GOSPODARSTVO
LETO XIII ŠTEV. 305
CENA LIR 30
Pošt. plač. v got.
SREDA, 22. APRILA 1959
Sped. in abb. postale gr. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Na 37. milanskem velesejmu
Odmevi gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo = Številna udeležba tujih držav
Predsednik republike Giovanni Gronchi je preteklo nedeljo svečano °dprl 37. mednarodni sejem v Mlla-nu- Predsednika je na sejmu sprejel, Poleg številnih drugih osebnosti, pred-Sednik senata Merzagora. Na sveča^ bosti je predsednik sejma inž. Coggi Poudaril zlasti pomen milanske priselitve v novih razmerah, ki so na-stale p0 ustanovitvi Skupnega evropskega trga. Inž. Coggi je tudi naglasil pomen razstave opreme in naprav za izkoriščanje jedrske energije, k' obsega tri paviljone na površini 6200 kv. metrov. Spregovoril je tudi bilnister za industrijo in trgovino, dr. colombo, ki je govoril o današnjih gospodarskih razmerah. Dejal je, da Predstavljata najvažnejšo gospodarsko silo današnja stopnja tehničnega razvoja in pa nujnost tekmovanja za dosego vedno novih trgov v tujini.
Razni »dnevi« strok in držav
Že prvi dan je bilo občinstvo na Sejmu zelo številno. Lepo vreme je Priklicalo v »svetovno izložbo«, kakor Pravijo sejmu, izredno mnogo domačinov in tudi tujcev. V sklopu strokovnih srečanj je bil najprej »Dan kemije«. Nato je bil Dan pekov, ki s° se ga udeležili industrije! te stroke iz vse Italije. Med izvajanjem dnevnega reda je predsednik Združena milanskih pekov opozoril, da je kruh edina vrsta hrane še »kontrolirana« v Italiji.
Glede odmere davkov je govornik baglasil, da prav zaradi tega bi bilo Potrebno, da se vse pekarne uvrstijo ne več v industrijo, temveč med obrt-11 a podjetja.
Na sejmu sledijo še dnevi, posveče-bi razstavljajočim državam, ki jih je cela vrsta. Razstavljajo namreč Argentina, Avstrija, Belgija, Kanada, peškoslovaška, Danska, Nizozemska, Etiopija Finska, Francija, Zahodna Nemčija, Vel. Britanija, Grčija, Indi-la. Jugoslavija, Libija, Luksemburg, ^aroko, Mehika, Monakovo, Norve-ska, Portugalska, Združena arabska rePublika, Romunija, Dominikanska rePublika, Pakistan, Poljska, San Ma rino, Somalija, Španija, švedska, Švica. Turčija in Madžarska. Na sejmu bcanjkata velikana: Sovjetska zveza In Združene ameriške države.
GRONCHI v jugosl. paviljonu
Po odprtju sejma je predsednik Gronchi najprej obšel palačo tujih tfržav. Ustavil se je tudi v jugoslovanskem paviljonu, kjer sta ga sprejela Jugoslovanski veleposlanik Javorški in stalni predstavnik Zvezne zunanjetr^ govinske zbornice v Beogradu Srečko Rihter, Na skupno število razstavljal-
"I
Pristaši gibanja za neodvisnost Afrike so se sestali v Johannesburgu. Zborovanja se je udeležilo 300 delegatov *z afriških dežel. Afriški nacionalisti se ločili pred 5 meseci od zmernejše organizacije »Afriškega nacionaLne-8a kongresa«, v katerem sodelujejo belci in domačini in ki priporoča politiko sodelovanja in zmernosti. Afriški nacionalisti pa so postavili za svoje gibanje geslo »Afrika Afričanom!« Uni-verzitetni prof. Ersobukvve je izjavil, da Afričani ne bodo pristopili ne k sovjetskemu ne ameriškemu bloku. Od vzhoda in zahoda pa bodo vzeli to, kar ibiajo za koristno. Drugi govornik Z. Alathopeng je izjavil, da hočejo v Afriki vladati Afričani in kdor hoče v Afriki živeti, se bo moral s tem sprijazniti
NAPETOST V NJASI
Izjemno stanje vlada v Njasi (jugovzhodna Afrika) že pet tednov. Po hu-^ih nemirih proti Evropejcem se je de-Zela nekoliko pomirila. Angleški gu-yerner je doslej dal zapreti 652 domačinov, od tega 274 za nedoločen čas, ■^8 pa za 28 dni. Cerkveni zbor (sinoda) prezbiterijanske Cerkve za Srednjo Afriko zahteva v svoji resoluciji demokratično avtonomijo za Njaso, v kate-ri morajo uživati pravico vse manjši-be. Sinoda poziva vse ljudstvo v Nja-si na sodelovanje, da bi preprečili širjenje sovraštva in uporabo sile, ki jo Cerkev obsoja. Nadalje pozdravlja si-boda zamisel politične organizacije Srednje Afrike. Prezbiterijansko Cerkev v Srednji Afriki, kateri pripadajo domačini, so ustanovili škotski misijonarji.
Njasa je britanski protektorat v južnovzhodni Afriki. Obsega nad
127.000	kv. km in ima okrog 2.600.000 Prebivalcev, bantuidskih črncev. V deželi živi tudi kakih 7000 Evropejcev *n okrog 10.000 Azijcev. Glavno me-
je Zomba. Prebivalstvo se preživlja po večini s poljedelstvom. Znat-na je proizvodnja tobaka (leta 1955
166.000	stotov), bombaža (60.000 sto-I°v semena in 30.000 stotov vlakna), čaja (78.000 stotov) in zem. lešnikov GO.OOO ton). Gozdarstvo daje afriški reak, rodeški mahagoni in posebno vrsto cedre. Precej močne so tudi elektrarne.
ITALIJA IN AFRIKA
Italijanski zavod za zunanjo trgovi-Oo (I.c.E.) je sestavil načrt za razi-skovanje tržišč na afriški celini. Prvo odposlanstvo, ki ga vodita dva lunkcionarja tega zavoda, že deluje v Najrobiju, bo pa raztegnil svoje raziskovanje v Keniji na Ugando, Tanganjiko in Zanzibar. Drugo odpo-rianstvo je dospelo pred nekaj dnevi v Lourenco Marques v Mozambiku, od koder bo raziskovalo tudi tržišče na hladagaskarju. V kratkem se bodo Podala na pot tudi odposlanstva v Ruando v portugalski koloniji Angoli ler v Leopoldville v Belgijskem Kon--U, medtem ko proučujejo doma nove pobude, ki naj bi pospešile razvoj italijanskega izvoza na nadaljnja tr-Z:šča osrednje in zahodne Afrike.
cev (13.000) je na sejmu 43 jugoslovanskih podjetij. Na prvi pogled učinkuje jugoslovanski paviljon zelo ugodno. Paviljon, ki ga je zamislil arhitekt A. Saletič, je okusno opremljen in dopušča popoln pregled razstavljenega blaga. Postavilo ga je podjetje Export projekt iz Ljubljane. Paviljon zavzema isto površino kakor lani. Aranžiral ga je B. Stankovič iz Beograda. Zvezno zunanjetrgovinsko zbornico iz Beograda, ki je poskrbela za organizacijo jugoslovanskega paviljona, predstavljata Branka Jevojevič in Rade Ostojič.
MOČNA UDELEŽBA JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ
Jugoslovanska podjetja razstavljajo opremo za električno Industrijo (Rade Končar — Zagreb, Elektrotehna — Maribor, Mašinoimpex — Zagreb), pohištvo (šipad — Sarajevo, Exportdrvo — Zagreb), kože in kožno galanterijo (Toko — Domžale, Der-
di tovarne Progres iz Zrenjanina, Liv-nica željeza i tempera iz Kikinde ter Potišje — Ada in sicer skupno 16 strojev. »Tvornica traktora i mašina« iz Rakovice razstavlja dva dieslova motorja.
Stroji za obdelavo lesa pa so razstavljeni posebej v paviljonu št. 19. Za posamezne proizvode je bil odrejen sejemski kontingent. Tako za ribje konserve, mesne proizvode, kožno galanterijo, Dieslove motorje, obrtne izdelke, steklo in razne stroje.
Jugoslovanska podjetja so l§tos poudarila zlasti razstavo industrijskih izdelkov, ker hoče pospešiti izvoz v Italijo prav teh izdelkov.
Letošnja razporeditev in izbor razstavljenega blaga v jugoslovanskem paviljonu dajeta večji poudarek industrijskim izdelkom kakor prejšnja leta. To je povsem v skladu s sedanjimi nameni jugoslovanske zunanje trgovine, da namreč poleg izvoza tradicionalnih
Jugoslavija ne more pristopiti k [ST
Izjava podpredsednika E. Kardelja
Jugoslovanski paviljon na velesejmu
ma — Zagreb, Centrotekstil — Beograd, Tobus — Ljubljana), preproge (Kooperativa — Skoplje, Ponišavlje
—	Pirot), izdelke folkloristične in obrtne narave (Dom — Ljub., Rukotvo-rine — Zagreb, Narodna radinost — Beograd), glasbila (Muzička naklada
—	Zagreb), tekstil in trikotažo (Cen-trctekstil — Beograd), železarstvo (Boris Kidrič — Šibenik, Impol — Slov. Bistrica, Valjaonica bakra — Sevoj-no), prehranjevalno industrijo (Slje-me — Zagreb, Gavrilovič — Petrinja, Delamaris — Izola, Jugoriba —• Zagreb, Bosna plod — Sarajevo), industrijo stekla in porcelana (Kemikalija
—	Zagreb, Kemijaimpex — Ljubljana, Vardar — Skoplje, Tovarna stekla — Pančevo), vino in likerje (Slovenija-vino — Ljubljana, Navip — Beograd, Bosnaplod — Sarajevo, Maraska — Zadar) ter knjige, časopise in turizem (Jugoknjiga — Beograd). »Industrija mašina« razstavlja proizvode tovarn Aksenija Spasič — Zaječar, Tvornica Strojeva — Belišče in žičnica — Ljubljana. Podjetje »Prvomajska« iz Zagreba razstavlja stroje za obdelavo kovin. V okviru »Invest-Import« iz Beograda razstavljajo tu-
llllllll!;l!lll!ll!lll|l!l!!lll|llllllllllli:i|ll|j||l||l|||||ll||l||||l|||||||||||| | llllllllllllliiliili
Tržaška kreira banke pne kmalu poslovali
V ponedeljek je bil v Trstu v prostorih Slovenskega gospodarskega združenja II. občni zbor »Tržaške kreditne banke«. Predsedoval je dr. A. Kukanja, a za zapisnikarja so delničarji izbrali Željka Gerzi-niča. Prostori so bili za tolikšno udeležbo prtesni, saj so bili navzoči ali zastopani delničarji skoraj v celoti. Predsednik je pojasnil, da novi prostori v Ulici Fabio Filzi 10, kamor se bo vselila banka še .niso popolnoma dovršeni.
Občni zbor je bil sklican, da odobri delo upravnega odbora od I. občnega zbora (30. aprila 1958) do konca lanskega leta. Za predsednika upravnega odbora je v imenu nadzornega odbora poročal dr. K. Ferluga. Iz obeh poročil je bilo jasno, da se je dosedanje delovanje vodstva banke moralo omejiti samo na priprave za dejansko delovanje banke, ki se bo pričelo lahko, ko se bo banka vselila v nove prostore. Iz raznih razlogov se je delo za dograditev in opremo novega poslopja zavleklo; vendar je predsednik v svojem odgovoru na zadevno vprašanje, nekega delničarja izrazil svoje prepričanje, da bodo prostori pripravljeni do 1. julija in da se ledaj prične redno poslovanje banke. Delničarji so soglasno odobrili delovanje upravnega odbora in bilanco, ki daje v bistvu samo pregled ustanovnih stroškov. Sprejet je bil tudi sklep, naj se ustanovni stroški razdelijo na pet prihodnjih poslovnih let od dneva, ko bo banka dejansko začela poslovati. Na občnem zboru je prišla še posebno do izraza želja, da b: se to zgodilo čimprej. Razmeroma moč na glavnica (600 milijonov lir), zagotavlja vsekakor banki široko področje uveljavljenja nn zagotavlja tudi uspeh njenemu delovanju.
ELEKTRONSKI TOPLOMER. V Ameriki so izdelali elektronski toplomer, ki izmeri telesno temperaturo že v prvem trenutku dotika s kožo. Pri tem je le ena nerodnost — tehta namreč dva kilograma.
ZA »MOSKVICEM« »KOMUNAR«. V
Sovjetski zvezi dobijo v kratkem še lažji primerek ljudskega avtomobila, kot je »Moskvič«, in sicer »Komunar-ja«. To štirisedežno vozilo, ki bo postavljeno na trg prihodnje leto, bo porabilo 5 litrov bencina na 100 km.
kmetijskih proizvodov pospeši izvoz industrijskih polizdelkov in izdelkov. Predstavniki pristojnih jugoslovanskih gospodarskih organizacij nenehoma poudarjajo te .načrte. Tudi na razgovorih, ki bodo med predstavniki Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice v Beogradu in Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu ob priliki velesejma, bodo tej jugoslovanski želji posvetili veliko pozornost.
