftO bolnikov In ranjencev. Devet nepokret juh ranjenih partizanov, med njimi eno tovarišico, so domol branei po pretepanju na mestu ustrelili. Deset zajetih partiza nov so odpeljali noznano kam V avgustu 1944 je domobran ski bataljon pod vodatvom m« Jorja Križa iz hi. Vida, pri na pedu na Žužemberk zajel večje število tiwboroietuli pailisanov In Jih ita mestu živinsko pobil Pred samim dokončnim pora som domobrancev In pred pobe gom Iz domovine Je tkzv. Me nčemnov bauljon nd februarja do apriU 1#45 v Žužemberku pobil in zverinsko lazmeaanl 31 pristašev osvobodilnega gibanja in drugih civilistov, med njimi po večini ženske. "Gorenjski domobranci" . so skupno z SS-ovcl dne 25. avgusta 1944 pobili na svojem pohodu na Pokljuko v smeri Klekl v pastirski jtoči pastirja Stanka Beznika in Jožeta Janša, pastirja Jakoba Freliha, na katerega so naščuvali policijskega psa, pa so ranjenega odpeljali v mučilnico v Begunje. Dne 17. januarja 1944 je u-pravnik ljubljanske "politične policije"—Had n Izročil Iz svojih zaporov 30 talcev gestapovcu Wurniggu, med njlml dr. Miho Kamina In Konstantina Nahti-gala, HI so bili po nekaj dnel) jostreljeni kot talci na Gorenjskem. Takozvana "politična policija" PP) Je v LJubljani izvršila med neštetimi tudi naslednje zločine: Dne 6. maja 1944 sta dva po-icijska agentu vdrla ponoči v stanovanje Rudija Ravnika v Trnovem in ga vpričo žene u-strelila. | Dne 24. maja 1944 so agenti PP odvedli v policijske sapore inž. Ivana KotluŠka, kjer so ga naslednjo noč med sasliševa-njem tako mučili, da je podlegel poškodbam. Dne 6. januarja 1945 Je PP aretirala inž. Andreja GraaeUija in ga v zaporu Uko mu61a, da se Je upravnik Hacln zbal prevelikega škandala In ga je od stranil na ta način, da ga je pod pretvezo pobega na poti k zaslišanju dal ustreliti po črnovok cih Hlebcu, Rechbergerju in Ahčinu, tako imenovanega " na jioiledicah mučenja v ljubljanskih zaporih umrl. IV dneh U. do 12. marca 1945 so v Ribnici aretirali tamkajšnji agenti PP Bredo Arko In Darjo Arkn. Zaprti v policijskih za porih sta bili po psi dneh odpe-Ijsnl neznano kam. Dne 26. marca 1945 Je bila aretirana tudi njuna mati Marica Arko, ki je bila nato zaprts in pretepena v ljubljanskih zaporih PP. pne 23. aprila 1945 pa Jo Je upravnik policije Izročil "Črni roki", ki Jo je umorila v okolici Tur-juka. (Dalje prihodnji!.) Premirje v Kini odklonjeno Washington—ON A—^Brzojav-ke tz Kine poročajo, da so komunisti odklonili 10-dnevno premirje, katero je predložil general Marshall. Vtis weahington-rtklh krogov Je zdaj, da ae bo nnščanskii vojna nadaljevala brez prestanka. Znano Je, da si Je general Marshall prizadeval, da pregovori generalUdina ČUng Kajše-ka, da pristane na premirje. Njegov nasvet je bil, da naj vladne čete prenehajo s svojim polKKlom na Kalgan. I Verjetno je, da so fcomuAisti odklonil! ponudbo, ker ao pre-prlčenl, de želi ČUng Kajšek le pridobiti toliko čeaa, da bi mogel zbrati še večjih ali sa ofenzivo na Kalgan. Visoki uradniki zunanjega ministrstva so bili prej ismzili upanje, da bo mogoče gospodar-ako |»omagati Kini. ako pride do tega premirja. Nameravano je bilo razdelit! to gospoderako pomoč v enaki meri med vlado in komunisti. Ako bi Zodinjene di zave na * topi le