^^l^^jj^^^^ ^^^^j^j^^^ ^^^^^^jjj^ ^^^^^^^^^S j^^^^^^^^^^^ ^l^ll^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ jjj^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mest« _ Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu, številka 606-11/3-24 Štev. 25 (587) Leto XII. NOVO MESTO, 22. JUNIJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje •►Delo- V Ljubljani PO ŠESTIH OBČINSKIH KONFERENCAH SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA NE DELAJMO SI UTVAR da sedanji ukrepi Zvezne ljudske skupščine ne bodo uresničeni dosledno in do kraja! - Potrošnja bo rasla samo v sorazmerju s povečano proizvodnjo in dvignjeno proizvodnostjo dela - Nujna naloga organizacij SZDL, ZK in sindikatov: pravilno tolmačiti in pomagati uveljaviti novi gospodarski sistem, da se bo čimprej uveljavil v življenju, v slehernem podjetju, ustanovi, kolektivu in komuni Za nami je šest občinskih konferenc Socialistične zveze (brežiška bo to soboto). Njihova glavna naloga je bila: temeljito proučiti razvoj svoje komune v luči najnovejših ukre-Dov Zvezne ljudske skupščine o uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Ali so uresničile to nalogo? Z odgovorom v celoti ne bomo mogli foiiti zadovoljni. Res je, da so bila tako v referatih kot v razpravah poudarjena mnoga selo znana načelna stališča o uveljavljanju novega sistema. Prav je, da na kratko vedno znova podcrtavamo nekatere najvažnejše ugotovitve, ki so hkrati stalen kažipot do cilja. Vendar pa so bila nekatera poročila na konferencah še vse preveč in samo »načelna« — prav vseeno bi namreč bilo, če bi jih prebrali v Zemunu ali v Kopru. Se pravi: poročilo, ki je z naštevanjem vseh znanih načelnih stališč hote ali nehote obšlo perečo in žgočo proble- matiko domačih podjetij, posestev in razmer v kolektivih in komuni, ni v celoti doseglo svojega namena. Razprave so bile marsikje že zelo konkretne, skoraj vsem bi lahko upravičeno rekli, da smo od njih vendarle pričakovali nekaj več. Predvsem še več konkretnosti, več docela določenih pogovorov o tem in onem problemu, k; ga občuti ta in ta kolektiv .posestvo, zadruga ali šolstvo, zdravstvo oziroma kak drug sektor javnega življenja v komuni! Pogrešali smo ponekod tudi navzočnost predstavnikov tistih služb, področij dela oz. kolektivov, ki so Socialistični zvezi delovnega ljudstva odgovorni za pošteno uresničevanje svojega plana oz. svoje dejavnosti v okviru družbe. Nič novega ni v ugotovitvi, da je zadnje tedne v mnogih kolektivih pošteno zaškripalo. »Zadnji čas, da je prišlo ,do tako ostrih ukrepov!«smo te dni lahko slišali povsod po okraju. »Zdaj šele bo dinar nekaj vreden, zadnja leta smo kar na debelo podpisovali naročilnice za vsemogoče: za investicije, za nakupe, za nabavo tega in onega — če je bil denar ali pa če ga ni bilo! Tolažili smo se: bo že kdo plačal, če ne mi, pa banka s posojilom ali občina!« »Skoda, da ni prišlo do takih posegov in do ostrejše discipline v gospodarjenju že pred dvema letoma!« Take in podobne ugotovitve srečujemo zadnje dni med delavci. Ljudje upravičeno trdijo, da bo treba »dinar bolj spoštovati, da smo ga doslej včasih že kar brezvestno in lahkomiselno prelagali sem in tja in trošili, ne da bi čutili vso težo odgovornosti do ustvarjenega ljudskega premoženja.« Kako razveseljive so take ugotovitve! Znova potrjujejo, da so vsi pošteni .delovni ljudje pozitivno in aktivno za sociali- stično orientacijo nadaljnjega razvoja. Drugačnega (seveda napačnega) mnenja so ponekod srednji in upravni kadri v podjetjih: zdaj valijo vso krivdo na sistem! Povsod tam, kjer je zaradi dosedanje malomarnosti, slabe kvalitete proizvodov, nizke proizvodnosti ali različnih packarij v kolektivih ob novih ukrepih pošteno zacvililo v tečajih, se zdaj izgovarjajo: »Banka je kriva! Brez obratnih kreditov bomo propadli! Cene bomo morali znižati! Sistem je kriv. ne mi!« Ni težko spoznati ozadja takih govoric, teže pa bo spoznanje za ljudi, ki tako mislijo! Regresov za dosedanjo malomarnost, nesposobnost in zanašanja na koeficiente je konec! Ugled Jugoslavije je tako velik, da je uspela dobiti mednarodno pomoč. Izpopolnjevanje in nadaljnje utrjevanje gospodarskega sistema bo izkoreninilo vse. kar je v naših kolektivih nezdravega. Nova delitev dohodka, uvajanje ekonomskih enot. obratnih delavskih svetov in resnična poglobitev celotnega delavskega kot družbenega samoupravljanja, vse to bo po-inagalo, da bodo kolektivi lahko razčistili vse nejasnosti, ki so doslej še lahko živele, novi ukrepi pa bodo (resda precej (Nadaljevanje na -J. strani) PRED 4. JULIJEM — DNEVOM BORCA Črnomelj pred praznikom Čeprav bo praznovanje 4. julija - DNEVA BORCA povsod v Sloveniji minilo v znamenju osrednje jugoslovanske proslave, ki bo ta dan v Titovem Užicu, se vendarle v vseh krajih že vneto pripravljajo na dostojno počastitev 20-let-nice revolucije tudi z manjšimi in večjimi krajevnimi proslavami. Razen prireditev v delovnih kolektivih je obrnjena skrb organizacij zlasti v to, da bi zagotovili kar največjemu številu ljudi poslušanje radijskega prenosa oz. gledanje televizijskega prenosa z osrednje proslave v Užicu. V Titovo Užice bo ta dan odpotovala republiška delegacija (11 članov), delegacija delovnih kolektivov (200 članov) • in delegacija okrajnih odborov ZB (175 članov), razen tega pa gredo prihodnje dni na pot tudi člani Počitniške zveze in taborniki. V našem okraju ta dan ne bo večjih proslav, razen srečanja borcev na Debencu in velike proslave, ki bo za območje občin Metlika in Črnomelj na Gričku nad belokranjsko metroptJo. Dvajsetletnico začetka revolucije pričakuje Bela krajina z vrsto proslav in prireditev. — 2e 2. julija dopoldne bodo v Črnomlju odprli hotel »LAHINJA«, 25-stanovanjski blok in obnovljeno zgradbo (Komendo) za okrajno sodišče. Popoldne istega dne bodo na Vinici slovesno izročili v promet prostore novo urejenega campinga. Ta dan bo precej izletov na Mjr-no goro, kamor so obnovili del ceste. Prav tako bodo 1. in 2. julija številne proslave v krajevnih središčih; štejejo jih kot uvod v osrednjo občinsko proslavo za dan borca. Ta bo 4. julija; že zvečer pred praznikom bodo zažgali številne kresove na krajih, pomembnih iz let NOB. Z višinskih točk, kjer so bila prva psrtizanska taborišča ali dru-Ci pomembni dogodki, bodo streljali rakete. Ta večer bodo šle na pot tudi partizanske patrole, ki bodo prišle v torek, 4. julija dopoldne na Griček k novemu spomeniku. Pred spomenikom se bo zbralo v do-poldansk-'h urah več tisoč domačinov iz obeh občin, prišli pa bodo tudi številni gostje in nekdanji partizani, ki poznajo in ljubijo gostoljubno Belo krajino kot svoj drugi dom. Črnomelj želi pozdravit' domače in tuje goste tako kot jih je sprejemal nekoč: z odprtimi rokami. Zato ima občinski odbor za proslavo 20-letnice revolucije s pododbori (za ureditev in dekoracijo mesta, za kulturni in športni spored prireditev, za gostinske in druge usluge, za agitacijo, propagando in organizacijo) te dni polne roke dela. O tem so govorili tudi /la nedavnem dobro obiskanem zboru volivcev; vsak volivec v mestu bo opravil 10 ur prostovoljnega dela. Mesto so že začel; olepšavati in urejati okolico; odstranjujejo razne manjše neprimerne objekte, marsikatero hišo bodo do praznika še prebelili ali prepleska-li, na vso moč hitijo pa tudi z zadnjimi deli pri spomeniku na Gričku, o katerem smo obširneje že pisali. Več o proslavi v Črnomlju bomo poročali še prihodnji teden. Prva lepa nedelja: 2100 avtomo bilov in 8400 gostov! Pretekla nedelja je bila letos prva res sončna, poletna nedelja. To se je pokazalo tudi v našem nedeljskem turizmu. Osrednje turistične točke v našem okraju so doživele izreden naval gostov. Samo nekaj skopih podatkov: v Čateških Toplicah se je zvrstilo okoli 400 osebnih avtomobilov, preko 2 tisoč gostov, iztržili pa so 510 tisoč dinarjev; v šmarjeških Toplicah: preko 2 tisoč gostov, več kot 600 avtomobilov in iztržek 480 tisoč din; Otočec: blizu 2400 gostov, 600 avtomo- bilov, 15 avtobusov, iztržek 818 tisoč din; na koncu še Dolenjske Toplice: 2 tisoč gostov, približno 500 avtomobilov, 3 avtobusi in 700 tisoč din iztržka. Štiri osrednje turistične postojanke je obiskalo torej 8400 gostov, 2100 vozil in 18 skupin v avtobusih. Turizem je zabeležil torej dva milijona in pol dinarjev prometa v enem dnevu. Precejšen del reke avtomobilov, ki je drsela po avtomob:lski cesti, pa se je razlil tudi po manjših turističnih postojankah na podeželju. Turistično sodelovanje s sosedi Da bi dosegli tesnejše sodelovanje obeh republik tudi na področju turizma, je bilo 17. junija zvečer na Otočcu prvo posvetovanje predstavnikov republiških turističnih zvez LR Slovenije in Hrvatske. Tu je bilo sklenjeno, da bosta oba republiška turistična organa poslej sodelovala pri turi- stični propagandi doma in v tujini ter izmenjavala izkušnje. Za to bo skrbel poseben odbor, ki so ga imenovali na posvetovanju. Ker je med kolektivi LR Slovenije veliko zanimanje za gradnjo domov oddiha ob morju v Istri in drugih krajih ob naši obali, med kolektivi LR Hrvatske pa enako zanimanje za domove oddiha v naših višinskih predelih, bo sodelovanje obeh zvez tudi v tem pogledu lahko, zelo koristno. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se sestane j o tudi predstavniki okrajnih turističnih zvez iz sosednjih okrajev obeh republik, da bj se sodelovanje obeh republik okrepilo tudi v turizmu. Mnoga področ- ja obeh republik predstavljajo v turističnem pogledu enotno ozemlje, zato je tako sodelovanje vsekakor potrebno. Po končanem posvetovanju so s; predstavniki "feristične zveze Hrvatske in Slov7?l|fc ogledali prostore gradu OtočeC',' #amping prostor in kopališče na Krki ter motele. VREME OD 22. JUNIJA DO 2. JULIJA Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 22. junija in okrog 1. julija. Med 25. in 27. junijem pogoste krajevne nevihte. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. f" 1 mmammmmmammmmmmmmm^m ■ ■ ........................................g.........,.........in,,,,,,.............„ Kostanjevičanom si obeta trgovski dom Trgovsko podjetje Otok v Kostanjevici na Krki je dobilo v last stavbo prejšnje kmetijske zadruge, v kateri je večji trgovski lokal. KZ je v zameno dobila drugo stavbo, last SLP. V približno petih letih bo Trgovsko podjetje Otok dogradilo novo nadstropje, pridobilo nove upravne prostore in dovolj prodajnega prostora za ureditev sodobnega trgovskega doma, ki bo imel tudi samopostrežni oddelek. Ta dolgoročni načrt je za turistično se razvijajoče področje Kostanjevice na Krki nadvse pomemben. :!IIIWII!lli:iUI!lll!lllllllil!!lll!!!!llllll!lllll!:il»i!!IN>g Stari Becele in njegov Zagrad Spomenik na G:;Cku nad Črnomljem dobiva iz dneva v dan dokončnejšo obliko. To bo veličasten spomin vsem padlim . JJonakom. borcem In žrtvam Belo krajine za svobodo g Bilo Je Julija 1942. leta, ko sem ga spo g znal. Bilo je takrat, ko smo imeli na g osvobojenem ozemlju voUtve v narodno-g osvobodilne odbore. S področja Gorjan-H skega podokrožja smo hoteli spoznati, ka-g ko volijo na nasprotnem bregu Krke, na g področju Smarjete in Skocjana. Z Deč-g kom in Gregom sem sc odpravil na pot. g Saj to nI bila tako nevarna tura. Pravza-g prav so bile le tri nevarne točke. Prehod g čez glavno cesto Novo mesto — Kostanje-g vica pri Dobravict, kjer so večkrat preha-g jale edinice italijanske vojske, nato lepa g pot skozi maharovško hosto prav do g Krke, ko je bilo treba čez Krko v starem g čolnu med trsom in vodnim saškom, nato b mimo Kronovega, kjer še vedno visi v g zvoniku zvon, ki je dolenjske kmete klical g k uporu zoper graščinsko gospodo, in g spet preko ceste Novo mesto—Krško. Slo g je kot po maslu. g »Spet bo lepo,« Je dejal Dečko. »Pri g Beceletu se bomo nazoball hrustavk, ka-g kršnih ni daleč naokoli. Stari Becele je g dober sadjar in umen kmetovalec. V zem-g Ijo je zaljubljen, pa še posebno v svojo ■ tam okrog Zagrada. Ta je ne bo nikoli g zapustil, pa če bi bilo še tako hudo. Na g Lahe je kar gorak, menda še od tistih g časov, ko se je kot »zlbcenar' pretepal ? g njimi. Za fašiste pa pravi, da imajo črne g srajce zato, da sc ne vidi njihova umazali nija ln še bolj črna duša in srce.« Po g Dečkovem pripovedovanju sem imel kma-g lu Beceletovo sliko pred seboj, g Kmalu smo prišli do Starega gradu g nekaj partizanskih stopinj, pa smo se g ustavili pred Beceletovo hišo v Zagradu. = »Smrt fašizmu, fantje Gorjančanl,- na? g je pozdravil stari Becele. Pred nami jc g stal majhen, skromen možakar bistrih. §§ veselih oči in živahnih kretenj. »Micka. P daj no, Micka, prinesl no kaj za osušeni) g grla naših fantov. Žejni so, pot je bila g dolga, sonce pa tudi ne prizanaša s svojo g toploto.- Nismo se še dobro razvrstili 1 okoli vodnjaka pred hišo, ko Je prišla g Bcceletova mama s precej zajetno majo-g liko in hlebcem kruha. »Komur je za hru-m stavke, pa kar na črešnjo, saj se bodo b sadeži kar razpočill od same sladkobe,-g je dejal Becele. Mama, skromna kmečka g ženska, nas je ogledovala in končno vpra-g šala: Kje pa sta Frenk in Viki? Prece' g časa se že nista oglasila doma.- »Kaj bos g spraševala, fašistom dajeta po repu, d» ffl midva in Meri lahko obdelujemo zemlje m v miru. Naši fantje bodo še potrebovali j§ kruha in mesa pa fižola in zelja. Bosta m že prišla spet,« ji je odvrnil Beceletov I oče. S »Kaj pa Slavka?