Jutri, to je 21. aprila bo »jugoslovanski dan«, ki bo posvečen tudi razgovorom med predstavniki gospodarskih organizacij obeh držav. Ob tej priložnosti je prispelo v Milan tudi močno jugoslovansko odposlanstvo, ki ga vodi predsednik Zveznega komiteja za zunanjo trgovino Ljubo Babič; Jugoslovansko - italijansko trgovinsko zbornico v Beogradu predstavljajo njen predsednik inž. Filip Kneževič, podpredsednik inž. Prvoslav Rakovič .nadalje inž. Miloš Vehovar (glavni . tajnik Trg. zbornice LR Slovenije), g. Golubovič (ravnatelj »Zmaja«) in tajnik zbornice Krsto Zo-ričič. Odprtju velesejma sta prisostvovala tudi g. Košmerlj, drž. tajnik za blagovni promet LRS in g. Valič, predsednik Trg. zbornice LR Slovenije.
NADURNO DELO PREPOVEDANO.
Ministrstvo za delo je prepovedalo delavcem ladjedelnice Felszegy vsako nadurno delo, in sicer zaradi tega, ker delo v ladjedelnici v zadnjem času čedalje bolj pojema in je moralo ravnateljstvo številne delavce odpustiti.
Pariški »France Observateur«, ki ga izdajajo francoski socialisti, je priobčil nedavno razgovor s podpredsednikom jugoslovanske vlade Edvardom Kardeljem o evropski gospodarski »integraciji« (združevanju), in sicer pod naslovom »Jugoslavija pred Evropskim skupnim trgom«. Vprašanja in odgovori zavzemajo v listu celo stran; zato bomo iz njih skušali podati le glavno vsebino.
Podpredsednik Kardelj je v svojem odgovoru zlasti naglasil veliko protislovje, ki vlada v idejni zasnovi sedanjega evropskega gospodarskega združevanja. Obstaja nevarnost, da tesno gospodarsko združevanje šestih evropskih držav dovede do gospodarskega zaprtega bloka, ki bi se ločil od drugih držav ter bi sam ne mogel razviti svojega gospodarstva, ker bi bil osamljen; njegova proizvodnja bi se ne mogla razviti, če ne bi mogel svojega blaga prodajati ostalemu svetu. Le evropsko delavsko gibanje lahko preusmeri sedanjo smer zahodnega evropskega združevanja, toda samo zahodnoevropsko gospodarsko gibanje ne more izvršiti zaželene preorientacije zahodnoevropskega združevanja.
Gospodarsko združevanje mora težiti za racionalno razdelitvijo dela in ne za gospodarsko avtarhijo. Gospodarska racionalizacija bo lahko dosegla svoj končni cilj samo, ako si delavski razred zagotovi absolutno nadzorstvo nad delitvijo dobička. Dopustiti je treba razvoj raznih gospodarskih sistemov in gospodarska integracija mora pomeniti dejansko uresničenje načela sožitja (koeksistence) v gospodarstvu.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllllllllllllllllllllll llllllllllllliiliili llillllllllllli llllllllllllliiliili
Avtomobilska proizvodnja v Jugoslaviji
V Jugoslaviji proizvaja motorna vozila pet tovarn, in sicer »TAM« v Mariboru, »TOMOS« v Kopru, »FAP« v Priboju, »21. maj« v Rakovici in tovarna avtomobilov v Kragujevcu. Lansko leto so tovarne izdelale 7500 motornih vozil, ne vštevši motorna kolesa. Istočasno je Jugoslavija uvozila okrog 6000 motornih vozil. Tovarna »TOMOS« v Kopru je z lansko dograditvijo dosegla letno zmogljivost 36.000 motornih koles, tovarna v Priboju izdeluje okrog 1000 avtomobilov na leto in ko bo po. polnoma dograjena, bo dosegla zmogljivost 3600 vozil; tovarna v Kragujevcu izdeluje 500 lahkih tovornikov na leto in se še dopolnjuje. Njena zmogljivost se bo v bodočih letih dvignila na 27.000 potniških avtomobilov. Tovarna »21. maj« v Rakovici pa je usposobljena za proizvodnjo 6000 motorjev na leto. Na letni skupščini so člani Združenja proizvajalcev motorjev in motornih vozil Jugoslavije predlagali, naj bi se število tovarn znižalo na tri, da bi tako prihranili na proizvodnem kapitalu in bi se obenem izognili preveliki raznovrstnosti v domači proizvodnji. Predlagali so tudi, naj se današnje cene vozil občutno znižajo, saj so dani vsi pogoji za takšen ukrep.
PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V KRAGUJEVCU. Uprava tovarne »CrVe-na zastava«, ki proizvaja avtomobile na podlagi licence FIAT, je sporočila, da bo morala pospešiti proizvodnjo o sebnih avtomobilov, da bi vsaj deloma ustregla domačemu povpraševanju. Tovarna izdela okoli 5000 vozil na leto, kar je znatno premalo. Zato ima v načrtu gradnjo nove tovarne, potem naj bi letna proizvodnja narastla .na 35.000 vozil. Največje povpraševanje je po tipu »Fiat 600«. Ko bo stekla nova tovarna, bodo v Jugoslaviji proizvajali po 20.000 Fiatovih 600 na leto.
ZA VSAK PRIMER. Zahodnonemško Ministrstvo za prehrano je pozvalo nemške gospodinje, naj si pripravijo zalogo živil za en teden.
Napori, ki so bili dosedaj izvršeni na področju krajevnega združevanja, morajo biti samo stopinja, ki naj dovede do svetovne integracije; toda te integracije ni mogoče doseči, ako ostane še nadalje prepad med bogatimi in revnimi deželami .na svetu. Delavski razred mora k programu gospodarske združitve dodati še borbo za zmago socializma. Z gospodarsko pomoč.o je treba dvigniti zaostale dežele; kajti ne moremo si zamisliti demokratične in napredne integracije med ubogimi in bogatimi.
Zaradi sedanje zasnove Evropske gospodarske skupnosti (šestih držav) ne more Jugoslavija pristopiti k njej. Sama občuti negativne posledice Evropskega skupnega trga ter si ž dvostranskimi razgovori z zapadnimi evropskimi državami prizadeva, da bi odstranila ovire, ki nastajajo za njeno zunanjo trovino. V tem pogledu tudi u-speva. Države Evropske gospodarske skupnosti se zapirajo v okvir svojih meja, medtem ko zahteva racionalna uporaba sodobnih tehničnih pridobitev široka gospodarska področja ter razširjenje meja. Države Evropske gospodarske skupnosti si prizadevajo, da bi sprostile vzajemno notranjo trgovino, toda nosproti ostalemu svetu se zapirajo. Jugoslavija ne more pristopiti k takšnemu gospodarskemu sistemu, pač pa bi sodelovala pri evropski gospodarski skupnosti, ki ne bi imela značilnosti kakršnega koli bloka.
Podpredsednik Kardelj je naglasil, da živimo v Evropi kakršna je ter da moramo pospeševati gospodarsko sodelovanje in sodelovati z gospodarskimi sistemi, kakršni so. Zato se bo Jugoslavija prizadevala, da bo utrdila svoje stike z gospodarskimi sistemi zahodnih držav.
V smislu istih načel rešuje Jugoslavija tudi vprašanje sodelovanja z Vzh. Evropo, to je s »Comecom«, oziroma Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč. Ob koncu je podpredsednik Kardelj naglasil, da je naloga evropskega delavskega gibanja — na Zahodu kakor .na Vzhodu — da se bori proti razkolu Evrope na dva bloka.
Višje plače, višji davki
Te dni je italijanska vlada sprejela vrsto sklepov, ki se nanašajo na zboljšanje gmotnega položaja državnih u-službancev. Po dolgih pogajanjih s sindikalnimi organizacijami so bila nekatera izboljšanja sprejeta. Tako bodo državni nameščenci od L julija 1959 prejemali še dodatke po 1500 lir mesečno za ženo in starše, če so v breme nameščenca, in za otroke do 14. leta. Za vsakega otroka od 14. do 21. leta starosti pa bo^ nameščenec prejema! po 2000 lir mesečno. Upokojenci bodo prejemali po 1500 lir mesečno za ženo in za vsakega nedoraslega otroka. Samim nameščencem bodo priznali povišek 6% na znesek 40.000 (odnosno 32 tisoč pri pokojnini).
Vsa ta izboljšanja pomenijo za državne blagajne izdatek 90,2 milijarde lir v tekočem finančnem letu.
Vlada je odredila tudi vire, iz katerih se bo črpal denar za kritje omenjenih izdatkov. Cigaretam so povišali’ ceno za povprečno polovico lire pri cigareti. Cirkuiacijski davek za avtomobile, katerih motor presega 1100 kub. cm. bo znatno višji. Povišan je bil tudi prometni davek (IGE) za čajne salone, plesne dvorane, klube itd. Prav tako bodo plačevali višji davek restavracije, kavarne in luksuzni bari, brivnice in luksuzni česalni saloni. Tarife televizijskih in radijskih aparatov ostanejo sicer na prejšnji ravni, vendar bo delež, ki pripada državi, odslej večji. Prav tako bo država odtrgala večji delež denarja, ki se tedensko nabira v zvezi s športnimi in loterijskimi stavami.
Raziskovanje morja s televizijo
Pomembni uspehi Inštituta v Rovinju
Inštitut za biologijo morja v Rovinju je začel raziskovati morsko dno. s televizijsko kamero. Raziskovanje je dalo dragocene podatke o življenju na morskem dnu. Ti podatki pa so v nekaterih primerih nasprotni dosedanjim zaključkom biologov. S ' pomočjo televizijske opreme, ki jo je nalašč za to izdelal Inštitut za elek-trozveze iz Ljubljane, so ugotovili, da je gostota naseljenosti na morskem dnu povsem drugačna, kakor se je doslej mislilo.
Pobudo za raziskovanje morskega dna s pomočjo televizije je dal ravnatelj Inštituta za biologijo morja v Rovinju prof. dr. Miroslav Zej, ki je tudi obvestil o uspehih člane Mednarodne komisije za študijsko raziskovanje Sredozemskega morja, ki je nedavno zasedala v Monakovem in kateri je prisostvoval tudi kot poslanec Akademskega sveta FLRJ.
Biologi so z velikim zanimanjem proučili nove podatke, ki jih je dal na razpolago Inštitut za biologijo morja v Rovinju, ker je to prvi poskus podobnega raziskovanja na Jadranskem morju in na Sredozemlju ter so ti prvi rezultati pokazali, v kakšni meri so bili dosedanji načini raziskovanja morskega dna zanesljivi. Ob tej priliki so biologi iz držav okoli Sredozemskega morja izrazili priznanje jugoslovanskim znanstvenikom za pomembne podatke in o njih je pohvalno pisal tudi francoski tisk.
Televizijska oprema sestoji iz kamere za snemanje, ki je nameščena v nepredušnem okviru; v tem sta tudi dva žarometa, ki razsvetljujeta morsko dno v večjih globinah.
Na raziskovalni . ladji, je sprejemnik, ki je spojen s podvodno kamero s posebno žico. Sliko z morskega dna lahko vidijo ne samo na ladji, temveč tudi v laboratoriju in še drugod.
Pri dosedanjih raziskovanjih niso biologi iz Rovinja še uporabljali žarometov, ker se je raziskovalno delo razvijalo le v manjših globinah. Vidljivost je prav dobra do 40 metrov globine. Raziskovali so v zalivu Vince na otoku Krku in v bližini Rovinja. Proučevali so zlasti alge, morske kače, ježe, razne ribe, korale, itd.
Prof. dr. Miroslav Zei je v zvezi z raziskovanjem dejal, da so podmorsko snemanje s televizijo uporabljali v prvi vrsti za proučevanje podmorskega bogastva. V Inštitutu za biologijo morja v Rovinju so že pred tremi . leti začeli fotografirati morsko, dno. Pri tem so razvijali slike velikosti 50 x 50. Da bi si ustvarili resnično sliko morskega dna, so slikali cela področja. Ista področja so letos snemali s televizijsko kamero. Poleg tega so tudi Italijani pred vojno proučevali morsko dno v okolici Rovinja in v Limanskem prelivu, in sicer z igrabljenjem. s primerjavo teh treh metod so strokovnjaki prišli do zanimivih ugotovitev. Najprej so ugotovili, da je proučevanje morskega dna z grabljenjem najmanj zanesljivo, ker daje zelo nepopolno sliko o bogastvu morskega dna. Da si ustvarimo resnično sliko, moramo uporabljati fotografsko ali televizijsko metodo, združeno z grabljenjem. Samo tako bomo lahko ugotovili količino ribje hrane na posameznih področjih.
Jugoslovanski biologi bodo zato nadaljevali s televizijskim snemanjem morskega dna, in sicer v Limanskem kanalu, da bi lahko primerjali svoje izsledke z dosežki italijanske ekipe, ki je raziskovala morsko dno z igrabljenjem, je izjavil prof. M. Zej. Poleg dragocenih podatkov, ki bodo koristili v prvi vrsti ribarstvu, bo' televizija pomagala tudi v'pomorstvu. Znano je namreč, da
je mogoče z njeno pomočjo z lahkoto izslediti potopljene ladje, ugotoviti obraščenje ladijiskih gredljev z raznimi morskimi organizmi, slediti delu ribarskih mrež, ugotoviti velikost rib pred lovom itd. Kakšne važnosti je to ugotavljanje je razvidno že iž dosedanjih ugotovitev. Tako, je na primer strokovnjak prof. Miroslav Nikolič iz Rovinja na podlagi zadevnega raziskovanja predlagal, da bi tudi pri jugoslovanskih ladjah za podvodno barvanje ladijskega gredlja uporabljali novo barvo, ki se uporablja za ladje v Severnem morju, s tem bi zadostovalo, ko bi ladje zavlekli na dok samo vsakih deset mesecev, namesto .vsakih šest kakor doslej.
