151. številka. U L!ubl]Ml, i jrHo, J. Iillln IMl IUL leto. Puptal buJ t« rrualdralu. Retuauui e?r*«Rhltv« i Kuullove uhee it I, (I im), tMfiR tt. m. la praznike, pO 14 vin., aa dvakrat m vfjaVb Intuicijah po dogovoru iuulauuel)t. pnserati itd. M M ozira. .Slovanski Naroa« m Avutro-Ogrskot celo lato.........K 25r— pol leta.........B 13*- cetrt letu ......... a 040 .........2-» pO posti: uu Nemčijo: leto.........K 28- - sa Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.- Vpruian|eut glede Inseratov nuj te prUoaJ uu odgovor dopisnica ali znamka. Uaiuvnietvo ■ Knaflove uiiee I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Cesarjeva jraja. Redkokdaj se zgodi, da izreče cesar kako sodbo ali kako mnenje o parlamentarnih strankah. Obravnavanje in l>ojevaiijt" s parlamentarni-mi strankami je stvar ministrstva in eesar pušča v tem ozirn ministrstvu popolnoma svobodne roke. Samo v izrednih slučajih, v takih, ki se ne tičejo vsakdanjih zadev, marveč so prav posebnega pomena, s*' zgodi časih, da stopi cesar iz svoje reserve in da pove svoje mnenje. Pri otvoritvi turške železnice se je zgodil <;»k slučaj. Sodba, k" jo je eesar pri ti priliki izrekel o obstrukciji dr, Susteršiča in dr. Kreka, je tako ostra, tako sanglantna, da kaj ta kega ne pomnimo. Naj je eesar že rekel, da je ta obstrnkcija sramota ali š k a n d a 1 ali naj je rekel oboje, to Moji. da je hotel izreči u n i če-v a 1 n o o b s o d 1» o, kakršne se nikoli ni izrekel. Ce hočemo pojmiti povod temr izrazu največje nevolje cesarjeve, si moramo predočiti, kaj obstruirajo klerikalci. Lahko smo prepričani, da bi eesar ne izrekel noben« besedice zaradi obstmiranja zakona o italijanski pravni fakulteti in o drugih takih stvareh sekundarnega pomena. Takih bojev ne bo krona nobeni stranki zamerila. Toda klerikalci obstruirajo p o-o bi as t i 1 ni z ikon, ki naj da vladi pravico,skleniti važne trgovinske pogodbe z Romunsko, s Srbijo in s Črno goro. Pri tem pooblastilneui zakona se ne gre za strankarska ali narodnostna nasprotja, tu je angažiran interes cele države, tu se gre za najvažnejše interese vse zunanje politike avstro - ogrske monarhije. Dr žavi je v največji meri na tem ležeče, da pride že vendar enkrat v dobro razmerje - Si bi jo in Crno goro. Država je takorekoč vezana s svojo častjo, da uveljavi trgovinsko pogod bo z Rum unijo. Ce se ne posreči iz-poslovati dovoljenje državnega zbora za sklenjen je trgovinskih pogodb, bo monarhija blamirana in kompromitirana in očitalo se ji bo, da j" prelomila svojo besedo. Pooblastil ni zakon je zadeva največjega državnega interesa, je pa tudi največje koristi za avstrijsko prebivalstvo, ker se bo vsled trgovinskih [X)godb ublažila sedanja draginja živil in ker bo imelo na stoti-soče delavcev zopet kruha. N; torej ne enega, niti najmanjšega vzroka. nasprotovati temu pooblastilnemu zakonu, nasprotno govori vse za to, da naj se ta zakon odobri. A prav proti temu zakonu so klerikalci vprizorilj obstrukcijo Ne gre se jim za to, da bi strmoglavili sedanjo vlado. To bi bili lahko dosegli, če bi bili obstruirali proračun. Doseči hočejo nekaj drugega: razpust državnega zbora, ker upajo, da bi se pri novih volitvah ojačili, da bi na Štajerskem ujeli nekaj mandatov in se tako okrepili, tla bi pri sestavi novega ministrstva ujel dr. Šusteršič kak portfelj. Da pride na jesen do rekonstrukcije ministrstva, o tem ni dvoma, a položaj je danes tak, da bi najbrže kak Hrvat postal jugoslovanski minister. To hočejo klerikalci preprečiti in doseči nove volitve. IV bi s»' jim posrečilo pridobiti si še nekaj slovenskih mandatov in če bi v Dalmaciji rova klerikalna stranka, ki jo snujejo, dosegla kaj uspehov, potem bi bilo gotovo, da pride kak slovenski klerikalec v ministrstvo. Najgrja strankarska sebičnost vodi torej klerikalce pri njih sedanji obstrukciji, iz najgrje strankarske sebičnosti spravljajo celo državo v >tiske, v take stiske, da je cesar imenoval njih početje sramota ali škandal. SusterŠičevo opravičevanje, da je njegova taktika ravno tako opravičena, kakor je bila taktika vladnih strank 4. junija, je samo otročja. Vladne stranke so 4. junija vprizo-rile škandal,da preprečijo eno levia-di neprijetno glasovanje, Šusteršič pa obstruira pooblasti Ini zakon, ki je /a vso državo in za vso zunanjo politiko najznamenitejšega pomena! Ko bi stvar ne bila tako prokleto resna, bi se ji morali smejati, zakaj vlada sama je vzgojila na svojih prsih to stranko, katere politiko je sedaj krona bila primorana ožigosati kot sramoto in škandal. Vlada je gojila in negovala to stranko z vsemi sredstvi. Vse je storila, da bi jo utrdila in da bi njene nasprotnike potisnila ob zid in jih če mogoče uničila. Tej stranki v korist je uvedla Schwarzov sistem na Kranjskem, tej stranki v korist je pri državnozbor -ski volilni reformi razdelila okraj*', kakor je bilo v interesu klerikalcev, tako da se ji zdaj dr. Krek roga, češ, da govori »mit der Oe berzeugung bombensicherer Mandate«, tej stranki v korist je Beck z \ prav zločinskimi sredstvi izsilil deželnozborsko volilno reformo na Kranjskem, ustrojeno nalašč po koristi klerikalcev, tej stranki je pomagala vlada /. vse- mi sredstvi birokratičnega aparata, pomagala tako, cht je upravno sodišče njeno postopanje spoznalo in obsodilo kot postavolomstvo! Kar le more vlada storiti za ka ko stranko, vse je storila — zdaj pa žanje plačilo. In vprav tragikomično je, da postopa deželna vlada na Kranjskem še sedaj tako, kakor bi bila v službi klerikalne stranke, se daj, ko je krona politiko te stranke pred vsem svetom ožigosala koi škandal in sramoto. Poslanska zbornioa. Debata o Metelkovem nujnem predlogu. D u n a j , b*. julija- Današnja seja s«' je pričela ob 10. dopoldne Začetkoma seje je vložil nialoruski poslanec Kurvlovič nov nujni predlog glede podpore poljedelskim organi* zacijain \ vzhodni Galiciji Nato je poslanec Grafenauer nadaljeval svoj v zadnji seji pričeti govor. Govoril je večinoma slovanski ter navajal krivice, ki se Slovencem na Korc-škem gode zlasti na šolskem polju. Njegov govor je 'rajal do pol 3. popoldne. Za njim je govoril češki narodnosocialni poslanec Hubka, na kar je predsednik sejo prekinil. Ma-loruski poslanci so vložili šest novih nujnih predlogov. Poslanec M:r (lic je interpeliral praVosodnega ministra glede pomanjkanja sotjhikoi* pri sodiščih v Istri Delegacijske volitve. Dunaj, O. julija. Seja. na katere dnevnem redu je bila edina točka delegacijske volitve, se je prioela ob 5. Kot delegatje so bili izvoljeni: za K r a n j s k o : d r. Š u s t e r š [ č. namestnik Pogačnik; za Štajersko: dr. P 1 o j in S e h o i s -w o h 1 , namestnik baron Morsey, za Istro: dr. L a g i n j a , namestnik BI a n d i č ; za Koroško : Doner-nig, namestnik Nagele; za Goriško: Bugatto, namestnik Faidi.tf: za Trst: Pittoni, namestnik Sea-bai : za D a I m a c i j o : d r. H a -1 j a k , namestnik H j e 1 a d i n o -v i č ; za Deško : Pacher, dr Ni-tsehe, Grossl, dr. Renner, dr. Kra mar, dr. Masarvk. Udrzal, Zazvor-ka, Klofač in Nemec, namestnika Kolhr in florskv; za M o r a v s k o : dr. Lecher, Teltsehig, Šilinger in Tomašek, namestnika Stančk in Beichsstadter; za Galicijo: Zy gulinski, German, dr. G labinski, IV-telenz, Stapinski, Ceglinski in Ko- zlovski, namestnika Szajer in dr Le-vickij; za Šleziio: Hcrzmnnskv, namestnik dr. Oberleithner; za N i -/je Avstrijsko : Axma;in, Gruber in Seitz, namestnik B*elo-hhnvek; za Zgornje Avstrijsko: Sehlegel in \Valdl, namesfnik Lang; za Sol nog r a ško : Heil-maver, namestnik Pervvein. za Buli o v i n o : Sinionovici, namestnik Isopcscul; za Tirolsko: dr Stuinpf in Delugan, namestnik Gug-genberg in za P : e d a r 1 s k o : Lo-ser, namestnik Fink. Volitve v delegacije so bile v toliko zanimive, ker so pri teh volitvah slovenski klerikalci doživeli občuten poraz. Skupi na dr. Šusteršičeva je prvotno kandidirala namesto slovenskega kandidata za Štajersko dr. B e n k o v i č a. Ker za dr. Benkoviča niti njegovi ožji somišljeniki niso Lili navdušeni, Nemci pa so bili naravnost nasprotni njegovi kandidaturi, je vSloven-ski klub« v zadnjem trenotkn postavil za kandidata dr. K o r o Š c a . za katerega je interveniral pri di I.u cgerju ni pri voditeljih štajerskih krščanskih socialcev sam dr. Šuster šič. Pri vol it v i pa je dr. Korošec propadel in izvoljen je bil kandidat »Zveze južnih Slovanov« dr. Ploj. Izid volitve je povzročil med slovenskimi klerikalci silno nevoljo Dr. Snsteršič in tovariši so s hrupeimi medklici dajali duška svojemu ogorčenju ter očitali krščanskim social-cem. da so prelomili kompromisne dogovore. Končno so se odstiani.i iz dvorane z grožnjo, da je s tem definitivno zapečatena usoda tekočega zasedanja. O parlamentarnem položaju. Dunaj, ti. julija. Vse nade. da bi se omogočilo redno delovanje državnega zbora, so splavale po vodi. Pogajanja z opoziciomilnimi strankami so bila brezuspešna. Položaj se je bistveno spremenil, ker so Malo-rusi oficialno prijavili svoj pristop k »Slovanski enoti« in ker je tudi poljska ljudska stranka sklenila, da se v gotovem slučaju pridruži slovanski opoziciji v borbi proti vladi. Pogajanja med \ latln in obstrukci-onisti. Dunaj, (i. julija. Danes j.opol-dne so konferirali ministri dr.Weiss-kirehner, dr. Žaček in ur. Braf z voditelji obstrukcijskih strank IMrža-lom, Zazvorko, Stanekom, dr Suster-šičem in dr. Korošcem KonTerenca se je končala, ne da bi se doseglo sporazumljenje. Po konferenci sta poslanca Pdržal in dr. Šusteršič iz javila, da se položaj ni čisto nič iz-premenil in da ni nobene nade več, da bi se doseglo sporazumi jen je z vlado. Zato j«* treba računati > tem, da se zasedanje odgodi jutri ali najkasneje pojutrišnjem. Pogađanja med vlado in obstrukcijskimi strankami se imajo nadaljevati juti i. Pogajanja med strankami. D u n a j , (J. julija. Dr Suster* šič je obvestil načelnika »Italijan skega kluba« dr. Ooneija, da je jugo slovanska »Narodna zveza« sklenil«! dati interesiraiiim jugoslovanskim poslancem popolno pooblastilo, da stopijo z Italijani v pogajanja v -vrbo, da se. rešijo vsa sporna vprašanja med Jugoslovani in Italijani v Trstu, na Goriškem in v ostalem Primorju. Sele ko bodo ta podajanja končana, bodo .Jugoslovani sklepali o svojem stališču napram italijanski pravni fakulteti Italijanski poslanci izjavljajo, da so te pivpozicije za nje nesprejemljive in da so s tem razbita tudi vsa kompromisna poga Janja. D u n a j, (i. julija. Voditelja krščanske socialne stranke dr. Lu eger in dr. Gessmnnn sta imela konferenco z dr. Šusteršičem ter ga sku šala pregovoriti. da bi njegova stranka odnehala od obstrukcije. Ves. njiju/ trud je bil brezvspešen. Koncem konference je dr. gessmann vzkliknil: »Sedaj pa m* govorim nič več. z njim vobče ni mogoče več govoriti !