« Je vprašal Grega. P »EJ, to je punca! Po vaseh hodi in pri- V nedeljo popoldne ob 15. uri bodo v Zagradu nad Starim gradom odkrili spomenik padlim borcem in aktivistom 0F pravlja volitve v narodnoosvobodilne odbore. Pri nas smo jih že imeli in Jaz sem predsednik. Pa smo se znebili gospodov županov in graščakov. Sli so v rajh in bog z njimi. Ne bomo se jokali,« Je veselo odgovoril oče. Med kramljanjem je potekel čas, najedli smo se črešenj in dobrega materinega kruha, popili zadnji napitek In se poslovili. Septembra se Je položaj močno spremenil. Po ofenzivi po Loški dolini in Rogu je prišel na vrsto predel med Krko in vsiljeno nemško mejo. Partizanska vojska sc je pred veliko premočjo umaknila, aktivisti pa so poiskali razna skrivališča. Tako skrivališče jc bila tudi kraška jama, kakih sto korakov od Beceleto-ve hiše. V to jamo so se skrili Vinko Pa-deršlč - Batreja. član Okrožja OF Novo mesto, Vinko Kos in Alojz Gregorčič, oba člana podokrožja OF za trškogorski predel, Frančiška Sajevic in njen mož Franc. Beceletova Meri in Kraševčeva Fani pa sta bile za zvezo z Beceletovo hišo, kjer so kuhali za one v jami. Jama je bila še kar prostorna, saj pravijo domačini, da bi v njej lahko plesali kar trije pari polko. Seveda onim petim nj bilo do plesa, ampak do življenja. V jami pa je bil še nekdo, ki pa ne zasluži, da bi imel ime. Ofenziva je že močno popustila. Skrhala se je, kakor pravimo. Zadnje tolpe so že šle preko Zagrada. Tisti, ki ne zasluži imena, je hotel po vsej sili iz jame. Toda njemu ni bilo do zraka. Sel jc in pripeljal Italijane nazaj k jami. S prigovarjanjem so Italijani hoteli dobiti aktiviste iz jame, toda ti se niso udali Sele ko so začeli metati v lamo bombe so prišli aktivisti Iz nje. Notri je ostn' le Batreja. Boril se je do zadnje krogle ki jo je prihranil zase. Nato jim je Izda ialec pokazal še Beceletovo Meri in Kra šovčevo Fani. oropali so Beceletovo hiše In jo zažgali, stari Becele jc kasneje velikokrat povedal, da ne bo nikoli pozabi 23. septembra 1942. Vseh šest so fašist' odpeljali zvraanc in trpinčene v šentp" trsko šolo. K njim so šc isti dan zapr'' tudi terenca Franca Medveda ter parti zana Alojza Kotarja in Mirka Grabnari- Zgodaj zjutraj so vseh devet obsodili na smrt. Za moške so dobili prostovolic za streljanje, za ženske pa so morali odrediti strelce nasilno. Streljali so po tri in tri na polju od Šempetra proti gozdu. Pokopali so jih tako, da so Jim noge gledale iz zemlje. Zadnje so bile streljane ženske. Njim Je nekdo na grob dal njihove robčke. Cez nekaj dni so jih domačini pokopali na domačem pokopališču. * Italija je kapitulirala. Ljudje so se oddahnili. Po naših krajih Jc zavladalo veselje. Toda ni prevladovalo brezumno veselje. Obilo je bilo posla. Italijanske ma Kacine je bilo treba prenesti na varnejše kraje. Poskrlti je bilo treba arhive, ki so za našo zgodovino velike važnosti, pa še marsičesa drugega ni bilo zameta-vati. Od vodstva narodnoosvobodilnega boja Jc prišlo navodilo, da je treba povsod izvoliti odposlance za Zbor slovenskega naroda. In kdo naj bi bil odposlanec za trškogorski predel? Nihče drug kot Becele iz Zagrada. Ljudstvo ga je soglasno izvolilo. Od 1. do 3. oktobra 1943 je bil Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na zboru je bil izvoljen v delovno predsedstvo. Drugo noč takoj po Kardeljevem govoru se je prijavil k besedi tudi Becele. Povedal je sledeče: »Tovariši in tovarišice! Oprostite, če jaz kot najstarejši član vaše družbe spregovorim nskaj besed in vam poudarim, kaj more človek vse prenesti, če ima trdno voljo. Marsikdo od vas je občutil na svoji koži, kaj so okupatorji naredili z ljudmi. Jaz vam na kratko povem, kaj so naredili z menoj. Mene so lansko leto 33. septembra oropali do golega, vse premoženje so ml uničili, pa ni bila taka malenkost; požgali so mi poslopja in porušili, hčer so mi odDeljali In ubili. In kdo je temu kriv? Izdajalec, katerega marsikdo pozna. Letos spomladi 7. marca *o mi belogardisti ujeli sina. 8. marca so ga mučili ln tepli ln nazadnje ustrelili.« (Iz dvorane je prišel odziv: »Slava mu!-) •Kljub temu nisem omahnil, sem delal '.meraj, kar jc bilo v moji moči za parti-■n» in %" -las vse, n tako delim In bom delal, dokler bom mogel.« Dvorana je vzvalovila od ploskanja. »Moram pa še imeniti in mi heste onrosti'.i še to: moji ■ena je bila požrtvovalna ravno tako kot '».z. Tukai j? marsikateri partizan, ki jo oozna. Oba sva morala bežati kot dva zajca. Enkrat sva morala bežati pred Italijani, drugič pred belogardisti. Spat sva hodila šest tednov v vodnjak, v vodnjak g v vinogradu in notri v jami sva se skri- = vala. Imava posledice oba, jaz sem si m nalezel revmatizma v noge, da težko ho- a dim. Zahtevam zato v imenu vas, tova- s riši in tovarišice, da se izdajalci in tisti, g ki so krivi, da se Je toliko nedolžne krvi g prelilo, najstrože kaznujejo.- Dvorano je g pretresalo ploskanje, s katerim so odpo- B slanci slovenskega naroda pritrjevali be- g sedam starega Becelcta. »Zato rečem: j§ Smrt izdajalcem, živela naša partizanska g vojska! Kajti, tovariši in tovarišice, kam g sem mogel bežati pred Italijani in belo- g gardisti? V hosto, k našim partizanom g sem sc zatekel. Rekel sem: tukaj sem va- g ren pri naših fantih. Večkrat sem moral g bežati k njim, po dve uri daleč sem mo- g ral laziti, čeprav sem star mož. Po tem se g vidi, kaj človek prenese z dobro in trdno g voljo. Torej, tovariši in tovarišice, smrt g fašizmu! Živela naša slovenska vojska!« J Dvorana je dolgo odobravala besedam g Beceletovega očeta in se ni mogla kmalu g umiriti. (Govor je dobesedno prepisan Iz §j stenografskega zapisnika Zbora.) Ob kon- j§ cu zborovanja je bil Becele izvoljen tudi js v delegacijo za II. zasedanje AVNOJ. * ' S Stari Becele Je odšel po Zboru odpo- s slancev zopet domov v svoj ljubljeni Za- j= grad. Premišljeval je, kaj vse bo povedal g kot poslanec AVNOJ na drugem zaseda- jj nju. Toda naloge, ki jo jc dobil od odpo- m slancev slovenskega naroda, ni mogel iz- j vršiti. Ob vdoru Nemcev 27. oktobra 1943 g so ga Nemci ujeli, ker je nanj pokazala |j izdajalčeva roka. Odpeljali so ga. 2ena ni g mogla Ostati doma. Sla je za njim. Prosila g jc Nemce, naj narede isto z njo kot z s njim. »Vse tegobe in težave sem preži- j| vela skupno s svojim možem. Preživela g sva skupno težko življenje malega kmeta g v izkorlščevalski Jugoslaviji. Pretrpela g sva vse trpljenje pod tujo silo ln kleče- m plastvo domačih izdajalcev. Borila sve se J za boljše življenje našega človeka skupaj g in dajte, dovolite, da prelijeva tudi sku- f§ paj kri za veliko stvar slovenskega na- g roda.« Uslišali so zadnjo prošnjo kmečke žen- a ske. Oba so skupaj ustrelili. To je bilo jj velikodušje oholega nemškern soldata. g Naslednji dan so iu domačini ooko- =| oali na domačem noknnflil*čn. ^**""'m sta g Mvela v d«lii In Kn-s' i„ »->' l-*ita v B domači zemlji. |§ Vsem tem bomo v nedeljo. 25. junija, gg ob 15. uri popoldne postavili dostojen .% spomenik v Zagradu nad Starim gradom, m JOŽE ZAMLJEN - DRE.ICE 3 »Lepo jc v naši domovini biti mlad...« — je donela med drevje in skale na Bazi 20 v četrtek opoldne pesem več kot 200 pionirjev in pionirk iz vseh slovenskih pokrajin. Nekaj minut pred tem so prisrčno in navdušeno pozdravili v svoji sredi dragega gosta: predsednik Ljudske skupščine LiKS tovariš Miha Marinko je nepričakovano obiskal ODRED 20-LETNICE REVOLUCIJE med njegovim pohodom na partizanski Rog prav na Bazi 20. Razigrani pionirji so z njim, s prvoborci partizanske vojske, z aktivisti in z domačini preživeli na Bazi 20 prijetno urico oddiha, potem ko so prišli na bazo po štirih različnih poteh. Več o tem berite na 4. strani današnje številke Podjetja na rešetu Občinski zbor proizvajalcev v Novem mestu je razpravljal o izpolnjevanju plana v prvem četrtletju Proizvodnja in storitve družUe-nega gospodarskega sektorja so se povečale v prvih 3 mesecih letos gleda na isto obdobja lani za 67' V>. Zlasti je moćan porast v prometa (2S8*/i), obrti(63'/«) gostins. (63 odst.) in industriji (30 odstotkov). Skupno je bilo v družbenem sektorju doseženih okoli 4 milijarde din družbenega bruto proizvoda ali 2.2,7 odst. letnega plana. Lanska realizacija v prvem tromeseeju je znašala 18,4 odst. letnega plana. Občutno povečanje je bilo doseženo, ker je većina podjetij že v prvih mesecih leta uvedla najvišjo možno proizvodnjo, ker so podjetja uvedla tudi drugo in tretjo Izmeno — predvsem pri ozkih grlih, ker so podjetja uvedla boljše načine nagrajevanja itd. V razpravi o realizaciji plana v posameznih panogah so odborniki zbora proizvajalcev pregledali tudi paslovanje posameznih gospodarskih organizacij, ugotavljali težave, ki vplivajo na proizvodnjo ln promet, ter predlagali. kak6 bi težave odstranili. Najdalj so govorili o opekarnah in gradbeništvu. Ugotovili so, da cena opeki narašča zaradi naraščanja cen premoga, povečanja osebnih dohodkov in večjih prispevkov, ki iih morajo opekarne odvajati, predvsem pa, da je najdražja opeka v tistih slovenskih opekarnah, ki so najbolj modernizirane (?!). Povečanje cen gradbenega materiala pa skupaj s povečanimi transportnimi stroški, večjimi plačami in novimi prispevki spet občutno vpliva na zviševanje cen v gradbeništvu. Dalje je bilo poudarjeno, naj bi občinski ljudski odbori na svojem področju predvideli vsako leto približno enako gradenj, ker bi odpadla bojazen, da gradbena podjetja ne bodo imela do- Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: arnike, lipe. bele deteljice, rdeče deteljice List: šmarnice brez peclja, gozdne jagode, jetrnika, melise, ozkolistnega trpotca, široko-Listnega trpotca. Rastlino: gladišnika, kopitni-ka s korenino, krvavega mlečka, smolnice, grenkuljice, melise, vodne kreše, škržolice, navadne ramšele. črnobine, že-niklja, zdravilnega jetičnika. Korenine: arnike, repinca, šmarnice. medvedovih tac, male norice, regrata (samo rumenega), pekočih korenin, srčne moči. Lubje: češminovih korenin, krhlike. Plodove: borovnic, kumine (kimel), seme jesenskega pod-leska. Pohitite z nabiranjem! Navodila in cene dobite v vaši zadrugi ali pa pri GOSAD — skladišče Novo mesto, Slakova ulica 8. volj delavcev ali pa da bo delavčev preveč, dela zanje pi tli. V pivih mesecih je imelo zaradi ne-eknomskih cen ter zakasnelih novih prevoznih tarif Železniško transportno podjetje 42 milijonov din izgube. Izgubo bodo poravnali v tretjem četrtletju, vendar jim še ne bo ostalo srsdsuv za sklade. Prisiljeni so bili že ustaviti gradnjo postaj Pijavice, Rosalnice in Gradac ter stanovanjskega bloka v Brslinu. O stanju v obrti, trgovini in gostinstvu bodo zbornice izdelale še posebne analize, o katerih bo razpravljal občinski ljudski odbor na prihodnjih sejah. Zbor proizvajalcev je še posebej razpravljal o gospodarjenju v podjetju -Gorjanci- in »Industriji perila-, medtem ko le bila razprava o gospodarjenju na -Kmetijskem gozdarskem posestvu- zaradi nepravočasno izdelane analize preložena. Razprava o teh gospodarskih organizacijah je bila potrebna zatb, ker so se znašle v gospodarskih težavah. Avtoproftiet »Gorjanci- Je v težavah predvsem zaradi iztrošenega tovornega parka, v avtobusnem prometu pa mu močno konkurirajo ljubljanska in zagrebška podjetja. Iz analize je razvidno, da bi si podjetje opomoglo, če bi dobilo letos 60—70 milijonov dinarjev posojila za nabavo novih avtobusov in tovornjakov ter 34 milijonov dinarjev za izgradnjo prve faze re-mlz v Bučni vasi, ostanek do 150 milijonov, kolikor bi znašale celotne investicije, bi prispevalo podjetje kot lastno udeležbo. Iz analize posameznih postavk strukture dohodka za lani in letos je videti, da podjetje ne more zniževati stroškov ali pa jih lahko znižuje le malo. Primerjava zgovorno priča, da bo moralo podjetje letos Izkoristiti vse rezerve, ker se bo le tako njegov gospodarski položaj izboljšal. Pbdjetje bo moralo seveda še popraviti delbvno disciplino in uvesti ustreznejši način nagrajevanja. Glavni pogoj za premostitev težav pa je razširitev poslovanja, ki je pogojena z novimi Investicijami. Industrija perila se Je znašla v težavah iz več vzrokov. Podjetje je bilo prisiljeno znižati cene izdelkom, ker so storila isto sorodna konkurenčna podjetja. Po novih gospodarskih predpisih bo imelo podjetje tudi večje obveznosti, se pravi, da bo moralo več odvajati kot doslej. Zato bi moralo podjetje občutno znižati proizvodne stroške. Zaradi pomanjkanja prostorov pa je nemogoče urediti tehnolbški postopek tako, da bi bili stroški internega prćmeta čim manjši. Tehnološki proces je tak, kakršnega dopuščajo pogoji. Prav tehnološki postopek pa je vzrok višji lastni cehi in nerentabilnosti podjetja. Po internem obračunu za prve 4 mesece ima podjetje 13 milijonov dinarjev izgube, vprašanje je tudi, če bo podjetje sposobno ustvariti v drugi polovici leta dovolj čistega dohodka za kritje plač in za obveznosti iz skladov do anuitet. Podjetje je za izboljšanje gospodar, skega položaja podvzelo že več ukrepov: znižalo je število zaposlenih, popravilo norme itd. Glavna skrb podjetja je zdaj. kako dobiti še 120 kv. metrov prostora, kar bo najbolj prispevalo k znižanju stroškov proizvodnje, ukreniti pa bodo morali še marsikaj, da bodo lahko znižali stroške. J. P. Posebna PTT tarifa v novomeški občini Q Posebna (lokalna) PTT tarifa je začela veljati v okraju s 1. Junijem. Za območje novomeške občine Jo je poprej odobril zbor proizvajalcev na zadnji seji s pogojem, da se da naknadno še v razpravo in potrditev občinskemu zboru. Z uvedbo te tarife bo podjetje PTT zbralo 17 milijonov dinarjev in postalo rentabilno, ne da bi ukinilo nedonosne pošte. — Nova tarifa zajema poštne, telegrafske in telefonske storitve. Zbrana sredstva bo podjetje porabilo za ustanovitev lastnih skladov ln za osebne izdatke. 9 Predlog za ustanovitev čevljarske delavnice v Zagradu zbor proizvajalcev občine Novo mesto ni potrdil. Odborniki so sklenili, naj pristojni organ zadevo še enkrat temeljito prouči, nakar bodo o njeni ustanovitvi sklepali nn eni prihodnjih sej. H Zbiranje sredstev za kritje dolgdv novomeške občine slabo pdteka. Tej akciji sta se doslej odzvala le KGP in SGP Pionir, medtem ko so predstavniki odsta-lih podjetij na seji zbora proizvajalcev povedali, da so sredstva pripravljeni prispevati. vendar jih doslej niso, ker Jim še ni bilo znano, kako bodo delovali novi gospodarski ukrepi. Podjetja bodo prispevala občini sredstva kdt posojilo za dobo treh let. lUNgiJEPQlill TEDENSKI PREGLED t, Popolnoma razumljivo je bilo, da bosta oba državnika — Kennedv in Hru-ščev — na Dunaju spet načela berlinsko vprašanje. Prav tako razumljivo je bilo, da ga bns'a samo načela in ne rešila, zakaj berlinsko vprašanje je eno izmed tistih vprašanj, ki so na videz nerešljiva — če ena in druga stran vztraja pri svojom in ni voljna v ničemer popuščati. To, zaradi česar je vprašanje še bolj pereče in nevarno, je zemljepisni položaj Berlina, ki leži znotraj Demokratične republike Nemčije. Zahodne države ne priznavaja te državne tvorbe sledeč uradnemu stališče Zvezne republike Nemčije, kj je na kratko takšno-le: vzhodnonemškj režim ne more zastopati nemškega naroda, ker sra ta narod ni izvolil na svobodnih volitvah. In vendar je DR Nemčija danes stvarnost. Da je stvarnost in ne samo utvara, dokazujejo med drugim precej številni trgovski stiki med Vzhodno Nemčijo in zavezniki Bonna v Zahodni Evropi. Toda ko bi šlo samo z i priznanje ali nepriznanje Vzhodne Nemčije, bi bila zadeva razmeroma preprosta. Preprosta pa ni zaradi Berlina, ki je — kakor je znano — razdeljen na štiri sektorje: sovjetskega, ameriškega, francoskega in angleškega. Odkar je pred tremi leti sovjetski premier Nikita Hruščev »sprožil" berlinsko vprašanje, je Berlin nekako živci po tistih uredbah, navadah in ureditvah, ki so se jih domislili zavezniki po koncu druge svetovne vojne — toda samo kot nekaj kratkotrajnega. Nihče ni pričakoval, da se bodo odnosi med Vzhodom in Zahodom tako zaostrili, da bo treba iskati posebno rešitev za Berlin. Kaj pravzaprav zahteva sovjetska vlada? V najnovejši spomenici o Berlinu ponavlja zahtevo po tem, da bi postal Berlin svobodno mesto in da bi podpisali mirovno pogodbo z Nemčijo To je bilo znano že od prej. Toda spo- Ijenje, aH smemo potovati v Berlin. Ze š samim tem pa bi de facto, če že ne de jure, priznali vzhodnonemški režim. Kaj torej predlaga Zahod? Težava je v tem, da v bistvu Zahod nima nobenega oprijemljivega predloga, ampak kvečjemu dve splošni stališči. Prvo, najbolj enostavno, a tudi najbolj nevarno stališče, je stališče Bonna: nobenih pogajanj z ZSSR. Oni so si izmislili, da je Spet Berlin v ospredju menica vsebuje tudj nekaj novih momentov. Kot glavno zahteva ZSSR uzakonitev stanja, ki je nastalo po vojni V tem delu Evrope, hkrati pa dopušča možnost, da bi zahodne države obdržale nekaj simboličnih vojaških oddelkov v Berlinu, oziroma da bi nadzorstvo nad mestom prevzeli Združenj narodi. ZSSR tudi ne vztraja pri podpisu mirovne pogodbe z obema Nemci jama. Edina obveznost zahodnih sil bi bila, da spoštujejo suverene pravice DR Nemčije v pogledu uporabljanja dohodnih poti čez vzhodnonemško ozemlje do Berlina. Prav ob tej točki pa zahodne države odgovarjajo: vi sicer trdite, da ne