M. Lj.
POD MORJEM NOVI VIRI ZA PREHRANO ČLOVEŠTVA
James Dugan je napisal knjigo o morskem bogastvu pod naslovom »Le Livre des merveilies du monde sous-marine«, ki je nedavno izšla v Parizu (Editkms de Noel) ter je zbudila veliko pozornost med znanstveniki pa tudi med sociologi, ki proučujejo vprašanje prehrane človeštva. To je neke vrste podmorska enciklopedija. Pisec je sodeloval s kapitanom Cariq*nam, ki je kot potapljač proučeval morsko dno in se spuščal pod morje s • francoske ladje »Calypso«. Ta je objavil pogrej delo »Monde du siience«. Na posebni konferenci so Duganovo delo predstavili francoski javnosti. Glavni govor« nik je ob tej priložnosti naglasil, kako važen vir predstavlja morje za prehrano človeštva. V bližini Monaca bodo nadaljevali z raziskovanjem, a obenem tudi s poskusi, kako bi se na morskem dnu dale gojiti razne rastline. Govornik je naglasil, da se izkoriščanje živilskih virov morja pravzaprav šele pričenja.
sednika republike, ter se s tem odpove kanclerskemu mestu, ki je s političnega vidika vsekakor 'pomembnejše. Kancler je. dejal, da bo lahko tudi s svojega novega mesta odločujoče vplival na razvoj političnega življenja in seveda tudi na zunanjo politiko, ker je vloga predsednika države pomembnejša, kakor državljani splošno sodijo. Zanimivo je, da se sedanji predsednik prof. Heuss ne strinja popolnoma z Adenauerjevim glediščem v tem pogledu in da mu je to svoje mnenje tudi sporočil pismeno.
Nemški karikaturist prikazuje Adenauerja kot politika, ki bi rad sedel na dveh stolih, to je, ki bi rad ohranil kanclersko mesto in hkrati zavzel položaj prvega državljana zahodnonem-ške republike. Zdi se, da se kanclerje-
precej odtujil Angleže in Američane. Med njegovimi ‘nasprotniki je tudi predsednik nemškega parlamenta Gerst-maier, ki se prizadeva, da bi le prišlo do stvarnih pogajanj s Sovjetsko zvezo glede nemškega vprašanja. Dr. Adenauer je bil nepopustljiv tudi glede vzhodne meje nasproti Poljski. Neki nemški novinar je v opisu svojega potovanja po Poljskem omenil, da se je dr. Adenauer ob neki priložnosti ogrnil s plaščem nemških vitezov ,ki so se v srednjem veku borili proti Poljakom in drugim Slovanom ter so bili pobudniki znanega nemškega »Drang naeh Osten« (prodiranje na vzhod).
Adenauer je zdaj na počitnicah v Ca-denabbiji v Italiji, kjer ga bosta te dni obiskala predsednik vlade Segni in pa nemški zunanji minister von Brentano.
CloveK in barve
V letih 1957 in 19;e sta bila v okviru padovanskega velesejma prirejena dva vsedržavna kongresa, na katerih so domači strokovnjaki in gostje iz tujine razpravljali o odnosih človeka do batrve. Na prvem kongresu so bile razstave pod geslom »Barva v človeškem okolju«. Naslednje leto pa je drugi vsedržavni kongres posvetil svojo pozornost pomenu barve za varnost v obrtniških in industrijskih obratih ter v prometu.
Pred nedavnim je INČO, (Vsedržavni institut za barve — Istituto nazionale del colore) s sedežem v Padovi v knjižni obliki priobčil razprave 1. in 2. kongresa ter tako predstavil javnosti zanimiva izvajanja kon-gresistov. Knjiga vsebuje 42 poročil strokovnjakov, namreč arhitektov, fiziologov, juristov in drugih izvedencev, ki nas seznanjajo s širokim področjem mlade vede, katera si je zadala nalogo preučevati vpliv barve na naše okolje. Vedeti moramo namreč, da nam je bila do nedavnega barva le lepotilno sredstvo in arhitekti ter graditelji strojev so med posameznimi barvami izbirali le po svojem lastnem občutku, želeč ustvariti primerne harmonije raznih barvnih tonov. Ta empirizem pa je za nami. Pročelja stavb, stene naših domov, uradov in delavnic, kakor tudi ohišja strojnih naprav dandanes ne prekrivamo s katerimikoli barvaini oziroma s tistimi, ki ustrezajo našemu osebnemu okusu, temveč je izbira barv Strogo navezana na izsledkih znanstvenega proučevanja. Kaj nam pravi znanost o barvah in človeku,
Arabske države zahtevajo večji dobiček od petroleja
V Kairu se je začela važna konferenca arabskih držav, ki pridobivajo petrolej. Konferenci ' prisostvuje,o tudi predstavniki velikih petrolejisikih družb, ki izkoriščajo petrolejske vrelce v ar rabskih državah. To je prva konferenca arabskih držav fe vrste; razen Iraka so odposlale na konierenco svoje predstavnike vse prizadete arabske države. Iran .nadalje Venezuela in 35 velikih petrolejskih podjetij imajo v Kairu svoje predstavnike. Na konferenci so bile izrečepe ostre besede proti zahodnim družbam; postavljena je bila tudi zahteva, da družbe revidirajo svoje pogodbe in priznajo arabskim državam večji delež na dobičku. Toda kljub temu prevladuje mnenje, da velike družbe ne bodo pristale vsaj v tem trenutku na nove arabske zahteve.
Zanimivo je, da je venezuelsko odposlanstvo prišlo v stik s predstavniki arabskih petrolejskih vrelcev ter se z njimi pogajalo glede omejitve petrolejske proizvodnje pač z namenom, da bi z omejitvijo dosegli trdnejše cene petroleja. Predstavniki arabskih podjetij so izrazili svojo pripravljenost, da ugodijo želji Venezuele.
NEMŠKO ZLATO ZA ANGLIJO
Bonnska vlada je v marcu plačala Angliji 34,5 milijona funtov šterlingov v zlatu; 12 milijonov prispeva Zahodna Nemčija za vzdrževanje angleških čet v Zah. Nemčiji. Ostalih 22,5 milijona funtov šterlingov pa predstavlja prvi obrok celotne vsote 50 milijonov, ki jo bo nemška vlada vložila za nakup vojaškega materiala na Angleškem. Rezerve zlata in tujih valut na področju funta šterlinga so kljub temu vplačilu v marcu nazadovale za 6 milijonov funtov šterligov. To pa zaradi tega, ker je Anglija plačala Mednarodnemu denarnemu skladu vsoto 200 milijonov dolarjev kot delno povračilo posojila iz leta 1956, ki je znašalo 561 milijonov dolarjev.
SODELOVANJE MED KRUPPOM IN JAPONSKO
Nemški industrijec Alfred Krupp je odpotoval z letalom na Japonsko kjer se bo sestal z japonskimi industrijci, da bi se dogovoril , glede sodelovanja z japonskimi podjetji v Aziji.
podajajo na zanimiv način omenjena predavanja.
Med raznimi deli zasledimo 53 strani obsegajočo razpravo ljubljanskega profesorja dr. Antona Terstenja-ka, ki poroča o psiholoških učinkih barve. Kongresa sta se udeležila tudi dva ugledna Tržačana, namreč arh. prof. N. Rogers, ki prebiva v Milanu, ter v Genovi delujoči arh. G. F. Pulitzer.
Želeč orisati vsebino tega zanimivega knjižnega dela, navajamo v sintetični obliki naslove nekaterih razprav ; Biološko-higienski izg,led barve, Barva v človeškem okolju, v šoli, pri prevoznih sredstvih na progi in na morju, v trgovinah, vrtovih in arhi tekturah. Kromatični odnosi in učinki. Organska barvila. Barva kot varnostni signal v delovnih obratih. Vzroki, ki zmanjšajo učinkovitost barvnih signalov. Barva in varnost cestnega prometa itd.
INČO — Istituto Nazionale del Colore: »Atti ufficiali del 1. e 2. Con-gresso del Colore (11 Colore nelFam-biente Umano — Colore e Sicurez-za«), Editrice Fiera di Padova. 574 strani s številnimi razpredelnicami in fotografijami. Cena 2.500 lir.
TTn
	n r	■X —
	J	J
n

J^o'tah lt'inhn
hn bvukoilv
»Ko bi vedeli, kako lepo je te dni na naši ogradi. Vse je v cvetju: hruške, češplje, češnje, cimbri in rašelji-ka; breskve in marelice so že odcvetele. Vse cvete in zeleni. Pridite vendar enkrat k nam, da Vas popeljem na njivo!«
To je bilo tiste dni sredi aprila, ko še ni nastopilo deževno vreme z vetrom in ko sta bila Breg in Tržaški kras pokrita s tisoči in milijoni cvetov vseh barv, ki so stisnjeni drug poleg drugega silili k soncu.
Ta starejši kmet iz naše okolice je videl in dojel vso naravno krasoto naše zemlje v zgodnji pomladi. Z njegovega obraza je sijala prava 'blaženost, ko je opisoval svojo ogrado v cvetju, a samo za kratek čas.
»Veste, gospod urednik, žal mi je za to našo mladino, je nadaljeval zamišljen. Ona ne vidi vse te lepote. Beži mimo naših njiv in ograd v cvetju in se komaj še ozre narije z vesp in lambret; drvi v mesto, v tovarne ali v kino, ako se že prej morda ne zabije z vozilom na prvem ovinku ob pečine. Delo na zemlji je ne veseli več.«
In kasneje so mi še pripovedovali znanci o tem kmetu, ki je pravzaprav tako vzljubil zemljo šele, ko se mu je življenje nagn lo proti zatonu in je dosegel pokojnino v drugem poklicu — da je torej prav on v svojem ustnem testamentu svojcem priporočil tudi ogrado s temi-le besedami.- Glejte, da jo boste obdelovali skrbno, kakor sem jo jaz. še v grobu ne bom mirno počival, ako jo boste zanemarjali in 'dopustili, di jo preraste robida...«
Človek bi moral imeti krepkejše pero kakor je opiljeni sodobni »biro«, da bi lahko zajel vsaj nekaj ljubezni in toplote, ki preveva tega kmeta do zemlje in narave, in jo izročil bralcem, zlasti pa naši mladini, če bi se dali poleg njegovih besed preliti v črke na papirju tudi kmetova vedrina in otožnost, ki ji je sledila ob spominu na mladino, potem bi uspelo v tem tudi moje pero, kakor so mene takoj prevzele njegove besede, obdane z ognjenim žarom in tugo.
Malokdo kakor ta krnet, ki je doživel burne čase dveh vojn in fašistične vladavine, katera ga je za dolga leti prisilila na življenje v tujini, bolje ve, da je lastna zemlja najtrdnejši porok kruha in svobode.
ib.
Stran 2
GOSPODARSTVO
22. aprila 1959
Kontingenti za obmejno trgovino
Italijansko-jugoslovanska trgovina
Izvršne določbe k splošnemu trgovinskemu sporazumu
Italijansko Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo pravilnik, po kate, rem se bo razvijala trgovinska izmenjava med Trstom in obmejnimi področji Buje, Koper, Sežana in Nova Gorica do 14. jan 1960. Istočasno je objavilo tudi spisek blagovnih vrst, ki so predmet te izmenjave.
Tržaška carinarnica sme dovoliti neomejen uvoz vseh vrst blaga, ki jih naštevata spisek »A« (vse iinančne o-peracije se vršijo na avtonomen račun —• »conto autonomo«) in ki jih Italija uvaža čez carinarnico v smislu trgovinskega sporazuma med Ita-' lijo in Jugoslavijo. Tržaška carinarnica sme nadalje dovoliti začasen uvoz: a) strojev, oprem in motornih vozil, ki so namenjena v tržaške delavnice zaradi popravil in b) surovin in polizdelkov, ki naj se predelajo na Tržaškem v končne izdelke, in sicer samo v kolikor to dopuščajo splošna načela splošnega trgovinskega sporazuma.
Za vse druge vrste blaga je potrebno uvozno dovoljenje. Za izvoz blagovnih vrst v spisku »B« je v vsakem primeru potrebno dovoljenje. Dovoljenja izdaja Generalni vladni komisariat v Trstu. Kakor že omenjeno, gredo vsa vplačila čez »conto autonomo« v italijanskih lirah. »Conto autonomo« ne priznava nobenih obresti. Italijo predstavlja tržaška podružnica »Banca di Italia«, Jugoslavijo pa »Jugoslavenska izvozna i kreditna banka«.
Za Gorico in okolico veljajo povsem ista pravila, le spiski blaga so objavljeni posebej.
UVOZ Z JUGOSLOVANSKIH * PODROČIJ V TRST
Navajamo spiske veljavne za tržaško carinarnico: Spisek »A« — Blago, ki ga Trst uvaža iz jugoslovanskih obmejnih krajev, v milijonih lir:
sveže gobe, jagode in borovnice 7, suhe gobe 5, kislo zelje 10, sveže sadje 30, sveža povrtnina 120, suhe slive, maraske ip lešniki 50, maraskin sok in listi 10, sveže mleko 70, mlečni izdelki 20, jajca 30, pivo 10, navadno potresno vino 250, tropine in zacikano vino 50, tipična vina v steklenicah .10, slivovka in tipični likerji 6, etilni alkohol 50, med 3, goveje meso 20, prekajeno meso 10, konji za vprego in za zakol 2000 glav, prašiči, svinjina in ovčje meso 40, perutnina 10, osoljena čreva 5, krma, slama in grašica 20, ajda 5, sveže morske ribe 60, raki in sladkovodne ribe 2, osoljene in konservi-rane ribe 150, žagan in merjen les 100, hrastovina in bukovina do 1 m dolžine 50, lesni izdelki tipični za področje 10, drva ■ za kurjavo 100, lesne plošče 5, lesni odpadki (refili) 5, količki za trle 3, vezane plošče 4, drvno oglje 30, sodi iz hrastovine 50, izdelki iz salonita 5, samotne opeke, polne in votle opeke, strešniki in podobno 120, marmor posebnih vrst 7, pesek za topilnice 5, surove kože 20, strojene kože in kože za krznarstvo 25, izdelki iz kože 5, zdravilne rastline 30, odpadki iz stekla 5, esenčna olja razen ogrumovih 5, oprana in neoprana surova volna 15, paprika 2, sol 20, škrob iz krompirja 40, škrob iz koruze 50 ton; za nasledit je vrste blaga ni določena vrednost: cement, železni rabljeni sodi, pulpa in sadni sok (razen dateljnov, grozdja in smokev), leseno pohištvo, leseni parke-li, zaboji za embalažo. Druge vrste blaga 400 milijonov lir.