« Dalmatinski poslanci prati obstrukciji. D u n a j . (i. julija. Dr. I včevič je poslal »N. Fr, Presse« to le pismo: V jutranjem listu označujete dalmatinske poslance poleg Slovencev iz dr. Šusteršičeve -kupim« kot »bstruk-cioniste. Temu nasproti prosim v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev iz Dalmacije priobčiti izjavo, da smo proti v prizor jeni obstrukciji in da jo najodločneje obžaluje mo, zlasti ker je naperjena proti trgovinski pogodbi z Romunijo in proti pooblastilnemu zakonu, katerih sprejem smatramo za potreben iz gospodarskih in političnih razlogov. Razkol v »Poljskem klubu«? Dunaj, b\ julija V današnji seji »Poljskega kluba« je vodja poljske ljudske strank*' Stapinski ostro napadal dr, G labinskoga, ker je brez vsakega pooblastila nastopil kot posredovalec med vlado in opozicijo LISTEK. Mili Ivan Jirctel ali zverina Išče župana. (Dalje.) In tako se je začelo. Drugi dan, mislim, srečam drugega prijatelja. Tistega, ki me ima za poeta in literata. Glavico svojo, lepo rdečo, nedolžno glavico je nagnil in dejal: Čestitam! Torej 500 kron na meseci Kdaj pa nastopiš T« Pogledam, gledam svojega prijatelja, ki ima lepo — rdečo glavico 'n ki me ima za poeta. Prijatelj, kako misliš?« No, nikar se ne delaj tako nevednega! Saj že vse mesto govori, da boš ti urednik novega lista konservativno patri jotičnega program a,od desetih strani sem že slišal.« Prijatelj, ti se motiš! Niti v sanjah mi to ne pride na misel.« Zmajal sem Z glavo in kazal ze-lo resen, dostojen obraz. Ah, to je vendar preveč! Nikar ae taji tako nesramno!« Prijatelj, kaj bom tajil! Nimam kaj tajiti; jaz zanikam.« Zardel ^m jeze in žalosti, da me prijatelj k*ko slabo sodi. Jaz da bi obesil lite rata na kol! »To je pa že preveč! Nikar 'se mi ne laži! Vidiš, kako si zardel, ali povem ti, da to ni nič hudega pravzaprav! Samo čudno se mi zdi, ker si bil časih tako radikalen.« »A-ha!« Sem kimal. »A-ha!« Sem pritrjeval. »A-ha!« In v glavi se mi je zjasnilo. Tisto popoldne torej s tistim prijateljem, ki me je imenoval izgubljenega človeka, je bilo usodepolno. Šalil sem se, s smehom sem govoril o uredniku s 5(10 kronomi, in glej, moja šala je postala resnica. Kar sem govoril, je letelo s sto ali dvesto jeziki v mesto in po mestu. In sedaj ne pomaga več se braniti in govoriti istino. Čimbolj se zagovarjaš, tem bolj gotovo si zločinec. In prijatelj so ti zasmeje: »He-he! Stopili smo na rep, gadu !« Zaupljivo in zvesto smo začel: »No, torej, ker ti je že znano, seveda, ti povem vse. Sprva mi je obljubljenih samo 500 kron, ali za vsako posebno uslugo, no, saj veš, kake so te usluge, dobimo posebno nagrado. Mislim, da mi ne bo dosti manjkalo do tisočaka vsak mesec« V tem smislu sem govoril in to laži! prijatelja. »Torej je vendar le res«, je zmagoslavno za klical. »Da, da, časi se spreminjajo. Kje so zdaj tvoje besede o značaju in prepričanju!« Vstal sem in udaril za uho. »Tepec!« priji a Zbudim se težke glave, belo dopoldne je gledalo kozi okno. Pogledam na mizo, kjer je ležal šop pisem; danes mi jih je moral prinesti poštni pot. »Spoštovani, predragi gospod!« je reklo prvo pismo. »Ne ost rm i te, da si drznem jaz, Vam neznanka, pisati. Veli mi srce in narekuje ini srce te-le besede: Polna sem spoštovanja do Vas in polna ljubezni in zato si ne morem kaj, da Vam ne bi zaklicala: »Kaj počenjate, gospod Ivan Svetel \ Zakaj hočete zavreči moje udano, požrtvovalno srce?! Res je, ne poznava se, ali slišala sem, da ste se zamaknili v znano mestno »gospi-co« (gospico je podprla z ušesei). In jaz Vas svarim in Vam kličem: Ne zavrzi te se, ne za vrzite mene, ki Vas ljubim, spoštujem in čislam, ki grem z Vami na konec sveta. Srečala sem Vas, in glejte, popolnoma ste se zanemarili. Ali ne bi bilo prelepo Vam, če bi imeli ob svoji strani udano, zvesto ženico, ki Vam bo najmanjšo željo brala iz oči? Izpovejte se svoji Vas ljubeči modri prijateljici Evla-liji —« Pripisano je bilo: »Nora leta mladosti so sicer, hvala Bogu, za menoj, a zato upam, da Vas bi s pametno in svetapolno besedo tim laže vodila po sladki cesti zakonskega živ- ljenja v srečo in blaženost. Pridite jutri v novo ulico, in tista gospodič na z belim klobukom, ki se Vam prikloni, sem jaz.« »Hvala Rogu in slava Evlaliji!« sem dejal in odprl drugo pismo. Pisala je je mlada roka, pisala, je je gospodična. In tako je stalo v pismu, da me ima v srcu zapisanega, in če hočem, da se lahko tudi kaj intimne jega pogovorim ž njo. »Nisem bogata, ali ljubim Vas, in ljubila Vas bom.« — V pripisu je stalo, naj ji odgovorim pod: Rožica, post. rest. »Vrla Rožica,« sem pomislil, kaj ti je treščilo v glavo? Tudi tebi, ne le modri Evlalijif Torej sta tudi vidve slišali, kako bogastvo, kaka čast me čaka! Res, eel magnat bi bil, takorekoč kralj s peresom mestu žezla. Ali motita se; jaz sem samo literat in pijanec — « Pregledaval sem druga pisma. Na, evo! Kaj mi piše Šeliea? Da sem imeniten kakor nihče, in da bi si štela v največjo čast in veselje, ako bi mi smela in mogla prišiti gumbe na mojo suknjo. — »To si velja zapomniti,« sem pomislil. »Odgovoril ji bom v tem smislu, da jo sprejmem z največjo spost-Ijivostjo, ako mi* stori po svoji obljubi. Da ji bom odprl vrata in okna, samo srce bo ostalo zaprto. Zakaj to je oddano gospodični Zorici. No, a to je žalostna povest moja, ki se je nerad dotikam, zakaj tedaj hipoma vzplamene moje želje in misli, izpla mene in hite k visokemu hladnemu angelu. A to je zaman in zaman! In kakšno je bilo zadnje pismo Pisal mi je krojač, pri katerem sem visel za nekaj sto kron. Slišal je, da me čaka imenitna služba in zato gotovo potrebujem nove obleke. Ako mi je drago, naj se potrudim k njemu. — Dobro, to je dobro, sem dejal in se potrudil k njemu. »To bi bilo torej v redu, gospod mojster,« sem ga prthvalil, ko sera se preoblečen in nov, moderno opravo na sebi, ogledaval v zrcalu. »To bi bilo v redu, hvala vam najlepša; ne i>ozabim vas. Ali —« sem mu šepnil sramežljivo, »ali nimate morda kaj pisanega papirja,« pomel sem s prsti, »saj veste, sedaj sem v tre-notni zadregi, ampak —« »Gospod Svetel,« je rekel gospod mojster, »kar recite! Saj se poznamo! Ali sta dosti dva bankovca!« Razveselil sem se, ali pokazati nisem hotel tega barbarizma. »No, za prvo silo, mislim bo že. Seveda —« »Prosim, prosim, torej tri —« »Tri. Dobro! O priliki vrmen z obrestjo.« Šel sem. To je bilo sicer lopovsko, kar sem naredil. Toda — sem jaz li kriv? Kaj me niso izzivali naravnost? Da utolažim svojo vest, sem šel in se napil. (Koscu uriuouujle.) mm Končno jo izjavil, da je njegovi stranka sklonila, da so takoj pridruži Šusteršičevi skupini v borbi proti vladi, ako bi češki agrare i odnehali od obstrukcije. Zahtevo čeških agrarcev. Praga, 6. julija. »Narodni Li-stv« poročajo: Zahteve Čeških agrar* cev obsegajo te-le točke: Redno funkcioniranje češkega deželnega zbora, junktini med češko univerzo v Brnu, slovensko univerzo v Ljubljani in med italijansko pravno fakulteto in razne gospodarske za h te ve. Ogrska kriza. Budi m p e š t a , (i. julija. Via da bo v soboto ali pon-deljek sklicala državni zbor in sicer edino v to svrho, da se novo imenovani kabinet predstavi obema zbornicama. Bu d i m pesi a . 0. julija Mi nistrski predsednik dr. \Vekerle je odpotoval na Dunaj. Jutri ga sprejme eesar v posebni avdijenci. ..HladlKD". V soboto popoldne je imelo din štvo »Mladika« svoj letni občni zbor v društvenih prostorih. Navzočih je bilo 20 članic, in s etnik g. Sončkov i č. Občni zbor je otvorila s kratkim pozdravom predsednica ga Milica Hrib a r j e v a ter nato podala besedo tajniku. O društvenem delovanju je poročal g. tajnik g. Evgen L a h: Končali smo prvo tri let je društvenega obstanka. Preorana je ledina in skrbeti je društvu in vzlasti onim. kateri je vodijo, da bo zasejano seme kalilo in rodilo dober ter obilen sad. Upravni odbor si ji' resno prizadeval, težavni nalogi, ki si jo je stavil sam in ki sta mu jo nareka vala občni zbor in javna potreba, biti kos. Dekliški internat, prvi in glavni društveni namen, se je v tretjem društvenem letu prav živahno razvijal. Ob ustanovitvi, jeseni 1 1907., je štel 26 gojenk; jeseni lanskega leta je naraste! na V.\ gojenk, od katerih jih je 11) obiskavalo višjo dekl*-ško šolo, 17 licej, 2 trgovinski tečaj, 1 c. kr. učiteljišče. 1 c kr. vadnico, l društveno in 2 samostansko šolo Ker se je število gojenk tako pomnožilo, treba je bilo zadnje leto za internat privzeti št* eno stanovanj«'. Tudi nadzorstva je bilo treba več. Odbor V namreč namestil Še drugo prefekto, ki v vsakem obziru ustreza, gdč. Ka-tinko Jugovičevo, in je prvi prefekt*, gei. -los. Dolinarjevi. vrla pomočnica. Nova gospodarica gca. Gol lijeva, ni vstrajala. Poslovila se je od zavoda ob sklepu I. tečaja. Odbor mesto nje ni namestil druge gospodarice marveč poveril vodstvo gospodinjstva I. prefekti, kar s*' je dobro obneslo. Ped in disciplina na zavodu sta prav dobra, učni uspehi povoljni. Zdravstveno stanji gojenk je bilo, izimši en slučaj škrlatice, prav povoljno. Dotična gojenka je bila prenesena takoj v bolnico, sostanovalke so imele pa lOdnevno kontumačno dobo. Ker število gojezik močno narašča, ker je po internatu od leta do leta večje povpraševanje in ker že jeseni prihodnjega leta poteče triletna najemninska pogodba z »Glasbeno Matico«, se je upravni odbor tekom leta jel prav resno brigati za lastni internat. Naprosil je mestno občino za brezplačno stavbišee poleg mestnega dekliškega liceja; bil je sicer uslišan, pri deželnem odboru pa — žal odklonjen. Ponovil je radi te ga svojo prošnjo pri mestni občini v obliki kupne ponudbe za isto stavbi-šče in bil ondi zopet uslišan, nima pa še odgovora deželnega odbora, če temu sklepu občinskega sveta pritrjuje. Jako ugodno se razvila 'udi društvena šola, ki je postala letos dvorazrednica. Šola je pod priznanim vodstvom mestne nadzorovnlno dame. gre. Marije \Vessnerjeve. kateri vrlo in uspešno stojita na stkani učiteljici gei. M. Grosijeva in C Ple-skova. V težavnih razmerah ustanovljena, ob (dolih javnih in prikritih nasprotnikih si pridobiva od dne do dne večji ugled in je bila na pristojnem mestu odlične pohvaljena. Nastanjena je bila dotlej vsled dobrohotno naklonjenosti občinskega sveta v licejsk. poslopju in upati je, da ostane ondi še zanaprej. S prihodnjim Šolskim letom se razširi v fcri-razrednico. Služba tretje učiteljice je že razpisana. Podrobnejše poroča o zavodu gca. voditeljica pri eni prihodnjih točk dnevnega reda. Tudi tretjemu namenu, kuharski in gospodinjski šoli posvečal jc upravni odbor letos že svojo pozornost. Njegov trud je bil pa — žal — brezuspešen. Ker se je podjetju obetala izdatna državna podpora, osnoval se je novembra lani pomnožen upravni odbor »Mladike« kot pripravljalni odbor za to šolo, sestavil pravilnik in učni načrt, predložil normative osrednji vladi, deželnemu odboru in mestni občini, prvi s prošnjo, da jih uveljavi, vsem trem pa s prošnjo za podporo. Vlada je normative potrdila, podpore pa za sedaj ni dovolila nobene; ravno tako jo odbor opravil pri mestni občini i od deželnega odbora pa ni dobil niti odgovora. Vsako občekoristno, praktična potrebno in javnosti namenjeno podjetje si