Uko, ao smatrali ti krogi v Washing tonu, da bi bilo bolje najU sporazum kot nadaljevati borbo V ae la MUte PONDEUEK, 21, OKTnpn. ARE A MENACE, PROSVETA V ZALI Dr. IVAN TAVČARiiiiHiim (Nadaljevanj«) V sobi so v tem oče in sinovi sedeli pri mizi. Temno so gledali predse in ničesar niso govorili. Samo čakali so, da je odllo ženstvo. Ko je zavladal mir po vsej hiši in so menili, ds so ženske že polegle, tedaj so se ti strastni lutera-ni spogledali. Bili so toli strastnejfti, ker so se morali dosedaj prikrivati in ker so živeli v prepričanju, da so mučeniki svoje vere. Sin Luka izpregovori najprej: "Meni ni do tega, ali mi takoj odsekajo glavo, ali pa me dolgo let vlačijo po temnih ječah!" "In Še prej se pogubim, "dostavi sin Andrej, "če mi s kolesom stro kosti. Pogubi pa itak ne uidemo, ker nas ti preklicani papisti prej ali slej dobe v svoje pesti!" "Z orožjem je prišel v te kraje," se oglasi starec, "naj se pogubi z orožjem! Luka, vstani, vezmi sekiro izpod stropa in prinesi jo sem!" Luka vstane in sname sekiro izpod stropa. Trešči jo na mizo, rekoč: "Ko smo sprejeli v hišo tega papista, smo se pregrešili proti svojim bratom, ki so sedaj z nami v nevarnosti! Naj se pogubi, potem so oteti vsi drugi spoznavale! svetega evangelija, kolikor jih še biva v tem kraju!" "In z nami," se oglasi Janez, najmlajši sin, vendar pa najbistrejša glava pod Mrakovo streho, "in z nami, kako se bo godilo, to mi povejte!" "Pogubi ne uidemo I "odgovore drugi. "Če boste tako ravnali, kakor namerjate, gotovo ne. Sami silite v smrt, ko tolčete s sekiro po mizi! Sebe hočete končati, samo da otmete evangelijske svoje brate po pogorju! Ne vem, ne vem, ali pač dospete do srečnega konca! Vidim ie, kako prihrume v Zalo oboroženi hlapci ter nas vse polove in vklenejo. In hišo nam zapslijo in odženo Živino in ugonobe vse, zs ksr ste vi, oče, delsli in delali. In staro mater in mater in Katarino, te slabotne ženske tudi od-tirajo z nami v Loko in suvali jih bodo s puš-ksmi in z nogami, Če ne bodo mogle hoditi tako hitro, kakor bodo hoteli pijani biriči. In naši brstje, sli bodo oteti? Pravim vam, da ne in ds se pogube z nami vred!" "Kako je to mogoče," vpraša Luka, "ko ne bo nikogar, ki bi jih izdal, in ko bo vendar papist, ki bi nss lshko tožil, sprsvljen v kraj, da ne bo mogel izdati nikogar? Sekiro v roke, ta je najpametnejša, in to je zadnja moja beseda!" "Bog ga je dal v naše roke," izpregovori starec, "In če nam je že umreti, naj zgrabi tudi njega hudič, kateremu je itak namenjen!" Ali mlajši sin se ne da premotiti. % "'Kdo nas izda?" pravi. "Deset in še več jih bo, ki nas izdajo! Ti loški aodniki vohajo in vohajo, naposled pa vse izvohajo. In če z zvito besedo ne pridejo do konca, ps posežejo po tisti železnlni, ki ste Jo že včssih videli na loškem gradu, in po drugi taki pripravi, in ti tro prste, stiskajo noge, te obešajo in mučijo tako in drugače; potem pa ai mehak in poveš vse, kar si skrival v srcu, In dostikrat še več, samo da te prestanejo trpinčiti in mečkati. Vse to niso šale, In če pomislim, da je tu nekaj ženstva, ki ne more prebiti dolgih muk, pa vem vse in takisto vem, da bomo vsi izdani, še preden smo se dobro ogledali v svoji ječi. In sedaj vas vprašam, čemu je vse