zahtevate od nas priznanja DR Nemčije, hkrati pa zahtevate, naj spoštujemo suverene pravice DR Nemčije glede uporabe dohodov do Berlina. To pomeni, da bi se morali odslej tudj formalno obračati na Vzhodno Nemčijo za dovo- treba spremeniti status Berlina, mi pa smo z njim zadovoljni. To stališče ne upošteva dejstva, da se status Berlina mora spremeniti krafiko in malo zato, ker tako hoče Moskva. Drugo stališče upošteva to preprosto dejstvo in je deloma prevladalo celo v VVashing-(onu. Da se je namreč treba pogajati in da stvari ne morejo ostati po starem. Toda če Zahod protestira proti dajanju suverenosti Vzhodni Nemčiji tudi v pravnem pogledu, dejansko hkrati protestira tudi proti umiku sovjetskih čet z nemškega ozemlja alj vsaj proti umaknitvi teh čet v kasarne. Zakaj to bi bila nujna posledica podpisa mirovne pogodbe med .Moskvo in Vzhodno Nemčijo. Očitno je, da se Zahod zaveda tega svojega nelagodnega položaja in se mrzlično posvetuje in pripravlja na berlinska pogajanja, do katerih — kakor je Kennedv gotovo spoznal na Dunaju — bo moralo priti še letos. Se ena delavnica v Vidmu-Krškem V soboto je bila slovesna otvoritev nove delavnice Splošnega mizarskega podjetja. To podjetje je eno najmlajših v občini, saj je bilo ustanovljeno januarja letos iz obstoječega obrata gradbenega podjetja »Sava« in s priključitvijo za- sebne delavnice Romana Dularja. Vsa njihova dejavnost se je odvijala doslej v neprimernih prostorih. Zato je kolektiv sklenil zgraditi nove delovne prostore. Člani kolektiva so se odpovedali vsemu dobičku in hkrati povečali Državljani prijeli nevarnega v omiica proizvodno zmogljivost. Vsak zaposleni je prispeval za gradnjo delavnice 32 prostovoljnih ur, nekateri pa' še več Tako je bilo opravljeno 1400 prostovoljnih ur v skupni vrednosti okoli mil'jon dinarjev. Ta najmlajši kolektiv v občini je v letošnjem letu dosegel bruto proizvod v vrednosti 38 milijonov dinarjev. S hitro in solidno izdelavo mu je uspelo dobiti nešteto naročnikov izven občine in okraja. Tudi razmere v kolektivu so vzorne. Organi družbenega upravljanja in uprava skrbijo tudi za svoje zaposlene. Vpeljali so topel obrok hrane in nabavili ob morju weekend hišico s tremi posteljami. Prešli so na plačevanje po delovnih mestih in uvedli kolektivno nagrajevanje po ekonomskih enotah. Ob otvoritvi nove delavnice so kolektivu za dosežene uspehe čestitali sekretar občinskega komiteja ZK Milan Ravbar, podpredsedn'k ObLO Karel Šterban in direktor gradbenega podjetja »Sava- Lado Ba-dalič. ' D. K. TEDKNSKl NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Danes bomo omenili samo nekatere najvažnejše dogodke: sejo Izvršnega sveta, na kateri so razpravljali o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih ter o več zakonskih predlogih in predpisih, odlok o regresih kmetijskim, gozdarskim in drugim proizvodnim organizacijam v kmetijstvu za nakup opreme in rezervnih delov; izvoz tekstila do konca aprila; zadovoljiv razvoj industrijske proizvodnje v Sloveniji in sejo Izvršnega odbori Glavnega odbora SZDL Slovenije. Izvršni svet LS LR Slovenije je na svoji zadnji seji razpravljal o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih. Sprejel je predlog zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. Po predlogu tega zakona se z veljavnostjo od 1. julija letos vpelje obvezni prispevek od posekanega in oddanega lesa Iz gozdov v državljanski lastnini, ki se sme uporabljati za gojenje teh gozdov. Prispevek se vplačuje v občinski Ukrepi proti divjim gradnjam gozdni sklad, ki se ustanovi v vsaki občini, republiški in okrajni gozdni skladi pa preidejo v likvidacijo. — Zanimiv je tudi predlog zakona o urbanistični inšpekciji, o katerem bo v kratkem razpravljala republiška ljudska skupščina. Namen tega zakona je, da prepreči nesmotrno zazidavanje, tako znotraj kot Izven gradbenih okolišev, zagotovi prostorninsko pravilno oblikovanje naselij, hkrati pa pospeši izdelavo urbanističnih programov za širša območja in posamezna naselja. Zvezni izvršni svet je izdal odlok o regresih kmetijskim, gozdarskim in drugim proizvodnim organizacijam v kmetijstvu za nakup opreme in rezervnih delov. Po tem odloku ostanejo regresi v kmetijstvu ln gozdarstvu v prihodnje ena najvažnejših olajšav, ki jih daje skupnost za modernizacijo proizvodnje v teh panogah. Skupnost bo priznala regres v višini 35 odstotkov prodajne cene domačih proizvajalcev oziroma »d nakupni cene uvoznih podjetij. Razveseljiva je ugotovitev, da Izvoz tekstila hitro narašča In tako prispeva k ublaževanju težav, ki so z devizno pre-osnovo nastopile na zunanjem tržišču. Do konca aprila smo v državnem merilu izvozili za 3 milijarde 248 milijonov din tekstila ali za 700 milijonov din več kakor v prvih štirih mesecih lanskega leta. Zadnji podatki o gibanju industrijske proizvodnje v Sloveniji kažejo, da je razvoj kljub začetnim težavam ob uvajanju sprememb v gospodarskem sistemu čedalje uspešnejši. V razdobju januar—maj znaša stopnja povečanja industrijske proizvodnje 11,1 odstotka, kar ustreza planski stopnji 11 odstotkov. Nedolgo tega se je sešel Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije in razpravljal o nekaterih perečih zunanje- ln ikjtranj«poiitičnlh vprašanjih. Ob zaključku seje je IzvTšni odbor objavil posebno sporočilo, v katerem med drugim ugotavlja, »da so uspehi, ki so jih dosegle progresivne sile pri urejanju mednarodnih vprašanj, procesi osvobajanja in oblikovanja novih družb, ki zajemajo vse azijske, afriške in latin-sko-ameriške dežele, še posebej pa potovanje predsednika Tita po deželah Afrike razgibali interes širokih množic za ta vprašanja.« V sporočilu je nato rečeno, da morajo organizacije Socialistične zveze še nadalje negovati oblike, s katerimi bo čim širši krog članstva poglobljeno spremljal \r,a zunanjepolitična vprašanja in mu bodo js?na stališča naše zunanje politike. Zlasti pa morajo skrbeti, da bodo v tem okviru tudi poslovni stiki gospodarskih, družbenih in strokovnih organizacij vselej v skladu z načeli naše zunanje politike in vlogo, ki jo ima v mednarodnem dogajanju socialistična Jugoslavija. Izvršni odbor Jo razpravljal tudi o nekaterih pojavih ob uvajanju nnvrra cosno'lnrs'trga sistema in predvsem o pravkar »prejetih ukrepih Zvezne ljudske skupščine. Ugotovil je, da spremembe v gospodarskem sistemu že kažejo številne pozitivne druzicno-politlene posledice. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO sprejme takoj večje število kvalificiranih delavcev: — STRUGARJEV — REZKALCEV — KLJUČAVNIČARJEV — KLEPARJEV — AVT0MEHAMK0V — ORODJARJEV in — MIZARJEV ter večje število nekvalificiranih delavcev za delo v — KAR0SERNICI — LAKIRNICI — BRUSILNIH — MONTAŽI in — ZA OSTALA DELA. Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela dostavite na naslov: INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL — Novo mesto. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij O v Južni Tirolski so se zadnje dni nadaljevali atentati nemško govorečih ekstremistov na javne naprave, preilvsem daljnovode. Italijanska oblast-va so zdaj zastražila vse važnejše objekte in pred nekaj dnevi sta bili ubiti dve osebi, ki sta se skušali približati nekemu zastraženemu objektu. Južno Tirolsko je Obiskal tudi italijanski notranji minister Seelba, južnotirolska avstrijska Narodna stranka pa je sklicala izredni kongres. Ei Zaradi nesoglasij glede atomskih oporišč na norveškem ozemlju se je od vladajoče norveške Delavske stranke odcepilo levo krilo, ki bo pod imenom Socialistične narodne stranke samostojno nastopilo na septembrskih volitvah na Norveškem. O Laoška konferenca v Ženevi, ki naj bi dosegla, da bi postal »Laos nevtralen, suveren in rveodvisen«, je imela že dvajseto sejo, ne da bi se občutno približala temu cilju. Največ upanja za napredek na konferenci daje trenutno sestanek »treh prinčev« v Ziirichu. Ce bi se namreč sprte laoške struje sporazumele, je več verjetnosti, da bi se sporazumele tudi velesile. B Nova iranska vlada pod vodstvom premiera Amlnija, ki je prevzela oblast šele v začetku junija, nadaljuje z odločnimi ukrepi, da bi rešila državo pred gospodarskim in političnim kaosom. Med te ukrepe sodijo preiskave o korupciji prejšnjih politikov in generalov in najnovejši ukrep je tudi aretacija bivšega tožilca iranske armade generala Aziilu-deha. 13 v Leopoldvillu so baje odkrili zaroto proti sedanjemu Kasavubujcvemu režimu med vojaki. Aretirali so kakih 50 vojakov in jih pretepali in mučili, da bi izvedeli kdo je organiziral to zaroto. Mohutujeva policija je imela pet dni zaprtega tudi dopisnika nizozemskega radia v Kongu in ga med zasliševanjem pretepala. El Konec prejšnjega tedna se je v avstrijskih Alpth ubilo šest alpinistov. V teh' krajih se je letos smrtno ponesrečilo skupno 45 alpinistov. Diplome na grmski kmetijski šoli V začetku junija je uspešno diplomiralo na Kmetijski srednji šoli na Grmu v oddelku za odrasle 66 kandidatov. V jesenskem roku pa bo 24 kandidatov opravljalo zaključne izpite. Slušatelji so diplomske naloge kar dobro napisali in zagovarjali, kljub temu da so imeli malo časa za pripravo. Izpitna komisija je pri zagovoru zahtevala temeljito jezikovno in strokovno znanje, ki ga bodo OBJltVE — RAZPISI — ODLOKI — OBVESTILA Razpis Dopisne šole v Ljubljani razpisuje vpis v: 1. I. letnik dopisne tehniške •rednje šole a) pripravljalni tečaj b) sirojni oddelek c) elektriški oddelek d) iesni oddelek e) kemijski oddelek 2. I. letnik dopisne ekonomske srednje šole 3. dopisno administrativno šolo 4. dopisni strojepisni tečaj 5. I. in II. stopnjo dopisne splosnoizobraževalne šole (osemletke) 5. I. stopnjo Jezikovnega tečaja za nemfki in italijanski jpzik. Sola je namenjena predvsem članom organizacije Zveze borcev, vanjo pa se lahko vpišejo tudi člani Zveze sindikatov. Pričetek šolanja za vso šolo bo meseca septembra ozir. oktobra. Prijave pošljite do 1. avgusta 1061 na naslov: Dopisna šola. LJubljana. Llkozarjeva 3. p. p. iog-ii. Program, prijavno tiskovino in podrobna navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite od 25. Junija dalje proti plačilu 50 din pri okrajnih in občinskih odborih ZB, pri okrajnih in občinskih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli. Ljubljana. Llkozarjeva 3. Ustne informacije daje vodstvo sole po telefonu št. 30-013. za posebne pismene informacije pa priložite znamko za odgovor v znesku 25 din. Razpis Kmetijske šola na Grmu Kmetijska srednja šola Grm — Novo mesto, razpisuje vpis učen-tev v prvo in drugo stopnjo. V prvo stopnjo se lahko vpišejo učenci, ki so dokončali osemletko, če pa niso. morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. V drugo stopnjo se lahko vpišejo učenci, ki- so dovršili katero od nlfjlh km tli -!• ih Sci ošlroma imajo daljšo prakso v kmetijstvu ali naziv kvalificiranega kmetijskega delavca. Kandidati za vpis v drugo stop- njo morajo opraviti preizkus znanja iz slovenščine in matematike. Prošnjo, kolkovano s 50 dinarjev, naj interesenti vlože na upravo šole do 15. julija. Prošnji priložite zadnje šolsko spričevalo oziroma izkaz o kvalifikaciji, rojstni list ter zdravniško spričevalo. Sola Je živlnorejsko-poljedelsk« smeri. Mesečna vzdrževalnlna v internatu je 8.000 dinarjev. Razpis novomeške gimnazije Gimnazija v Novem mestu razpisuje vpis v I. razred gimnazije (pedagoška smer) za pripravo za Pedagoško akademijo, ln sicer za 30 kandidatov. Pogoji za vpis so naslednji: 1. uspešno dokončana osnovna šola, 2. pslhot-hnlčni Izpit. Izpiti bodo 27. junija 1061 ob 8. url. Vsi prltavllpnfi naj se javilo 1: izpitu ob tem času, ker ne bodo posebej obveščeni. , vpisovanje in izpiti Dodo na gimnaziji v Novem mestu. Ravnateljstvo RAZPIS DELOVNIH MEST Upravni odbor Trgovskega podjetja Standard, Novo mesto, razpisuje delovno mesto poslovodje prodajalne DOM v Bršlinu ln — poslovodje prodajalne v Gabcrjah Pogoji: visokokvalificiran delavec trgovinske stroke ali kvalificiran delavec trgovinske strok? z najmanj petletno prakso. Prošnje je treba poslati upravi podjetja do 1. Julija 1061. bodoči kmetijski tehniki uporabljali v p.raksi. Z odličnim uspehom so končali 3, s prav dobrim 17, z dobrim 29, z zadostnim 17 kandidatov. Dveletni trud, ki so ga diplomanti vložili v študij kmetijstva, je poplačan z uspešno dovršeno srednjo kmetijsko izobrazbo. Zadruge in posestva, M komaj čakajo na svoje štipcndl« ste, bodo dobile sposoben strokovni kader, ki jim bo v pomoč pri reševanju problemov na vasi. Potrebno pa hi bilo, da bi se letošnji diplomanti še nadalje izobraževali in izpopolnjevali na služJienem mestu, da bodo lahko uspešno sledili zahtevam sodobnega kmetijstva. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo vsem, ki so opravili diplomski izpit! P. j. Dalmaiinec utonil v Krki 18. junija ob 15. uri je utonil v Krki pri Bregu nad Žužemberkom Nikola Milic iz Zgornje Biljane pri Zadru. Utopljeni je bil cestni delavec ln jo delal na delovišču na Bregu. Obvestilo novomeškega Dispanzerja za žene DISPANZER ZA ZENE pri Zdravstvenem domu v Novem mestu obvešča prebivalstvo svojega območja, da od 20. VI. dalje zaradi dopustov ne bo ordinacij. O pričetku dela v dispanzerju bo objavjjftiio ponovno obvestilo. HIDROELEKTRARNA MARIBORSKI OTOK čestita prebivalcem Dolenjske ?.n dosežene uspehe in za 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov! Iz teme se Je izluščila postava, ln s prožnimi, urnimi kčrakl izginila v hodniku stavbe na brežiški glavni ulici. Nobena stopnica nI zaškripala, ko se je neznanec vzpenjal po stopnišču na podstrešje. Vrata so majhna ovira, samo nekaj spretnih prijemov in z rahlim cviljenjem se odpro. Se nekaj korakov po podstrešju do podstrešne Une ln že je neznanec na strehi. Varneje kot mesečnik se sprehodi preko prve strehe, nato preko druge ln tretje. V pičlih nekaj minutah zazija na strehi odprtina, letve so polom- ljene ln neznanec je spet na podstrešju. Poskuša izpodkopatl strop nad prodajalno na treh mestih, toda povsod naleti na beton. Fo prejšnji poti se vrne na strehe, jih prepleza kot mačka, se spusti na vrt, preskoči nekaj ograj ln že je na dvorišču Trgovskega podjetja »Krka« v Brežicah. Tam r.to-Jl osebni avto. — Vlom vanj Je opravljen mimogrede in že Ima neznanec nekaj orodja Iz avtomobila. Tudi vrata v drvarnico, kjer je sekira, so se kmalu vdala. Nato poizkus na železnih okenskih rešetkah v tekstilnem skladišču. — Premočne so. Kot strlgalica urno se loti vrat v galanterijski oddelek, ki kmalu zazijajo odprta, v prostoru je brez števila majhnih dragocenosti. Neznanec predrzno prižge luč, položi na prodajni pult poleg sebe sekiro in prične z delom. Nahrbtnik in lepa usnjena aktovka sta prvi plen. Vanjo Izginejo ure. električni brivski aparati, kamenčki za vžigalnike ln podobno blago. Stikalo zaškrta, luč ugasne, neznanec gre s plenom ha dvorišče, spet preskoči nekaj ograj, skrije blago v svinjaku ha nekem vrtu in Izslne v temi. Kmalu se vrne, pograbi nahrbtnik ln aktovko ln ju odnese na cesto, kjer sloni ob zid prislonjeno kolo. Nekdo ga bo zjutraj gotovo pogrešal. V pičil uri in pol je bilo vse opravljeno. Nahrbtnik na rame, aktovko na krmilo in, še preden se je nebo na vzhodu za-svetlikalo, je neznanec v Zagrebu. Za 701 tisoč 85 dinarjev vrednosti je v aktovki in v nahrbtniku. Tokrat se je