skuša pridobiti redno podporo javnih oblaste v in korporacij. Naravno je, da se le-te za takšna podjetja zanimajo in da jih gmotno podpirajo. Tudi društvo »Mladika« je prosilo državne in mestne subvencije. Na podstavi tozadevne prošnje so nadzorovali državni organi internat in šolo ter bili polni hvale o vzgled-nein redu, snagi, disciplini in Uspehih povsod. Culo se je tudi, da dobi »Mladika« vsled tega prav izdatno redno podporo, pa je bila prošnja vendarle odklonjena — zbog pomanjkanja pokritja za takšne izdatke. Drugače jo bilo s prošnjo na občinski svet. Le-ta je prošnjo - hvala mu še iz tega mesta — uslišal in društvu naklonil letno podporo 1000 K, glavno za šolske namene. V upravnem odboru se je izvršila ena sama izprememba Mesto gospe Justine dr. Požarjeve, ki se je bila tekom leta odpovedala, jo bila na lanskem občnem zboru za ostalo upravno dobo enega leta v upravni odbor izvoljena gospa Josipina Ma-( herjeva. Odborov zaupnik je novic postal g. c. kr. dež. šolski nadzornik Fr. Leveč. Upravni odbor je imel devet sej in sicer 2. septembra, 11. septembra, 15. oktobra, 0. novembra, 25. novembra, 14. januarja, 8. marca, 14. maja in 14. junija. število društvenikov se je letos skrčilo in padlo na nivo predlanskega leta. Poverjeništva po deželi omahujejo in sihajo. Častni izjemi sta v prvi vrsti Kranj in Idrija. Dosledno pa narašča število ustanovnikov in ustanovnic in pa večjih dobrotni«*, česar tudi ni zamotava ti. Je jih se laj že nad trideset. Odbor jim je vračal njih ljubeznivo in rodoljubno pozornost S pismenimi zahvalami. O denarnem stanju in o društvenem premoženju poroča gca. blagajnica rka. Sklepam s pozivom na čestite članice in na rodoljubno javnost, naj se za društvo živahnejše zanima, ko doslej. Naj vnema k pristopu, naj opozarja pri rodoljubnih zbirkah na naše društvo, ki je poleg »Družio sv. Cirila in Metoda« v slovenski javnosti najkoristnejše in najpotrebnejše, ki torej zasluži intenzivno gmotno podporo! Blagajničarica gdč. pPilomena Senekovičovn jo poročala 0 društvenem denarnem stanju, ki je bilo sledeče: Dohodkov je imelo društvo :>:>.709 K OS v, pri čemer je vštet blagajniški ostanek iz prošlega leta v znesku 6301 K 29 v. Gojenke so plačale za hrano in stanovanje 2.*>.110 K. Izdatkov > bilo 26.196 K 25 v, potemtakem preostanka 7572 K 83 v. Večji stroški so bili oni za nabavo pohištva v znesku 6301 K 42 v, na-jemščina od stanovanj 3655 K .in stroški gospodinjstva 10447 K 50 v. Med dohodke niso vštete obresti od začasno v Mestni hranilnici naloženega denarja, ker niso bile dvignjene, med izdatki fin niso všteti stroški za gospodinjstvo v internatu za mesce juni in juli ter šolnina za 1. in 2. razred »Mladike« za zadnji mesec, ker ti računi še niso sklenjeni. Po poročilu ge. Zupančičeve v imenu preglednic se je blagajniško poročilo odobrilo, blagajničai ici pa podal absolutorij ter se izrekla zalivala za njeno vestno delovanje. Šolsko poročilo je podala gdč. Marija \V osne r j o v a. Zasebna dekliška šola je imela dva razreda. Prvi razred s 33 gojen kam i je vodila gdč. (i r o š I j e v a , drugi razred s 30 gojenkami pa gdč. P lesko v a. 24 gojenk je plačevalo celo mesečno šolnino po 4 K na mesec, 10 jih je bilo oproščenih za polovico, 23 pa popolnoma, Poročevalka jo oddala blagajnica rici svote po 412 K, 202 K m BŽ9 K, dobiti še ima 93 K, torej v vsem 1120 K. Mestna občina je doveli la 1000 K letne podporo, vsled česar bi znašala ta svota 2120 K O stroških pa je itak že poročala g«!«, blagajnicarica. Šolo je nadzoroval dež. šolski nadzornik g. Leveč in se zelo pohvalno izrazil o obeh učiteljicah i glede na metodo i na uspehe. Prihodnje lete bo treba otvoriti III. razred. Naša narodna dolžnost je da vzdržujemo ta zavod. Ce se drugje tako poudarja geslo »Svoji k svojim«, zakaj bi se tudi tedaj ne, ko gre za šolo. Dobro narodno šolstvo je vir vsega napredka, zato delajmo na tem kulturnem polju. Delajmo za pro speh zavoda, in to tembolj, ker ga narodni nasprotniki tako zelo napadajo. — Poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje. Nato se je vršila volitev upravnega odbora sedmih članic. Na predlog ge. inž. K o c h o v e se je z vzklikom izvolil dosedanji odbor in sicer: predsednica ga. Milica Hribarjeva, namestnica ga, Pavla Levčeva, tajnik g. Evgen Lah, blagajničariea gdč. Filomela Senekovičeva, gospo- darica ga. Franja dr. Tavčarjeva, odbornice ga. Cecilija dr. Konmova, ga. Josipina Macherjeva in gdč. Marija Wesnerjeva. — Zaupniki upravnega odbora so gg. Ivan Hribar, Fr. Leveč in Andrej Senekovič. Za preglednice računov so bile tudi z vzklikom izvoljene: ga. Margareta Zupančičeva, gdč. Davorina Kari inova in ga. A. Hudovernikova. Samostojen predlog ni bil priglašen nobeden. Pri slučajnostih je gdč W e s -ne r jeva z ozirom na to, da bode prihodnje leto število gojenk narast-io gotovo na 80, treba poskrl>eti za pomnožitev nadzorstva. Dobro bi bilo, ako bi se namestilo gospodično, ki bi govorila samo francosko, ke»- bi se potem tudi gojenke lažje privadile jeziku, ker bi morale v njem občevati z nadzornico. Sicer tudi dosedanji nadzornici obe govorite francosko, toda gojenke vedo, da govorita tudi slovenski, in zato rajši govore slovensko, Tajnik pojasni, da je o tej stvari že razpravljal odbor in so bo namestila taka nadzornica. Stvar naj se prepusti odboru, da jo uredi. Nato je na prošnjo društvenih članic poročal g. svetnik S e n e k o -v i č o sedanjem stanju stavbe internata. Odbor je naprosil arhitekta dr. Fabianija na Dunaju za načrte Ta je ngotlil želji in napravil načrte, ki pa niso povsem ugajali. Prostori so bili premajhni in zunanjost je bila prebogata. Odbor se mu je zahvalil za njegov trud in mu načrte vrnil. Nato je naprosil mestnega arhitekta g. Kooha, da on napravi načrte. G. arhitekt je napravil skice za stavbo na voglu Levstikove in podaljšam* Šu-bičeve ulice, ker je odbor mislil kupiti to parcelo. Občinski svet pa je sklenil, da obdrži to parcelo zasedaj in ponudil odboru drugo parcelo ob Levstikovi ulici. Zato se je načrt nekoliko prenaredil, da odgovarja vsem zahtevani. V zavodu bo lahko nastanjenih 82 gojenk, če pa bo treba, pa tudi 90— 100. Kopelji, prsne in v banjah in celo bazen za plavanje jim bo na razpolago. V zimskem času bo v suterenu igrišče: Jedilnica je doljjra 16 m. Spalnice so popolnoma ločene od učilnice. Posebni prostori bodo za slikanje. Za obolele gojenke so na razpolago trije popolnoma ločeni prostori. Vnanja oblika bo lepa. Ime la bo zgradba zunaj dva hodnika, a gojenk a m bo še na razpolago kot igrišče vrt «icd licejom in internatom. Proračun 1)0 znašal okrog 200.000 K. Premagati bo torej treba precejšnje finanoielne težave. Treba bo najeti posojila. Mestna hranilnica bi dala vsaj W% , drugo bi se dobilo drugje! Svet stane 18.000 K. Treba pa je za prodajo še pritrditve deželnega odbora. Tozadevni akt je že odposlan deželnemu odboru in zdaj se je le bati, da ne bi deželni odbor zadrževal cel" stvari, da bi so moglo začeti s stavbo že jeseni in bi prihodnje leto moglo društvu v nove prostore. Deželni odbor je svoj čas razglasil, da dela društvo dobre > kšefte«, kor je imelo (5:500 K gotovine. Ali ta preostanek jo bil iz nabranega denarja in se je sedaj skoraj ves porabil za nakup pohištva, iz internata ni bilo nikakega prihranka, pač pn je tvorilo to svoto darilo g. Kol Imanna v znesku 1000 K in neke neimenovane dame, ki je darovala 4000 K. Letos prihrani društvo okrog 1000 K, torej bo skupaj nekaj nad 7000 K. To je komaj za začetek zgradbe. Društvo no dola nikakih »kšeftov« kar jo prihranilo, je prihranilo z varčnostjo, a zato pa gojenke niso bih- nikakor prikrajšane pri postrežbi ali hrani, temveč preskrbljene boljše kakor kje drugje. Tako jc torej s stavbo. Članico so z odobravanjem vzele naznanje to poročilo. Ker je bil s toni dnevni rod končan, je predsednica zaključila občni zbor z zahvalo za udeležbo in priporočilom, da naj članice z vso vnemo delujejo za ta sTovenski zavod. Med razpravo se je z obžalovanjem kazalo tudi na dejstvo, da celo narodno - napredni ljudje pošiljajo svojo žensko mladino v nemške zavode, ne pa v slovenskega. To je pač ros skrajna narodna nemarnost, proti kateri je odločno treba nastojati. Upamo, da bo z zgradbo internata »Mladiko« odpadel tudi zainji »vzrok« za tako nenarodno ravnanje — da ni prostora — potem pač no bo več izgovora. Društvu »Mladiki« pa odkrito želimo nnjkrepkejšega razvoja in najboljših uspehov! Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. julija + Javen shod. V nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 10. dopoldne se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« javen shod. Dnevni red: Slovenske šolske razmere s posebnim ozirom na ljubljansko realko. Poročata gg. Ad. R i b n i k a r in dr. Gregor Žerjav. + Is kraljestva gospoda Am-sehla. Kar v Ljubljani konfiscirajo, tega ne konfiscirajo v Gradcu — to je dejstvo, ki smo je že opetovano pribili. Zdaj imamo nov posebno značilen izgled za to. V ponedeljek je bi! naš list zaplenjen, v torek popoldne pa je »Grazer Tagblatt« priobčil doslovni prevod prav tistega dela našega članka, ki je bil v Ljubljani konfisciran. Seveda ni bil »Grazer Tagblatt« konfisciran in seveda mu tudi ne bodo delali sitnosti zaradi ponatisa konfisciranoga spisa. -j- Kakšne koncesije so zopet dali klerikalci Nemcem? Današnji graški dnevnik piše v tonu, ki odgo varja političnemu poleta ljubljanskih kazinotov, o zadnjem občnem zboru c. kr. »Kmetijske družbe« ter trdi, da so frakarji — tako naziva napredne ude kmetijske družbe — napadli klerikalne kmete, razbili stole, šipe itd. Uradni list sam je v svojem poročilu konstatoval, da so se navalili na naše ljudi klerikalci, ki so tudi v resnici dejansko začeli pretep. O tem se ne bomo p/ička'i niti s klerikalci, niti z njihovimi za govorniki Nemci. Zanima nas le, kaj so zopet izdali klerikalci Nemcem, da se tako zanje pehajo. Vsekako je morala biti večja koncesija. Klerikalci so namreč na občnem zboru > Kmetijske družbe« igrali zelo sumljivo vlogo. Ker so vedeli, da nasto piino naprednjaki tudi letos proti nenišk. odborniku, se oni niso upali kandidirati Nemca. In res, da se izognejo očitkom od naše strani, je izšla njihova kandidatska lista brc/. Nemca dr. \Vurzbaeha in sicer bržčas sporazumno z — Nemci! Na občnem zboru se namreč Nemci niso s klerikalci prav nič grdo gledali marveč so skupno nastopili proti naprednjakom. Zagrizen Nemec dežel novladni svetnik Laschan pa je držal s prezidi jeni in nemško - kleri kalno koalicijo, da jo bilo veselje. V današnjem graškem listu pn vidimo poročilo O občnem zboru, ki zgleda, kot da bi ga spisal kak slovenski klerikalec popravil pa kazinotski časnikarski odbor. Cisto jasno je. da SO klerikalci imeli z Nemci dogovor. Radovedni smo na pojasnilo. > čim so se odkupili za dr. Wnrzbachaf3 -f- »Naprednega političnega in gospodarskega društva za Kostanje-viški sodni okraj« ustanovni občni z b o r b o v n ed el j o , dne 11. t. m. ob 