to potrebno in čemu jemljete v roke sekiro, pod katero pridete sami, če ubljete z njo gospoda Amanda?" In kanonik, ki je v sosednji čumnati slišal vse, kar se je govorilo, je mislil sam v sebi, da krivoverstvo še ni tako zelo popačilo tega mladeniča kakor brate, in prisegal je, če ga Bog otme is sedanjih stisk, da se potrudi kolikor mogoče, ds vsaj njega pripelje v naročaj svete matere katoliške cerkve, ker je bilo jedro v njem še zdravo! Drugače bi ne bil svaril bratov, naj ne umore bolnika, ki se Jim ni mogel bra-niti! In tudi sestra Katarina se je razradosti-la in vzdlhnila na svojem ležišču: "Janez ga ne da umoriti, pomagal ml bo, da ga otmem!" Oni v sobi zopet nekaj časa molče. Potem pravi oče: "Kaj pomeniš Janez, da je potrebno? Ti itak veš vse bolje nego ml, in morda se ti vidi potrebno, da se sami napotimo na loški grad In vse povemo skrbniku? Tako si rešimo telo, ali duša je pogubljena! Kaj meniš, da je potrebno?" In Janez ne odlaga dolgo z odgovorom: "Mora biti ravno sekira, oče? Bolniki umirajo, da še učeni gospodje ne morejo povedati, kako je prišla smrt. In Čul sem, da so rsne, dobljene po medvedu, nevarne in se nersde celijo. In rad se prikaže prisad. In prisad pride in ne ve se odkod. Tudi mi je pripovedala stara mati, da ranjencem mraz najprej škoduje. In sedaj so mrzle noči, to veste vsi!" Tokrst so brstje spoznali, kam merijo brata Janeza mirne besede. In oče Ignacij je nekaj premišljal, potem pa dejal: "Janez ima dobro glavo! Luka, vzemi sekiro in spravi jo pod .strop, kjer je bila!" "In kje v Pismu,? vpraša sin Janez, "kje je zapisano, da moram Izdajalca sprejeti pod svojo streho? Ssj tudi ni zspisano, da moram vzeti gada k sebi v posteljo, da me piči, ko se je ogrel ob mojem telesu!" "Nikjer ni zapisano kaj takega," pritrdi oče, "pač pa je zapisano: Zob za zob!" "Postavimo ga torej ns hlsdno noč," dostavi Luka, "kar mu bo itak všeč, ker izvestno ni rad med krivovercl!" Vsi so zsdovoljni s tem sklepom in zdsjci vstanejo, ds odneso ubogega Amends ns nočni mrsz—v gotovo smrt! Stopijo v sobico, kjer leži bolni kanonik. Ko odpro vrata, stoji pred njimi domača hči, in nje bledo lice priča o bolesti in grozi, ki ji dviga kipeče prsi. "Kaj hočete?" vzklikne trepetaje. "Moj Bog, ali ae ne bojite umoriti nesrečnega človeka?" Rekši stopi pred ležišče In razprostre roke proti onim, ki se gneto med vrati. "Bojte se Boga, oče, bojte se ga!" , "Umakni se, deklica," se ujezi starec, "in ne vtikaj se v naše reči! Lezi ln zaspi In jezik za zobmi! VI, sinovi, pa poprimite, da bo prej dognano naše delo!" "Mati, pomagajte!" vikne Katrica v svojem strahu. AH že jo je zgrabil oče z jekleno roko in jo treščil od postelje, da se je kar zgrudila. Dasl je vedel, kakšna mu preti nevarnost, vendar kanonik Amand dotlej ni Izpregovoril niti besedice. (Dalj« prihodnjič.) Kozaška sovjetska republika Izvedena je množična rekon-| strukcija stsrih in izgrsdnjs novih Industrijskih podjetij, ki so od njih najvsžnejša Alma-Atin-ska tekstilna tovarna, Petropav-lovska in Semipalatinska tovarna za predelavo kože. Zadnji čas je pričel z delom eden največjih sovjetskih kombinatov— Semipslatinski kombinst za predelavo mesa in cela vrsta drugih tovarn za izdelavo konzerv. V