izplačalo, zadnji podvig v Brežicah pa je bil brezuspešen, o nočnem obisku je pričala le razbita izložbena šipa v trgovini z avtomobilskimi deli. Gumija- sti obroči za kolesa so bili pretežki. Kdo je neznanec? Ime mu je Ivan Kandija, rojen Je 19. julija 1032 v Trogiru v pošteni rodbini, po poklicu je mizar. V noči od 15. na 16. junij ga je le zapustila sreča. Gostje so ga zasledili v hotelski sobi v gradu Mokrice pod post cljo, demobilizirani miličnik tovariš Mlinar ga je še isto noč zvezanega pripeljal varnostnim organom v Novo mesto. Zdaj čaka na sodbo. Spretni ln drzni vlomilec, nevarni klatež ln postopač je bil že leta 1959 obsojen na G let zapora. Petkrat pa je že pobegnil in medtem zagrešil 35 večjih vlomov ter 15 tatvin. — Vrednost ukradenih predmetov gre v milijone. Zelo je gibčen, potuje največ s kolesom. Ko je po sodbi nekoč pobegnil Je v 21 dneh opravil kar 27 vlomov, v eni noči je vlomil v skladišče KZ Brežice ln v hotel na Otočcu, preden so Ka prijeli na Mokricah. Pred njim ni varna nobena ključavnica, noben zapah. Ko vlomi, vedno prižge luč v prostoru, poleg sebe pa položi sekiro ln velik nož kot grožnjo. Zelo rad se zadržuje v Novem mestu, v Vidmu-Krškem, v Brežicah, na Otočcu, v Samoboru ln v Zagrebu, pa v Karlovcu ln na Reki, ki so njegovo najljubše področje. Ivan Kandija čaka zdaj na zasluženo kazen zaradi zadnjega velikega vloma. Krajevni odbori sodelujejo Ker je krajevnim odborom v Šentjerneju, Dol Stari vasi, na Dobravicah, v Maharovcu, na Cadražah in na Dol. Mokrem polju primanjkovalo gramoza za vzdrževanje vaških poti, so se pogovorili o nakupu gramozne jame, ki jo bodo skupno vzdrževali in izkoriščali. Pri Šentjerneju so odkupili 50 arov gramoznega zemljišča. Ker je parcela velika 2 ha, so se z lastnikom dogovorili, da jim bo počasi od-prodal vso. Ko bo po tretji akontaciji razpisano popravilo poti, bo dovolj gramoza. Združevanje te vrste pa velja posebej pohvaliti, saj bodo našteti krajevni odbori- s skupno akcijo prihranili precej sredstev. Tovornjak poškodoval konja Na cesti pred poslovalnico trgovskega podjetja »Krka* v Globokem pri Brežicah, se Je zgodila 13. junija ob 13,50 prometna nesreča. Tovorni avtomobil S-4481, ki ga je upravljal Franc Kržan, Je pri srečavanju zadel z zadnjim delom v oje voza Antona Iljaža iz Vita vasi. Pri nesreči je tovornjak zlomil konju nogo. Fiat 600 se je zaletel v voz 13. junija ob 21.30 je vodil svoj vprežni voz lz Korenitke proti Medvejku Anton Kolar iz Malega Gabra. Za nJim je pripeljal Fiat MM, ki ga Je upravljal Alojz Lo-žar iz Šentvida pri Stični. Fiiko se je iz neznanih vzrokov zaletel v voz. Škode je za 30 tisoč dinarjev. Voznik avtomobila ni Imel šoferskega dovoljenja. Tovornjak s tobakom se je prevrnil 14. junija cb 22,40 se je na avtomobilski cesti pri Čatežu prevrnil tovornjak M-403« s prikolico, ki ga je upravllal Boris Jordanovskl. Iz neznanega vzroka je zapeljal vozilo na rob avtomobilske ceste, potem pa zdrknil 4 metre globoka po nasipu ln se prevrnil. Pri nesreči je bil teže poškodovan so-voznik Peco petrovski. Na avtomobilu je škode za 300 tisoč dinarjev, na tovoru — naložen 1e bil s tobakom — pa nič Po občinskih konferencah SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) trdo. a pravično!) te stvari postavili na pravo mesto. Da ne bi bilo preveč besed: na konferencah smo povsod slišali, da bodo sedanji gospodarski ukrepi uresničeni dosledno in v celoti. Samo to bo utrdilo tržišče in gospodarstvo. Prav zadnji ukrepi bo,do olajšali prehod na nov; gospodarski sistem. Morda se le še premalo zavedamo pomena njegove celovitosti, nedeljivosti in potrebe, da mu pomagamo zaživeti z velikim; skupnimi napori in zavestno politično akcijo! Zares — in nič več z načelnim; ugotovitvami — se moramo začeti boriti za večjo proizvodnost dela; na trgu (doma in posebno še v tujini) bomo morali biti konkurenčni s kvaliteto in s ceno v merilih svetovnega tržišča. Slabša podjetja morajo zdaj v resnici dvigniti proizvodnjo, sicer bodo ostala brez sredstev za doho,dke; družba upravičeno pričakuje, da se bodo čimprej prilagodila novim pogojem. Take in podobne ugotovitve (marsikje so delegati v zelo prepričljivih primerih govorili o položaju v' svojem podjetju) narekujejo Socialistični zvezi, da bo s sklepi konferenc seznanila vse kolektive na svojem področju. Njej — in predvsem njej! — so prav ti kolektivi pred vso družbo odgovorni, da se bo produktivnost dela povečala, da bo zrasla kvaliteta proizvodov (kjer je zdaj ni oz. je preslaba) in da bomo povsod obravnavali pomen novih ukrepov s političnega stališča. Ce ne bomo uresničili tega, potem so vsa načela seveda samo prazne besede; novi gospodarski sistem pa bo deloval _ in že deluje — brez sentimentalnosti ln ne bo prizanesel nobenemu slabemu kolektivu. Tako politiko in tako zdravo, čvrsto gospodarjenje pa smo si tudi ves čas želeli. 2e leta 1953. ob prvi večj; »zategnitvi« investicijskih in drugih sredstev, smo o tem razpravljali. Sledilo je znano pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ, sledili so zakoni in uredbe, pisali in govorili smo. ,da preveč porabimo in investiramo. Vedno znova pa smo iskali — in seveda tudi našli — luknje, da smo »prebijali plafone« in potem kazali drug na drugega s prstom, vidiš, saj ne gre, dinar izgublja vrednost. Zdaj je s slepomišenjem konec. Dinar mora dobiti ugled in veljavo. Na vso srečo smo priče, da mu je vrednost zadnje tedne prav znatno poskočila! Občinske konference so o tem zelo razločno spregovorile. Kolikor so bile ponekod še premalo konkretne, so jim v raz- pravah pomagali gostje iz Ljubljane in Novega mesta, da so člani občinskih odborov SZDL. predstavniki podjetij in tovariš; iz ljudskih odborov našli skupen jezik za nadaljnje delo. Seveda ne bo šlo brez težav. Nasprotno, prav veliko jih bo in upravičeno pričakujemo, da bodo sedanji napori za ureditev in povečanje proizvodnje v kolektivih tesneje združili delavce, strokovnjake in uprav-r.i kader, da bodo s skupnimi močmi, z razumevanjem za probleme komun in skupnosti, našli pravo pot za ureditev vseh problemov, ki stopajo ob uveljavljanju novega sistema tako krepko na svetlo. Saj smo jih poznali tud; že prej, le da so zdaj pred nami na luči, brez vsakih olepšavanj in skrivanj. Tu so — in rešiti jih moramo. Pot do te rešitve pa so pokazale občinske konference Socialistične zveze in njihovi sklepi. ČRNOMELJ: novi sistem že krepko deluje Konferenca v Črnomlju je doka-?>ala, da novi sistem krepko deluje, da pa većina »odločujočlh« še vedno čaka rešitve »od zunaj«. Razprava o šolstvu je prikazala vrsto problemov, nihče pa ni povedal, kako jih bodo odpravili z lastnimi silami v komuni. Gradnjo šole v Dragatušu so ocenili kot politični problem prve vrste, »poiskali« krivce za zastoj pri gradnji izven komur.e, občina pa ni pcispevala niti dinarja. Zgolj ugotovitev »nismo krivi, če je zdravstvo pri nas slabše kot v razvitejših področjih« je škodljiva,če se takoj ne vprašamo, kaj .storiti, da bomo s svojimi, močmi, čeprav počasi, zdravstveno službo izboljšali. V zadrugi ugotavljajo, da bodo nckntere enote kmetijskih posestev še dolgo potrebne sanacije, niso pa povedali, kaj so storili, da bi to odpravili. Trditi, da zadrugi primanjkuje 60 milijonov obratnih sredstev, in v isti sapi povedati, da ji kupci dolgujejo 100 milijonov, zadruga pa dobaviteljem 60 milijonov, je za današnji čas precej neresno. V podjetju Kovinar so v prvem četrtletju izkazali izgubo, osebni dohodki pa so se istočasno povečali za 30 odst. Kje so vzroki za vse to? Mar res izven komune, v sistemu? Povečevanje proizvocir.je z dragimi investicijami je enostranska rešitev, ki jot novi sistem odpravlja. Rešitev gospodarstva v črnomaljski občini je v boljši organizaciji proizvodnje, v nagrajevanju po učinku, v decentralizaciji delavskega samoupravljanja, v uvajanju ekoi.omskih enot, v hitrejšem obračanju sredstev, v prilagoditvi proizvodnje potrebam tržišča, v večji storilnosti dela, ne pa v investicijah. To so ključi, ki jih zahteva novi sistem. Ce bomo kri-žcmrok čakali na recepte od zgoraj, nas bo čas povozil. Samo v tem je bil uspeh konference in še to največ po zaslugi gostov. METLIKA: samoupravljanje v manjših podjetjih šepa Gospodarjenju v kolelktivih je bilo namenjenega na nedeljski metliški konferenci SZDL največ časa tako v poročilih kot v razpravi. Za 25'/« je večja realizacija v I. četrtletju 1961 kot lani v istem času, vrednost družbenega proizvoda pa se je dvignila za 25,6'/» in narodnega dohodka za 13*/t (vse brez finančnih podatkov za obrat II. NOVOTEKS in podjetje VINO zaradi manjkajočih podatkov No-voteksove predilnice, ki jih niti ObLO niti obč. odbor SZDL nista mogla dobiti iz centrale Novotek-sa v Novem mestu, je bilo na konferenci izrečenih veliko ostrih in kritičnih besed!), v istem času znaša tudi povečanje plač kar 24,7'/«, čeprav je storilnost seveda precej nižja. Sistem nagrajevanja je za dobrih 10 odst. višji kot porast narodnega dohodka, ob tem pa so v občini od letnega plana za 1961 dosegli v I. četrtletju komaj 80Vi bruto proizvodnje. Vzroki: delna stagnacija na tržišču, znižanje cen v nekaterih primerih, ponekod zastarel strojni park, premajhna notranja disciplina in seveda tudi nizka proizvodnost v nekaterih, posebno manjših podjetjih. Medtem ko proizvodnja zaostaja za planom, ga nagrajevanje prehiteva in je nad povprečjem. Z drugimi besedami: več pojemo kot pridelamo! To pa seveda ni ne zdravo, ne gospodarsko. . smo pri enem izmed vzrokov, za kaj vsa podjetja ne uspevajo tako kot bi bilo treba. Pri tem očitno zaostaja samoupravljanje v manjših kolektivih. So še primeri (Pečarija v Gradcu) da je to upravljanje poosebljeno * enem samem človeku. Nasploh je samoupravljanje še na nizki stopnji. Le papirnate ekonomske enotr in navidezna decentralizacija samoupravljanja ne pomenijo rešitve. Čakanje na polletne in letne bilance nam več ne pomaga; potrebni so obračuni za krajša (mesečna, tedenska) razdobja, ki bodo pomagali, da bo mogoče hitro in učinkovito ukrepati. Zelo kritično je ocenil dosedanja izigravanja predpisov in zakonov v podjetjih predsednik ObLO tov. Vrviščar. Cas, da smo naročali vsevprek in ob podpisanih naročilnicah kimali z glavami, češ »bodo že počakali na plačilo«, je za nami. Ostro je kritiziral tudi tiste odbornike ljudskega odbora, ki volivcem ničesar ne povedo, na sejah pa dremljejo ali pa jih sploh ni blizu. Socialistična zveza naj s takimi zaspaneti obračuna kakor je treba! Kdor ne čuti odgovornosti do ljudi, naj pusti svoje mesto oz. mu zaupano mesto odvzemi-mo. SEVNICA: zgolj potrjevanje že pripravljenih sklepov še ni upravljanje V Sevnici je referat ugotovil vrsto primerov slabega razumevanja pojma komune ter njene vloge v novem gospodarskem sistemu. Razprava o teh problemih je bila včasih preveč teoretična, pokazala pa je vendarle v večini primerov, da so ljudje vedno bliže spoznavanju, da je resnična samouprava le tista, ki ni omejena na golo vzdigovanje rok ob že pripravljenih sklepih. Razprava je zajela precej misli s šolskega področja. To ni slučaj, saj so ravno tam problemi najtežji. Gospodarstveniki so med drugim omenili, da podjetja v občini še vedno niso med sabo in s komuno povezani tako, da bi predstavljala zares čvrsto celoto. Ena izmed žalostnih ugotovitev je bila, da se na odnose »•'■podjetje—komuna« le še prerado gleda samo skozi naočnike: koliko sredstev bo dalo podjetje za to ali ono akcijo občine. Tudi o zdravstvu so na konferenci precej razpravljali, prav tako pa tudi o zbornicah, kadrih in organih delavskega samoupravljanja. Konference sta se udeležila tudi dr. Cerne (za Glavni odbor SZDL Slovenije) in predsednik okr. odbora SZDL Viktor Zupančič. Tovariš Cerne je med drugim ugotovil, da dobre in tehtne misli kot predlogi takih konferenc le preradi ugasnejo, da ne najdejo vedno konkretnega izvrševalca, zato pa je prenekatera konferenca le malokrat res prelomnica v zadevah, ki jih ugotavljajo kot kritične ali posebno pomembne. To je večkratna izguba ugleda, časa, energije in pod. Socialistična zveza kot prva tribuna javnosti bi se z močjo svojega članstva morala vedno zavzemati za to, da se v občini vedno najprej uresničijo najbolj pereča in nujna vprašanja. Tovariš Zupančič je med drugim v razpravi opozoril predvsem na to, da bodo novi restrik-cijski ukrepi v gospodarstvu zajeli več ali manj sleherno gospodarsko organizacijo. Površno ocenjevanje teh zadev lahko najbolj škoduje prav tem organizacijam. Po predlogih konference bo Izvršni odbor obč. odbora SZDL sestavil zaključke, ki so potrebni, da se bo komuna z vsemi svojimi samoupravnimi organi v novem sistemu kar najhitreje uveljavila. NOVO MESTO: spoštujmo težko zasluženi dinari Na občinski konferenci SZDL v Novem mestu je bilo v poročilu in razpravi veliko govora o problemih v komuni, o pomanjkljivostih in željah, manj pa o tem, ka- ko bi te probleme rešili, odstranili pomanjkljivosti in uresničili želje. Večina delegatov je obravnavala povezavo »komuna—podjetje—državljan«. Najbolj je izstopalo vprašanje gospodarjenja oziroma upravljanja in v zvezi s tem: kako poživiti organe družbenega in delavskega upravljanja, skratka kako zainteresirati državljana, da bo čim aktivneje sodeloval pri upravljanju. Državljan—delavec še vse prepogosto gleda na družbo preozko, s stališča podjetja (se pravi, da se zar.ima le za plačo in morda proizvodnjo), medtem pa vse premalo sodeluje pri upravljanju v okviru komune, se pravi pri upravljanju s tistimi sredstvi, ki jih odstopi on komuni za zdravstvo, šolstvo itd. To ima za posledico, da so sredstva pri komuni včasih porabljena negospodarno ali pa ne v tiste namene, za kar jih je državljan prispeval. Na vsa ta in druga vprašanja so dali delegati in drugi le malo konkretnih predlogov, kako položaj izboljšati, čeprav je s tem problemom povezano vse ostalo, od stanovanjskih skupnosti, krajevnih odborov, zbornic (ki so bile zelo kritizirane), gradnje stanovanj do gospodarjenja v podjetju ir.' komuni ter hkrati seveda vprašanje standarda. Vprašanje, kako krepiti socialistične družbene odnose in kako povečati interes prebivalstva za komuno, na konferenci nista dobili docela zadovoljivega odgovora. Vse premalo je bilo poudarka, kako zagotoviti dinarju tisto mesto, ki mu gre. Delali smo, denar smo odvajali, r.ihče pa se ni brigal, kako je dinar, ki smo ga težko prislužili, porabljen. Prav zaradi tega bo imela SZDL še veliko dela pri tolmačenju naše gospodarske politike. TREBNJE: ali moremo že govoriti o prelomnici? Razširjeni plenum Socialistične zveze v Trebnjem (16. junija) jc Izčrpno razpravljal o vlogi SZDL v najnovejšem obdobju narodnega gospodarstva in podčrtal številne pomanjkljivosti oziroma nedelavnost organov upravljanja, krajevnih odborov družbenih in političnih organizacij kakor tudi nezainteresiranost gospodarskih organizacij, ki največkrat miso bile sposobne, da bi šle v korak s časom. Vprašanja, kaj naj dela SZDL, se ne bi smela več ponavljati, saj je njeno široko delovno torišče prav v reševanju problemov, ki smo jih našteli zgoraj. V kmetijski zadrugi so že pred dvema mesecema izvolili zadružni svet, pa se še ni sestal. Ze ta primer dovolj jasno govori o neresnosti in neodgovornosti upravnih organov v kmetijski proizvodnji, čeprav na drugi