2. popoldne v gostilni ških prostorih gosp. Lavoslava Bučarja v Kostanjevici. — V imenu iz-vrševalnega odbora narodno-napred-ne stranke se udeležita zborovanja državni poslanec in župan gosp. Iv. Hribar in deželni poslanec gosp. dr. Ivan O r a ž o n. -p V državni železniški svet so imenovani na Kranjskem ti - le gospodje: Ivan Hribar (član) Ivan Lenarčič in Maks Samassa ( namestnika), Fran Povše (član), Jos. Pogačnik (namestnik), Schollmaver-Licb-tenberg (član), Konrad Rubia (namestnik). Silvester Skerbinc (Član) in Matija Kuni]) (namestnik). -f- Kdo bo Jagičev naslednik? Profesor dr. Hernecker v Vratislavi je odklonil ponuđeno mu mesto slovanske filologije na dunajskem vseučilišču kot naslednik profesorja Ja-giča. Torej bodo na to mesto vendarle morali poklicati slovanskega filologa! -j- »Veleizdajniški« proces v Zagrebu. Zadnje dni je sodišče zaslišalo celo vrsto prič, ki pa niso izpovedale ničesar novega. Vsak izmed sve-đokov je pripovedoval, da je slišal govoriti to in ono, nihče pa ni mogel navesti imena dotičnika, ki je ono govoril. Jutri v Četrtek bodo zaslišane zadnje priče obtožbe, v p e t ek pa pride na vrsto kronski svedok zloglasni Gjorgje N a s t i č. — Napredno politično in gospodarski) društvo za I. mestni (poljan ski) okraj ima jutri ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Pavla Tinka v Streliški ulici svojo redno sejo. Gg. odborniki in namestniki se vabi jo, da so sejo zanesljivo udeleže. — Predavanje. Ker jo v zadnjem času škrlatica tako v mostu, kakor v okolici precej razširjena, jc naprosi lo »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« svojega predsednika g. drja. O r a ž n a , da predava o »škrlatiei in drugih nalezljivih otročjih boleznih.« — Predava nje se vrši v petek, dne 9. t. m. ob K zvečer v dvorani »Jugoslovanske restavracije« v Gosposki ulici št. 3 Ker je predavanje posebno za starše jako važno, pričakujemo obi lega obiska. — Vstop je vsakemu prost. — Vsem narodnim društvom v posnemanje. Prvo društvo, ki so je odzvalo oklicu za Ciril - Metodov obrambni sklad, je bilo »Politično in prosvetno društvo za Krakove in Trnovo v Ljubljani, ki je poslalo obenem družbi dopis prežet domoljubnega navdušenja. Iz dopisa povzamemo: »Hvalevreden in velepoinein-ben je omenjeni oklic in podpisano društvo ga z veseljem jK>zdra\ Ija, zakaj tudi ono se je zavzelo, vprizo-riti velevažno akcijo, da dobijo Nemci po načelu »klin s klinom« enako vreden odgovor. — Ne smemo staviti meje, da bi le 1000 Slovencev po- ložilo svoj dar na žrtvenik domoljubja, tenuič odpor Nemcem bode le potem enakopomombi n, ako pridobimo družbi sv. Cirila in Metoda kolikor možno največ novih pokroviteljev njenega svetega obrambnega sklada in katerih število bi rasi) in raslo ter naraslo — bodimo enkrat optimisti — do 10.000. Zato pa - zrno do zrna pogača — se mora po* < viti naša prepotrebna obrambna drn žba na stališče, da naj stori enako: 1. vsako res narodno misleče društvo, 2. vsaka res narodno misleča organizacija in korporacija, 3. vsaka narodno misleča občina in vsak slo venski denarni zavod, 4. vsak trezen iu narodno misleč Slovenec, komur dopuščajo količkaj razmere. Vsi ti fak torji se morajo zbrati, da Žrtvujejo na altar slovenskemu mirodu v njega samoobrambo vsaj tisto •ivotieo, da postanejo pokrovitelji »Družbo sv. Cirila in Metoda«, oziroma nje nega obrambnega sklada« Tem lepim besedam pristavljamo: naj se izpolnijo! — Slava našim rojakom v Ameriki. S ponosom in zadovoljstvom poročamo, da se je v predpražnik slovanskih apostolov dne 4. t. m. ustanovila v Njujorkn prva podružnica Ciril-Metodove družbe v Ameriki. Glavno zaslugo ima g. Fr. Sakser s svojimi uradniki. Brezdvomno Je to začetek za snovanje prekoristuih podružnic po celi novi domovin. Ganljivo je pismo, o katerim se naznanja ta blagi namen glavni družbi. Obenem so ustanovi pod vod stvom g. Ausenika posebno podjetje za razpečavanje družltenega blaga. — Telovadno društvo ;>Sokol« v Ljubljani vabi svoje člane, da udeleže slavnosti razvitja prapora bratskega »Sokola« v Radovljici, ki se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. v čini največjem številu. Na razpolago bo posebni vlak za minimalno ceno K P70 tja in nazaj, t as odhoda in povrata lo pravočasno objavljen. V nedeljo torej vsi v Radovljico! — »Radogoj«. Gornje - Savinska posojilnica v Mozirju je darovala 20 K. Iskrena hvala' — Veselični odsek N. D. O. ima danes zvečer ob polu 0. v društvenih prostorih sejo. Tovariši odlvorniki, kakor tudi vsi oni, ki bi radi v tem odseku delovali, -e vabijo k tej BejL — Spomin na »Slavčevo« 25let-nico. Iz Prage se nam piše: > Hlahol pražsky« je priredil v nedeljo, dne 4. julija prijateljski večer na čast svojim članom, vrnivšim se od pevskih slavnosti ljubljanskih, ki so prišli v Prago nazaj v petek popoldne. Že okoli S. ure se je zbralo v prostorni dvorani »Hlahola« mnogobrojno odlično občinstvo, člani in prijatelji »Hlahola«, zlasti mnogo dam. Navzoč je bil tudi predsednik »Češke pevske zveze«, dr. K. Motcjl. Ko so se prikazali v dvorano pevci Hlahola« v slovenskih čepicah in s troboj-nicami »Slavca« na prsih, jih je občinstvo burno pozdravilo s klici Na zda r« in »Zivio Slavec«. Nastopili so na odru ter pod vodstvom pevovodje, prof. Piskačka zapeli Slovenec seno . ki je bil tako vihamo sprejet, »la so ga morali ponoviti. Zapeli so še »Lepo našo domovino«, istotako navdušeno sprejeto. Nato je podpredsednik »Hlahola« šolski svetnik Ada mek zahvalil pevce za požrtvovalnost, ki so jo pokazali s tem, da so se v tako velikem številu (OS članov) udeležili ljubljanskih slavnosti ter vos čas vzdržali strogo disciplino. Posebej je še izrekel zahvalo mestnemu svetu praškemu, ki je z lepim darom 10(KI K znatno pripomogel h krasnemu uspehu čeških pevcev. Nato je vstal, z geslom »Hlahola« pozdravljen pesnik in urednik g. A. K. Mužik, ki hoče opisati potovanje čeških pevcev v uglednem obzorniku Svetozoru«. Vspodbujal je »Hlahol« k nadaljnemu vztrajnemu delu, da (»hrani češki pesmi ugled, ki ji ga je pridobil. Zopet je zaorila |M) dvorani pesem »Slovenec sem« in zopet je izzvala viharno ploskanje in vsklikauje. — V lepem govoru je nato pevovodja. prof. Piskačok poudar jal, da potovanje »Hlahola« na jug ni bilo samo reprezentneijskega, ampak velikega narodno - polit ičnega pomena. »Si smo med svoje brate, ki trpe pod pritiskom nasprotnikov, da jih krepimo v njih težkem boju.« GrOVOri o žalostnih slovenskih, zlasti šolskih razmerah. Omenja naš dolgotrajni boj za vseučilišče ter poziva Cehe, da se bolj zanimajo za Sloveti ce, nego je to bilo do sedaj. »Po teh krasnih dneh slovanskega pobratenja, po teh vročih besedah navdušenja ne sme nastati zopet inra/, Med sebojni stiki, tako krasno začeti, naj so goje vodno živeje naprej; in eno najlepših sredstev je slovanska pesem.« Opisuje krasoto slovenske zemlje in poziva zlasti dijaštvo, naj IKituje po slovanskem jugu, spoznava tamošnje razmero ter tako praktično dela za slovansko vzajemnost. — Ta govor jo bil z velikim navdušenjem sprejet. Slišali so se zopet živio - kl i ci, pevci so pa zapeli geslo »Hlalne (Dalje v prilogi). tirni, tinja lovo«. — Spregovori H so še razni govorniki, zapela se je še marsikatera pesem, tudi naš »Naprej«, »Slavci« so pa ]M>mešani med občinstvom, živahno opisovali ljubljansko slavnost in pripovedovali o utisib, ki so jih dobili na slovanskem jugu. Bilo je splošno veselo razpoloženje, ki je trajalo še čez polnoč. — Ciril in Metodov Kres, ki jio je žgal na Golovcu 4. t. m., je nadvse dobro uspel. Okrog kresa se je zbralo' mnogo občinstva. Med krasnim petjem pevskega /bora potujočih pevcev grmeli so topiči, v zrak pa so švigale svetle rakete. Ko je po deve tih privozil dolenjski Vlak. so izletniki kres, prirejen v čast slovanski ma blagovestnikoma, pozdravljali z gromotimi živio-klici. Preostanek te prireditve v znesku K 11*20 so izro čili »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Prireditelji se tem potom zal*valju jejo vsem darovalcem, kakor tudi g. F. Babicu za brezplačno prepustitev prostora. Veselica moške in ženske Ciril-Metodove podružnice v Logatcu je v \sakem oziru prav dobro uspela. V senčnatem Kramarjevem vrtu je bila kmalu zadnja miza zasedena. Prihiteli so vrli gostje z Vrhnike, iz Planine. Hotederšice, Postojne, Rovi celo iz Zagorja in Studenoga. Največja je bila seveda udeležba iz do mačega kraja. Polog narodnega uradništva in drugo inteligence so jo tudi priprosto ljudstvo udeležilo veselice v lepem številu, kar je vsekakor lep dokaz, kako vedo nižji sloji že ceniti našo šolsko družbo. Našemu častitemu župniku je Ciril - Metodova družba seveda še vedno »liberalno« društvo. Zato nas tembolj veseli, da smo na veselici opazili tudi nekaj pristašev s. L. S., ki so s tem pokazali, da se ne strinjajo povsem z včasih res čudno politiko svojega dušne ga pastirja. V Šulferajnovem odboru sedi katoliški duhovnik zraven najzagrizenejšega naprednjaka, tla celo v družb protestanta, pri nas pa sega politično sovraštvo nekaterih ljudi tako daleč, da odrekajo podporo edinemu obrambnemu društvu'. Na veselici je vladalo cel čas prav veselo razpoloženje. Postojnska godba je pod vodstvom gosp. kapelnika Kubište neumorno igrala ter žela obilo pohvale. Zelo sta ugajala tudi pevski in tamburaški zbor logaškega Sokola Lepo ubrano petje, prihaja-►če iz priprostih fantovskih grl, je v/budilo med občinstvom mnogo navdušenja, saj so vrli pevci zapeli med drugim tudi »Jaz sem Slovan z dušo. s telom« ter »S ponosom reci smem, Slovenec sem!