važnejših središčih republike so zgrsdili velike mline in celo mrežo elevstorjev, velike tovarne sladkorja v Merki, Taldi-, Kurganu in Mirzolu. | Na obalah Kaspiškega in Aral-skega morja in Bajkalskega jezera je zelo razvit ribolov. Ribolov v teh Tpokrajinah republike znaša približno 12% vsega ribolova v Sovjetski zvezi. Pred domovinsko vojno so začele obratovati Karagandijska in Cemipalatinska centrala, gradili pa so Alma-atinsko in Čim-kesko električno centralo in Ul-binsko hidrocentralo na Altaju. Vrednost celotne industrijske proizvodnje je l 1938 znašala 510,400,000 rabljev, kar kaže velik porast v dobi socialistične graditve, v času stalinskih petletk. (Leta 1928 je vrednost industrijske proizvodnje znašala komaj 86,300,000 rabljev). Kmetijstvo je šele v zadnjem času dokončalo prehod k socialističnemu načinu obdelave zemlje. Večina sovhozov se bavi izključno z živinorejo, so pa tudi sovhozl, ki so se specializira^ li za saditev sladkorne pese, bombaža, sovhozl-razsadniki sadja in dragi. Celotna posejans površina Kazakstana znaša 5,-224,500 ha. Po večini sejejo pše nico, proso, sončnice in bombaž. Velikega pomena so nasadi najfinejšega tobaka, riža in maka. Leta 1933 bo pričeli saditi tudi kavčukovo drevo. * Pred veliko oktobrsko sociali stično revolucijo je bilo prebivalstvo nepismeno. Samo 1% prebivalstva je znal pisati. Te-dsj je bilo na ozemlju današnje Kazalke SSR 1325 ruskih šol in približno sto šol za kazaške otroke. 2e v začetku leta 1934 je bilo 6173 osnovnih šol, ki so imele 480,000 učencev. Bilo je 474 srednjih šol s 60,000 učenci, od teh je bilo kazaških otrok 12,000. V nomadskih rajonih republike je bila organizirana mreža šol-Internatov, ki jih je obiskovalo 13,010 dijakov. V otroških domovih in v ustanovah za pred šolsko vzgojo otfok je bilo 60,000 mladine. Tečaji za odstranitev nepismenosti so objeli 2,000,000 ljudi. Število tehničnih šol je znašalo 84 s 15,500 dijski. V Ka-zaŠki SSR je 13 višjih znanstvenih ustanov, ki imajo 4266 študentov. Ustanovili so različne zavode za znanstveno rsziskova-nje, eksperimentalne postsje itd. V republiki je podružnica Vse-zvezne Akademije znanosti in Prav do nedavnega je bil Ka-zakstan ena največjih avtonomnih republik v sklopu Ruske sovjetske federstivne socislistlčne republike. Na temelju Stalln-ske ustave iz leta 1936 Je bila Kazsšks svtonomna SSR spremenjena v samostojno zvezno republiko Njena površina znaša 2,853,000 km», kar je 15^ vsega ozemlja Sovjetske zveze. Kazaška avtonomna SSR je bila ustanovljena leta 1920, medtem ko je bila njena dokončna ureditev izvršena šele leta 1924 Upravno se Kazakstan deli na šest oblasti: zahodno-kazakstan-sko, aktubinsko, karagndljako. vzhodno - kazakstansko. almaa-tinsko, južno-kazakstansko in karakalinsko. Te oblasti so razdeljene na 150 rajonov. Kot posebna upravna enota je v sklopu rapadno-kazakstanske oblasti Gurljevsko okrožje, ki Ima pri rajonov Kazakstan Ima okoli 7.000,000 prebivalcev. Večji del prebivalstva so Kazaki, osta h pa so Rum, ki jih je okoli 20'( ln Ukrajinci 10'i. (»lavno mesto je Alma-Ata s približno 200,000 prebivalci. Vzhodni In jugovzhodni del Kazakstana je planinski predel r visokimi planinskimi grebeni Alta j, Ttitbagataj ln Tjeftlan