strani poudarjamo, da je kmetijstvo v trebanjski občini vodilna gospodarska panoga in bi morali vsaj na tem področju razviti proizvajalne odnose do popolnosti. Nedvomno je posledica tega nizka realizacija plana v pogodbeni proizvodnji. Plenum je zahteval, naj se v zadrugi čimprej ustanovijo področni zadružni sveU in decentralizira delavsko samoupravljanje. Socialistična zveza naj bi bila pobudnica pri reševanju teh vprašanj. Samo v petih gospodarskih organizacijah so bili Izvoljeni organi delavskega samoupravljanja. Sprašujemo se, kako bodo spremljali realizacijo plana neposredni proizvajalci, če organom upravljanja ne bodo omogočene pravice sood-ločevanja? Na drugi strani raste nezaupanje v delavske svete, češ da so neizkušeni in mladi. V podjetjih ni izdelanih analiz in je še teže ugotoviti, kako vplivajo na določeno gospodarsko organizacijo novi gospodarski instrumenti. Plenum je široko razglabljal o dejavnosti odbornikov. Ti največkrat niso znali tolmačiti plana na zborih volivcev, kar je stopnjevalo nezaupanje občanov, ki sicer ne ločijo komune od ljudskega odbora. Odborniki naj bodo aktivisti. Malo je bilo zborov volivcev v podjetjih. Zbori proizvajalcev pri ljudskem odboru pa so imeli vse premalo ločenih sej, zato tudi niso razpravljali o konkretnih vprašanjih posameznih gospodarskih organizacij. Navedli smo nekaj ugotovitev z občinskega plenuma v Trebnjem. Živahna razprava o uspešni ln neuspešni dejavnosti Socialistič- ne zveze naj bi pomenila temeljito prelomnico, saj so se vsi delegati zavzemali za poglobljeno delo na vseh področjih. Zal smo podobne zaključke f.e poslušali, praksa pa bo dokazala, če moremo res že govoriti o temeljitih spremembah v splošni občinski dejavnosti. T o p 1 i š k a razglednica KAJ JE NOVEGA V TOVARNI CELULOZE © i tovarni se veliko govori o osnutku novega sistema nagrajevanja dela po učinku. Ta sistem nagrajevanja imajo v podjetju že tretje leto. Kljub temu da so ga med tem že nekajkrat izpopolnili, še vedno ne ustreza novim letošnjim gospodarskim razmeram. Zato so se ga odločili ponovno izpopolniti in bo v novi obliki pričel veljati s 1. julijem. V novo obliko bo vključeno ugotavljanje osebnih dohodkov podjetja, razdeljevanje osebnih dohodkov na eko- nomske enote, na obračunske enote in na delavce teh obračunskih enot. Vsa ta poglavja bodo predstavljala za podjetje celoten sistem nagrajevanja dela po učinku. Ta bo vseboval metodo in kriterije za razdeljevanje osebnih dohodkov vsem delavcem na osnovi njihove individualne storilnosti in skladno z uspehom obračunskih in ekonomskih enot ter z uspehom celotnega podjetja. © V splošni ambulanti tovarne so že lani začeli s pregledom delavcev in uslužbencev. Pregledi vključujejo laboratorijske preiskave, rentgen in letos prvič tudi preventivni pregled zob. Pregledi so med rednim delovnim časom. Doslej je bilo pregledanih 650 delavcev. Vsak delavec, pri katerem so opazili obolenje, je bil poslan k specialistu. © Invalidska komisija tovarne si prizadeva, da bi vprašanje zaposlitve invalidov na primerna delovna mesta rešila v skladu s pravili podjetja. Komisija je sestavila pravilnik o zaposlovanju invalidov. Trenutno je zaposlenih 8 delovnih invalidov, ki dobivajo nadomestilo zaradi manjših osebnih dohodkov na lažjem delovnem mestu, od okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Dvanajst delavcev — invalidov pa je takih, da zavod do njih nima nobenih obveznosti. Te je komisija sama premestila na lažja delovna mesta. Nekaj primerov pa je takš» nih, da so delavci še mladi in jim ni priznana stopnja invalidnosti, zato bodo prejemali nadomestilo v skladu s pravilnikom o zaposlovanju invalidov. © Podjetje načrtno rešuje stanovanjsko vprašanje. Do sedaj je tovarna dogradila približno 150 stanovanj, letos bo dograjenih še 19. Pri komisiji za stanovanjske zadeve je vloženih še 100 prošenj za stanovanja. 0 V obratu družbene prehrane dobiva toplo malico preko 300 ljudi. Dostava hrane je sedaj v redu in so s hrano delavci zadovoljni. VIDEM-KRŠK0: še več razprav o novih gospodarskih predpisih! Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Lojze Stih je v referatu,ki ga je prebral na konferenci, nakazal gospodarske "in politične probleme ter uspehe v občini Videm—Krhkem. Številni diskutanti so ugotovili, da člani kolektivov niso dovolj seznanjeni z novim gospodarskim sistemom. Finančne in druge inšpekcije vse premalo spremljajo družbene moralne prekrške. V občini r.astaja tudi problem prodaje živine. Podjetje »Meso« odkupuje živino po določeni ceni, zaloge mesa v mesnicah pa se kopičijo, ker so cene zelo visoke. Z znižanjem cen mesu bi promet v mesnicah znatno narastel. Zbori volivcev niso obiskani, ker volivcem ne poročajo o uresničitvi sklepov zadnjega zbora. Dogodilo se je že, da je bil zbor volivcev zaradi premajhne udeležbe večkrat sklican, ko pa so se volivci končno le sestali, jim odgovorni niso znali pojasniti tega in onega. Nekateri .izkoriščajo posojilo stanovanjskega sklada neupravičeno, zato bi si morala komisija za stanovanjsko izgradnjo ogledaU. vsak primer na terenu. Premalo pozornosti posvečajo borcem NOV. Stanovanjska uprava bi morala prvenstveno tem dodeliti stanovanja in ne dopuščati, da i.ekateri živijo v skrajno neprimernih stanovanjih. Boriti se je potrebno proti vsem tistim, ki se upirajo javnim razpravam. Vsakdo ima pravico javno povedati svoje mnenje. Disku-tantje so nadalje ugotovili, da nekateri državljani zahtevajo od socialnega zavarovanja pravice, do katerih niso upravičeni. V Vidmu— Krškem je zdravstvena služba neurejena, kajti sredstva za razvoj zdravstvene službe so zelo skopa. Ureditev stadiona je na primer stala okoli 10 milijonov dinarjev, zdravstvu pa od osvoboditve do danes nI bilo dodeljeno toliko sredstev. Ugotovljeno je bilo tudi, da zavirajo razvoj moderne proizvodnje kmetijskih zadrug stari, izrabljeni stroji. Na konferenci je bilo predlagano, da bi tudi v komunalnih službah uvedli družbeno samoupravljanje in da bi s pravilno davčno politiko podprli razvoj nekaterih obrti na vasi, ki so ljudem še potrebne. Clai. okrajnega odbora SZDL tov. Silvo Gorenc je povedal, da dokler kolektivu ne bomo temeljito prikazali stanja v podjetju, tudi ne bo pravilnega upravljanja. Zlasti v novem gospodarskem sistemu so upravljavci odgovorni pred družbo, kako bodo gospodarili. Hitreje je treba postaviti vprašanje ekonomskih enot in jih med kolektivom pravilno tolmačiti. Član republiškega odbora SZDL ing. Janez Perovšek je izjavil, da je pričakoval bolj pestro razpravo v zvezi z obravnavanjem novih gospodarskih predpisov. Hkrati je priporočil SZDL, naj skliče sestanke z ljudmi, na katerih naj bi se obravnavala gospodarska problematika kraja in občine. V Beli krajini že žanjejo ječmen V preteklem tednu so v mnogih belokranjskih vaseh poželi prve snope ječmena, drugod pa se pripravljajo na žetev te dni. Čez teden ali dva bo marsikje zrela tudi že pšenica; vsi upajo, da ji bo toplo vreme pomagalo dozoreti, Italijanka na splošno dobro kaže, ne bo pa povsod tako lepa kot je bila lani oz. predlanskim, ker jo je precej zavrlo dolgotrajno deževje. PISMA UREDNIŠTVU Sramota za Sušice in Podturen Tovariš urednik! Pred kratkim ste poročali, kako grdo se vedejo nekateri fantje ob naboru. V petek, 16. junija, je skupina mladeničev » harmonikarjem stala popoldne ob 15. uri na vogalu Dilan-čeve ulice in Glavnega trga v Novem mestu. Bili so precej vinjeni, glasni in nesramni. Posamezniki so skušali zapeti, pa jim nikakor ni šlo ne "iz grla ne iz srca«; njihovo zavijanje je bilo bolj podobno prašičjemu krulj»nju kot petju. Prav grdo so kvantali, se pogovarjali o spolzkostih in se skratka obnašali tako, kot se niti živina ne obnaša. Čeprav so okrog njih stali otroci in' so jih gledali tudi starejši, so se fantje napihovali kar naprej in tulili svoje »pesmi«. Nekdo si je iz objesnosti prinesel iz bifeja v Dilančevi ulic steklenico kok-te in jo nato razbil na tlaku ob vpitju in odobravanju »junakov«. Posebno se je postavljal s svojim nesramnim in neumnim vedenjem fant v temno-modri obleki. Ko so mladeniči spet zavili v bife in 'tam naprej razgrajali, sem povprašal najstarejšega izmed njih, od kod so doma. Povedal je, da je iz »Sic, drugi pa so iz Pod-turna«. Kaj pravite, ali sc taki fantje tako nesramno in nekulturno vedejo tudi doma, v krogu svojih staršev in znancev? Prav verjetno, da ne; čemu se potem tako grdo obnašajo na javnem prostoru v mestu? Bili so prava sramota za Sušice in Podrum, to pa velja tudi za vse tiste ,ki so se v preteklih dnevih prav tako nekulturno »postavljali« v Novem mestu! J. Skočir s Novo mesto •O, ko bi le .j • • :...a;o!« — Uko in podo,nc pravijo te dni ljudje, ko jc po dolgotrajnem deževju v preteklem ;e Jadranu ali v notranjosti države. Za to so dani vsi pogoji. Ze skupina 5 članov ima 75 odst. popust na železnici in ladjah, oskrba v letoviščih PZJ je po cenah dostepna slehernemu članu (približno 35(1 din dnevno). Vsak član lahko dobi adresar PZJ, lz katerega je točno razvidno, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko letuje in potuje. - • Načrt okrajnega odbora PZJ je tudi aktivizirati mladi rod Dolenjske, da si bo zgradil mladinski počitniški center nekje ob, Jadranu, kjer bo pod najugodnejšimi pogoji letovala mladina vse Dolenjske. Ostali okraji imajo že organizirane take centre. Okrajni odbor je te dni vključil v svoje vrste nove ljudi ln ustanovil več družin (osnovna organizacijska enota PZJ). Ustanovljene so družine v tovarni IJVIV, v tovarni Krka, v tovarni Novoteks, v Industriji obutve, pri ObLO in drugod, v teku je ustanavljanje družin PZJ drugod po Dolenjski. Na okrajni odbor prihajajo vsak dan,nove prijave. Pokazalo se je, da se mladina pri nas zelo zanima za tovrstno dejavnost. Organu r •<>-.• ne ••„-»,, -.~.-i->h na 14-dnevno seminarsko potovanje po Jugoslaviji. \ Vsekakor je Hejai»ost organizacije v letošnjem letu pestra in zanimiva ter se ujema z geslom organizacije: Spoznavaj domovino bi še bolj jo boš ljubil! Svet Svobod in PD okraja Novo mesto, za kar zasluži vso pohvalo, saj je posredoval prebivalcem redko priliko, da si ogledajo najlepše umetnine mojstrov akvarelistov. Izredno uspele reprodukcije — 74 po številu — dajo prerez akvarela od starih kitajskih mojstrov do najmodernejših, saj izvira najstarejši akvarel, ki je reproduciran za razstavo, iz 4. stoletja (Kitajska), najnovejši pa so prav iz našega časa. Mimo Kitajcev in Japoncev srečamo slavne angleške mojstre akvarela kot so Tur-ner, Filding, Blake itd., Francozi Delacroix, Gauguin, Ce-zanne, Daumier, Van Gogh, Belgijec Vlaminck in drugi. Vseh avtorjev je 65. Res so to reprodukcije, kajti originali so raztreseni po vseh svetovnih muzejih, toda reprodukcije, o katerih sodijo strokovnjaki, da so narejene tako, da se nam zdi, kot bi gledali originale. Razstava bo odprta v torek '7. junija ob 17. url v gimnaziji in bo trajala do 6. julija. Opozarjamo prebivalce, naj ne zamudijo ogleda te razstave, saj jim bo odkrila čudovit pogled v lepoto svojstvene likovne umetnosti — akvarela skozi stoletja. ' JL^-T Vdr.ip Hvaležni pacienti pljučnega oddelka Kakor nam krajša dolge dneve in nas razveseljuje pa hkrati tudi uči naš televizijski sprejemnik, darilo bralcev našega domačega lista, tako smo veseli tudi vsake druge prireditve. Tak vesel in zabavni večer je bil 16. junija, vodila pa sta ga tovariša Polde Cigler in Ivo Pavšič s sodelovanjem članov Svobode DUŠAN JEREB. Pacienti pljučnega oddelka se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in si želimo še veliko takih večerov, polnih humorja in zdravega, sproščenega smeha! Ob takih trenutkih pozabimo na vse težave. Tovariši, najlepša hvala za obisk in pozornost! Pozdravljajo vas hvaležnj PACIENTI PLJUČNEGA ODDELKA novomeške bolnišnice Za 20. obletnico ljudsk vstaje proslavlja osnovm šola tudi 100 let dela za nas mladi rod. Šolski odbor ln zastopniki vseh množičnih organizacij so sklenili, da bodo hkrati z obletnico ljudsk' vstaje proslavili tudi 100-let nico svoje šole. 24. junija bodo zvečer pri redili slavnostno akademijo po akademiji pa bo pohod na Vinji vrh k nekdanji partizanski bolnišnici, kjer bodo obudili spomine na slavno in težko borbo za osvoboditev — 25. junija dopoldne bo imel šolski odbor slavnostno sejo, na katero vabi učence, učitelje, starše, borce in aktnviste. da bodo skupno proslavili jubilej šole in 20-Ietnico ljudske vstaje. S. K. Na Podstenicah so nastopili pretekli četrtek tudi člani ljubljanske Drame — nekdanji partizani in partizanke, člani partizanskega teatra. Zaigrali so in zapeli, da so pionirji ostrmeli in se v hipu oživeli v pravi miting, kot jih je bilo nekoč toliko po naših vaseh in vojaških enotah... partizani se v hipu enotah... ČRNO - BELA PODOBA AMATERJEV V soboto bodo v novomeški osnovni šoli odprli okrajno medklubsko razstavo amaterske fotografije — Sprejetih je bilo 2 70 fotografij — Večinu nagrad in priznanj: v Videm-Krško! Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu je dal pobudo za okrajno razstavo amaterske fotografije. Po več letih bo to prva večja fotografska razstava v Novem mestu. Poleg črno-bele fotografije bodo nekateri razstavili tudi nekaj uspelih barvnih posnetkov, predvajali pa bodo tudi barvne diapozitive in krajše amaterske filme. Prireditelj letošnje okrajne meklubske razstave Fotoklub Novo mesto je pretekli petek povabil v Novo mesto ocenjevalno komisijo mojstrov umetniške fotografije iz Ljubljane (dr. Ivo Frelih. Vlastja Si-mončič in Peter Kocjančič), ki je pregledala vse predložene fotografije (nič maj kot 468 fotografij!) in odločila, katere sodijo na razstavo in katere ne. Od predloženih 468 črno-belih fotografij (najmanjši format je 24 x 18 cm) je bilo sprejetih 242 fotografij, posebej pa je bilo sprejetih še 23 pionirskih fotografij, narejenih v pionirskih foto krožkih iz različnih krajev okraja. Na letošnji razstavi bo razstavljalo izdelke svojih članov 5 fotoklubov (iz Novega mesta, iz Sevnice, Brežic in Vidma-Krškega) in 6 foto krožkov (iz Leskovca. Rake, Črnomlja, Artič, Krmelja in Novega mesta). Konkurenca je bila letos zelo močna, zlasti veliko uspelih del pa je prispeval najprizadevnejši fotoklub v okraju — iz Vidma-Krškega, ki ima vrsto zelo dobrih in izkušenih fotoamater- jev. Zato tudi ni nič čudnega, če so ravno člani tega kluba osvojili skoraj vse nagrade in pohvale za kolekc'je in posamezne fotografije. Le Dušan Zupane iz Novega .mesta je uspel s svojim posnetkom mlina ob Kolpi razbiti vrsto nagrajencev iz Vidma-Krškega. Ocenjevalna komisija, ki je zasedala skoraj štiri ure, je b'la zelo stroga. Razen na motiv in tehnično izdelavo fotografije je posebno pazila na vsebino. Tako je odpadlo več dobrih pokrajinskih posnetkov. Po izločitvi slabših si'k (tistih, ki so dobile manj kot 7 točk) je komisija sklepala še o nagradah. Prvo nagrado za najboljšo kolekcijo (4 fotografije) so prisodili članu Fotokluba Videm-Krško Viktorju Zemljaku, drugo Albini Roš in tretjo Milenku Roš (oba sta iz Vidma-Krškega). Za najboljšo fotografijo na razstavi so ocenili zelo lepi posnetek Milenka Roša — »Težavna pot«. Dve drugi nagradi pa so prisodili Gustavu Roštoharju za fotografijo »Pridne roke« in Marijanu Majcnu (oba Videm-Krško) za posnetek »Cesta bela«. Tri tretje