« Zastopnik glavnega odbora g<>sp. Škulj je v daljšem vznesenem govoru orisal pomen Ciril - Metodove družbi' ter vspodbujal navzoče k skupnemu in vstrajnemu delu za rešitev naše obmejne mladine. Marljive logaške uo-spe in gospodične so seveda v fino pripravljenih paviljonih cel čas prav pridno skrbele za žejne in lačne želodce, ki se ta dan gotovo niso mogli pritoževati. Srečolov je marsikateremu prinesel prav lep dobitek, zao« >o se pa tudi vse srečke razpečale. Proti mraku se je pričel ples, zvečer se je pa užigal u metalni ogenj, ki je zlasti mladini pripravil mnogo veselja. Prosta zabava je trajala med veselim petjem in igranjem pozno v noč. Prepričani smo, da je tudi ta veselica prinesla družbi lepo vsotico. Neiiiškularsko izzivanje. Kaj vse si dovoljujejo domžalski Nemci, to se je videlo pretekli teden. Na postaji v Domžalah so nabili lepak, naznanjajoč, da bo v Celovcu 4. julija j»angermanska veselica. Ali ni to predrzno izzivanje \ t l mrl je danes po dolgem bo-Lehanjn deželnovladni svetnik in okrajni glavar v Kranju gospod Alfonz Pire v starosti 40 let. Pokoj nik, ki se je v mladih letih tudi uspešno poskušal na literarnem polju, je bil odličen uradnik in vedno /vest narodnjak, l^lag mu spomin! »Sokolska« slavnost v Radovljici dne 10. in 11. t. m. obeća postati velika sokolska in narodna manifestacija^ kakršne radovljiški okraj še tli videl. Slavnosti se udeleže vsi gorenjske in vsa ljubljanska dru šiva: razen teh pa nas obiščejo sokolska društva iz Gorico, Krškega. Ribnice, Trsta, Žalca ter hrvat. Sokol v Voloskem-Opatiji. Pričakuje Wio pa prijav še od več bratskih društev, Da nam bo namreč mogoči- preskrbeti vsem gostom kosilo in potrebne udobnosti; prosimo, da prijavijo društva, ki tega &e niso storila, svojo udeležbo tu naznanijo \>aj približno število članov. Brat obišči »rata, da složno roko v roki pokaže mooholemu tujcu moč in žilavost našega rodu, zavednost tu napredek proste sokolske, slovenske in slovan-*ke misli. Na zdar! Na svidenje) V veliki bedi se nahajajo 3 nedorasli otroci, katerim so pomrli starši, namreč dveleten deček, šestleten deček in štiriletna deklica; dobrosrčni ljudje, ki morebiti ni-uiajo lastnih otrok in bi hoteli in mogli katerega teh otrok prevzeti v brezplačno preskrbo in vzgojo, se prosijo, da izvolijo sporočiti svoje naslove c. kr. okrajnemu sodišču v Radovljici; hkratn naj sporoče, katerega otroka bi hoteli prevzeti; ako bi ne bilo drugače, bi se otrokom skrbelo za obleko. Litijske - Šmartlnske Slovenke poslale so družbi sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani 200 K pokroviteljni ne. Zastopnica bo gospa Ljudmila Rohlck roj. Oblak, posestnica v Li tiji. Volitve za okrajno bolniško blagajno v Litiji so ovržene. Akoravno so se godile pri teh ved it vab goro-tastne nepravilnosti in krivice, vendar ni našlo okrajno glavarstvo v Litiji niti najmanjšega povoda, pritožbam ustreči ter volitve razveljaviti. Nasprotno pa je deželna vlada kot druga instanca proti vo!itvain vloženim pritožbam v celem obsegu popolnoma ugodila ter razveljavila volitve za okrajno bolniške blagajno v Litiji. Odkod ta razloček mod razsodbami okrajnega glavarstva v Litiji in med deželno vlado? Za danes naj zadostuje samo to vprašanje. Načelnik bolniške blagajne Cobal hoče bajt* proti razsodbi deželne vlade rekurirati na ministrstvo samo, rla bi zavlekel novo volitve in potem, ko odidejo tuji delavci iz Zagorja, zopet zmagal pri volitvah in tako na umetni način ohranil socijaldemo-kratiČni režim pri okrajni bolniški blagajni. Če Cobal to ros stori, potem vemo, da mu sedanje premirje no ugaja in bodenio vedeli, kaj nam je storili. Dosegli smo veliki uspeh, a ta nam ne zadostuje, ker je to le sredstvo za končni smoter, to je zmaga pravčne stvari, in to hočemo in bodemo dosegli, ker jo moremo doseči ! Iz Novega mesta nam pišejo; V listnici zadnjih »Dolenjskih novic« čitamo, da ne more uredništvo prijavljati poročil o delovanju in prireditvah novomeško podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ker se je baje gospodom duhovnikom zgodila strašna krivica. Z ozirom na to izjavo vprašano) slavno vodstvo novomeške podružnice, zakaj naročuje tiskovine in lepake v tiskarni, katere lastnik je — konzorcij »Dolenjskih novic«? Ce ti črnuharji ne marajo objavljati Vaših notic, naj tudi ne dobivajo od Vas dobička. Nekoliko več doslednosti bi ne Škodovalo. Splošno moramo omeniti, da so »Dolenjske novice« pisane v klerikalnem naravnost odurnem tonu, naročniki pa, ki so štejejo med naprednjake, jih kljub temu podpirajo. Oči-stimo vendar prag pred svojo hišo!! Na turski železnici se izroči lelna proga Badgastein-Spital, Milstatsko jezero s postajami, ozir. postajališči: Boekstein (postajališče), Boekstein, Mallnitz, Obervellach (postajališče in obratno ogibal išče), Penk. Kolbnitz, Miihldorf-Moll-hriieke in Pusarnitz dne 7. julija 1909 javnem prometu. Postaje Bdckstein, Mallnitz, Penk, Kolbnitz, \! ii 11hiorf-Mchlhriicke in Pusarnitz se otvori jo za popolen promet, postajališče Boekstein za osebni in prtljažni promet, za slednjega proti naknadnem plačilu, in postajališče Obervellach za osebni, prtljažni in omejeni brzovozni promet (s tovori lo 50 kg). Istega dne so uredi na že otvorjeni delni progi Sohvvarzaeh-Si. Veit-Badgastein turske železnice med postajama Schwarzaeh-St. Veit-Dorfgastoin v km 5*7 ležeče postajališče in obratno ogibal išče Loifarn za osebni in prtljažni promet in mod postajama Hofgastein in Badgnstein v km 25'4 ležeča postaja Angertal za popolen promet. Istočasno so razvad javi od 1. maja na progi Sehvvar-zach-St. Veit-Badgastein veljavni vozni red in stopi v veljavo v javnih voznih redih s pripombo' »veljavno z dnom otvoritve delno progo Badgastein-Spital, Milstatsko jezero« vsebinjeni vozni red za progo Bischofshofefn-Schwarzach- St. Veit-Spital, Milstatsko jezero-Beljak-Pod-rožčica. Nezgoda na železnici. Ponedeljek zvečer po deseti uri je uteklo iz postaje Sv. Peter na Krasu 32 tovornih vozov od premikajočega vlaka št. 851 v smeri proti Postojni ter so se ustavili šele med Prestrankom in Postojno. V te vozove je zadel ravno prihajajoči osobni vlak št. 79, k odhaja redno iz Ljubljane ob 815 zvečer. Dva od oteklih in dva voza od osobnoga vlaka so se močno poškodovali. Ranjen ni nihče. Postaja JSt. Peter je odposlala na lice mesta pomožni stroj, ki je prestrašene potnike popeljal naprej. Iz Celja. Umrl je tu milar Josip ( o s t a , eden najstarejših meščanov, v 73. letu svoje dobe. — Ž njim bodo menda vendar že enkrat izginila iz mesta mi lama, ki se nahaja med dvema šolama. Ta razširjevalka penotrantnega smrada sredi mesta je res unikum ter prava perziflažn higijene . . . Ob BOletnici nemškega pevskega društva v Celju so tamošnji — »Nemci«, kakor se nam piše, kar besneli ter se vedli kot bi že res bili kje tam v Tevtoburškem. Najbolj se ve so se odlikovali — renegati ter s hrastovjem, plavicami in z neznosnim hajlanjem naravnost izzivali mirne Slovence. Pa kaj jim vse to hasne? Nemci v Celju se že kar ' praskajo vsled troškov, ki jih povzročajo nasilne »slovesnosti«, katere se prirejajo zgolj v to, da bi se tujcem kazalo celjsko — nemštvo. V tal mi ni zlato. Dalje ne govorimo. Kres na predvečer sv. Cirila in Metoda pri sv. Urbanu. Nismo še izumrli Slovenci po Pohorju in v okolici »nemškega« Maribora! Najlepši dokaz za to nam poda ogromno število kresov, ki so goreli po zelenih gričih daleč naokoli! Vse Pohorje je žarelo od ogromne množine velikih kresov. Pa tudi po gričih prekrasnih Slovenskih goric je svetilo mnogo nam svetih ognjev. Mariborski Slovenci smo žgali svoj kres kakor navadno pri Sv. Urbanu. V lepem in navdušenem govoru nas je vzpodbujal g. dr. Pivko k vstrajni delavnosti za naš mili narod. Glasni živio-klici so sledili govoru od vseh strani in grmelo nam je na ušesa pokanje topičev. Upamo, da se bliža tudi nam veliki dan, ko se bodemo zavedali vsi, da smo Slovenci pravi sinovi veliko matere Slave! Iz L ju ima na Štajerskem se nam piše: Pošiljajoč beli Ljubljani presrčne pozdrave iz Ljubna, Vam naznanjamo, da pride 1. avgusta vojaška godba 27. pešpolka iz Ljub-jane semkaj igrat na neko vseli einšk o slavje! A ka den lično tehnično društvo »Triglav« v Gradcu. I. izvanredni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 8.t. m. ob 8. uri zvečci* v prostorih društva. Kako mladi duhovniki sovražijo učiteljstvo, to je znana stvar. Pa povsod] so enaki. Na Police na Cerkljanskem na Goriškem je prišel službovat mlad učitelj Ivan Mahni č. Agilen je, dober mladenič, ki hoče koristiti svojemu narodu. Cerkljanski nunci pa so ga kmalu vzeli na piko. V »Primorskem listu«, trobilu goriških fnrovžev, so napadali Mah niča na najsurovejse načine. Slednjič je nune Kos Mahni ča razžalil, na kar ta ni mogel molčati. Tožil jo Kosa. Kakšna predrznost, so rekli v klerikalnem taboru; učiteljček se drzne tožiti posvečenega gospoda nunca božjega namestnika. Pri okrajnem sodišču v Cerknem jo imel Kos srečo ter bil oproščen. V soboto pa se je vršila v Gorici pred okrožnim sodiščem vsklicna obravnava, pri kateri pa Kosu ni šlo tako gladko, kakor v Cerknem. Obsojen je bil radi žaljenja časti, storjenega Iv. Mahničn, učitelju na Policah, na 50 K globe, oziroma 5 dni zapora; plačati mora seveda tudi precejšne stroške. Crni Kos najbrže no bo več pel žaljivih pesmi učiteljstvu. V šali je ustrelil 141etni M. Sei-fert, sin gozdnega čuvaja v Zemunu, svojega tovariša lOletnega F. Engel-mana. Zagrozil mu jo med igro z očetovo puško, nameril smeje se nanj in nevede, da je puška basana, sprožil. Dečko jo padel, zadet v glavo, in kmalu umrl. To jo tokom 14 dni že druga nesreča v okolici, ki se je zgodila vsled neprevidnosti otrok in pa staršev, ki puščajo nevarno orožje na most h, kjer je dosežejo lahko otroci. Velika manifestacija primorskih »Sokolov« na Opčinah. V znak manifestacije velike sokolske idejo na Primorskem, vršila se je nedeljska veličastna sokolska slavnost na Opčinah pr Trstu. Dan 4. julija 1009 ostane neizbrisljiv v srcih vseh onih. ki so bili udeleženci te veličastno manifestacije. A zunanji gostje so odnesli v svoje domove sladko prepričanje in zavest, da živi tam doli ob Adriji krepek slovenski rod, kateremu jo poleg ljubezni do svoje domo-v ino tudi globoko v dušo in sreo že vcepljena vzvišena sokolska ideja. — Ta sladka zavest se je jasno čitala vsem zunanjim gostom posebno onim iz Kranjske — na njih licih in njih navdušenju, ki je ros prihajalo globoko iz dna slovenske duše. Ves sobotni dan je padal v Trstu gost dež, kakršnega v mesecu juliju ne pomnimo. V nedeljo zjutraj so še prepregali nebo temni oblaki in že se je marsikdo bal, da bo zopetni dež pokvaril tako željno pričakovano slavnost. Ali že predpoldnem so se temni oblaki razkadili in solnce je zasijalo v vsej svoji lepoti. — In rodoljubno slovensko ljudstvo se je zbiralo od vseh strani na to krasno tržaško pzemlje in na mah je po okrašenih Opčinah vse mrgolelo. Od sokolskih društev so se iz Primorja udeležila slavlja iz Trsta, Pulja, Buzeta in Pazina, iz Gorice, Solkana, Ajdovščine, Prvačine, Mirne, Crnič in Cerkna. — Iz Kranjske po deputaciji: Ljubljana, Kranj, Kadovljioa, Jesenice, Škofja Loka, Tržič in Idrija. Štajerske: Celje. Slavlja se je udeležilo mnogo nesokolskih društev iz Primorja. Došle goste so tržaški Sokoli sprejemali na južnem in državnem kolodvoru. — Posebno veli-f časten je bil sprejem gostov, došlilf l z goriškim vlakom ob 1*45 min. pop. Že pred 3. uro so se začele zbirati množice pri Obelisku, od koder se je imel vršiti slavnosten sprevod. Na licu mesta se je nabrala nepregledna množica našega naroda. — Točno ob pol treh je bil sprevod urejen. Na čelu 6 kolesarjev v sokolskom kroju, nato osem Sokolov na konjih, za temi dekleta v narodnih nošah iz Op-čin, sokolska godba iz Buzeta, za godbo je pa korakalo 270 Sokolov v kroju, a tem je sledilo 48 članov mla dega sokolskega naraščaja. — Sprevodu so se priklopila razna druga društva in končno nepregledna vrsta našega naroda. — Ob obeh straneh ceste je delalo naše ljudstvo špa lir in korakajoče Sokole navdušeno pozdravljalo. — Ta krasna slika narodnega navdušenja je posebno na zunanje goste storila globok utisk. Na veseličnem prostoru — na širnem in za take slavnosti kot nalašč pri pravnem travniku se je po sprevodu zbrala ogromna množica, najmanj računjeno sedem tisoč udeležencev Ko so se Sokoli razvrstili na telova