IZVOZ IZ TRSTA
Spisek »B« (italijansko blago, ki ga uvažajo na obmejna področja): riž 50, agrumi, drugo sadje, testenine in drugo blago za prehrano 175, pivo 10. se-
menca, deli rastlin in žive rastline 15, mineralna in rastlinska olja in maščobe 50, esenčna olja 15, kemični proizvodi 60, farmacevtski proizvodi 50, u-metna gnojila 15, barve in laki 15, as-lalt in zemeljske smole 15, žveplo 20, pisarniške potrebščine, papir (razen časopisnega) 30, predivo, tkanine in izdelana oblačila 200, predivo vrvi in žakljevina iz konoplje in jute 30; pločevina in proiili 50, stroji za urade in nadomestni deli 40, razni stroji, pritikline in nadomestni deli 225, Dieslovi motorji in ladijske opreme 300, precizno orodje za optiko in podobno 15, glasbila, deli glasbil in gramofonske plošče 5, električni in telefonski material 100, radijski in televizijski material 25, razne opreme za ribolov 40, zračnice in avtomobilski plašči 60, izdelki iz gumija 10, raz.no drobno blago 100, ure in budilke 5, specialna o-prema ladij 50, kuhinjske naprave in opreme 10, izdelki iz keramike in stekla 5, bencin 75, mazalna olja 50, plu-tovina in izdelki 15, delo pri popravilih in raznih predelovanjih 120, druge vrste blaga 200 milijonov lir.
CARINSKE OLAJŠAVE
Spisek »C«. (Vrste blaga, ki piso podvržene carini do določene vrednosti, samo v primeru, da so namenjene potrošnji na Tržaškem):
goveja živina 190, sveže meso 10, sveže morske ribe 50, sveže mleko 30, stročnice in druga sveža povrtnina 50, kislo zelje 10, sveže sadje 15. navadno vino 180, jajca 15, krma, slama in gra-šica 20.
Spisek »D«. (Vrste blaga, ki bodo ob izvozu na obmejna jugoslovanska področja deležne posebnih carinskih olajšav):
semena, žive rastline in deli rastlin, kemični proizvodi, zemeljske smole in asfalt, predivo, tkanine in izdelana oblačila, predivo, vrvi in žakljevina iz konoplje in jute, razni stroji, pritikline in nadomestni deli, orodni stroji, prevozna sredstva, pritikline in nadomestni deli, Dieslovi motorji in ladijske opreme, specialne ladijske opreme, bencin, mazaTHa olja, precizne naprave za optično industrijo, drugo precizno orodje, plutovina in izdelki iz pinte.
KONTINGENTI V GORIŠKEM SPORAZUMU
Navajamo še vrste blaga,, ki so predmet trgovinske izmenjave med Gorico in jugoslovanskimi področji Sežana, Nova Gorica in Tolmin.
Spisek »A« (blago, ki ga Gorica uvaža z obmejnih področij), v milijonih lir: sadje, zelenjava in čebula 20, pulpa, sadni sok in suho sadje (razen smo-, kev) 10, svež fižol v stročju 10, kislo zelje, suh fižol in krompir 25, sveže in suhe gobe 10, ajdovo seme, rž, ječmen, oves in razna druga semena 6, mleko in mlečni izdelki 30, perutnina 15, divjačina 3, konji za vprego in za zakol 30, goveje meso 20, ovčje in svinj-, sko meso 20, prekajeno meso 15, goveja živina, prašiči i.n ovce za zakol 30, raki 5, slivovka 5, jajca 25, krma in slama 20, mineralna voda »Radenska« 5, žagan bukov les in les drugih listavcev 85, mehak rezan les 85, drva za kurjavo 80, tramovi 10, frize 9, hrastovi in bukovi parketi 6, lesno žaga-n e 4, les za ladjedelnice 5, vezane plo. Ščc 5, refili 6, vezane plošče iz bukovine 30, količki za trte 10, drvni pre-ihog 30, lesni izdelki tipični za področje 16, osoljena čreva 5, zdravilne rastline 5. železna pločevina 15, opeke in podobno 20, cemenl 20, kraškj kamen 8, izdelane plošče ii marmorja 2, apno
5, glina 8, pesek za topilnice 10, zaboji za embalažo (nedoločen kontingent), premog, tipični izdelki iz kože, steklo in. izdelki i/. slekla, leseno pohištvo, živalski zdrob za prehrano (nedoločen kontingent). Drugo blago 300 milijonov lir.
Spisek »B« (blago, ki ga obmejna področja uvažajo iz Gorice); agrumi, drugo sadje in povrtnina 30, sadje, pulpa i.n sadni sok, suho sadje 10, riž 30, razna semena, trtne sadike 20, olivno in semensko olje, sir, maščobe in te-stenine 90, razne začimbe 20, žveplo 20, umetna gnojila, zaščitna sredstva in škropiva 15, razne farmacevtske in medicinske specialitelc 30, predivo in tkanine iz naravnih vlaken, iz umetnih in mešanih vlaken 100, nakit in blago za raznovrstno uporabo 10, klobučevina za tehnično uporabo 50, avtomobilske gume i.n zračnice 50, električni material, električni stroji in motorji, nadomestni deli, radioaparati in nadomestni deli 100, raznovrsten material za vodne napeljave, higienske in sanitarne potrebe 30, motorna kolesa, dvokolesa, mo-toskuterji in nadomestni deli 15, nadomestni deli za motorna vozila in stroje 150, poljski stroji, orodje, kmečki vozovi in nadomestni deli 45, orodni stroji, mehanično orodje in nadomestni deli 40, pisalni stroji, računski stroji in nadomestni deli 10, šivalni stroji 5, plačilo za delo pri popravljanju motornih vozil in drugih strojev 20, drugo blago 300 milijonov lir.
Kemikalije na italijanskem trgu
MILAN. Farmacevtske kemikalije popuščajo na ceni. Med topili pada cena butilnemu acetatu, ki stane danes 250 lir, dočim je poprej kvotiral 280 lir. Cene maščob teže navzgor. Področje kazeina in mlečnih derivatov pa še ni povsem razčiščeno. Mnogi napovedujejo, da bodo tem proizvodom cene nazadovale, ker mnogo držav razpolaga z velikimi količinami mleka.
Cene veljajo za 1 kg blaga, f.co skladišče, v prodaji na debelo za takojšnje plačilo, V ceni nista vračunana občinski davek ter IGE. V primeru sprememb so cene preteklega tedna navedene v oklepaju.
živalske in rastlinske maščobe: Kostna mast, dobljena z vodno paro (gras-so d’ossa alFacgua) 100-103; kostna mast, ekstrakcijska (grasso d’ossa di festrazione) 93-94; loj, ameriški fanev 129-130; loj, domači, kisli (šego nazio-nale alTacido) 123-125; loj, taljeni, vodni (sebp nudo colato alTacqua) 132 do 134; ribje olje y,el. v orig. sodih (olio di merluz/.o) 240-250; Japonski vosek, japonski loj (cera vegetale giappone-se) 800-850; kitajsko lesno olje 310«33Q; kokosovo olje Ceylon 300-305; kokosovo olje Straits ???-??0; laneno o.ljp, surovo (olio di lino crudo) 230-235; firnez (olio di lino cotlo) 275-280; mandelj novo olje FU 1800-1900; olivno olje, sul-furno (olio di oliva al solfuro) 310-320; palmovo olje, Nigerija, kislost 14-15"» 160-170; palmono olje, Sumatra 160-170; repično olje 295-305; ricinovo olje, industrijsko, prvoprešano 310-320; ricinovo oijč, industrijsko, drugoprešano 280 do 290; ricinovo olje, rpedicinalno 340 do 360; sojino olj,e, surovo 215-220; sojino olje, rafinirano 350-355.
Mila in drugi proizvodi iz maščob: Belo milo 70-72% 155-160; svetlo mi|o 70-72% 130-140; rumeno milo 50-52% 120 do 130; čislo smoljeno milo 70-72% 155 do 160; nevt/a)r;o ind. suit. milo 60 do 62% 155-165; prosojno milo 72% 165 do
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico z dne 7. aprila izdalo izvršilne določbe za blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo za obdobje od 1. aprila letos do 31. marca 1960.
Uvozno dovoljenje ni potrebno za uvoz kontingentiranega blaga, ki je našteto v prilogi A k trgovinskemu sporazumu (katero je to blago, je razvidno iz naslednjega odstavka), nadalje za blago iz spiska A (za podrobnosti glej zadnjo številko »Gospodarstva«), nadalje za uvoz celuloznega lesa iglavcev, drogov, jamskega lesa, žaganih in rezanih hlodov, bakra in njegovih zlitin v surovem stanju ter odpadkov bakra, železa in jekla, kakor tudi surovega glicerina. Prav tako dovoljujejo same carinar-
DINAR TRDNEJŠI. V Trstu in Gorici pa tudi na italijanskih borzah v notranjosti se je dinar v zadnjem času precej utrdil. Na prostem trgu plačujejo dinar od osebe do osebe okoli 95 lir, v menjalnicah pa 92 lir. Kdor išče dinarje, jih plača od 95 do 100 lir. Pred dobrim mesecem so trgovci ali menjalnice plačevali Jugoslovanom, ki prihajajo v Trst v obmejnem prometu, samo okoli 75 lir za 100 dinarjev. Dinar se na prostem trgu navadno dvigne ob začetku turistične sezone, ko se poveča povpraševanje po njem, ker odhaja čedalje več italijanskih tU' ristov v Jugoslavijo. Letos pa bo po vsej verjetnosti razmeroma nagel skok dinarja tudi v zvezi z raznimi jugoslovanskimi ukrepi za zavarovanje valute; tako je tudi jugoslovansko valutno nadzorstvo na meji bolj strogo, da bi preprečilo špekulativno iznašanje valute. Na notranjem trgu so jugoslovanske pristojne oblasti odločno nastopile proti dviganju cen in s tem zavarovale kupno moč dinarja. Tudi gibanje denarnega obtoka odkriva prizadevanje, da se prepreči za vsako ceno inflacija; saj se je denarni obtok v začetku letošnjega leta zopet zmanjšal, v januarju 1958 je znašal 12i milijard, decembra 1958 142 milijard, a januarja 1959 je nazadoval na 137 milijard dinarjev.
170; toaletno milo, čislo, v kosih po 100 g, 78-80% 270-300; glicerin, dvakrat destilirani 30"BČ, FU 480-500; glicerin, destilirani 28"Be 420-440; glicerin, surovi, saponifikacijski 88% 370-380; glicerin, surovi iz lužne vode 80"» (glicerina grezza di sotto lisciva) 300-310; olttirj, kokosov 195-200; olein, mešani rastlinski, raljnapijski 160-170; olein živalski, destilirani 210-230; stearin, sapp-nilikacijski, trikrat prešan 195-205.
Smole, gumijaste snovi, gumij ali ce-dike, voski:	Rplolpnija WW »Water
While«, USA 185-190; kofclonija PGH 135-140; kolofonijh, esteril icii ana, čista 270-280; kopal L,A.S, 320 325; sandrpk 5800-6500: Selak, beljen v prahu 800-810 (820-830); šelak TN.»Trtilv Nalive« 403 do 420; Selak, indijski ABTN 480 490 (485-495); terpentinovo olje 140-170; Tra-grant gumij trgov. 950-1000; tragrant gutnij Perzija I 1650-1750; čebel ni vosek, suha jumeni 900-950; kandelila vosek 970-10,00; karnsufc* vosek, sivi, mastni 1200-1250; surovi lanolin, temen 80-82; surovi lanolin; delno sveltl |(K! do 102.
niče uvoz tistega blaga, za katero so določeni minimalni jugoslovanski izvozni kontingenti (žaganega lesa iglavcev in nekaterih listavcev, buko vega celuloznega lesa, bukovih in hrastovih friz, rafiniranega svinca in sulfitne celuloze).
DELEŽ CARINARNIC V TRSTU IN GORICI
Uvoz kontingentiranega blaga je. razen nekaterih vrst, porazdeljen med razne italijanske carinarnice; domači carinarnici v Trstu in Gorici bosta udeleženi z naslednjimi količinami fprva številka v oklepaju velja za Trst, druga za Gorico); volovsko meso in teletina ( 1.500 — 500 ton), živa goveja živina (17.000 —
3.000	glav, s tem da uvoz čez ti carinarnici ne sme v četrtmesečju november 1959 — februar 1960 preseči
5.000	oziroma 500 glav), konji za vprego in za zakol (17,000 — 3.000 glav), prašiči (Vseh 12.000 glav gre čez Trst), mesne konserve (ves kontingent^ čez Trst), sveže in soljene ribe (1.500 — 0 ton), ribje konserve v olju (350 — 0 ton); ves določeni kontingent ustrtojenih svinjskih in drugih kož, škroba, glukoza in dek-strina pojde čez tržaško carinarnico.