nagrade so prejeli: edini Novomeščan Dušan Zupane ter Viktor Zemljak in Hilda Roš'ohar (oba Videm-Krško). Pohvale sta prejela še Ivan Glogovšek in Albina Roš (oba iz Vidma-Krškega). Pionirske fotografije so ocenjevali posebej, sprejetih pa je bilo spet največ iz pionirskega krožka iz Vidma-Krškega. Barvnih posnetkov niso ocenjevali, ker je razstava namenjena predvsem črno-beli fotografiji. Za zaključek še nekaj podatkov o razstavi: otvoritev bo v soboto, 24. junija, ob 16. uri v Osnovni šoli v Novem mestu. Razstavo prireja Fotoklub Novo mesto v počastitev 20. obletnice revolucije, pokrovi-tej razstave pa je okrajni odbor Ljudske tehnike, ki je prispeval tudi vse denarne nagrade. Na razstavi so zastopa" ni skoraj vsi fotoklubi in krožki iz okraja. Ljubitelje fotografije opozarjamo na zanimivo razstavo, enako pa tudi na predvajanje barvnih diapozitivov in kratkih amaterskih filmov. fm Radost ob ^Povodnem možu" Pravi gledališki praznik je cicibanom in pionirjem pripravil dramatski krožek II. osemletke' v Novem mestu. Naštudlrali so »Povodnega moža- in izpričali, da je njihov krožek pridno in prizadevno delal, saj so s to predstavo člani krožka svojemu delovanju v tem šolskem letu res »posadili krono na glavo«. »Povodni mož-, katerega avtor je znani novomeški igralec Polde Cigler, je pesem pomladi. V okvir pridvignjene in humanizirane stare bajke o pravljičnem prebivalcu rek in tolmunov je avtor pravzaprav postavil pomlad z njenim prihodom in razcvetom in tako je »Povodni mož« s svojo simboliko in vsebino, kot prisrčen slavospev pomladi, nadvse primeren za pionirsko uprizarjanje. Režija Mare GlOnarjeve. ki vodi na šoli dramski krožek, je bila do- rr miselna in tenkočutno izpeljana, saj je ravno za uprizarjanje otroških iger potrebna dobršna mera pravega posluha. Nemalo zaslug, da je prireditev tako lepo uspela, ima pianist Stane Fink, ki je skomponiral res občuteno in ustrezno glasbeno sprem, liavo, ki dvigne ponekod igrico kar v himnični zanos. Precej dela je terjala scena. Bila Je žlahtna, neizumetničena, lepa prav spričo svoje nerazkošne, pa vendar bogate skromnosti. Po osnutku akademskoga slikarja Borčiča sta jo uresničila tovariša Golob in Žagar. Pevni del »Povodnega moža« je imela na skrbi Jelka Kastelčeva. In mladi igralci? Preveč bi bilo naštevati vsa imena. Naj velja toplo in iskreno priznanje vsemu mlademu kolektivu, od vil, cvetic, žabic, vesne. pastirčka in igrajo-čih se otrok. Ne samo, da so igrali navdušeno - igrali so tudi dobro, z glasom in kretnjami, igrali so, kar je. pravzaprav najbolj važno — lepo! Poželi priznanje ne zgolj mladih gledalcev, temveč tudi odraslih pri večerni predstavi. Poudariti je tre'aa delež treh odraslih igralcev društva Svobode Dušan Jereb in njegovega orkestra (dirigiral tov. Sproc). Toplo priznanje tudi Društvu prijateljev mladine, ki je pomagalo uprizoritev realizirati. V Novem mestu so dali 5 predstav. Pravijo, da bodo šli jeseni gostovat v Videm-Krško ln še kam. Prepričan sem. da bodo tako avtor igrice kot Izvajalci povsod deležni toplega sprejema in da bodo dosegli prav tako lep uspeh kot pri pionirjih in cicibanih na domačem odru. S. Velik obisk v Dolenjskem muzeju s ĆE ŠE NE VESTE... Od 1. do 17. junija je obiskalo zbirke Dolenjskega muzeja v Novem mestu 656 učencev in dijakov iz osnovnih in strokovnih šol, gimnazij in drugih zavodov. Zadnje dni so bili v muzeju učene; iz Livol-da pri Kočevju, Maribora. Rač, Karlovca, Jesenic. Metlike, Zagreba, Kamnika, iz okolice Osijeka, s Trebelnega. iz Sevnice. Doba pri Domžalah. Kranja in iz najrazličnejših drugih krajev. Tole so zapisali v knjigo obiskovalcev šolarji z Doba pri Domžalah: »Razširil; smo si znanje z ogledom novomeškega muzeja. Hvala za prijazen sprejem ... « Dijaki klasične gimnazije iz Zagreba: »Izložene stvari su zaista lije{.ie i zanimljive ...« Učenci osnovne šole iz Kar- lovca so napisali; »Oduševljeni smo i iznenadjeni! Srdačno zahvaljujemo!« 54 učencev iz K&mnika pa je pred dnevi po ogledu zanimivih zbirk zapisalo tole: »Lepo še zahvaljujemo za prijazen sprejem in razlago!« ZADOVOLJNI KRANJCI V LOKI 25. junija popoldne ob dveh bo v parku Doma počitka v Loki zaigral znani kvintet Zadovoljni Kranjci, priznana pevca Branka Strgar in Sto-jan Vene pa bosta zapela nekaj domačih viž. Dobiček prireditve je namenjen za nakup televizorja in rekvizitov za igralsko družino. S. S. Vse kaže. da bo letošnji mesec šolskih izletov pripeljal še marsikak razred tudi v prostore Dolenjskega muzeja. Ogled muzeja pa toplo priporočamo tudi delovnim kolektivom; preteklost in sedanjost naših krajev bodo videli v muzejskih zbirkah kakor na dlani. Pravočasna prijava organiziranih obiskov vedno zagotovi tudi strokovno vodstvo to muzejskih zbirkah! Prva železniška proga na svetu je bila zgrajena 1825 v Angliji. Amerika je dobila prvo železnico leta 1830, Azija 1853, Avstralija 1854 in Afrika 1856. SI »Rojstni kraj« kave je južna Etiopija. Od tam so jo prenesli v Arabijo, Indijo in Brazilijo, kjer so jo poplemenitili, tako da danes dobivamo najboljšo kavo iz Brazilije. 83 Prvi železni most iz litega železa so zgradili 1779. leta v Angliji čez reko Sever. Izkušnje bogati'o 0 nekaterih problem h ideološkega dela v okraju sc pretekli teden razpravljali na 0K ZKS Pred okrajno konferenco Ljudske fff tehnike organizacija Ljudske tehnike je, v novomeškem okraju po vojni opravila veliko delo pri tehničnem prosvetljevanju delovnih ljudi. Organizacija je v zadnjem letu preživela kritično obdobje, saj je delovala domala brez pomoči In razumevanja družbe. Vsa teža dela je slonela na ramah posameznih tihih ln skromnih, toda delovnih aktivistov Ljudske tehnike, ki kljub težavam niso mirovali. Po zadnjih občinskih konferencah LT, ko je organizacija le našla vsebino in področje svojega dela v komuni, se je stanje že precej izboljšalo. Zato pričakujemo na okrajni konferenci, ki bo v nedeljo. 25. junija ob 9. uri v dvorani OSS, živahno in plodno razpravo, ki bo poživljeno dejavnost LT še bolj okrepila in dala dovolj novih pobud za delo. M. T. V knjigi bere vsak Judi sam sebe. GOETHE Republiški odbor železničarjev za proslavo 20. obletnice upora, Ljubljana MOSE PI.IADA 39 zbira zgodovinsko gradivo o delu OF na želecnici, ki bo pozneje objavljeno v posebni publikaciji. V ta namen poziva vse aktivne liezničarje. ki so kakorkoli pomagali OF na železnici ali v kraju svojega bivališča, da izpolnijo anketne liste, ki jih lahko dobijo v svoji delovni enoti. Tiste pa, ki so bili po letu 1945 upokojeni ali zaposleni drugje, da sporoče do 1. VII. 1961 svoj naslov šefu najbližje železniške postaje. Prav tako prosi odbor vse tiste terenske aktivis'e OF. ki so lmel: med vojno zvezo z aktivisti OF na železnici, da svoje sedanje naslove sporočijo temu odboru. Prejšnjo sredo se jc zbrala v Novem mestu razširjena ideološka komisija pri okrajnem komiteju ZK, ki je bi'a na zadnji seji OK deležna nekaterih kadrovskih sprememb. Analizirali so uspeh letošnjih večernih političnih šol ter razpravljali o programu za prihodnjo jesen, pregledali pa so tudi uspehe seminarjev za ta vprašanja. Upravniki večernih političnih šol so poročali o letošnjih izkušnjah. Te bi se dale v glavnem združiti v naslednje osnovne ugotovitve, ki naj služijo pri bodočih šolah kot dobra izkušnja. Osnovno vprašanje za uspeh šole je, kako pridobimo slušatelje. Izkazalo se je, da »o tisti, ki so se vpisali iz lastnega nagiba in potrebe, hodili veliko bon redno od drugih. Nekatere tovariše so namreč v šolo '■dirigirali-" iz podjetij, osnovnih organizacij ZK in ustanov Tudi potem se niso povsod enako zanimali za uspen ovojih ljudi, saj prenekateri spin1) niso več vprašali slutatMjep, ali obiskujejo šolo, aH jim dela težave, ali jim kaj koristi itd. Predavanja naj Oi s: vršila nelcaj manj časa (sedaj 7 mesecev). Tej želji so ugodili tako. da so neka i tem združili, ker So se oonardjale po starem pro<7ra*»'j Tako ~-sedaj pou'- lahko rej in' od S no 6 mesecev. 5e vedno je občutna težava pomanjkanj knjig za slušatelje. Tudi sa to bo v prihodnjem letu bolje poskrbljeno. Večino dosedanjih učbenikov in priporvoč-kov so posamezne šole iskale in uporabljale le malo, če pa bi bil že končno ustanovljen servis za pošolsko izobraževanje, bi bilo lahko sredstev in pripomočkov znatno več in bi bili bolje izkoriščeni. V razpravi so ugotovili, da bi kazalo slušatelje i-ečernth roli'ičnih šol ločiti po izobrazbi, kar bi omogočilo dva načina predavanj in predelave snout. Ljudem z osnovnošolsko izobrazbo bi kazalo več povedati o osnovah, pri onih s srednjo stopnjo izobrazbe pa bi se obseg lahko gradil na že obstoječe osnove in znanje. To bi se lahko doseglo aH z dvema razredoma v enem letu ali pa z izbiro slušateljev Po izobrazbi. Tako šel:o so izrazili tudi ihtiatetti sami v anketi (v Sevnici) Program predavanj v večernih šolah je bil doslej v nekaterih poglavjih in točkah nekoliko okorel Doživel je manjše spremembe, kar bo omogočilo tudi vnašanje novih in aktualnih zadev v program med šolskim letom. Da bi do jeseni lahko temeljito nrirtravili analizo o dosedanji reformi iolstva in o novem ttnrtn , «i»tjti inlstva. so sklenili iZfesti krai*<> anketo med prosvetnimi delavci — komunisH -o k Okrajno prvenstvo v kegljanju PIONIR je dosegel nov okrajni rekord: 453 kegljev V Kanižarici je bilo 17. in 18. junija okrajno prvenstvo Novega mesta v borbenih igrah za moške in ženske ekipe'. V moški konkurenci je bila zelo dobra udeležba, saj se je je udeležilo 8 ekip iz vsega okraja. Pri ženskah pa sta tekmovali samo dve ekipi. Vsaka ekipa je odigrala po dve igri. za končni vrstni red pa je bil odločilen seštevek Iz obeh iger. Prvenstvo je zelo uspelo, saj smo prisostvovali izredno borbenim igram, dobrim rezultatom ter novemu rekordu Dolenjske. Vse to pa je zasluga lepo urejenega dvostoznega kegljišča in dobre organizacije domačinov lz Kanižarice. V soboto sta se v prvi tekmi moških ekip sroiali ekipi domačega Rudarja in Gorjancev iz Novega mesta. Obe ekipi sta se menjavali v vodstvu, le na koncu je bolj izkušenim kegljačem Gorjancev uspelo zmagati za 16 kegljev ter si priboriti drugo mesto v okraju. Kegljači Rudarja pa so nas presenetili z lepo igro in dobrim rezultatom. Manjka jim pa izkušenj, saj kegljajo šele eno leto. V nedeljo dopoldne so nastopile ekipe Razlaga iz Brežic, Dolenjskih Toplic, Šentjerneja ln Kremena iz Novega mesta. Presenetili so mladi kegljači Kremena, ki kegljajo šele pol leta. pa so premagali Dolenjske Toplice in Šentjernej. Največ zanimanja je bilo za nastop Pionirja iz Novega mesta, ki brani naslov okrajnega prvaka za leto 1960. Ali jim bo uspelo ponoviti lansko zmago, ali jim bo uspelo doseči rezultat Gorjancev 760 kegljev iz dveh iger? Izenačena ekipa Pionirja se je borbeno lotila kegljev. 2e v petih setih prve igre na drugi stezi so podrli 400 kegljev, nato pa so po šestem, zadnjem setu dosegli nov rekord Dolenjske — 453 kegljev, kar je zares odličen rezultat tudi v republiškem merilu. Tudi v drugi igri na prvi stezi so zelo lepo igrali ter prepričljivo osvojili prvo mesto v okraju. Za ekipo Pionirja so igrali naslednji kegljači: Barbič. Zidanek, Mrzlak, Rodič. Legiša, Hren. Ste-pee, Vesel, Romih in Filipčič. Pohvaliti je treba vse igralce, ker so bili zares borbeni, zato tudi uspeh ni izostal. Ekipa železnice iz Novega mesta je igrala dobro le v prvi igri ter bi lahko osvojila drugo mesto. V drugi igri pa so igralci popustili ter bili nazadnje peti. Tehnični rezultati: 1. Pionir, Novo mesto, 846 kegljev; Gorjanci. Novo mesto, 760; 3. Rudar, Kanižarica, 744; 4. Razlag, Brežice, 701; 5. Železničar, Novo mesto, 686; 6. Kremen, Novo mesto. 611; 7. Dolenjske Toplice 391; 8. Šentjernej 579 kegljev. V ženski konkurenci sta nastopili samo ekipi Pionirja lz Novega mesta tec domačega Rudarja. Za tekmovalke iz Kanižarice je bila to prva tekma, zato so imele v prvi igri tremo. V drugi igri so- lepo zaigrale in dosegle za 10 kegljev boljši rezultata od Pionirja. Okrajni prvak ženske ekipe pa je postala ekipa Pionirja iz Novega mesta, ki je nastopila v naslednji postavi: Vezjak Simc, Skvarč. Mehle, Ponikvar in Oražem. Ekipa Rudarja je pokazala, da je v bodoče treba nanjo računati, saj so v njeni ekipi same mlade tekmovalke, ki bodo z redno vadbo lahko še mnogo napredovale. Skoda je, da se tekmovanja nista udeležili ženski ekipi Dolenjskih Toplic in Gorjancev. Rezultati: 1. Pionir, Novo mesto, 321 kegljev, in 2. Rudar, Kanižarica, 270 kegljev. (en) Nova tekmovanja v juliju Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bodo v juniju še nekatera atletska tekmovanja, bodo morala zaradi zaključka šole (večina atletov je iz vrst dijakov) in zaradi različnih izletov odpasti. Ker pa bo 16. julija II. kolo zvezne atletske lige, se bo treba za ta nastop še posebej pripraviti. Atletski klub iz Karlovca, s katerim je novomeški Partizan lani tekmoval v zvezni ligi, je ponudil dvoboj v Novem mestu. Ta bo teden dni pred II. kolom zvezne lige (8. julija). Ce pa zaradi počitnic ne bo možno zbrati ekip, bo takrat le večji meddru-štveni miting na Stadionu bratstva ln enotnosti, na katerega bodo poleg Karlovčanov povabljeni tudi nekateri najboljši atleti iz Ljubljane in drugih krajev. NAS OBISK KAKO SMO REŠILI STANOVANJSKI PROBLEM OSMO ZVEZNO PRVENSTVO ŠPORTNIH RIBIČEV NA OTOČCU Elektrarna v Brestanici je eno izmed redkih podjetij, ki mu je uspelo rešiti stanovanjske probleme. Predsednik upravnega odbora elektrarne Franc Junkar je v zvezi s tem povedal sledeče: Nedvomno, da vsakdo dela z večjim veseljem, če ima med drugim tudi primerno stanovanje. Tega se je naš kolektiv močno zavedal. Delavski svet je i)ober prijem na Krki Najboljše modelarje ima Novo mesto V nedeljo, 18. junija, je bilo na letališču v Prečni okrajno prvenstvo modelarjev, ki ga je organiziral novomeški Aeroklub. Tekmovalo je 49 modelarjev s 70 modeli, in sicer iz Novega mesta 2 ekipi, iz Cerkelj in Metlike pa po ena ekipa. Na tekmovanju so sodelovali tudi modelarji iz Birčne vasi., Tekmovali so z jadralnimi modeli različnih kategorij. Vreme je bilo dokaj ugodno tudi za polete modelov na gumni pogon ln modelov na pogon z malimi motorji. Ekipe niso bile izenačene, saj je zbrala prva dvakrat toliko točk kot tretja. Pohvaliti je treba modelarje iz Cerkelj, ki so v precejšnji konkurenci zasedli drugo mesto. Njihov uspeh je toliko večji, ker so za klub nastopili največ pionirji, in to celo prvič na večjem tekmovanju. Okrajni modelarski prvaki so Novomeščani (ekipa I). Vrstni red pa je: 1. Novo mesto I 1800 točk, 2. Cerklje 1479 točk,, 3. Novo mesto II 958 točk. Med posamezniki sta bila pri pionirjih najboljša Tomo Jereb iz Novega mesta (375 točk) in Vinko Jalovec iz Cerkelj (274 točk). Pri članih sta največ točk nabrala Dušan Zupane (639 točk) in Alojz Šuštar (466 točk), oba iz Novega mesta, ki sta tekmovala v kategoriji modelov na gumni pogon. Prve tri ekipe so bile nagrajene. Nagrade je prispeval okrajni odbor Ljudske tehnike iz Novega mesta. Drugo in 6. mcsV v Sloveniji Na republiškem prvenstvu v jadralnih poletih modelov, ki je bilo 11. junija na letališču v Lescah pri Bledu, sta sodelovala tudi dva Novomcščana. V kategoriji modelov na pogon z gumo sta tekmovala Dušan Zupane in Alojz Šuštar iz novomeškega Aerokluba, ki sta v močni