medtem ko je (»stali del ravni* na. ki Jo na nekaterih mestih sr< ksjo višine Ust-Urta. Kmblnsk« ga plstojs In dr, Ta ravnirs prehsjs ns zshodu In sever nižinski predel Kaspiške. Ural-ske in Zapadnotibirske nižine Reke Kazakstana so v glav nem na severu republike—reka Ursl, Ilek, Tobol, Išim, Irtlš, ns jugu pa so reke 8lr-Darja, Ta-las, Karatal ln Aksu. Na ozemlju Kazakstana je tudi Aralsko morje, Bajkalsko Jezero, jezero Ala-Kul, Zajsan ln Dengiz. V zadnjem času so odkrili v Kazakstanu velika rudna bogastva: premog (kadargandijsko nahajališče je tretja premogo-kopna baza vse Sovjetske zveze), železo, baker, svinec in cink. Poleg tega so tu velike zaloge nafte (embinsko-dosorsko naha-allšče), pa tudi nahajališča zlata, srebra in drugih redkih kovin. Po svojih zalogah bakra, einka in svinca spada Kazakstan med prve metalurgične baze Sovjetske zveze ln daje več ko polovico proizvodnje bakra, cinka in svinca v vsej Sovjetski zvezi. V aktubinskem rajonu ao odkrili velika nahajališča fosforlta. Pred veliko oktobrsko soclall stično revolucijo je služIl Kazakstan kot kraj za uvoz Industrijske proizvodnje carske Rusije in kot vir surovin, največ pa kot dežela, ki je v njej carska vlada razširjala avoj "življenj skl proator". Ta kolonizacija je nastala a tem. da so jemali ka rakškemu preblvsUtvu rndovlt no zemljo ter tako r)««M-ltl» čez 1.200,000 Rueov. Kmetijstvo Je bilo pred revolucijo na zelo niz ki stopnji, živinoreja je bile I m »vsem nomadska Vso industrl Jo je Imelo v rokah nekaj veli kih koncernov. ki ao od rarske vlade dobili koncesijo za ukori stana. V prvi petletki je železnllka Ščanjc rudnih bogastev Kazak-1 podružnica Vsezveze Akademije kmetijskih ved. V Alma-Ati je centralno gledališče, v ostalih večjih mestih ps je še 22 nerodnih gledališč. V domovinski vojni je tudi progo|kszakstsnsko ljfkdstvo doprineslo svoj delež za zmago nad sovražnikom. Iz Kazakstana so odhajali ogromni transporti proizvodov na fronto. Delali ao tudi na znanstvenem področju, kot n. pr. raziskovalec rudnih bogastev Kazakstsns, Kališ Sa-pajev, ki je bil nagrajen s Sta-llnako premijo. mreža narastla na 5270 km, med tem ko je leta 1914 bilo samo 2014 km železniških prog. Zgradili so novo železniško turkestansko-siblrsko ln zvezo Petropavlovsk-Ksrsgands. Leta 936 so zgradili Še dve novi progi: Gurljev-Aktublnak ln Nelde-KŽezkazgan. Zelo je razvita plovba na Kaaplškem in Aral skem morju ln rečna plovba na rekah Irtlš, Ural ln na jezeru Bajkal. Zgradili ao vrsto svto-mobilskih cest, ki njih dolžine znala več ko 3500 km. Začenši z letom 1930 se je pričelo izkoriščen je premogovnikov v Ksragsndl. Ts premog Iz vaiajo večinoma zs potrebe Msgnitogorskegs kombinata na Uralu. Zgradili ao velika pod jetja "Embanafte", ki dajejo na leto 273.000 ton nafte ln njenih proizvodov. Med Kaapijem in Orskom so izpeljane podzemeljske cevi za nafto. Obnovljena ao kovlnaka podjetja ne Altaju, ki proizvajajo velike količine koncentrata svinca ln cinka. Baker predelujejo v Korsekpejsklh podjetjih (Džezkazgansk! kom binat). V člmkentu ao zgradili cel kompleks velikih podjetij "Kaspol i m c t s 1 s * z letno proizvodnjo svinca približno 00.000 ton. Naeaverni obali BajkaUke-gs Jezera je zgrajena tovarna /a predelavo bakra, največja tovar na za predelavo bakra, največja tovarna svoje vrste v vsej Sovjetski rvezl in v vsej Evropi. Poleg tega obstaja veliki Aktu-binskl kemični kombinst V Pros veti so dnevne svetov ne ln delavska veetL AU lik čiiate vsak dast Praznik prebitja predora "Majevice" . na mladinski progi . Ljubljana.