Rezerviranje kontingentov ni dovoljeno. Kontingent se sme izkoristiti samo s tem, da se predloži predpisana carinska deklaracija zaradi oca-rinjenja blaga. Zato naj se uvozniki pravočasno prepričajo, da kontingent ni morda že izčrpan.
KDAJ JE POTREBEN »NULLA OSTA«
Uvoz katerega koli drugega blaga, ki ni obseženo v navedenih podatkih, bedo dovolile carinarnice samo proti predložitvi deviznega uvoznega obrazca, na katerem mora banka zabeležiti datum in številko izjavg Državnega zavoda za zunanjo trgovino (I. C. E.), da proti uvozu ni zadržka (r.nulla osta«). Prošnjo za »nulla osta« mora vložiti uvoznik sam; v njej mora navesti vrsto, količino in vrednost blaga, ki ga namerava uvoziti, carinsko tarifno postavko in banko, ki mu bo izstavila devizni obrazec. »Nulla osta« velja en mesec, a se rok lahko podaljša, če predloži uvoznik pogodbo z jugoslovanskim podjetjem,
»DRUGI JUGOSLOVANSKI PROIZVODI«
Skupni znesek uvoza »drugih jugoslovanskih proizvodov« ne sme presegati letno 4 milijard lir, oziroma 210 milijonov lir za vsako carinsko tarifno postavko, oziroma 75 milijonov lir za posamezno vrsto blaga v ekviru iste postavke. Izjeme so predvidene za blago, ki jg našteto v 25. poglavju italijanske uvozne tarife.
Med »druge jugoslovanske proizvode« ne morejo biti uvrščene cigare, cigarete, sol, presno maslo, sladkor in esence kislega sadja, pa tudi ne blago, ki ni liberalizirano za uvoz iz držav članic OEEC.
Za izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo v okviru splošnega trgovinskega sporazuma veljajo splošne izvozne določbe, torej predpisi »tabele Esport«.
Prošnje za uvozna in izvozna dovoljenja se morajo, kolikor so pač potrebna, vložiti pri ministrstvu za zunanjo trgovino, Obravnavale se bodo sproti tri rok za vložitev ni predpisan. Vsekakor pa mora bit: prosilec vpisan v seznam uvoznikov in izvoznikov (»casellario degli ope-ratori con Festero«). ki ga vodi omenjeno ministrstvo.
I
Švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« je v nedeljo priobčil daljši članek o »političnih vprašanjih gospodarskega napredka v Jugoslaviji«, v katerem neki publicist (V. M.l opisuje svoje vtise o življenju v Jugoslaviji. Jugoslavijo je obiskal po dveh letih. Pisec pravi, da napravlja zdaj vožnja z letališča v Zemunu v Beogradu na potnika vse drugačen vtis kakor pred leti. Vozi se po novi krasni cesti in novem mostu. V novo palačo v Novem Beogradu, ki je bila toliko let zapuščena, so vselili pisarne Izvršnega sveta. Veliko stavb po mestu in nebotičniki, ki so bili poprej v surovem stanju, je dograjenih. Jugoslovani gradijo zdaj nebotičnike in druge stavbe na gospodarsko povsem realni podlagi. Po mestu se vidijo znamenja splošnega izboljšanja gospodarskega in socialnega življenja. Za človeka, ki je pred nekaj leti obiskal Jugoslavijo, so to znamenja pomembnega napredka. Jugoslavija rešuje stanovanjsko krizo na tako široki osnovi in s tako obilnimi denar-
G. M. GOLOMBIN G FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
I* JL UT O V IN K in IZ»KI,K©V
Trst, Porto Industriale - Zaule
TEL. 99-182
Ttgr. C0LINTER - TRIESTE
PRIZNANA GOSTILNA
FURLAUr
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in prisrna vina — Cene ugodne.
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
gorica.
DL StFIBBL n/l ToUI. 6004/9404
TRST 0L LAVATOIU 2 Talilaa, 2 4.001
I.LKSDZNE TlSKIIVinii: PISARNIŠKE POTREBŠČINE Gl MIJASTi ŽIGI
Prnilajanin in popravljacnu NALIVNA PERESA
TISKARNA-PAPIRNICA
II, BERMRIH
TEST - TRIESTE
ULICA MAZZINI 44 Teter. 63-1)67
Tl
nimi sredstvi, da je to dokaz velikeg^l d
vzpona. Ljudje splošno ne kritizirajo na,3;
več vladavine in ideologije, pač pa nL"L/ :
katere njene nedostatke.	L r!*
sSo ,
Pisec poudarja, da jc gospodarsiK3 jrpr neodvisnost posameznih podjetij velika Ravnatelji in delavski sveti ne dovolj11' jejo, da bi jim državni birokratizetol^^ kvaril posle. Ljudje neradi govorii1’iv ^ o političnih vprašanjih, pač pa nagla- ^ šajo. da socializem pomeni v prvi vrTtrej) sti dviganje življenjske ravni. Ta dvitUj^ se da doseči, ako se odprejo možnost1!^ . prostejše gospodarske pobude. DržaV-L t( Ijam splošno ugotavljajo napredek, t°JSotn da želijo si, da bi šel razvoj v tej|Q0p smeri še hitreje. Pisec tudi priporni' Itp nja, da se je življenjska raven dvigMveij, nila in da se zlasti življenje v SloveJljg niji da primerjati z življenjskimi raz- tnj merami v zahodnih državah. Drugi elitnost članka je posvečen političnim tpraša-L
njem-	den.
iihuii M i i i i i i i i i i i i i i ih'iiiru u i i i i i i i1 r3Vr
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJT
(Odhodi iz Trsta)	Boji]
Proga Jadransko morje:	ibitj
—	Severna Evropa: Pula 22. apnU'T'rVa
—	Juž. Amerika: Vojvodina 30. apfHj.^
—	Sev. Amerika: Hrvatska 5. maja- ]jqS(
—	Sev. Afrika: Pula 22. aprila. Hi-Kjet
vatska 5. maja.	y
— Perzijski zaliv: Vis I. junija.
Hogmice na deblo in na diohm
Simeoni—,
OPČINE, Narodna ul. 24, tel. 21-589
IVngaviRB za ženske od lir 175 naprej
Nogavice za moške od lir B5 naprej
Popolna izbira tkanin s skrajno konkurenčno ceno.
Droš
PfOš
bor
Pos;
Pičt
vku Pln ' sko ■?a
f;ojl
hr
Post
- OGABNA IN ZLATABNA —
iMiholj Kalel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel, 95-881
Dre najboljših znamk, velika izbira
zlatih okraskov za vee prilike
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
J
I lil|ti|>:| I I I Ul I II II I I T'I I l"l'|l.l"l 1UlU,Ui|ri|l1l'Ul T I"1
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNf ŠTVO in UPRAVA: Trst. ul. Geppa 9' tel. 38-933. - CENA: posamezna §te' vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. ' NAROČNINA: letna 850 lir. polleinl! 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo i'10/ zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se Pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE' Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek’ rač. štev. 600-70/3-375 — OENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enP' ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 Ur Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva«
I
Tiskarna »Graphis« v Trstu.
GRAND ROIEL TOPLICE, bled, tei. št. 222,246
odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijoten oddih - 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - tenis. - Idealna smučišča in drsališča v bližini kotela. - Specialne cene za izvensezono in zimsko sezono od 1.080 do 1.500 Din. - Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseh potovalnih agencijah.
Sankališča - Smučišča - Žičnica. Odprto vso zimo. Tekoča topla in mrzla voda. 01 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLEGAŠ z lastno restavracijo. 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO
nota, TURIST
(ex Sv. Nikolaj) ANKARAN
Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in weekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples.
Škocjanske jame vas vabijo
Ogled vsak dan in ob vsaki uri cene: 200, 100, 40 din.
Gostinski obrati: »RISNIK«v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialitete in domača vina.
PARK HOTEJL - Kleti
Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru. casino jn plesni dvorani.
Penzion v predsezoni od 930 do 1230. v sezoni od 1350 do J550. Turistična taksa se računa posebej.
Motet Mvim - (foied.
Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRJM BLED V vseh sobah tekoča topla in m.rzla voda ter krasen raz? gled na jezero, Julijske Alpe iti Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. v sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej.
HOTEL
& ESPLANADE
ssa—rOpatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupna 1IW Ležaju, 28 sobo sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Kestoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje speclja, litete.
Zdravilišče Rogaška Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode ,DON AT’, STV RIA’ in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate Žile, želodčnega katarja, čira na želodcu, in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščovosti. Zdravljenje s pitjam zdravilne slatine, s kopanjem, v zdravilinih kopelih in fizikalno terapijo.
farno nekaj minut od Ststal
najmoderneje urejen hotel: velika restovračijska terosn oh morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj,
Hotel CENTRAL portorož
Z depandansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj
HOTEL	PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z psp.pi sodobnim kon-Jlg rta ni; reprpz entpiivn (h restavracija; bar;' ka? VARNA .JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopal išče, nad 40(1 postelj.
Restavracija in kavarna v PORTOROŽU
jfuUan
Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba. na vrtu. V nočni kavarni dnevno, lažen ponedeljku, godba do 3. ure zjutraj.
hotel šlld)
Koper
Pristna istrska vina. domače in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu.
HOTEL JKetrOJPOl PIRAN
7. depandanso vROTONDA« in dpendansami v »IMESU«; kavarna, ribja rastn-vracija. glasba, ples, kopališča. 220 pnslelj.
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB ■ Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji.
Želite-li upoznati Jugoslaviju?
Za V.as priredjujemp velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa pgsjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije!
Biser slovenskih letovišč Vas vgbi, da preživite svo.] letni odmor v udobno opremljenih hoteli ib. kjer boste vsen stransko dobro postreženi.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 75(1 do 1400 din. Izven sezone od 450 do'850 din.
Jtotel m lvzv'10 M
00 postelj, Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din,
Hotel POD VOGLOM
z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 7fi0 do 1350 din. izven sezono od 530 do 900 din dnevno.
Rogaška Slatina (\ kat.) telefon št. 8
v. depandansa trn LJUB-MANSKr DOM. BEO-i GRAJSKI P O IVI, HOTEL TRST- Vam nudi veselja in udobnosti za časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din. v sezoni od 1250 do 1500 din
Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI
Hotel Soča
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. Cene v sezo n (julij in avgust) od din 900 do 1350.—
Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba.
Slovenski dom
BSoivl
Neboder
Rijeka-Sušak
IM. ProlRtursbih brigada, 1
Telnlnnl:
llprai/a: 2H-UU Piirtir: 54-21 Kart 31 H4
Hotel sa 12U krcveta a i hladna lehnča voda n svim sobama, svaka druga soba knpatilo j l/V. C.
centralno grijanje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačoni i internacionalnom kuhinjam, prolazni pension za grnpe i pojedincc, inoredna karana na 14 katu prekrasen vidik pa Rijelio i okolicu
bar - danzing do 3 u jutru Veliko zaliavi.štn i terasa
poslnga prvorazredna cijenp iiipjcrentf
to,.|


aVTOPREUOZ
Cunja Rihard
TRST
Strada del Friuli 28!) talefou 35-370
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Hnnluireniiai: cnne
/I
^ nedeljo. 12. t. m. je imela tudi aj" ) a“režinska posojilnica svoj letni obfi ne * zbor. v Grudnovi dvorani se je s ralo precejšnje število članov, ki slcaL z velikim zanimanjem sledili iz-ska rfPnernu poročilu predsednika J. lju- k^dna. iz podrobnega predsedni-eni j °V6Sa poročila je razviden nenehen rijo lapredek posojilnice, čeprav še ne gla- L.tisW meri, ki bi ustrezala dejan-vr- j m gospodarskim razmeram in po-Ivig jre^arn v nabrežinski občini. Danes _>sl' jlria Posojilnica 270 članov. V 1. 1958 nn- ^ število hranilnih vlog narastlo za to- ! /bilijone lir; to ugotovitev so pri-tei.p° ni vzel> z zadoščenjem na znanje, mi' r0tovo bi bilo še več domačih vlog, ,ir 1°, 1)1 ne bil med našimi ljudmi še jvč-ij n° razširjen predsodek, da je bo-riz- pr	svojo imovino pred domači-
‘lt,|	1 ljudmi; in vendar je stroga taj-
(-a, °s,; popolnoma zajamčena. Takšni Predsodki ovirajo razvoj domačega i f Pnarništva. Jasno je, da s takšnim "'j avnanjem škodujemo samim sebi. II1 t ® nastopi resna potreba, je le dobro kar pri roki svojo domačo po-jPJilnico. o varnosti vlog ne more P' dvoma spričo strogega nadzor-iia-,' va z osrednjega državnega zavoda jpr 2anča dTtalia, ki ima podružnico v aia ijrStU' Poleg teSa jamčijo pri takšnih Hr i^So^ln‘cah člani z vsem premože-
^ lanskem letu je bilo vloženih 86 r°šenj za menična posojila in 2 _ l0snji za posojilo na vknjižbo. Od-0r je po skrbni proučitvi vsakega 'Osanieznega primera odobril 72 me-—‘ posojil
in
odbil je Podpira namreč
na
dve posojili 14 prošenj. Poso-le gospoda r-
pčnih '’knjižbo. junica
o 0 zdrave pobude in potrebe in te->a Se bo držala tudi v bodoče. Ob Svetku leta je število meničnih po-j'°lll znašalo 139, in sicer za 14.705.400 '* ter je med letom narastlo za 72 :Posojil v vrednosti 12.607.035 lir. Vr-
njenih je bilo 73 posojil v znesku 10.930.800 lir. Tako je ostalo konec leta še 138 posojil v znesku 16.381.635 lir. Poleg tega je bilo še 12 hipotečnih posojil za 4.984.000 lir. Z rednim od plačevanjem je bilo 10-milijonsko posojilo, ki ga je posojilnici podelila še angloameriška uprava, skrčeno na 6,262.090 lir.