konkurenci zasedla drugo in šesto mesto. Tekmovanja se je udeležilo veliko modelarjev, ki so v primerjavi s prejšnjimi leti dosegli precejšen napredek. Kaže, da je ta šport med mladino zelo priljubljen, zato upamo, da bo tudi Dolenjska kmalu dobila močno moštvo, ki bo uspešno nastopalo na tekmovanjih v zveznem merilu. V soboto in nedeljo, 17. in 18. junija, je bilo na Otočcu na Krki VIII. državno prvenstvo v športnem ribolovu. Razen domačih tekmovalcev iz vseh šestih republik so se tekmovanja udeležili tudi Avstrijci, Švicarji, Francozi in Madžari. V imenu mednarodne organizacije športnega ribolova je kot gost Otočec obiskal predsednik CIPS g. Kario Kreitschi iz Avstrije. Slovenija ima veliko rek in potokov, ki nudijo ribičem pravi športni užitek. Posebno privlačna je Krka, kjer živi kar 27 različnih vrst rib. Krška dolina pa je sicer zanimiva za mnoge turiste. Grad Otočec, ki je preurejen v moderen hotel, je postal pomembno večje ZA LAS PREKRATKE ... TVD PARTIZAN (Novo mesto : OK »KAMNIK« 2:3 (15:6, 15313, 8:15, 15:17, 14:16) Odločilno srečanje ženske republiške odbojkarske lige med OK »Kamnik« in domačim Partizanom za prvo mesto v spomladanskem delu je prineslo več uspeha Kamničankam. Tine Pavlin na drugem mestu v LRS Kdor spremlja uspehe in razvoj novomeške orodne telovadbe, ki je v zadnjih letih močno napredovala, se prav gotovo spominja najmlajšega tekmovalca v moški vrsti — Tineta Pavlina. Se kot pionir je lani tekmoval v članski vrsti s Karlovcem. Med starejšimi se je uveljavil z elegantno izvedbo vaj ln s precej težkimi prvinami. Tine Pavlin je primer mladega športnika, ki vadi z veliko voljo ln z vztrajnostjo, ki jo kar redko naj-de*.. Svoj talent je izkoristil tudi v atletiki, kjer se je prav tako že uveljavil. Na nedeljskem tekmovanju v Ljubljani, kjer so se najboljši orodni telovadci merili za naslove republiških prvakov, so nastopili tudi najboljši novomeški tekmovalci in tekmovalke. Med njimi je bil najboljši Tine Pavlin, ki je med mladinci (II. razred) zasedel častno drugo mesto. Visok odstotek možnih točk (93,3) pove dovolj. S tem uspehom se je tudi v republiškem merilu močno uveljavil. Tudi ostali tekmovalci novomeškega Partizana so se v Ljubljani dobro odrezali. Ogrinc je bil v istem razredu mladincev kot Pavlin šesti (92 odst. možnih točk)! Kastelic je bil med boljšimi v III. razredu mladincev, visok odstotek (93) možnih točk pa je dosegla tudi Nada Sitar pri mladinkah (srednji razred). Lepo se je uveljavila vrsta mladincev, v kateri so poleg Pavlina in Ogrinca nastopili še Kovic, Bencina idr. Vsi ti uspehi, doseženi v zelo močni konkurenci najboljših telovadcev in telovadk Slovenije (nastopilo jih je preko 330!), so plod vztrajnega in požrtvovalnega dela mladih telovadcev in telovađk, ravno tako pa tu ne smemo pozabiti truda njihovih vodnikov in trenerjev Bavdka, Petelina, Kova-čičeve in drugih, ki imajo tudi precej zaslug za uspeh. TVOJA KRI JE POTREBNA! Po krepkem vodstvu domačih z 2:0 v setlh je kazalo, da bodo odbojkarice prebrodile še zadnjo oviro. Cesar smo se najbolj bali, se je uresničilo: gostje so z lahkoto zmagale v tretjem setu; v četrtem setu so imele naše odbojkarice že zaključno žogo, a je niso znale izkoristiti. Igra lz četrtega seta se Je ponovila v zadnjem itc-i - ■•■i ■ Nimamo namena zmanjševati pomena zmage kamniških odboj-karic, pripomnimo pa lahko, da so bile naše odbojkarice blizu zmagi saj so vodile in v obeh odločilnih setih vodile za eno točko zadnje pa niso mogle doseči. — Zmagala je bolj homogena ekipa, ki ima večletne izkušnje in v odločilnih trenutkih zna obdržati prisotnost. Končna lestvica prvenstva: 1- OK Kamnik 5 4 1 14:6 8 2. Partizan (N. m.) 5 4 1 14:9 8 3. Partizan (Sež.) 5 4 1 13:9 8 4. Triglav (Kranj) 5 14 8:1B 2 5. Jesenice 5 14 9:14 2 6. Tegrad (Lj.) 5 14 6:13 2 Sd središče ob avtomobilski cesti, v katerem se domači in tuji gostje največkrat ustavijo. Prav zategadelj so VIII. zvezno prvenstvo v športnem ribolovu organizirali na Otočcu. Ko so se v soboto, 17. junija, ekipe zbrale na tekmovalnem prostoru, je predsednik Zveze ribiških družin iz Novega mesta Drago Suhi odprl zvezno prvenstvo v šport-nam ribolovu. Za njim je govoril predsednik Ribiške zveze Slovenije Dušan Bravničar. ki je poudaril pomen športnega ribolova na Slovenskem in zaželel tekmovalcem uspešne rezultate z ribiško palico. Tekmovanje je obsegalo naslednje: met obtežilnika 7,5 g, met umetne muhe in ribolov. V šesteroboju so se ekipe razdelile takole: 1. Srbija 1572,44 točk, 2. Madžarska 1512,22 točk, 3. Švica 1472,74 točk, 4. Hrvatska 1370,40 točk, 5. Slovenija 1368,36 točk, 6. Bosna in Hercegovina 1173,27 točk, 7. Crna gora 1055,63 točk, 8. Makedonija 961,60 točk. Med posamezniki sta se od slovenskih predstavnikov najbolje uveljavila Danilo Rifelj (383,60 točk) in Božo Dominik (378,50 točk), ki sta zasedla 9. in 10. mesto. Rezultati v posameznih disciplinah: Obtežilnik 7,5 gramov: »Arenberg«: Slobodan Popovič 98 točk. Daljina: Franz Mordax 64,52 m. skish (met v tarčo); Fe-renz Dienes 100 točk in Slobodan Popovič 100 točk. Umetna muha: »Arenberg«: Karlo Madjar 98 točk. Daljina: Božo Dominik 41 m. Skish: Ferenz Dienes 81 točk. Ribolov: Ekipno: i. Slovenija 1(1.605 točk. 2. Srbija 6638 točk, 3. Hrvatska 5970 točk, 4. Makedonija 1660 točk, 5. Bosna in Hercegovina 1405 točk. 6. Crna gora 780 točk. Več točk kot v prvem kolu V drugem kolu republiške atletske lige za mlajše mladinke so se mlade novomeške atletinje v Kočevju pomerile z ekipo tamkajšnjega Partizana. Čeprav je tekmovanje oviral dež in zato proge in ostale naprave niso bile v najboljšem stanju, so novomeške' ekmo-valke zbrale več točk kot v prvem kolu v Novem mestu. Za to imata največ zaslug mladi šprinterki Ra-bičeva in Novakova, ki sta s časom 8,5 zasedli 2. oziroma 3. mesto na 60 m. Nekoliko slabši rezultati so bili doseženi v metu krogle, kjer ni nastopila Veselova. Vseeno pa smo lahko z nastopom mladih atletinj v Kočevju zadovoljni. Ce se bodo tudi o poletnih počitnicah dobro pripravljale, potem lahko pričakujemo na republiškem mladinskem prvenstvu, ki bo sredi septembra v Novem mestu, lepe uspehe. Izidi: MLAJŠE MLADINKE: Tek 60 m: Bohanec (K) 8,0; Rabič in Novak (obe Nm) 8,5. Štafeta 4 k 60 m: Partizan, Kočevje, 33,1; Partizan, Novo mesto, 34,4. Skok v višino: Setina (PNM) 130 cm; Cerne (Nm) 125 cm; Lavrič (K) 120. Skok v daljino: Bohanec (K) 482 cm; Ofak (K) 429 cm; Kavčič (Nm) 425 cm. Met krogle (3 kg): Gore (K) 9,71 m; Lavrič (K) 9,68 m; Bele (Nm) 9,15 m. Vrstni red ekip: 1. Partizan, Kočevje, 5948 točk, 2. Partizan, Novo mesto, 5347 točk. Rezultati posameznikov: 1. Ivo Podrgajs (Slovenija) 4705 točk, 2. Danilo Rifelj (Slovenija) 3910 točk,, 3. Jevrem Popovič (Srbija) 3135 točk, 4. Toma Ja^vljevič (Srbija) 2880 točk, 5. Stjepan Radoš (Hrvatska) 2105 točk, 6. Zorko Stojkov (Hrvatska) 2065 točk, 7. Miha Go-stiša (Slovenija) 1990 točk. Kot gostje so v tej disciplini tekmovali Francozi in 7 mladincev. Med gosti je prvo mesto osvojil g. Sinard s 5072 točkami, najboljši mladinec Marjan Bračika pa je zbral 1220 točk. V tekmovanju za evropski pokal je Jugoslavija premagala Madžarsko z 8:4. Osmo zvezno prvenstvo v športnem ribolovu na Otočcu ni poželo le odličnih rezultatov v posameznih tekmovalnih disciplinah, pač je bilo v celoti odlično organizirano. Ribiška zveza Slovenije ln Zveza ribiških družin v Novem mestu, ki sta organizacijo prvenstva prevzeli in izvedlii, sta si zelo prizadevali, da bi se tekmovalci in gostje kar najbolje počutili. Hkrati je prvenstvo preizkusilo vrline nekaterih novomeških tekmovalcev, ki so nastopili v moštvu Slovenije, in moramo reči, da smo z njihovimi rezultati glede na močno konkurenco spet več kot zadovoljni. I. Zoran našel izvirno rešitev, odobril občinskemu stanovanjskemu skladu določen znesek in hkrati imenoval komisijo za razdeljevanje kredita graditeljem stanovanjskih hiš, ki so pri nas zaposleni. Za predsednika komisije so imenovali mene. Posojilo so dobili predvsem tisti prosilci, ki bodo Po dograditvi svojih hiš izpraznili stanovanje podjetja. Taki so letos trije. Posojilo odobrimo prosilcu po enostavni poti. Na osnovi vloge in predložene do-mentacije določimo višino posojila, nakar odstopimo vlogo občinskemu stanovanjskemu skladu v rešitev. Ker odobrimo največ milijon dinarjev posojila, mora vsakdo že prej sam pričeti z gradnjo hiše. Ali ste z dodelitvijo posojila uspeli rešiti stanovanjsko vprašanje zaposlenih v vašem podjetju? Stanovanjskega problema nismo rešili samo z dodelitvijo posojila, temveč tudi z gradnjo stanovanj podjetja. Doslej smo zgradili že 37 stanovanj, upam tudi, da bomo že letos pričeli skupno z ostalimi podjetji v kraju graditi večje poslopje v Brestanici, v kate-tem bodo v pritličju trgovski in drugi lokali, nad njimi pa stanovanja. Ima vaše podjetje glede stanovanj sploh kake tež-koče? Ko bi v stanovanjih, ki last podjetja, stanovali le člani našega kolektiva, bi problem že zdavnaj popolnoma rešili. Tako pa stanujejo v teh stanovanjih tudi prosvetni in zdravstveni delavci. Vendar upoštevamo, da ti ljudje nimajo možnosti dobiti drugje stanovanja, so pa kraju nujno potrebni. Tudi našim upokojencem pustimo stanovanja, saj so si ga v dolgoletnem delu zaslužili. Drago Kastelic Jubilej sevniških tabornikov Od petka do nedelje se bodo ta teden v Sevnici vrstile prireditve taborniške enote. Ta slavi letos desetletnico obstoja in je najstarejša osnovna enota Zveze tabornikov Slovenijej. Posamezni vodi bodo te dni uredili več izložb v trgovinah, šotorov in bo tam kar naprej živahno in veselo. V nedeljo zjutraj se bodo taborniki oddolžili spominu žrtev NOB in bodo položili venec k spomeniku padlih borcev v Sevnici. Po tej kratki točki pa se bodo zvrstili v sprevod ter pokazali Sevničanom svojo moč in pesem. Na Gmajni se bodo nato pomerili še v raznih taborniških veščinah in športnih srečanjih. Točen program bo še objavljen z lepaki, pa tudi enote po okraju prejmejo še točnejša obvestila. Verjetno se bo ob tej priliki zbralo v Sevnici tudi precej ljubiteljev te lepe, vedno mlade vzgojne organizacije. Sevničanom pa lahko vsi skupaj le čestitamo, saj so v desetih letih pokazali, kaj se z združenimi močmi da narediti. Zato imajo svoj dom, upravljajo bazen ln nI ga bilo leta, da se ne bi tudi scv-niška zastava vila na taboru kjer* koli v Sloveniji. Kdo pretirava? kjer nameravajo prikazati delo in uspehe svojih članov. — V petek zvečer bodo na trgu uprizorili eno od partizanskih iger (ilegalca, napad na sodišče, kurirja), kar bo posebno zanimivo, saj se odvija v temi in predstavlja pravo par-tizanščino v malem. Sevničani so za to proslavo povabili okoli sto veteranov taborni-štva iz Slovenije ln sosednje enote ter vsa okrajna starešinstva, pri prireditvah pa bodo sodelovali tudi vsi domači člani. V soboto popoldan bodo gostje prihajali iz vse Slovenije. Zvečer bo na Gmajni velik taborni ogenj s pestrim programom, razdelitvijo nagrad in spominskih plaket. Na Gmajni bo zrasel tudi cel gozd Spet točka več naskoka Novo mesto : Vidcm-Krško: 68,5 : 31,5 NOVOTEKSOV! gasilci na novi poti V zadnjih dveh letih je bilo gasilsko društvo tekstilne tovarne Novoteks slabo ocenjeno; strokovne komisije ni bilo, društvo samo pa ni o svojem delu poročalo občinski gasilski zvezi. Tudi »Novoteksovi« gasilni na vajah: reševanje m-jštva ob steni stavbe in prehod po lestvi iz nadstropja v nadstropje nekateri delavni člani društva so že izgubili voljo. Do teh težav je prišlo predvsem zaradi pomanjkanju strokovnega kadra. Zato se je upravni odbor društva odločil poslati dva najboljša člana v podčastniško šolo v Medvode. S pomočjo uprave podjetja smo ta sklep uresničili. Uspeh je že viden. V zadnjem času smo se zelo dobro opremili z orodjem in ostalo opremo, sodelovali smo na teku Ob žici okupirane Ljubljane ter izvedli tečaj za Izprašane gasilce. Tečaj je dobro uspel, saj so vsi, ki so ga obiskovali, uspešno opravili izpite. Na letošnje ocenjevanje se Je društvo dobro pripravilo: za oceno je izvajalo vse discipline ln doseglo 39R1 točk. To je lep uspeh zlasti če upoštevamo slabe ocene iz prejšnjih let. Člane in funkcionarje je uspeh izpodbudil, da si bodo v bodoče še bolj prizadevali za napredek gasilskega društva v Novoteksu. Tone Pungerčar Rokometaši Krškega: okrajni prvaki V nedeljo je bila na igrišču »Svobode« v Ljubljani odločilna rokometna tekma za naziv okrajnega prvaka med1 »Beltom« iz Črnomlja in »Partizanom« iz Krškega. Prve minute igre so potekale v nervozi igralcev obeh moštev. Vsi so se zavedali pomena te tekme. Končno je Krško prešlo v vodstvo. Toda Crnomaljri niso popustili. Vse do konca prvega polčasa so sc uspešno upirali. To naj potrju-Je tudi tesni rezultat 11:10 za Krško, v drugem delu igre je odločila predvsem boljša kondicija in dobra tehnika moštva iz Krškega. Cmomaljci so morali priznati uspešno igro novega okrajnega prvaka, saj so klonili s končnim rezultatom 30:14 za Krško. Sodil je dobro Mihajlovlč iz Ljubljane. D.K. Predstavnik Dolenjskega lista je imel v nedeljskem kolu spet veliko sre^o. Čeprav je bilo zaradi nepoznanih moštev težko napovedovati izide posameznih srečanj, je pravilno uganil rezultate šestih tekem. To se je posrečilo le še predstavnikoma RTV in Večera, ker pa je bil predstavnik doslej drugoplasiranega Celjskega tednika za točko slabši, se Je naskok našega lista povečal za štiri točke. V nedeljskem kolu je bil vrstni red naslednji Dolenjski list, RTV Ljubljana in Večer po 6 točk, Celjski tednik, Glas in Ljubljanski dnevnik po 5 točk, Polet 4, Delo. Slov. Jadran in. TT po 3 zadetke. V generalni razvrstitvi je vrstni red sedaj takle: 1. Dolenjski Ust 125 točk, 2.-4. Celjski tednik, Glas in Večer po 121 točk, 5.-6. Delo in RTV po 115 točk, 7,-8. Polet in Ljubljanski dnevnik po 113 točk, 9. TT 102 točki in 10. Slovenski Jadran 97 točk. Naš predstavnik v novem kolu bo Bogdan Hren, tenisač in kegljač novomeškega Pionirja. Njegova napoved za nedeljo, 25. junija, Je naslednja: 1, 1, 1, - 1, B, 1. - L 8. 