dišču, je starosta tržaškega Sokola, brat dr. Rvbar v navdušenih besedah pozdravil navzoče Sokole in množice drugega naroda. Pozdravil je brate iz Istre, iz bele Ljubljane, Gorenjsko, Štajerske in Goriške. Vihar navdušenja so izzvale besede dr. Ry-bara, ko je rekel, da ako bomo v Trstu nadalje tako napredovali, ni več daleč oni dan, ko bomo drage nam došle brate sprejeli in sprovedli tudi v tržaškem mestu samem. — V imenu štajerskih Slovencev je Tržačano pozdravil brat dr. Sernec iz Celja, rekši, da je zadnjo dni ves slovanski svet zrl z občudovanjem na tržaške slovensko brate, ki so bojevali hra-1)! •o in vročo bitko in jo v čast vsega Slovenstva izvojevali. Govornik se je v toplih besedah spomnil N. D. O. ter rekel, da bi morali povsod — kakor v Trstu — zidati od temelja, — v širokih masah. — V imenu Sokolske zveze je govoril njen tajnik b. Ka.i-zelj, ki je rekel, da ostala Slovenija še nikdar tako, kakor danes prisrčno pozdravlja primorske Sokole, kot neustrašene boritelje in zmagovalce najvažnejo slovansko postojanke. Vse zre danes na Trst in pošilja sem violi pozdrave. Ali tudi današnje slavlje je dokaz, da ima narod slovenski ob sinji Adriji zvesto stražo in vrle boritelje za slovansko stvar. Borili ste so pri zadnjih volitvah kot levi na več front, kakor junaki za svobodo naroda. — Bratje! Na vas zre danes ves slovenski svet in še nikdar kot danes smo upravičeno vzkliknili s pesnikom: Mi vstajamo in vas je strah! — Pripravili ste sovražnika do tega, da vas priznava v Trstu kot močnega političnega faktorja in ko gledam na krasno Jadransko morje, ne morem, kot da vzkliknem: Buči morje Adrijansko, bilo si in boš slovansko! — Vsi ti govori so bili spremljani z viharjem navdušenja in Sokoli so razkritih glav zapeli: »Hej Slovani!« — Nato je nastopilo 04 telovadkinj z obročki, potem pa 48 dečkov s palicami. --Tem so sledile proste vaje Sokolov in nato vaje na orodju, ki so končno završile z raznimi skupinami. Gledajoče ogromno občinstvo je telovadce in telovadknje neprenehoma navdušeno pozdravljalo ter jim pri odhodu s telovadišča prirejalo burno ovacije. — Po telovadbi se je na širnem prostoru vršila nad vse živahna ljudska veselica. Razvila se je taka prijetna zabava, da nisi opazil med udeleženci niti enega nezadovoljnega obraza.Na veseličnem prostoru je bilo res urejeno tako, da je bilo — pri vsej ogromni množici ljudstva, vsakemu po možnosti ustreženo. Z vsem zadovoljstvom moramo tudi priznati, da so bile sploh na Opčinah jako zmerno eeno in da se ljudstva — kot se ob enakih prilikah ponekod dogaja — ni odiralo. — V Trstu se je tekom noči — vsled ščuvanja nekaterih italijanskih listov — izvršilo več napadov na posamne Sokole, ki so se mirno vračali na svoje domove. Nekega Sokola so tako udarili po glavi, da je bil prenesen v bolnišnico, — Vsled za vratnih napadov na Sokole je bilo aretiranih devet Italijanov, pri katerih se je na policiji našlo razno prepovedano morilno orožje. Roparski napad pri Reki. Pred par dnevi so našli na cesti med Opatijo in Reko neznanega moža. Bil je jako dobro oblečen in spadal brez dvomno v boljšo družbo. Poleg njega ste bili dve steklenici. V eni je bilo rdeče vino, v drugi pa žveplena kislina. Mož je bil zastrupljen. Pred no je umrl, se je zavedel toliko, da je povedal sledeče: Seznanil se je v krčmi na Reki z nekim neznanim gospodom. Po daljši zabavi sta sklenila iti i>eš v Opatijo. Na poti pa ga ie tujec, ko sta v gozdu ocivala, nenadoma napadel in mu vlii v usta žve-plene kisline. Pobral mu je 380 K denarja in zlato uro z verižico. Imena ni povedal, tako da policija ne pozna niti napadalca niti napadc-uega. I Izkaz živine, zaklane v mestni * klavnici in mesa, upeljanega od 20. I do 27. junija. Zaklalo se je 78 volov, 5 krav, 4 biki, 90 prašičev, 219 telet, 35 koštrunov in 13 kozličev. U peljalo se je zaklane živine: 1 krava, 9 telet, 3 kozliči in 650 kg mesa. Grand cirkus »Orpheum« je s svojim včerajšnjim sporedom občinstvo v obče zadovoljil. Dobra so bila izvajanja skupine Fornando, dovrše no je delala priznana umetnica na vrvi Amalija, posebno simpatično pa je ljudstvo pozdravljalo elegantni in res prikupljiv nastop umetnice Elvire, kateri se je izročil med hrupnim odobravanjem krasen šopek, kakor tudi izurjeni ekvilibustrinji Kili Long. Med umetnimi točkami in iz borno telovadbo pa so obilo skrbeli za zabavo moderni muzikalni In dru gi originelui klovni. Slike slavnosti 251etnice pevskega društva »Slavec« priredita v dveh delih oba tukajšnja kinematografska gledališča med današnjim sporedom. »Ideal« v hotelu pri »Muliću« ima prvi del, »Pathe« pa grugi del. Slike so se izborno posrečile in bo njih proizvajanje občinstvo vsekakor zanimalo. Stvar je domača in so to tudi prve izvirno slovenske kinematografske slike, za kar so imamo zahvaliti požrtvovalnemu podjetniku in inu želimo obilo uspeha. Elektro - radiograf »Ideala, Fran Jožefova cesta št. 1, hotel »pri Maliču«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 7. julija do petka 9. julija 1009 sledeči spored: »Vsakdanja zgodba«. (Drama.) »Pogledi na Dunaj«. (Zanimiv naravni posnetek.) > Sveta naloga«. (Drama vl9 slikah.) »Slavnost 2rdet niče pevskega društva »Slavec«. I. del: Ljubljana, panorama z Grada, severni del. — Mestni trg. — Prihod Hrvatov. — Prihod Tržačano v. — Panorama s kupole »Narodnega doma«. — Po-vratek sprevoda v »Narodni dom«. — Ljubljanski Grad. (II. del si1 predstavlja v kinematografu »Pathe«.) »Glasbena ura«. (Slika v barvah.) »Kovčegi gospoda kapetana. (Ko mično.) Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na prostem in so doda še nekaj slik razen »poroda. Prvi kinematograf Pathe, prej Edison, Dunajska cesta št. 22, nasproti kavarne »Evropa«, ima od sredo, 7. do petka 9. julija 1909 sledeči spored: Akrobati. (Športna slika ik) naravi.) Magična pahljača (Projekcija v barvah.) Ubogi deček. (Drama v 32. slikah.) Eksperiment, imitacija. (Komično.) — Slavnost 251etnice delavskega pevskega društva »Slavec«. II. del: Marijin trg. — Sprevod. — Zbirališče pevskih društev pred magistratom. — Pozdrav župana. — Veselica v Zvezdi. — I. del se predstavlja v elektro-ra-diografu »Ideal«. — Kako so trda telesa izpreminjajo v tekočino. (Komično.) Vlom. Dne 1. t. m. je bilo med 12. in 5. popoldne vlomljeno v omaro pri posestniku Ivanu Kozamer-niku v Mali vasi št. 44 in ukradenih 905 K. Po storilcu se marljivo poizveduje. Kolo ukradeno je bilo železniškemu čuvaju Boštjanu Smoletu v Gozdu pri Kranjski gori. Kolo jo že zelo obrabljeno ter je sistema »Pock Hollander«. Prod nakupom se svari! Vol poškodoval žensko. Danes Opoldne je ušel s Putrichovega dvorišča na Dolenjski cesti vol in tekel proti vojaškemu strelišču. Neko žensko, ki ga je hotela ustaviti, je nabodel na rogo, da je zviškoma padla na tla in se težko telesno poškodovala. Otipeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico. Komaj 50 korakov naprej je isti vol lahko telesno poškodoval nekega moškega. Vol je na to dirjal dalje po Dolenjski cesti. Kdo je lastnik? Užitninski paznik Alojzij Bezoljak je včeraj ujel na Ljubljanskem polju mladega prašička. Žival se sedaj nahaja na Dunajski cesti št. 43. Izgubljeno in najdeno. Vdova Jerica Bizovičarjeva je izgubila rjavo denarnico s 14 K. — Neka dama je izgubila črno ročno torbico z »Slov. Filharmonija« koncerti-raznimi proprijetetami. — Neki go-spod je misel zlat prstan. Telefonsko n brzojav* Mutila Tako sodijo v Kočevju! Kočevje, 7. julija. Včeraj po poldne je bila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti napa daleem na tajnika »Posojilnice« A. Novaka. Dasi so napadalci Novaka nevarno poškodovali, vendar jih ji' nemški sodnik obsodil samo v petdnevni zapor. Anarhija v Kočevju. Kočevje, 7. julija. Snoei je po divjana kočevarska sodrga demolirala slovensko trgovino, ne da bi jo pri tem zavirala policija. Hiša, v kateri se nahaja trgovina, je vldett kakor kakšna razvalina. Okrajno glavarstvo ne ukrene ničesar v varstvo Slovencev in slovenske lastnine, Slovenci s» na milost in nemilost izročeni podivjani nemški :lnihali. Pozivamo slovenske poslance, naj nemudoma in z vso odločnostjo zahtevajo, da ho vlada vendarle kaj ukrenila v varstvo Slovencev in slovenskega imetja. Ako baron Svhvvarz lahko v Ljubljani vzdržuje oil septembra sem na stotine orožnikov, dasi se v Ljubljani nobenemu Nemcu ni skrivilo lasu, bo vlada pač imela na razpolago par orožnikov, ki bi ukrotili kočevsko mati jo ter obvarovali Slovence pred tolovajskimi napadi kočevske sodrge! Baron Sch\varz, skrbi za mir in red tudi v Kočevju! llnjaini klerikalci. Dunaj, 7. julija. Včeraj so klerikalni Slovenci zagrešili veliko ilojal nost napram naprednim slovenskim poslancem« Lani so klerikalni in napredni poslanci sklenili kompromis, glasom katerega bi letos moral biti izvoljen v delegaciji4 za Štajersko napreden slovenski poslanec. Včeraj pa na enkrat niso hoteli ničesar vedeti o tem kompromisu, češ. da so se letos razmere bistveno spremenile. Postavili so za kandidata najprvo Benkoviča, na to pa Korošca. Toda Korošec je dobil pri vadit vi samo 4 klerikalne glasove, dočim so vsi drugi štajerski poslanci volili dr Ploja. Pogajanja med Slovenci in Italijan:. Dunaj, 7. julija. Ob V>. popoldne se je pričela konferenca slovenskih poslancev z Italijani. Slovenci so pripravljeni glasovati za italijansko pravno fakulteto v Trstu, ako Italijani dovolijo, da se Slovencem ustanove v Trstu potrebne ljudske in srednje šole. Poslanec Hribar se je v tem oziru obrnil na bivšega trza škega župana dr. Snmlrincllija. ki pa je izjavil, da Italijani takšnega kompromisnega predloga ne morejo sprejeti. Xa to je Hribar pripomnil: »Po tem je tudi izključeno, da bi s» italijanska pravna fakulteta ustanovila v Trstu. S»'daj SO nekateri pn slanci sprožili nasvet, naj bi se laška pravna fakulteta ustanovila v Tržiču. Poslanska zbornica. Dunaj. 7. julija. Zbornica nadaljnje razpravo o nujnem predlogu poslanca Metelke. Prvi je govoril dr. Korošec. Med njegovim govorom so delali njegov i ožji somišljeniki razne medklice. Hrvatski poslanec Bi-a ukini jim je za klical: »Ne kričite vendar, saj je vendar že sklenjen mir!« Dr. Benkovič: Še ui sklenjen in ako bo sklenjen, bo to samo gnili mir«. Za Korošcem sta govorila Ve-licb in Gostinčar. Med Gostinčarje-vim govorom j** prihitel dr. Korošec v zbornico ter klical: »Hnchenbur-ger je strmoglavljen. V odseku za reformo kazenskega zakona je pri glasovanju dvakrat propadel.