Vloge so do konca 1.1958 narastle na 25.384.726 lir, in sicer samo lani za 4.500.000 lir. Zanimivo je pri tem, da je bilo dvignjenih lani samo 6.389.987 lir, dočim je bilo vloženih 10 237.293 lir.
Te podatke smo podrobneje navedli, da bi se še nepoučeni zavedli važnosti domačega denarnega zavoda m koristi, k.' jfh imajo od njega naši ljudje. V blagajni posojilnice je bilo vedno dovolj razpoložljivega denarja za vsako potrebo. Poročila upravnega odbora in revizorjev so člani sprejeli z odobravanjem. Iz zadnjih bilanc sledi jasno počasno napredovanje posojilnice, ki bi se lahko pospešilo, če bi kot rečeno, domačini ne imeli neutemeljenih predsodkov, iz katerih še vedno nalagajo denar v tuje zavode izven občine.
Pri slučajnostih je bilo zlasti govora o vedno večji potrebi po posebnih prostorih za urada posojilnice; kajti sedanji ne zadoščajo več. Po sebnemu odboru so člani poverili nalogo, da reši to vprašanje; razprava je pokazala, da zadeva ni lahko leš-Ijiva. Učitelj Furlan J. iz Sempolaja je predlagal naj bi posojilnica posegla tudi globlje v pereča gospodarska vprašanja, in sicer s tem, da bi podprla izobraževanje mladih strokovnih sil v cvetličarstvu in v gojenju povrtnin, ki jih zelo potrebuje veliko mesto; kakih 350 milijonov lir gre letno za te proizvode v notranjost Italije. Ta preobrazba v kme tijst.vu bi zelo koristila, zlasti mladi-
ni. ki danes piepngoslo beži - .inesln Toda lo sicer koristno pobudo odbm nj mogel sprejeti, ker je posojilnica kot denarni zavod vezana na splošne bančne določbe, ki ji branijo tovrstno delovanje.
Glavno, kar more posojilnica storiti v splošno korist, je to. da si člani na vzajemni podlagi v denarnih stiskah medsebojno pomagajo ter izboljšajo tvoj gospodarski položaj. To nalogo bo posojilnica tem uspešneje lahko izvrševala, čim večje bo število članov. Da bi se zanimanje za posojilnico in varčevanje sploh še bolj poživilo, je bilo sklenjeno, da se razdelijo po zgledu drugih zavodov po hišah in zlasti m d mladino hranilniki (»Šparovci«!.
- ič -
NAŠE SOŽALJE
V Ljubljani so pretekli četrtek pokopali na Žalah 78-letnega učitelja v pokoju Antona Berceta iz Dornberga na Goriškem. Rajni se je pred leli zatekel pred fašističnimi preganjalci iz Boljunca v Ljubljano, kjer je po burnem življenju, ki so ga prinesle dve vojni vihri in fašizem našim ljudem.
m pii 11lotIlici11 tlelov a)i m 11;i solskeln in kullurno-pmst ejniem podmčjii legel k večnemu počitku za posledicami gripe. Kaj je naš rod prebil v leh časih .nam povedo že nekateri podatki iz življenja pokojnega in njegovih sorodnikov, ki so prišli na pogreb. Rajni je med vojno izgubil enega izmed treh sinov; bratu je padel sin, sestrični je vojna pobrala vse tri sinove, a druga sestrična je mati narodnega heroja. Številna imena krajev, koder je služboval govorijo, kako .nemirna je bila njegova življenjska pol od dneva, ko je dovršil učiteljišče v Kopru:	Rihemberk
(Branik), Vrata (na Tolminskem), G. Lokovec, Srednje Kambriško, Marezige, Krvavi potok, Kubed, Črnotiče, Podgorje, Klanec, Truške, Boljupec, Golo pod Krimom in končno Vič. Rajni je 45 let svojega življenja posvetil delu v šoli in za dvig kulturne in gospodarske ravni slovenskega ljudstva
V Trstu so umrli: Alojzij Bossi, i-van Gerdol, Olga Mihelič vd. Pertot, Kate-rina Lunder. Danilo Menion im Radoslava Petrič. V Križu Franc Purič, v Lonjerju Mihael Čokj v Sovodnjah 39-letni Ivo Tomšič, na Ščavnici pri Gornji Radgoni 85-letni Franic Kraner, oče kap. patra Fidelisa.
PODLONJERSKO VINO PRODATA MO PO UGODNI CENI. Telefonirajte na št. 53-790 od 8.30 tlo M. ter od 10. do 19. ure.
—•—
VELIKA STAVKA KOVINARJEV.
Pretekli četrtek so stavkali delavci kovinske stroke. Stavko so proglasile osrednje sindikalne organizacije zaradi delovne pogodbe, ki maj se spremeni v skladu z. današnjim .časom, saj urejuje delovno razmerje kovinarjev nespremenjeno že od leta 1948. V Trski je stav kalo okrog 12.000 kovinarjev.
PRIHODNJA ŠTEV. GOSPODAR STVA IZIDE 1. MAJA.
UL Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Kodirna Vam caa patrebšiina za cinagraaaiitva, paljadalaUo in živinaiaja!
)Nl
a 9-
;tn|l tvo« 5501 ino- ^ pn DE, teK-iLA
pnP
lir
rr?
Gondrand"
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegroml GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proseppo) a hlevi ra počitek živih živftli
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE

C5


L A OORIZIANA
B0R1ZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-48 - SORICA
prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
pos«bnl pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
/i t*’il I ci'iflill€9
BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ZENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI KRAVATE ITD.
Pri cerkvi Sv. Antona N. TRST (Govorimo hrvatski)
Ulica S. LAZZARO 13 a Telefon 23-810
mmm bel c&tb«
TRIESTE - TRST — Corso Italia 1
(vogal P. Borsa) — Tel 29-043
Bogata izbira moških, ženskih in otroških dežnih plaščev iz najlona, popelina in mako.
Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6.700 lir iz najlona za moške in renske
Obiščite nas s polnim zaupanjem !
Jadran
IMP0RT - EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
Božana, telof. 4, 62, 66
t obratom LIPIDA, kier deluic pltališče goveje rlvine xn irvoz in kobilarna r jahalno šolo
TRST, UL. MACCHIAVELL1 28 Telefon 37-286 Ekskluzivni zastopnik za motorna kolesa DUCATI, AERMACCH1 in M0RINI -Novi in rabljeni motorji, velika izbira nadomestnih delov, • Plačilne olajšave
jAVTOnOTOItl
IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO n*-
domestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, iajektorje ter traktorje
TRIESIE-TRST, Via UdimlS
TELEFON 30-157 -30-198
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST ■ ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn in inozemstva. — Postrežba hitra. Csne obodne
Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljena izletniška točka. Njene livade Vas. vabijo na, jzprehode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI .
Edino eskluzivna prodajna I Agencija v Ttstu
Ul. S. FRANCESCO 44-4G
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp v pokrajini, j Edina zaloga originalnih j nadomestnih delov Plagglo I
IZVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA, DALMATINOVA 1
Telefon 22=212 Teleg. „Slovpromet”
izvaža vse vrste živine, konj, prašičev mesa in mesnih izdelkov
prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko
Živina je stalno na zalogi v depoja, Prestranek Telefon šlev. 3
NOVI NASLOV SPEDICIJSKEOA PODJETJA
Fratelli PRI0GLI0
Trieste, Ulica S. Anastasio 2
(V neposredni bližini glavne postaje)
TEI,EP0N ŠT, 31-167, 24-853 - TELEGRAMI: PRIOOUO TRIESTE
SteUtama
„'Boris Midtii”
ROGAŠKA SLATINA Proizvaja in izvaža :
luksuzno brušeno steklo v raznih formah po naročilu in želji kupca.
VOČE ZAGREB
Izvaža:
Sve vrste voča, svežeg I suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročilo sveže pečurke, suve dal matinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, badem, orahe. lešnike, med, rakiju (šlji-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu
Uvaža:
južno voče, kolonijalne I druge poljoprivredne proizvode
O
>U
C
o
o
~o
o
oc
-O
0)
V-
CT1
O
M
O
>
-5L
o
on
C
>u
L—
_QJ
a>
o
u
c
o
>
FALLEROVO ŠETALIŠTE br. 22	Pošt. pretinac br. 304
Telefon: 34- 051	Teleprinter: 02-104
Telegram : KONČAR ZAGREB
PROIZVODI :
MOTORE, GENERATORE, TRANSFORMATOR E,
APARATE ZA NIZKI NAPON, APARATE ZA VISOKI NA-PGN, ELEKTRIČNE PEČI I GRIJAČE
IZVODI :
U TURSKU, GRČKU, SVICARSKU, POLJSKU, MADJARSKU, SSSR, DAR, PAKISTANU zemlje Južne Amerike.
izradjuje za potrebe maššnogradnje:
VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽICU — ZA-VARENE CIJEVI — ELEKTRODE -- POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU.
U SVIH VRSTAMA
GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE
Detaljne podatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam
Katalog proizvoda Železarne Jesenice
<
Y
CD
O
<
□
>
er
Q_
CD
LU
d
U
<
N
PRVOMAJSKA, tovarna strojev za obdelavo kovin iz Zagreba, je letos na milanskem sejmu zopet zbudila veliko zanimanje pri italijanskih in inozemskih kupcih.
PRVOMAJSKA proizvaja :
stružnice, vrtalne stroje, rezkalne stroje, zračna kladiva, sko-belne stroje, električne brusilnice, brusilnice za orodja, stroje za rezanje navojev, črpalke na zobnike, reduktorje na zobnike in elastične sklopke.
PRVOMAJSKA izvaža svoje stroje skoraj po vsem svetu, a zlasti v sledeče države :
Belgija, Brazilija, Burma, Kitajska, Čile, Egipt, Nemčija, Grčija, Nizozemska, Indija, Italija, Libanon, Avstrija, Pakistan, Poljska, Sirija, Švica, Švedska, Turčija in Madžarska.
ZASTOPSTVA V TUJINI :
Belgija : »Komet« Antvverpen, Boomse steenweg 293 Burma: A.R.E. OOMERJEE, Rangoon, P.O.B. 1322 Egipt: THE ALLEN ENGINEERING COMPANV, Alexandria, P.O.B. 244
Holandska: N.V. NEDJUGO, Amsterdam, Dam hoek Beurstraat Indija: PERFECT MACHINE TOOLS CO. Bombay 1, 6, Sir Phirozshah Mehta Road.
Stran 4
GOSPODARSTVO
22. aprila _____________'
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s pšenico je mirno, cene so se ustalile na kvotaci-jah zadnjili tednov, le na nekaterih trgih so se cene dvignile. Za koruzo je večje zanimanje; cene so se dvignile za približno 50-100 lir pri stotu. Tudi na trgu z rižem je živahno zaradi večjega števila sklenjenih kupčij posebno z inozemstvom; cene so se dvignile za 100 do 200 lir pri stotu. Cene krme so padle zaradi velike razpoložljivosti zelene krme. Pri vinu prevladuje ponudba, zlasti pri slabših vrstah, ki stanejo o-krog 400-420 lir stop/stot. Povpraševanje po olivnem olju je precejšnje, cene so se dvignile za 100 lir pri stotu; cene drugih vrst olja so ostale neizpre-menjene. Na trgu z živino so se razmere izboljšale; kljub večji ponudbi so z lahkoto prodali vse blago, ki je dospelo na trg. Na trgu s sirom kvo-tira najvišje vrsta grana, ki je pridobila na ceni, dočim padajo cene ostalih vrst sira.
KAVA
TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo so cene boljših vrst visoke. Ponudba brazilske kave je velika, vendar cene ne popuščajo. Italijanski trg s kavo ni razgiban. Grosisti se omejujejo le na nakupe za sprotno rabo. Isto velja za uvoznike, ki si ne upajo skleniti večjih kupčij zaradi negotovosti na mednarodnem trgu. Tržaški tranzitni trg je bolj aktiven zaradi večjega povpraševanja avstrijskih prekupčevalcev.
KAKAO
TRST. Cene kakava na mednarodnem trgu so se okrepile zaradi večjega povpraševanja. Navajamo kvotacije kakava v šilingih za 50 kg cif. italijanska pristanišča: Accra good proti vkrcanju od aprila - junija do junija -avgusta 281/3; id. proti vkrcanju julija - septembra 282/6; id. proti vkrcanju oktobra - decembra 273/9; Lagos že vkrcano blago (na poti) 278/9; Ba-hia Superior proti vkrcanju v juniju-juliju 272 šil. za 50 kg lob. pristanišče vkrcanja; Ecuador »SSS« (Arriba superior selected) proti vkrcan, u v aprilu 41,50 dolarja za 50 kg lob. pristanišče vkrcanja; id. »SS.« (Arriba superior summer) 40,50 dolarja za 50 kg fob.