—Dne 16. avgusta so na slovesen način proslavili prebitje predora Majevice na mladinski progi, ki predstavlja največjo dosedanjo delovno zmago mladih graditeljev. Prejšnji večer ob 8. so mladi bri-gandirji minerske udarne brigade skupnp s strokovnimi delav-ci-minerji prebili predor in tako združili vhodni in izhodni rov. Vest o tem radostnem dogodku se je raznesla po vseh delih mladinske proge. Zagoreli so kresovi na okoliških gričih, ki sq jih zažgali mladinci ostalih brigad, da tudi oni proslave ta največji delovni uspeh svojih minerjev. • Z upravičenim ponosom lahko gledajo mladinci in delavci na uspešno opravljeno delo na najtežjem sektorju, ki so ga dokončali enajst dni prej, kakor so sami računali, in pet dni prej, kot so to obljubili marialu Titu. Dela za prebitje predora so se pričela na vzhodni strani 28. maja, na izhodni strani pa 6. junija. Treba je bilo premagati vrsto ovir in zaprek. Mladinci niso bili vešči načina dela, niso bili še vajeni težkih in napornih del pri vrtanju predora. Ventilacija je bila izprva pomanjkljiva, tako da so mladinci cTelali v dimu eksplozij. Primanjkovalo je tudi orodja in materiala ter potrebnih strojev. Prve dni ao napredovali po 5 m dnevno, mladinci so pa pozneje delo tako pospešili, da so napredovali po 8 m, zadnjih 30 ur pa so dosegli celo 14 m. S prebitjem spodnjega predora je končana prva faza gradnje predora. Sedaj bodo pričeli z razširjeva-njem in z gradnjo opornikov za stene. Ta dela so že v polnem teku in na vzhodni strani je že lep del predora obzidan. Predor bo dolg 394 metrov. Prebitje predora so svečano proslavili na planem pred predorom ob navzočnosti voditeljev gradnje, štaba mladinskih brigad, zastopnikov ljudske oblasti, jugoslovanske armade in anti-fašističnih organizacij. Zbrale so se tudi delegacije inozemskih brigad, dalje kmetje iz okoliških vasi in veliko število brigardir-jev XIII., XIV. in XV. brigade. V Sloboštini so našli več žrtev ustaskega nasilja Beograd, avg.—Te dni so v Sloboštini pri Slavonski Požegi med čiščenjem vodnjakov našli številna trupla žrtev ustaškega terorja. Ustaši so svoje žrtve po navadi žive metali v vodnjake. Mnogo žrtev je tudi pod razni mi ruševinami. Tako so ustaši ob neki priliki zaprli večjo sku pino svojih žrtev v vaško pravoslavno cerkev, ki so jo potem minirali. Žrtve, ki so še vedno pod ruševinami, bodo te dni izkopali in jih pokopali v skupnem grobu. Razni mali oglasi POTREBUJEMO ŽENSKO ZA ČIŠČENJE DOBRA PLAČA Vprašajte pri: DE MECK'S 5300 Lake Park Ave. J**zni maH oghui ŽENSKA^ * otrokom 3 do 4 Za splošna hišna dell.^L vanje, hrano m dobro pUcJ Kličite: LINCOLN 9159 We need immediately 20—MElT $1.00 per hour; inexperienc^ per hour We will tram Z. hour week; 6 day week We get you room and board -Fox ley Tree Expert, Phone Hins. 487Y4. 