« Skoro na to je predsednik prekinil sejo. V tem trenotku je prišel v zbornico predsednik imunitetnega odbora Slama ter obvestil predsednika dr. Pattaija. da minister notranjih del dr. Haerdtl neče dovoliti, da bi sv v imunitetni aferi poslancev \Vu-tschel in Beer zaslišali v odseku po licijski uradniki. Ta vest je povzročila silen vihar med socialnimi demokrati, ki so ministra jeli bombardirati s knjigami in protokoli. Haerdtl je moral bežati iz zbornice Hribarjeva intervencija radi kočevskih dogodkov. Dunaj, 7. julija. Na brzojavko, da so Nemci snoči demolirali slovensko trgovino v Kočevju, j<* šel poslanec Hribar k ministru Haerdtlu ter ga pozval, naj nemudoma ukrene vse potrebno v varstvo kočevskih Slovencev. Miinister je obljubil, da si bo dal poročati in da bo poskrbel, da se bodo krivci eksemplarično kaznovali. O položaju. Dunaj, 7. julija. Kakor zatrjujejo, se bo kriza rešila na ta način, da se bo večina izpopolnila in da sc na jesen rekonstruira kabinet. Nezgoda kralja Petra. Belgrad, 7. julija. Včeraj je jahal kralj Peter kakor običajno na sprehod v Topčider. Prisedši v park, se je kralj onesvestil ter padel s ko nja, ne da bi se poškodoval. Adju-tant ga je odpeljal v bližnjo gostilno, kamor so poklicali zdravnika. Kralja so na to z vozom prepeljali v palačo. Zdravniki so izjavili, da kraljeva bolezen ni nevarna, vendar pa so mu prepovedali kaditi. Tesar Viljem hvali proti poljsko politiko. Krakov, 7. julija. »Czasu« javljajo iz Petrograda: Pri sestank.i carja Nikolaja z nemškim cesarjem je bil navzoč tudi ruski ministrski predsednik Stolvpin. Cesar Viljem se je napram Stoljpinu zelo pohvalno izrazil o protipoljski politiki ru ske vlade ter pripomnil: Cim strožji se postopa s Poljaki, tem mirneji in ponižnejši so. Brez strogosti ni moči s Poljaki v miru živeti. — V polit ir-nih krogih dvomijo o verodostojnosti te vesti. ob 4., 5., 6., 9. in S. ari Ob nedeljak la pranlklks ob 10. in 11. uri dopoldne in ob S., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Path6 Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". prsi tare n i. prostor so h, H, prostor 30 b; I. prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. predstave za učence pO znižani ceni: I prostor 20 h, II. prostor 10 h. — Abonementnl listki: I. razred 12 komadov za 5 K, II. raz- red 12 komadov za 3 K. 2540 Poslano z tlita Majhen opMua'n trgovca gosp. I. R. na Viču Dobro bi bilo sa g. I. R, da bi svoje otroke malo boljše vzgojil ali bi jim dal malo več jedi, da se ne bodo izpotikali in Škodo delali sosedom na ne se dozorelem sadju Za danes naj zadostuje to, ako to ne pomaga, se snidemo kje drugod 2545 SOSCfl • Za vsebino tega spisa je uredol&tve )dRovorno le toliko, kolikor doloma zakon M nogo strune k a porab*, cu lovc in (JO maOeaa zdravila, katere so da tako mnoge stransko porabiti, nego „Molio- vo traariasao t.ganje in sol", ki je takisto bolesti atet-u-joče. ako sc namaže ž njim, kadar koi*a trga, kakor to zdravile vpliva na mišice in iivce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopebifi Steklenica K 1-00. Po poŠt-aem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M OLJ j, c. in kr dvorn« založnik, DUNAJ, Tachlauben 9 V zalogah po dežeh zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, sa mamo v ar z varnostno ko ic pod- i*nrn 8 9 Priporočamo našim rodbinam o? ko Unsko cikorijo. = Darila. Upnvništvu našega lista so poslal : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Veselo vriskajoča družba iz Št Petra n Slavine nabrala pn kresu v čast slovanski.* blagovestnikov 0 K Pri kresu ptujskega „Sjkolau na Brenčičevem hribu tik Ptuja naaral med mešano družbo brat Tomaž Breznik 8 K — Tarokisti rodb n Or^žen-Močnik in njih grstje pošiljajo v proslavo godu sv Cirila in Metoda za wCi;tl-Meto-dov sklad" oziroma pokroviteljnino 50 K — kot prvi obrok ter se zavežejo v petih letih prispe/aii v smislu poziva v „S1 Narodu", še ostajih 150 K — Skupaj 78 K. — Srčna hvala 1 Živeli! 2ltne cene v Budimpešti. Oaa 7. julija 1909. Ternfi*) Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 13 69 Pšenica za april Rž za okt. Koruza za julij Koruza za maj Oves za okt. 1910 za 50 kg K 10 03 1909 za 50 kg K 9 85 za 50 kg K 7 83 za 5C kg K 7 4 za 60 kg K 7 6G 19:0 EftVktv Pšenica in rž 5 vin. višje Heteonlosično poroffie. m Cas •tu«-vanja Stanj« bars-mstrs v stat R li Vetrovi Nebo 6. 13. »v. 732 2 173 sr. zahod dež 7. ■ 7. zj. 2. pop. 727 7 726 8 183 176 sr jjzahod si. jzahod oblačno dež Srednja včerajšnja temperatura 18 4°, norm. 19 4°. Padavina v 24 urah 16 mm. Zahvala. Povodom bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata h strica, gospoda KARLA OBLAKA pečarja nam je došlo od vseh strani mnogo dokazov srčnega sočutja, za kar se vsem prav toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi gg. Karlu in Jaroslava Kalmusu za njiju požrtvovalno pomoč ob bolezni in smrti dragega rajnika. Srčna hvala vsem! 2 9 V Ljubljani, 6. julija 1909 Ljudmila Oblak, soproga. — Karel, Ivan, Milica, otroci. dobro veŠ6 osobito železninske in špecerijske stroke, 86 spro|me S L avgustom pri tvrdki Anton Dltrich ¥ Postojni 2492-2 Prvo ieiku tvornico reklamnih trakov S. Čamperlik, Prag* VIU. Nolcenejie vezanje In nojkorlrt-nelia reklama. 4457 38 tVnejf nego motvoz« 368 28 Vsa parketska l da prevzema ter tudi daje materijal Josip puh gradaške ulice št 20 Cjubljana* Ceno I Solidne Častitim damam priporoča : klobuke:; le najfinejšega okusa 35a Skoj-Vanek :: Pod Irančo. Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako ludi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma .zgotovljene, z JC JC JC JC JC Potrtega srca naznanjamo vsem sorodn kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda c kr. dež. vladnega svetnik« In vodjo okrajnega glavarstva v Kranju, častnega občana trga Železniki in častnega člene veterenskege društva v Kranju Itd itd. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu njegove starosti, danes ponoči v boljše Življenje. Pogreb predragega rajnika bode v petek, dne 9. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji žu »ni cerkvi V KRANJU, dne 7. julija l9C9. Mlaka Pire roj. Levlčnlk Vladlaalr, Alfonz, soproga otroci Eaaaanol In dr. brata 2546 rami Pire mati. Vilm Vsa ledenica ali pa tudi V brentah. 2515—3 Naslov v npravništvn „S1. Nar.u Stara gostilna v LJubljani, na živahnem prostoru, dobro vpeljana, a lepim prometom, so odda v najem, s530-1 Pojasnila daje zaloga Puntigam. za krojača ali trgovino, so naprodaj Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1536 —1 Prodajalka za trgovino izgotovljene obleke in drugega blaga, se sprejme pri Dav. Bovška v L ubijani, Kolodvorske ulice št. 35. 2535-1 Mlad trgovski pomočnik špecerijske stroke, vešč slovenskega, uemšsega, nekoliko italjanskega jezika v govora in pisavi tiče Službe. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 26*29—1 Odda 80 proti takojšnjemu pričetju vožnja veliko množino lesa, ki bo trajala več mesecev. Ponudbe pod „voioja" na upravništvo „Slov. Naroda". 2541—1 Več mesečnih sob rabi nastanjevalul urad mestnega magistrata. Natančnejša pojasnila se izvedo v gori navedenem urada od U do poldne do 2. popoldne in od 4. do 6 popoldne. 2534 Gostilniška l C* koncesija Dva dobra sprejme takoj proti dobri plači Franc EngolO mlajši v Kočevju 2505 -2 Išče so v bližini Mestnega trga. D o p. si p .-.d „stanovanje 17", posto restante LJubljana. 2544-1 Citrarji ki obsežne pesmarice, ki se daje brezplačno, še dosedaj niso naročili, jo dobe na zahtevo samo ie do konca Julija 1909. Naj se torej požurijo z naročbo, kateri se ima pridati poštna znamka za 25 h za franki-rano odpošiljatev te pesmarice Specijalna zaloga za učila in muzikalije za citre: J, Sorg, Dunaj, XII4, Rosenhugelgasse Stav. 38. 2518 ? Zagrebu se zaradi posla v drugih podjetjih proda ali da v najem ■ a hlevi, kolarniciml, z HI Vfl velikim ograjenim sklatil Ali diŠČem, kjer je v obratu ■■■■■■■ velika trgovina s stavbnim lt som, deskami, dr vini, premogom, senom in slamo. — Več pove Jakob H rsl, Zagreb, Ilica 189 2509 3 Odda se takoj dobro idoča trgovina s pravico iganjetoča ter popolno Opravo na zelo prometnem kraju ob glavni cesti Več pove Anton de Schiava v Ljubljani. 2533—1 V vili blizo Tivoli, oddaljeni 10 minut od I. državne gimnazije, se sprejmeta dva mlajša dijaka ali se odda takoj v najem. Več se poizve pii Avg. Wo-berju na Martinovi cesti štev. 38 Prodajalka popolnoma vešča slovenščine in nem ščme, so sprejme takoj v trgovino e mešanim blagom. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda44. 2531 Enpl SO že rabljen sobni stol ali tudi voz za bolnika s klosetom. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". $542 na hrano in stanovanje. Na razpolago je lep vrt, kopalna soba in klavir. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2538—1 Veliko tvomiško podjetje na Koroškem išče mladega gospoda kot praktikanta Pogoj je znanje slovenščine in nemščine kakor tudi stenografije in stroj epi ja. Prednost imajo taki, ki so vešči italijanščine. Prosilci naj oddajo svoje ponudbe tvrdki M. Bosnor in drug v Ljubljani 2532—1 Koncesijonirana pinunlaici ii službe ..Opatija" ..Opatija" Ivana Kudrna Vila Starčević priporoča in namešča vse vrsto moških in ženskih služb v hotelih, restavracijah vilah in privatnih hišah v Opatiji In v okolici. 2543 1 Razglas. V Perentcik (občina Kastav) so proda obstoječe iz novograjene enonadstropne klše, s kletjo, vodnjakom, vrtala« aalo-11:m, kegljiščem, velikim vrtata ta dvoriščem. Posestvo leži ravno pod železniško postajo MatiTje, ob državni cesti Matulje-Mihottći, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno ali za večjo trgovino c lesom ali vinom Cena je nizka pogoji plačanja jako povoljni Več pove Vlekoalav Osojaak p. d. Sajaste, trgovec v Perenlclk, pošta rras-61ĆL 2188—12 Speletič & Remžtar Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu aa vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Dalo aoMno! l296 16 Cena primarna! 40 33 Buni in polisu' čuvaj. StaibO goidnegm in poljskega čuvaja odda obćlna Zgorn|a Slika. Prosilcem sa to službo se je oglasiti do 10. (alljn t 1 pri podpisanem županstvu. 2399-7 ŽupunstM obilne zsornla Slika. dne 24. junija 1909. Ivan Zakotalk. Jlroentl! Ronite In zahtcvtjte m vseh noviMli cniMle lm Retovo za ievlje in usnje * 24 vin. in Metoda. 47 sv. Vodovodi konolizoclle, IiopflllJke naprave inženir-hidrotekt 663 22 Konrad £achnik, tjubljana $eethovenove ulice štev. 4. Brzojavi: &ctaik-flabljanx Projekti in izvršitev pri domaći specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). Trgovsko obrtna zadruga v Ljubljani reglstrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da se je izpremenilo besedilo tvrdke v toliko, da se v naprej glasi Trgovsko-obrtna banka v Ljubljani reglatrovana zadruga z omofono zavezo. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga po 4 rentni davek plačuje banka iz svojega D sponira se lahko na poljuben način brez odpovedi. Đovoljnj« kredite na najrazličnejše načine. EskompUra trgovske menice, tuzemske in inozemske. Dajo predajmo na vrednoste papirje. Preskrbnfe >novcenja na vsa tuzemska in inozemska tržišča. Čekovni promet. *5?i—*> Prostori: Šelenburgova ulica 2, nasproti glavne pošte. «0>J illea đamj aeno. Zamenjava tuji denar po najboljši dnevni ceni. Prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, rente, srečke itd. istotnm menjalnico: Uradne ure od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. mu ** Postalo Zabok in postajališče Zagorlanske železnice Kopališče stublca. Sezija od i. maja do 30. oatobra. 