SLADKOR
TRST. Cene belgijskega rafiniranega sladkorja čedalje bolj popuščajo. Cene sladkorja na viru proizvodnje, ki so prispele krajevnim prekupčevalcem: Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah proti takojšnji pošiljki 59,50 lire kg fco. Ventimiglia. Kubanski sladkor drobnega zrna v vreščali iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 95 dol. za tono cif. italijanska pristanišča. Belgijski sladkor, navadnega zrna v vrečah iz jute proti vkrcanju v aprilu 485-490 belgijskih frankov stot cif. Trst ali Benetke; id. v papirnatih vrečah 480-485 belg. fr. pod istimi pogoji.
POPER
TRST. Na mednarodnem trgu s poprom se je povpraševanje še zmanjšalo; cene so popustile. Cene na viru proizvodnje so: Saravvak special črni London quality 187/6 šilingov za cwt. cif. Trst ;id. črni faq. 182; Sarawak beli 340; Mountok faq. 341/6; Tellicher-ry »garbled« 220.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 6900 do 7000 lir stot, srednje vrste 6550-6600, navadna 6400-6500; trda pšenica srednje vrste 8800-9000; pšenična moka tipa 00 8200-8300, tipa 0 7700-7800, tipa 1 7100 do 7200, tipa 2 6700-6800; moka za testenine iz trde pšenice 8600-8800; pšenični zdrob tipa »0« 11.400-11.500, tipa »1« 11-11.200; pšenični otrobi 3500 do 3600; koruza fina rumena 5250-5350, srednje vrste 4500-4550, navadna 4500-4600; inozemska koruza 4550-4650; koruzna moka extra 7150-7250, fina 5600 do 5700, srednje vrste 5100-5200, navadna 4700-4900; inozemska rž 4000-4200; inozemski ječmen 4500-4600; oves 5000 do 5700; inozemski oves 4800-4900; proso 5000-5700; inozemsko proso 4300 do 4400 lir.
Neoluščeni riž:	Arborio 7000-8400;
Vialo.ne 7800-8700; Carnaroli 8500-9200; Gigante Vercelli 6800-7200; R. B. 7400 do 7900; Rizzotto 7200-7500; P. Rossi 7000-7200; Maratelli 7100-7200; Roncaro-lo 6800-7000; Balillone 6500-6900; Ardiz-zone 6800-7000.
Oluščeni riž:	Arborio 13.800-14.500;
Vialone 14-15.300; Carnaroli 17.5000 do 18.000; Gigante Vercelli 12.300-12.500; R. B. 12-12.400; Rizzotto 11.300-11.600; P. Rossi 11.200-11.400; Maratelli 11.500 do 11.700; Roncarolo 10.7C0-10.800; krajevne vrste 10.250-10.700.
ŽIVINA
MILAN. Cene za kg žive teže: junci in junice I. 345-380, II. 320-340; voli 300
VALUTE V MILANU	
8-4-59	20-4-59
Dinar (100 )	90.—	92,—
Funt šter.	6100.—	6100,—
Napoleon	4500.—	4450,—
Dolar	619,80	619,75
Franc. fr.	123,70	124 —
Švicarski fr.	143,59	143,50
Funt šter. pap. 1746,75	1747.—
Avstrijski šil.	29,95	24,02
Zlato (gram)	704,—	704 —
BANKOVCI V CURIHU	
20. aprila 1959	
ZDA (1 dol.)	4,34
Anglija (1 funt šter.)	12,23
Francija (100 fr.)	87,00
Italija (100 lir)	69 7/8
Avstrija (100 šil.)	16,75
CSR (100 kron)	14,50
Nemčija (100 DM)	103,50
Belgija (100 fr.)	8,40
Švedska (100 kron)	82,75
Nizozemska (100 fl.)	114,30
Španija (100 pezet)	7,32
Argentina (100 pezov)	5,60
Egipt (1 funt šter.)	7,95
Jugoslavija (100 din.)	58,00
do 323; biki I. 355-400, II. 325-350; krave I. 290-25, II. 225-275; teleta I. 510 do 560, II. 430-490; prašiči za rejo: prašički do 15 kg 640-660 lir kg, 16-25 kg 610 do 630, 40-50 kg 420-440, 51-80 kg 370-410, 81-100 kg 350-360; prašiči za zakol 180 kg 350, 150 kg 345, 120 kg 340. Zaklani prašiči: 160 kg 407; 130 kg 410, 100 kg 413.
KRMA
MILAN. Seno I. košnje 2800-3000, seno II. košnje 3700-2800; detelja 2500-2700, stlačena slama 1100-1200; pogače iz zemeljskih lešnikov 5350-5450; koruzne pogače 4350-4450; lanene pogače 6800 do 7000; pogače iz tropin 1100-1200; moka iz zemeljskih lešnikov 5350-5400; koruzna moka 4000-4100; sojina moka 5250 do 6250 lir.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 1000, I. 950-970; zaklani piščanci 1000-1100; madžarski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši domače 600-680; zaklane 850 do 900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600-650; inozemske zmrznjene koko. ši 400-530; zaklane pegatke 1200-1300; živi golobi prvovrstni 750-800; zaklani golobi 900-1000; inozemske zmrznjene pure 400-550; žive race 360-500; zaklane race 500-600; živi zajci 450, zaklani s kožo 580-630, zaklani brez kože 580-720; danski zmrznjeni zajci 680 lir.
Sveža jajca I. 21,50-22; navadna 20-20,50; inozemska sveža jajca 16-21 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Lombardsko maslo I. 660 do 670; emilijsko maslo 650-660; čajno maslo 720-730; sir grana proizv. 1956 840 do 880, proizv. 1957 780-830, proizv. 195S 640-700; grana svež 510-540; sbrinz 480 do 520; emmepthal 500-520; provolone 490-520; gorgonzola 210-220; italico 390 do 410; taleggio in quartiro!o 310-330; crescenza 300-320.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do l°o kisline 630-680, do 1,50% kisline 600-630, do 2,50% kisline 550-600, do 4% kisline 520-550; dvakrat rafinirano tipa »A« 510-520, tipa »B« 460-470; prvovrstno semensko olje 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 370-375.
MILAN. Semensko olje iz koruze 28 do 28.200; olje iz tropin 29-29.200; laneno olje 23.500; ricinovo olje 31-32.000; kokosovo olje 29.500-30.000 lir stot.
VINO
MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 570-600 lir stop/stot, 11-12 stop. 600 do 640; Barbera 12-13 stop. 680-700; mo-škat 13-14.000 lir stot; Oltrepo pavese
Razvoj na mednarodnih trgih v preteklem tednu je prinesel svojevrstno senzacijo, to je nenadni padec cene eiektrolitičnega bakra; še vedno nazaduje tudi cena sladkorja. Čvrste so cene bombaža in volne pa tudi kavčuka.
ŽITARICE
Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 17. aprila nazadovala od 210 1/8 na 203 stot. dolarja za bušel, proti izročitvi v maju, medtem ko je cena koruze napredovala od 124% na 1251/8 stot. dolarja za bušel, proti izročitvi v maju.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 17. aprila zopet nekoliko1 nazadovala, in sicer od 2,85 ma 2,80 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V New Yorku se je razširil glas, da namerava Kuba izstopiti iz Mednarodnega sporazuma za sladkor; sicer so izvedenci mnenja, da ni ta vest v zvezi z nadaljnjim padanjem cene, čeprav si hoče Kuba s tem korakom zagotoviti popolno prostost glede gojitve sladkornega trsa. Gena kavi je v pogodbi »M« v tednu do 17. aprila napredovala od 45,25 na 45,55 stot. dolarja za funt. Kakao je v New Yorku nazadoval od 34,75 na 34,30 stot. dolarja. Dne 11. aprila je trgovinski urad za plasiranje kakava iz Ghane in Nigerije prodal 285.000 top surovega kakava, lani pa isti dan 225.000 ton.
VLAKNA
Bombaž in volna imata še vedno razmeroma čvrste cene, zlasti velja to> glede volne. V New Yorku je cena bombaža v tednu do 17. aprila napredovala od 35,95 na 36 stot. dolarja za funt. Izvedenci svetujejo previdnost glede cepitev bodočega pridelka v Ameriki, ki naj bi bil obilen. Volna je dosegla izredno visoke kvotacije, saj se je cena po Novem letu dvignila kar za 25 odst. Cene v državah Britanske skupnosti so dosegle najvišjo raven v zadnjih 5 letih. V Nevv Yorku je cena za »suiint« v tednu do 17. aprila napredovala od 120 na 121,5 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je cena za česano volno tipa 64’s B napredovala od 101% na 103 penija za funt.
KAVČUK
Cene kavčuka so še vedno čvrste. V New Yorku je vrsta latex R.S.S. št. 1
10-11 stop. 570-600 stop/stot; Mantova-no črno 9-10 stop. 470-500; Valpolicella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 560-580; Soa-ve belo 11-11,5 stop. 590-610; Raboso 10 do 11 stop. 450-470; emilijsko 10-11 stop. 500-520; Romagna belo 9-10 stop. 440-460; Romagna črno 9-10 stop. 440-460; Chianti toskansko 12 stop. 360 lir pletenica; toskansko navadno 10-11 stop. 480-500 lir stop/stot; Aretino belo 10 do 11 stop. 470-490; Marche belo 10-11 stop. 450-470; Barlettano navadno 13-14 stop. 450-470; Squinzano 13-14 stop. 440-460; sladko vino iz Brindisia 8500-8800 lir stol; Maršala navadno 13.000 lir stot; vermut v sodih 14.500; vermut v steklenicah 220-240 s steklenico.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 80-100 lir kg; kar-čofi 10-15 lir komad; korenje 40-60 lir kg; cvetača 42-72; ohrovt 20-36; čebula 1828; mlada čebula 24-42; koromač 24-48; cikorija 48-96; krompir Bintje 28 do 38; Majestic 25-30; grah iz Neaplja 144-192; paradižniki s Kanarskih otokov 360-600; por 10-35; peteršilj 84 do 180; zelena 86-144; špinača 48-96; bu-čice 210-276.
Jabolka navadna mešana 24-60, Deli-cious 84-155, Morgenduft 60-72; hruške 120-168; pomaranče navadne 54-120; rdeče pomaranče 108-144; limone 60-96.
MED
ROVIGO. Naravni med 330-350 lir kg.
KOŽE
MILAN. Surove kože z repom: krave od 30 kg 320-360, nad 30 kg 290-320; junci do 30 kg 360-390, 30-40 kg 320 do 350; voli 40-50 kg 260-280, nad 50 kg 220-240; biki 180-220.
Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 1075-1125, 3-6 kg 1070-1100, 6-8 kg 840-890; žrebeta 460 do 480; konji 300-340; mezgi 200-220; osli 150-180; jagnjeta z belim krznom 850-900, z drugobarvnim krznom 630 do 680; ovni 550-600; kozlički 26-31 kg 2000 do 2150, nad 31 kg 1970-2050; koze 860 do 900. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 380-390; Buenos Aires americanos 500-520; Capetown 460-480; Addis Abeba do 8 funtov 470-510; kože iz angleške Somalije 8-12 funtov 600 do 620 lir.
VREČE
ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800 do 830 g težke 280-290 lir kg; 700-730 g 280-290, id 450-480 g 280-290; vreče za krompir 300-330 g 290-300; rabljene vreče za krompir I. in II. izbire 120-125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 100 lir vreča; vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g 280-290 lir kg ali 140 do 145 lir vreča; papirnate vreče za gnojila 55-60 lir vreča.
stala 17 .aprila 33% (teden prej 33 5/8) stotinke dolarja za funt; v Londonu vrsta R.S.S. 27 7/8 do 28 (teden prej 27% do 27 5/8) penija za funt. Januarja tega leta je svetovna potrošnja .naravnega in sintetičnega gumija dosegla 315.000 ton, lansko leto 252.000 ton. V samih Združenih ameriških državah je potrošnja narastla za 21%. Izvedenci opozarjajo na okolnost, da je Sovjetska zveza nakopičila velike zaloge kavčuka.
KOVINE
Nazadovanje cene eiektrolitičnega bakra je izzvalo presenečenje. V New Yorku je cena v tednu do 17. aprila nazadovala od 32,26 na 31,15 stotinke dolarja za funt, V Londonu od 243% na 232% funta šterlinga za tono (1016 kg). Tudi cin je bil nekoliko šibkejši, in sicer je stal v New Yorku 17. aprila 100,50 (teden prej 100,75) stotink dol. za funt. Nespremenjena je ostala cena svinca pri 11 stot. dolarja in cinka Saint Louis pri 11,50 stot. dolarja za funt. Antimon Laredo nespremenjen pri 29 stotinkah za funt. Lito železo je o-stalo nespremenjepo pri 66,41 dol. za tono, Buffalo pri 66,50. Staro železo je nazadovalo od 36,50 .na 35,17 dol. za tono. živo srebro pa je napredovalo od 243 na 245-250 dol. za steklenico.
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 17. aprila: cin Duisburg 957-966 DM za 100 kg; svinec osnova New York 101,53 DM za 100 kg, osnova London 79,17-79,32; cink ospova East St. Louis 101,53, osnova London 83,52-83,81; elek-trolitični baker za prevodnike 274,50 do 277,50; svinec v kablih 85-86; aluminij za prevodnike 225-227 DM za 100 kg.