5630 Elm-Hinsdale, IU WOODWORKERS trim sawyers belt sanders router hands 4« hour wnIc Good 4350 N. Knox Ave. 11 — M-E-N — !! Wo nood immediately—Experien— METAL SQUARE SHEAR HAH ' Also GENERAL FACTORY WORK1 Experienced and inexperianci Good pay - Steady work . SO woek - l>/i overtime - Chancat advancement Theae joba offer »ecurity GENERAL ETCHIll and MFG. CO. 3070 W. GRAND AVENUE MIDDLE-AGED M a Night Clean-up Wor good pay good hours No Experience necessary See Manager Evenings FREJLACH'S Ice Cream Co. 7112 Cermak Road, Berwyn, TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnlce, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v alovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in dragih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unljsko delo prve vrste Pišite po .ttformaclje na naslov: snpj printery »57-M S. Lawndale Avenue . . Chicago 23. Illinois TEL ROCKWELL 4M4 ŽENSKO za splošno čiščenje ln ribanje. Dobra plača Od 8 AM do 4 PM. Oglasite se pri: Y. M. C. A. 1621 W. Division St. • WANTED LABORERS AND HELPERS Good Pay - Steady work with plenty overtime at 1V4. CREX PATENT COLUMN 2515 S. Pulaski COST CLERK 36 >/a Hour Week • 5 Days Week Near South Side Mr. Powell AU GLEDATE ZA DOBS PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija 1ms takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Tako] od sačetka piste 72 ttc uro. po treh mesecih 77 ^c na i in po šestih mesecih po 02 tt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS^ DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite so pri illinois belli telephone company v uposlovalnem uradu m v p rit lli Ju 309 W. WASHINGTON Si .«uwv,.d si dnevnik prosveto Po sklopu IS. rodne konvencije se lshko naroči ns list Proivetoln prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is eno družine k eni na«*-ninL List Pros veta stane sa vse enako, ss člane ali nečlane 00.00 sa eno letno naročnino. Ker pe člani še plačajo pri aaetmenlu Si.28i«a tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sodsj nI vsroka. reo. da Je list predrag sa člane SNPJ. List Proeveia je vaša lastnina m gotovo Jo v vsaki drušlhl nekdo, ki hi rsd čitsl lUt vsak dsn. PoJaanllo:—Vselej kskor hitro ksteri teh člsnov preneha biti e sn SNPJ, sli če se preseli PVČ od družine in bo zahteval sam svojin« tednik, bode morsl tisM člsn Iz dotlčne družine, ki Je tako »kupno naročena na dnevnik P/osveto, to UkoJ naznaniti upravniitvui iii«, ln obenem doplačati dotfČno" vsoto listu Prosveta. Ako stori, tedaj mors uprsvnlštvo znižati datum ta to vsoto narocni.u Cone listu Pros vete Jot Za Zdruš. dršave ln Kanado M 00 1 tednik In______4.S0 S tednika in___J SO 3 tednike In________S.40 4 tednike In_________1.20 5 tednikov In___-__nič Za Evropo Je - Za Chicago in okolico Js 1 tednik ln -------- S tednike In ---------- 3 tednike in ..........— 4 tednike in 5 tednikov in ----------- ____11.00 |7. SO ISO 1.10 SOS 2 70 1.S0 Ispolnlte spodnji kupon, prlloilte potrebno J** Money Order v pismu In si naročite Proeveto. list. ki je denaria ali PROS VET A. SNPJ. 2057 So. Lawndale Ave. Chicago SS. I1L Priloieno potil jem naročnino sa Ust Prosite rtoio ČL dreitvs ** L Naslov Ustavite tednih In ga pripišite k »eji naročnini od članov moje drušinet ČL društva U-ČL društr$ U - .led*** l ...........ČL droit** I*- ČL druitrt