'opli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje ft*opalleltat uprav« kopali«*« ^lubira nb Uriaakein. Posta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja z; interurbani telefon. 15 i 0—23 C. kr. avstrijske ffff državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odkod iz Ljubljane dni. iel.) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. ? 26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, DraŽdane, Berlin A-O aopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, dri. žel.. Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel , Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 3-23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 7"40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. fcr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 3*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. dri. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odhod lz Mubiiane (državne železnice): ?28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. *'05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. O zvečer: Osebni vlak v Kamnik. 10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (iutue železnice): 7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic. Gorice, Trsta, Tržiča. 8*92 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. n-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diŽ. žel.; Jesenic, Tržiča 2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča. 6-40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. 9'07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja." II-08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl. žel, Gorice, drž. žel.. Jesenic. Prihod v Ljubljano (državna železnico) t 6*48 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 6MO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9*50 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni ▼ srednje evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. Nov klavir (planino) no po eonl proda, i Poizve se pri vratar|a v hotelo pri „Malien". 1892—17 Lep hlev za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo, s. odda takoj. Več pove D. Boviak, fotograf v Kolodvorskih ulicah it. 35. 2411—4 Pristni kranjski lanenooljnati Jirnež Oljnate barve v poiodicah po 7*i 1 kg kakor radi ¥ večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano In strokovno preizkušeno no|ool]il. Karbolinej jKlavec (gips) za podobarje in za stavbe. prve vrste Čopiči 219—51 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jffoolf jbuptmann v Cjubljani. Prva kran|aka tavama oljnatih barv, tJ.ra.iav, lakov hi atafclarafca«a klala. Zahtevajte cenike! Slovensko trsovskn šolo o Ljubljoni. Vpisovanje v pripravljalni razred in novootvorjeni I. trgovski letnik se bo vršilo dne 8. in 9. julija od 9. —12. ure dopoldne v šolski pisarni na Kongresnem trgu it. 2. Za vsprejem v pripravljalni razred se zahteva 13. leto starosti in najmanj dovršeno ljudsko Solo 2450—3 Za vsprejem v I letnik se zahteva 14 leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovrSeno meščansko Solo ali 4 razred srednjih Sol; vspre-jemajo se pa tudi učenci, ki sioer niso izpolnili teh pogojev predizobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost s posebno izkušnjo iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zemliepisja, prirodoslovja in prirodopisja. Vpisnina znaša 5 K, prispevek k učilom 10 K, Šolnina v pripravljalnem razredu 50 K, v trgovskem letniku 100 K; šolnine lahko oprosti Šolski kuratorij. Na novo vstopajoči učenci naj se oglase v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in naj prinesejo seboj svoj krstni list in zadnje Šolsko izpričevalo. V Llublj-.nl, dne 27. jaoija 1909. ^aVaatOljStVO. r 0 četrtek, dne 8. Julija velik KONCERT na vrtu (jrand hotela „Union" Sodeluje slavna „Slovenska Filharmonija". Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča KfoeŽJž 2526 2 ravnatelj Ob slabem vremenu se vrši kcecert v veliki dvorani St. 10.523. 2477—3 Razpis. Za zgradbo vodovoda v Kuteževem, občina JaDIanlca, polit okra] Postojna na 16.500 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbeno obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do 12. julija t. L ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom: , Ponudba za prevzetje gradbe vodo* voda za Knteievo, občina Jablanica, polit, okraj Postojna." Ponudbi mora biti dodana izreona izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno. Ravnotako je izrecno izjaviti, od kje da hoče ponudnik dobaviti armature. Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih oen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave. Razen tega je še dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi lamo varnih vrednostnostnih papirjih po kurzni oeni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno raipravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 28. junije 1909. Zaloga koles Puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Jzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila so solidno in ceno. 1590 j l Karel Camernik jobljana, Dunajska cesta it. 9. Sprejema zavarovanja Slovačkoga življenja po najra-EnovrstneJših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo agodno m v mro vanje na doživetje in ranit s mnnjšajoouni ae vplačili. Vaak [član au pe preteka petih let praviee de dividende, aj •t SLAVIJ A" 12—76 • - - - viajemno zavarovalna banka v Pragi. • - • • Ros.fondi: 41,886.041-01 K. Izplačano odškodnino In kapitalljo 97,814.480-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države loiI alejvi elgar planine so ▼ laitnej banenej kili Zavaruj« poslopja in premičnino proti požarnim Škodam pe najnižjih eenah Škode eenjnje takoj in najkalantaeje. Uživa najboljši alovee, koder pealaje. Dovoljuj a in cutega dobička isdatae podpore v narodne in obenekeriatne w Ljnkljaneka kreditna banka ¥ Podružnica v Oplletu. Podružnico v Oelovcu. -noo Hov. n. pri porote žrebanje 1. luUJa uUmmmm *• 3Mk —. —_ Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči racan po gzF° *W Pl Jll afl 1 ttfllie PodruZnioa v Trotu. 14—73 Promese no komunalne srefte (k kron 151. t. kreditne sretne II kron 20 Slami dobitek kroa 300.000 54 0T »ah tem ti i Latoaaja huda srni j« poka—In, elo vsako drugo opeko Kohlerjeva CBITIOntild V veliki zaJogl t* lana adinJ lzde)lovato.| h -—— Moto - Varstvena, znamka.* LJubljani Ravnotam se dobi tudi navadna strešna opeka z zarezo 3van JtlaSin na Glineah pri tiubtjani. fcrog Mroze v najboljši kakovosti. — Vpraianja je nasloviti na: Ivan Jela čin v 1653—22 Prostouollna sodno dražba. n nedeljo, dne 18. julija 1909, ob 3. popoldan se na licu mesta prodaja dražb enim potom grad RAKA na Raki pri Krškem na Kranjskem a vao opravo, gospodarskimi poalopli, iago, parkont, vrlona, 10 oraU vinogradov, vao vinsko zalogo itd. proti večletnim P^^^^^^; Dražbeni " 1 ' " ' ~~ " * « - — kletmi je prav i pogoji se izvedo na liou mesta. Grad s svojimi proatornlnui posebno prikladen za vlnako kupčijo. Natančnejše informacije daje 2461-2 3osip £avrenčič v tjubljani. SI. občinstvu vljudno naznanjam, dn sena prevzel i 1. julijem t L star o znano trgovino z usnjem fn čevljarskimi potrebščinami g J. Knnćiča Llnbl|ana, Sv. Flori | a na ulica štev. 5. Vodil jo bom na strogo solidni podlagi in v splošno zadovoljnost cenj. odjemalcev. Za blagohotno naklonjenost se priporoča Fran Vehovec, lastnik tvrdke ]. X. Ž50J S ' "~—'mmmt Poslovodhlnia za dobro idočo trgovino a narejeno obleko in rasnim dragim blagom se IMo proti dobri plači in odstotkom. V siučnju no proda tudi trge rini pod aelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 2*15-4 J. Zamljen I ćavllarakl aialat.r II LJubljani, Kongresni trg ftev. 13 I se priporoča za vsa v svojo stroko 349 spadajoča dela. 28 3zdelnje prave gorske in j telovadske čevlje. Krasne BLUZE največja izbera v svili In drugem :-: modnem blagu tudi po meri :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblakoa priporoča po aa|nli|ik M. KRISTOFIĆ por. Bnear ^eiaa. lae »it. ^ ^ Oomac dober izdelel(! Srajce ja gospode ; bele in barvaste po nokih cenah priporoča ; Jnton $arc, Ljabljana $1». petre c«5ta |t. 8. 1586 -33 Stroje za košnjo, mlatilnice, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge = najboljše vrste in po najnižjih cenah priporoča dobro znana veletrgovina z železnino fr. Stupica, Šjubljana (zraven „?igabirta") Velika zaloga železniških sin, portland in romat cementa, vodovodnih cevij i. dr. 1449-19 Ml Bajne naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356—28 nahaja njegova vrtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Isdelovaale šopkov, venoav L t O. Pkaano delo nt zmerne cene. Velika zaloga suhih vencev. » Znnan|a naročila točno, s I Nn debelo in drobno po nizkih j cenah priporočam svojo bogato znloioM trsovlno z galanterijskim bi oseh vrst kramaRklm blatom In pleteninami. Devocionalije 854 28 in vse vrste blago na Tvornima zahna ImU. tfiiviilktv. finlon Škof •-. Zvest Jevalkarfev nsslsdnlb a tanuln l. v tU gostilni.*!. 6' 0TCx>3wa tvc^ox>iwe, spodnja hzita, dam^ko pezito, zokavice, nogavice, čipfie, svito, -vclz&vm iu ves modezni nakvt tez fotzcfecine &a $iv>it}e in kzejače. Solidne cene. 1961 C> Jožef Javurek zobotehnični in zobozdravniški asistent pri gosp. Seidlu naznanja slav. občinstvu svojo preselitev Iz LJubljane v Gorico h g. dr. Erienn (začasno v hotelu „Pri zlatem jelenu-Zahvaljuje se za iskazano mu zaupanje in se vljudno priporoča še za nadaljno naklonjenost ter se iskreno poslavlja. 2493 3 F 2252 53 a^odjo-a, trgovina g F. JUST-MASCHKE aUfaannlJaaaasa, Želelo vatle «-> »lice etew. 3U priporoča po najnižji ceni za dame in otroke lodnja krila, predpasnike, pasove Zunanja naročila točno in vestno. na1«neiše bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo. i& Pozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko zn prnvn 860—39 Puchoua kolesa Puch-.Special' K 150 - Ker prodajam brez potnikov, g vsled tega blago veliko oeneje. nCnriBr"- kOiG K 115 £ OmSU zastonj in poštnino prosto MdlMii. netiMflU Reitkofierlm i z °đli5»vpt",0,"'ra TSU" °d t Fr. Čuden Z. preknpovalo. i«ta cena, kakor { ta h„,„ , Ljubila«!. ■ - v tovarni. ■ * - MBBBBBi aiBEPng^ggaj * ' jffli hočete piti ceno in dobro vino? Obrnite so nn zalogo vino A. Rotti v Zagorju ob Savi, kjer dobite zajamčeno pristno vino Utor od 20 b naprej nn debelo. 2453-3 Pri naročilih preko 300 litrov, S odstotkov popnatn 1 Z volespoitovanjem *• Rossl. ijl ■■■■m Jat ANLSLWaWaSL 2RJa3aX X1VaXX zxx^ "IIJTum" frva fromača slovenska pivovarna G. AUER1""' dedičev fjubljana Voljove nUce štev. 12 f)nbl)ana priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem avojo Izborao marčno pivo v sodcih in steklenicah. I lri.j.«.if |a Otuimi araialk Baat* Ceattalaplafe, ta tlak .Nerade*