NAZADOVANJE CENE BAKRA
Po daljšem času je pretekli teden cena bakra :na mednarodnih trgih nazadovala. Po hujšem padcu se je baker pozneje nekoliko popravil. Verjetno pod vplivom visokih cen je svetovna proizvodnja v marcu silno napredovala in dosegla 285.425 ton, to je najvišjo mesečno raven v zadnjih petih letih. Na ceno je gotovo tudi vplivala objava sklepa ameriškega obrambnega urada, da bo prodal manjše količine svoje zaloge. Prodaja se bo izvršila postopoma, da ne bi povzročila prevelikih pretresov na borzi. Ameriške livnice bakrenih odpadkov so znižale ceno od 33 na 32 stotink dolarja za funt, medtem ko znaša cena ameriških rudnikov 31,50 stot. dolarja za funt.
	V	■v	■v
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	31 3.	8/4	20.4
Pšenica (stot. dol. za bušel)			209 V8	203.1/*
Koruza (stot. dol. za bušel)			1253/8	12674
NEVV YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 			34.—	32,-
Cin (stot. dol. za funt)			. . 102 50	102 50	102 12
Svinec (stot. dol. za funt)			10.80	11.30
Cink (stot. dol. za funt)			. .	12 25	11.—	11.—
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 20.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74 —	74,-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	35.90	36 —	36.05
Živo srebro (dol. za steklenico)		. . 231.—	230.—	240,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	37.50	37.50	37.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 249.3/4	248,-	234,-
Cin (funt šter. za d. tono)			. . 780.-	783,—	784,-
Cink (funt šter. za d. tono) 		. .	73.50	72.—	73.74
Svinec (funt šter. za d. tono)		. - bh.3/4	69-Vs	70.7*
SANTOS			-
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . .	. . 433.40	433.40	433 —
Pomladansko škropljenje sadnega drevja
Mila zima in mila pomlad nam napovedujeta močan razvoj škodljivcev. Vlažni dnevi z visoko povprečno temperaturo ustvarjajo vprav idealne pogoje za razvoj glivičnih bolezni. Dela z zatiranjem škodljivcev in glivičnih bolezni bo torej letos dovolj.
Cvetenje sadnih dreves se zaključuje in s tem nastopi čas za škropljenje s pomladanskimi škropivi.
Z zimskim škropljenjem še nismo opravili vsega, četudi je tudi to škropljenje važno. Proti ja-polčnemu cvetožeru moramo škropiti že pred cvetenjem. To škropljenje bi moralo biti že opravljeno. Ko se cvetenje zaključi in se začno razvijati listi, se pojavi vrsta škodljivcev, katerih ličinke obžirajo liste. Poznamo tudi hrošče, ki se hranijo z mladimi listi. Obžiranje mladih listov povzroča drevju občutno škodo, ker zmanjša listno površino. Listi pa so važni organi za rast rastlin. Z njimi rastlina diha in proizvaja sladkor, ki služi kot hrana rastlini in v spojinah z rudninskimi snovmi tvori les in druge rastlinske organe. Ce se škodljivci razmnožijo, lahko popolnoma uničijo zelene liste.
Drugi škodljivci napadajo plodove s tem, da na teh odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se zavrtajo v plod in povzročajo črvivost plodov. Črviv plod predstavlja odlično podlago za razvoj gnilobnih bakterij, ki povzročajo gnilobo na plodovih. Proti tem škodljivcem moramo voditi neizprosno borbo, če hočemo ohraniti pridelek, in sicer z arzenati ah s fosfornimi estri ah z pripravki DDT.
V vlažnih dneh se zelo rade pojavijo tudi bolezni, ki jih povzročajo glivice. Med te bolezni uvrščamo v prvi vrsti škrlup, momilijo, metljičavost češenj, kodravost breskev, luknjičavost koščičarjev in razne pepelnate plesni.
Proti prvim uporabljamo bor-doško brozgo ah druga nova sredstva, kot so Ziram, Ditan, Aspor itd. Pri breskvah ne smemo uporabljati bordoške brozge, ker ožgemo občutljive liste. V tem primeru uporabimo rajši Ziram in druga sintetična sredstva, ki so se pokazala kot zelo učinkovita in za rastlino neškodljiva.
Prizadevati si moramo, da opravimo škropljenje v čimkrajšem času. To dosežemo, če združimo zatiranje bolezni s zatiranjem škodljivcev.
Ko škropimo z bordoško brozgo ah z drugimi sredstvi zoper glivične bolezni, bomo primešali brozgam še arzenate ah pripravke DDT. S tem dosežemo dvojni učinek. Taka mešanica
KMEČKE ZVEZE
tih. Tako plačuje neki prem0 nejši kmet kosce z žitom, in > cer da 10 stotov žita za delo, j ga opravi dober kosec v štil naj stih dneh.
učinkuje na listne uši, na ličinke metuljev in hrošče ter na glivične bolezni. S tako mešanico škropimo, kadarkoli se pokaže potreba. Če so dnevi vlažni, moramo škropljenje zoper glivične bolezni večkrat ponoviti, prav tako ponovimo večkrat tudi škropljenje proti škodljivcem. V glavnem je od vremena in od razvoja škodljivcev odvisno, ah bomo škropili z mešanico ah samo z eno vrsto sredstev.
Medtem ko smo si pri zimskem škropljenju prizadevali, da bi popolnoma premočili in skoraj oprali vse veje s škropivom, moramo spomladansko škropljenje opraviti tako, da rastline popolnoma zameglimo. To lahko dosežemo samo s primernimi škropilnicami, ki imajo dobro razpr-šilno šobo; v njih moramo doseči močan pritisk, škropivo ne sme teči iz šobe v curku, ampak v obliki goste kapljičaste megle.
Stare nahrbtne škropilnice na ročni pogon ne ustrezajo tem zahtevam. Bolj primerne so novejše škropilnice na motor. S temi škropilnicami prihranimo škropivo, opravimo delo hitreje in mnogo bolje; v večjih obratih uporabljajo večje strojne škropilnice.
Zavedajmo se, da nam nič ne pomaga obrezovanje, gnojenje, okopavanje, če ne skrbimo tudi za zdravje rastlin in ohranitev zdravih plodov, ki na trgu lahko dosežejo ugodne cene.
Kmet in vrtnar konec aprila
Na njivi: Toplota se v tem mesecu postopoma dviga in s tem nastopa čas za sajenje in setev tudi bolj občutljivih rastlin. V tem času sejemo fižol, koruzo, deteljo in še druge rastline. S setvijo v redih prihranimo seme, ustvarimo ugodnejše rastne pogoje posevkom in omogočimo oskrbovanje posevkov s stroji.
V	vinogradu: Nekateri kmetje na Krasu šele sedaj završujejo vezanje trt; to je vsekakor prepozno. V obmorskem pasu trta že močno brsti. V teh vinogradih se bo v kratkem pojavila potreba po škropljenju zoper pero-nosporo, če bodo vremenske razmere ugodne za razvoj te bolezni.
V	sadovnjaku: Nastopil je čas za pomladansko škropljenje.
Na vrtu: Sejemo vse vrtnine na prosto. Posebno skrb moramo posvetiti posevkom. Zalivati moramo previdno, da se ne napravi na površini skorja, ki zaduši posevek in otežkoča kaljenje. Sejemo peso, zeleno, zelje, redkvice, peteršilj in še druge zelenjadnice pa tudi kumare in bučke. Posevke zalivamo v toplejših urah; zračiti moramo tople grede in škropimo rastlinice, ki so podvržene glivičnim boleznim t. \% razstopino modre galice.
v
Žito kot podpora
Na predlog vladnega komisarja v Trstu je minister za kmetijstvo Rumor odločil, da bodo kmetom na Tržaškem področju brezplačno razdelili 3000 stotov žita kot podporo zaradi lanske slabe letine. Kmetje, ki jih je prizadelo slabo vreme, bodo žito, kadar ga bodo prejeli, lahko zamenjali za živinska krmila.
TAKŠNIH KOKOŠI BI POTREBOVALI. Na Kmečko zvezo je čač Ivan iz Skednja prinesel 17,5 dekagramov težko jajce, ki ga je znesla 10 mesecev stara kokoš. Ta izredno plodovita kokoš tehta 3,75 kg. Navadno so njena jajca težka do 7 dkg.
DOSLEJ OBETA LETINA DOBRO. Na Tržaškem in Goriškem je letos sadje cvelo izredno bujno. Sadno drevje, kot breskve, marelice, hruške, češplje pa tudi češnje, jo bilo polno cvetja. Marelic ni bilo že dve leti, pa tudi breskve so lani obrodile slabo. Doslej kaže dobro tudi trtni zarod.
POMANJKANJE DELOVNE SILE NA KMETIH. S Tržaškega krasa poročajo, da vlada na kmetih pomanjkanje delovne sile. Na to stran prihajajo na delo tudi Jugoslovani z obmejnega področja. Letos zahtevajo 1500 lir na dan s hrano, medtem ko so se lani zadovoljili z dnino 1100 lir. V nekaterih vaseh so lansko leto delali tudi priseljeni Istrani, ki jih je letos manj, ker se jih je precej izselilo. V tej zvezi naj omenimo, da nam je neki kmet, ki ima sorodnike v bližini Turina, pripovedoval, da primanjkuje tudi tam delovna sila na kme-
Izvoz vina iz Italije naraste)
Italijanski izvoz vin in drugih ' nogradniških proizvodov je dose" leta 1958 vrednost skoro 29 milij9 lir ali 17% več kot leta 1957. h drobnejša razčlenitev statističnih f) datkov nam kaže, da naraščanje j bilo pri vseh vrstah blaga en^ merno; izvoz grozdnih sokov in 11 koncentriranih mostov je v primer.1 vi s prejšnjim letom celo močno *j ostal (po količini za 56,3%, po vlf nosti pa za 54%), kar je pripis® manjšim nabavam iz Nemčije in ®| ce.
Po količini in vrednosti so bile ^ sežene v izvozu naslednje števitfj pri čemer je v oklepaju naveden; odstotkih napredek v primerjavi' letom 1957:	J
Grozdnih sokov in mostov 11-M hi <— 56,3%) v vrednosti 842 mil* nov lir (— 54%);
namiznih in desertnih vin ter '1 za industrijske namene v sodih, P' tenkah in tankih ,1.560.000 (+ 19,2%) v vrednosti 14,5 mili« lir (+ 27,4%); tako velik porast šel predvsem na račun večjih do®1 v Zah. Nemčijo;
namiznih in desertnih vin v sl klenicah in buteljkah z navedbo $ ja proizvodnje 180.000 hi (+ 2,40/»)J vrednosti 4,48 milijard lir (+ 13,6“/'| penečih vin 23.186 hi- (+ 2O,90/«)| vrednosti l.u milijard lir ( + 26,L® vermuta in aperitivov 283.230 ' (+ 14,1%) v vrednosti 7,14 milih lir (+ 19,9%);
raznih vrst žganja in likerjev 12-"1 hi (+ 18,9%) v vrednosti 868 jonov lir (+ 18,4%).
,Največja odjemalca italijanskih 1 nogradniških proizvodov sta Nemčija in Avstrija, na kateri odP de redno od 80 do 85% vsega izvo! Vendar je lani izvoz v Avstrijo z11® no upadel, ker Avstrija ni obnov: izrednih kontingentov vin iz 1957; prav tako je Švica uvot1 okrog 10% manj italijanskih vin. ! pa ie narastel izvoz v ZDA; ogron' porast izvoza penečih vin. pa je P! pisati v pretežni meri dobavam vil »Asti spumante« v Francijo.
C
1
Že
o
ta
da
sk
zd
ki
ža
hi:
to
de
li
bil
ca
sp
hc
en
tu
loi
va
Ov
tr
tu
v
v
to
dt
d^
tu
de
se
izi
ja
iz-
n
Ti
to
st
iti
n;
ra
TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23-352, 61-101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala.
di
Ul
»TRICHINOSCOPIO« za mikroskopični pregled svežega mesa.
APARATI ZA MIKROFILME — ZNANSTVENI APARATI — ELEK ie
TRONSKI APARATI	; tli
I zc
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in st znanstvene zavode.	st
IZDELKI SVETOVNIH ZNAMK PO KONKURENČNIH CENAH ^
TVRDKA	k
Emajlirani štedilniki najmodernejših j s oblik na vsa goriva. Popolna oprema e] za kuhinje, jedilnice, restavracije i? ; jc emajla, nerjavečega (Inox) jekla, ste-kia itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hla- I lj dilniki. Dekorativni predmeti umetne | V( obrti, od keramike, do brušenega kri- ir stala. Lestenci ter vseh vrst električ- d: nih luči, klasične in moderne oblike. | st
I g:
TRST, P.zza S. GIOVANNI 1, Tel. 35-019 jj
Ustanovljena leta 1866
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO!
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih In domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 ,, dom 20-70
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav; Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
Direkcije:
BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148
RIJEKA
žrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
JUGOLINIJA
RIJEKA - Jugoslavija
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pretovor u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji.
Naš zastupnik u Trstu Je: »NORD ADRIA« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829.
Tu-idlui SILA	JOŽEF
uvo z	IZVOZ
Vsakovrstni les za	predelavo, rezan mehki
In trdi les, Jamsk	les In les za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004	
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.	...
GORICA
Ulica Morelli 14 - Telefon 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
UstmnovlJ*nai t*tai 1000

<i. <i.
IMPORT - KJlPORT
vseli vret lesa, trdih goriv iu strojev za lesno indnstrijo
V(
zt
»5
v
S,
ŠE
TRST - Sedež : ul. Cleeroue 8/II - Telefon: ul. Cteeroi.0 80*14 - Seulu Legrnami 00710
se
Pt
Ul
ti
m
se
N
že
ol
je
tli
T
u
ir
z
tfTrans - Trieste”
S. a r. 1.
TRIESTE-TRST V.DonotaS - Tel. 38-82T 31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
use proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
IZVAŽA
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96 510