0, - 1; 1, 1, (rezerve lj B, 2). fin 18. junija Je bil v Novem mestu brzopotezni šahovski dvoboj na petih deskah med moštvoma Vid-ma-Krškega ln Novega mesta. — Dvoboj je bil odigran po ševenl-škem sistemu tako, da je vsak igralec ene ekipe igral z vsemi igralci nasprotne ekipe po štiri partije. Zmagala je z visokim rezultatom ekipa Novega mesta, ki je nastopila v svoji najmočnejši postavi: Skrlj, dr. Sila, Sitar, Ra-dovanovič ln Penko. Najboljša sta bila Skrlj in dr. Sila. Ekipa iz Vidma-Krškega* se je požrtvovalno borila in je rezultat zanjo še kar ugoden. Slavko Sitar F. Mikec je objavil v Dolenjskem listu dva članka o plasmaju in oceni rezultata novomeškega moštva v Portorožu. Bistvo njegove ocene je, da je novomeška ekipa zatajila, zato sta njegova članka opremljena z izrazi »Le 5—7 mesto«, »smo pričakovali več«, »žal« itd. Po njegovem je šHo boljše mesto po vodi, ker sta dva Igralca presenetila, dva (Sitar in Radovanovič) pa zatajila. Ce bi bilo res tako, bi vendar moral biti končni rezultat realen. Toda nista zatajila. Radovanovič je v Portorožu nastopil kljub zlomljeni nogi. Čeprav je f-ah miselna igra, je taka telesna nekrilika gotovo vplivala na njegovo igro. Sitar je dosegel 2.5 točke (50'/t) proti igralcem I. kategorije — Sitar je drugokategornik. Zato, če je obdržal ravnotežje proti močnejšim Igralcem, kot je sam, ni mogel zatajiti. Kje je sedaj Mikčev argument, ki naj bi dokazal, da je novomeška ekipa zatajila? Tako važen argument, da je moral biti v njegovem članku debelo obrobljen! Ne pretiravajmo, uči Mikec. Kdo v resnici pretirava? Ali ne ravno Mikec, ko zahteva od novomeške ekipe zanjo po vsej logiki nemogoče uspehe? Kaj naj bi bil potemtakem po njegovem velik uspeh in kaj soliden uspeh? Pri svoji oceni se sklicuje tudi na druge, ki »dobro poznajo trei.utne zmogljivosti novomeške ekipe«. Za oceno rezultatov zveznega turnirja, kakršen je bil portoroški, je treba poznati tudi moč ln zmogljivosti ekip iz drugih republik, zmogljivosti domače ekipe pa ne enačiti z osebnimi nerealnimi željami. Mikec pri vsem tem sploh ni bil v Portorožu in r.ad turnirjem nima nobenega pregleda. Z njegovo (Mikčevo) oceno se baje strinjajo tudi odborniki okrajne šahovske zveze; v imenu štirih (Nika Belopavloviča, Slavka Doikla, Leona Skrabla to Slavka Sitarja) od petčlanskega IO OSZ (peti član je bil Mikec) izjavljam, da se z Mikčevo oceno to njegovim načinom pisanja v tem primeru ne strinjamo. Slavko Doki in Leon Skrabl sta smatrala portoroški rezultat za povprečen uspeh, dokler nista Izvedela za moč nastopajočih ekip. Tov. Niko Belopavlovič je bil ves čas portoroškega turnirja pri naši ekipi to izjavlja, da se je ekipa vzon.o ta požrtvovalno borila to da je njen končni rezultat po splošni oceni vodstva turnirja velik uspeh. Slavko Sitar V nedeljo v Bršlinu: turnir v balinanju Balinarski šport ima v Novem mestu zlasti med člani nekaterih delovnih kolektivov vedno več pristašev. Redno prirejajo tekmovanja v balinanju, v načrtu pa je, da bi ta šport tudi v organizacijskem pogledu postavili na trdne noge. Zato nameravajo pri Občinski zvezi za telesno kulturo formirati Komisijo za balinanje, ki bo vodila tekmovanja v občinskem merilu in skrbela za razvoj te športne panoge. Tudi v okraju je vedno več pristašev balinanja (Kanižarica, Videm-Krško), tako da bodo kmalu lahko prirejali tudi okrajna tekmovanja. Da bi se baltnarji med seboj čimvečkrat srečali, so pripravili obsežen načrt občinskih in mestnih tekmovanj. Eno od teh bo v nedeljo, 25. junija v Bršlinu, v organizaciji balinarskega kluba »Železničar«. Nastopile bodo ekipe Pionirja. Železničarja, PTT in še nekaterih delovnih kolektivov iz Novega' mesta. Vsak četrtek v vsaki hiši: DOLENJSKI LIST! „Vedno me tepejo in boksajo..." Pomenek z otroki ob zaključku šolskega leta — Kako ga pričakujejo učenci? — Smo med letom kdaj pomislili, da je šola njihovo prvo resno srečanje z življenjem in delom? Živahen fantič, naglih kretenj, bos, -počasnega govorjenja, ves moder po nogah in rokah od črnila, kot bi bil tetoviran z indijanskimi znamenji, ni bil nič kaj zgovoren. Kar vleči sem morala odgovore iz njega. Očka in mamica sta v službi. Razen njega sta doma še brat in sestra. Vsi hodijo v šolo. Tovarišica je povedala, da se slabo uči, zato sem ga vprašala, kaj dela čez dan. Takole je odgovoril: — Popoldne se pol ure učim, mama me kontrolira in sprašuje, zvečer grem ven. Rad hodim v kino. Spat grem ob 10. ali 11. uri. Doma pomagam brisati posodo, če pa se z bratom sporečeva, jih dobim od očeta vedno jaz...« Učiteljica pa drugače: — Vse leto se ni nič učil, šele v zadnjem času je začel malo delati. Ni res, da bi se mati ukvarjala z njim. Sama je priznala, da nima časa zanj. Po srcu je dober fant, živ pa tako, da ga komaj uženem. Letos bo zaostal, Čez nekaj dni jo bo fantič, dober po srcu, kot pravi učiteljica, simpatičen na pogled, kot sem ugotovila sama, primahal domov s slabimi redi. Od mame bo hudo kregati, od očeta hudo tepen. Ali jih bo fant po pravici dobil? Ali se mati ne bo vprašala, če ni sama kriva, ali se oče . ne bo vprašal, koliko časa mu je posvetil on? Ne, glavno je, da jih »poba« dobi! — Žal, tako mislijo in delajo še v prenekateri naši družini. .. * Dekletce uglajenega vedenja, čisto, a skrbno napravljeno, pa je povedalo: — Meni gre učenje lahko od rok. Ne porabim sicer veliko časa za pisanje nalog in za učenje, a v šoli vseeno znam. Tudi mami pomagam, če je treba, in pazim na mlajšo sestrico. Mama mi vedno pregleda naloge, včasih tudi očka. Vsa leta sem bila odličnjakinja... — Kaj pa porečejo doma, ko jim pokažeš letošnje spričevalo? — Veseli bodo! Lani sem dobila za spričevalo darilo. Tudi letos bo kaj, samo ne vem še, kaj pripravljajo. Očka tega dekletca je v službi, mati pa gospodinja. Nobeden od njiju ni Slovenec, dekletce pa govori lepo po niaše in v šoli jc izredno pridna. Kako to? Doma živi v urejenih razmerah. Ne vidi pretepov, ne sliši grdih besed, starši se ukvarjajo z otroci, kolikor le morejo. Mnenje tovarišice: — Res je pridna. Vse je po pravici povedala. V večini primerov se da že po otroku sklepati, če živi doma v urejenih razmerah ali ne. • i Med mnogimi v razredu sedi tudi Anica. Večja je 6d ostalih sošolcev in sošolk. Iz oči ji lijejo solze. Na vprašanje, zakaj joka, je odgovorila: — Vedno me boksajo in tepejo. Ne vem, zakaj. Nikomur nisem nič zalega storila, a se venomer spotikajo obrne. Mati je zaprta. Otrok živi pri stari mami, ki je precej stara, bolehna. Stari oče jc pijanec. Očim tudi... V šoli je slaba. Doma kuha, tudi pere. pospravlja, včasih pazi na tetinega otroka. Stara mati jo ima rada. skrbi zanjo, stari oče pa jo vedno pretepa. Zvečer, ko zaspi, pride pijan domov, za lase jo zvleče s postelje, vrže ob tla. Staro mamo tudi. Z očimom se skoro vsak večer stepeta. Tudi mama jo je pretepala, dokler je bila doma. Nima je v lepem spominu. Očim ji pomaga delati naloge, če ni pijan ... — Doma ne vidim nič lepega, ne slišim nič dobrega. Odkar pomnim, da sem na svetu, je bilo vedno tako. — Se veseliš konca šolskega leta? — Prav nič. Tepena bom, ker bom imela slabe rede. O počitnicah bom delala... Kaj bo s to'deklico v življenju? Je ne bo povozilo? Rada bi bila frizerka, čimprej bi rada sama zaslužila, stara pa je šele 12 let... Ali je že kdaj kdo tega otroka vprašal, zakaj je tak? Je že kdo kaj storil zanj? Jo je že kdo skušal vzgajati in ji dati napotke za življenje? Brez dvoma iz otroka, ki je zrasel v takem okolju, ne bo dosti prida. Ali je ne bomo čez leta, ko bo slaba vzgoja bruhnila na dan v slabih dejanjih, obsojali? Za otroka, kj raste nam vsem pred očmi v takih pogojih, pa nismo storili «'č Kdo bo torej kriv? MI VSI' Ria Bačer »Sisrošam, d& e most igralen...« Prvi gostje na novem mostu: vojaki-graditelji, mladina in Novomeščani »Tovariš predsednik) sporočam, da je inženirska enota zgradila most v >Kagov log!« — tako je raportiral v nedeljo, 18. junija, kapetan JLA tov. Miloš Pilić predsedniku novomeške občine tov. Ludviku Golobu. Več sto Novomeščanov, ki so se zbrali na otvoritveno svečanost na levem bregu Krke ob mostu, je zaploskalo, tov. Golob pa se jc nato enoti JLA zahvalil. Po-udaril je velik pomen daru JLA, ki je v letu, ko proslavljamo 20-letnico ljudske revolucije, zgradila ta most kot ponoven dokaz enotnosti med Armijo in ljudstvom in hkrati prispevala velik delež k utrjevanju komunalnega sistema. Most v Kagov log jc za Novo mesto pomemben objekt. Omogočil bo prebivalcem počitek v priljubljenem naravnem parku onstran Krke, ki jim jc bil zaradi nepo-rabnega starega mostu že dve leti onemogočen. Predstavniki ObLO so nato enoti JLA podarili televizor (več športnih rekvizitov bo še prejela), komandirju in enemu podoficirju pa so izročili osebna darila. Preden so odšli prebivalci preko novega mostu v Ragov log, jc predstavnik JLA prebral še naredbo, s katero je komandant garnizona inženirsko enoto Novice iz Semiča V nedeljo, 18. junija, je organiziral Partizan iz Semiča telovadni nastop. Nastopali so cici-bančM-, mladinci in mladinke ter pokazali viden napredek, za kar gre največja zahvala tov. Obradoviču in ostalim učiteljem. V nedeljo, 25. junija, bo gasilsko društvo Kot-Brezje ponovilo veselico s srečolovom. Igral bo domači orkester, točilo pa se bo pristno semiško vino, kar je že redkost celo v Beli krajini. Z dobičkom nameravajo nabaviti opremo, sesalne in tlačne cevi ter drugo. To gasilsko društvo je zelo aktivno. V Semiču organiziramo tudi obrtni center, ki bo sprva združeval mehanike, ključavničarje Prostovoljci v Brezju Krajevna organizacija SZDL v Brezju na Gorjancih jc 14. julija organizirala delovno akcijo: Ljudje so urejali prostor pred šolo. Pozivu se je odzvalo 21 vaščanov, ki so opravili £ 52 prostovoljnih ur, od-kopali pa so približno 50 kubi-kov kamna in zemlje. Delo bodi) šc nadaljevali. Ne recite: »r našem kraju pn nikoli nič ni- piše«; raje se odlučite in nam napišite, kol je or( vj3s novega! in kovače, kasneje pa še vse ostale obrtne dejavnosti, po katerih se čuti v Semiču velika potreba. Volje imamo veliko, primanjkuje nam pa orodja, posebno stružnica, elektrova-rilni aparat, stiskalnica itd. Ta sredstva si bomo sposodili. Dve tovarni sta nam že obljubili pomoč. Prav b; bilo, ko bi vse tovarne pobrskale po svojih odvisnih sred- stvih in nam jih dale na posodo, saj je tudi Semič dal med NOB 170 življenj za svobodo in tudi sicer veliko žrtvoval za uresničitev socialističnih idej. Tudi kadrov je dala Bela krajina ogromno in delajo po raznih krajih Slovenije, zato tembolj računamo na razumevanje celotne družbe, posebno pa tistih, ki so dobili med NOB pri nas zatočišče in podporo. @ V kmetijski zadrugi so bile prejšnji ponedeljek volitve v obratne delavske svete in upravni odbor obratov. V zadrugi je trenutno gozdarski, vinarski in družbeno-kmetijski obrat, v kratkem pa bodo ustanovili še splošni obrat. Nedavno so v zadrugi ustanovili osnovno organizacijo ZK, ki ima deset članov. O Sestanek turistične sekcije pri SZDL, ki je bil prejšnji mesec, je bil za razvoj nadaljnjega turizma v Kostanjevici zelo koristen. Na sestanku so se pogovorili o preobrazbi ljudi, ki naj bi imeli pravilen odnos do turistov. Sklenili so, da bodo pridobili ljudi za olepšanje kraja in okolice. Slednje je zlasti važno, ker pričakujejo ob simpoziju dotok tujih in naših turistov v Kostanjevico. # Nova restavracija »Pod Gorjanci« je lepo urejena in moderno opremljena. Tudi cene jedil, zlasti pa pijač, niso pretirane. Vse to je zadnje čase kljub neugodnemu vremenu Javna pralnica v Brežicah že obratuje V soboto, 17. jurnja, jc stanovanjska skupnost v Brežicah odprla sodobno urejeno strojno pralnico, k; .ima tudi pripadajoče stroje za strojno likanje. Pralnica je servis stanovanjske skupnosti, pere in liika perilo iz gospodinjstev ter tudi za potrebe podjetij In ustanov. Brežiškim gospodinjim, ki so bile ob žehti nemalokrat v zadregi, bo odslej laže, saj bodo rešene težaškega dela. za uspešno delo pohvalil. Gradivo za most je prispevali občina, inženirska enota pa ga je zgradila v rekordnem času — 24 dneh. Most jc nekoliko nižji od prejšnjega, ožji za 1 m, zgrajen ves iz impregnirane hrastovinc, na obeh bregovih pa leži na betonskih opornikih. Gradivo je veljalo 6 milijonov dinarjev, prav toliko pa bi veljala tudi gradnja, če je ne bi opravila JLA. Smatramo jia prijetno dolžnost, da se v imenu novomeške javnosti garnizonu JLA zahvalimo za dragoceni prispevek, enega izmed mnogih, kar jih je garnizon doslej Novomešeanom nudil! Topliški drobiž Dolenjske Toplice so postale priljubljen kraj za šolske izlete V zadnjih dneh jih je obiskale več raznih šol iz Ljubljane, Kranja in drugih slovenskih pa tudi hrvatskih krajev. Šolarji so zabavajo v bazenu — če je lepo vreme v zunanjem, drugače pa v no'ranjem — in obiščejo zdaj še skromen partizanski muzej. Te dni je bil v Dolenjskih Toplicah zaključen tečaj za. višje razrede osnovne šole za odrasle. Uspešno so ga zaključili vsi tečajniki. Med njimi so bili delavci, obrtniki, miličniki, gozdarski uslužbenci in drugi. Ne mine dan, da ne bi obiskale Dolenjskih Toplic razne izletniške skupine. Izletnik; obiščejo običajno naprej Rog, kjer so še ohranjene partizanske postojanke, bolnišnice in grobišča, na povratku pa se ustavijo še v Toplicah, kjer si privoščijo prijetno kopel v odprtem ali zaprtem bazenu. Letošnja zgodnja in lepa pomlad je obetala bogato letino Sadje, in pridelki so,kazali lepo. Neprestano deževje pa je skalilo obete. D. G. To in ono iz Kostanjevice privabilo v restavracijo veliko število ljudi. © Ob dnevu krvodajalcev je. organizacija Rdečega križa priredila proslavo z bogatim kulturnim programom. Deset krvodajalcev je dobilo za oddano kri srebrne značke, zlato pa bo v.kratkem dobil, Ivan Mlakar iz Kostanjevice. V preteklem letu je bilo v Kostanjevici oddanih 43 litrov krvi. © Šiviljski obrat industrije perila v Kostanjevici se bo te dni selil v obnovljene prostore v gradu. Hkrati bodo montirali nove likalne stroje, ki jih je kolektivu nabavila občina. © šolska delovna brigada marljivo čisti grad in okolico zaradi priprav na simpozij. © Javna razsvetljava z živo-srebrnimi svetilkami je pred dnevi zasvetila tudi v Kostanjevici. D. K. V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 22. junija — Gostimlr Tctek, 23. junija — Kresnica Sobota, 24. junija — Janez Nedelja, 25. junija — Jaroslav Ponedeljek, 20. junija — Gruda Torek, 2". junija — Ema Sreda, 28. junija — Zoran Sm « r) 2 S m iSUUHHUUUla PRODAM MOPED JAVVA po nizki ceni — za gotovino ali na obroke - ter vprezne grablje, potrebne popravila. Zagrad 3, p. Otočec ob Krki. PRODAM MOTORNO KOLO znamke »DKVV-jj«. Naslov v upravi lista (636-61). TRGOVSKO PODJETJE STANDARD proda iz osnovnihjsredstev motorno kolo Jawa 25? cem v brezhibnem stanju. Prednost nakupa imajo podjetja, ustanove in družbene organizacije. Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja do 1. 7. 1961. NA NAJLEPŠI TOCK1 SEVNICE je naprodaj gradbeno zemljišče z odločbo o zidavi (v izmeri 1.250 m-). Ponudbe pošljite v upravo Usta (643-61). PRODAM DVA DOBRO ohranjena mopeda. Partizanska 21. Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO Išče dobra družina na Gorenjskem. Plača dobra in po dogovoru. Ponudbe pošljite v upravo lista (638-61). MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Ge-lce Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-brocoob (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne ,ki preparata še nimajo, naj, ga nabavijo pri Kemofarma-cljl. ČRNOMELJ: 23. in 25. junija ameriški barvni film »Zadnji voz«. 27. ln 28. junija sovjetski film »Prvi dan miru«. DOLENJSKE TOPLICE: 23. junija nemški film »Sisi«. KOSTANJEVICA: 25. junija angleški barvni film »Nepričakovana ljubezen«. METLIKA: 24. in 25. junija italijanski film »Današnja dekleta«. 28. junija ameriški film »Pot v visoko "družbo«. NOVO MESTO — KRKA: od 23. do 26. junija nemški barvni film .Ljubezenska zdraha«. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25. junija sovjetski film »Balada o vojaku«. Od 26. do 28. junija italijanski film »Preiskovalni sodnik«. MOKRONOG- 22. junija ameriški film »Puščava, ki izumira«, 24. in 25. junija »Pustolovščine Ar-fena Lupina«. Namesto venca na grob pokojnega Antona Nota iz Novega me-» sta je Anica Kovarik lz Novega mesta podarila Okrajnemu odboru Zveze slepih 1600 dinarjev. Namesto venca na grob Janeza Trpinca. mlinarja iz Novega mesta, pa je Jakobina Borštnik iz Otočca podarila okrajnemu odboru Zveze slepih 1500 din. Obema darovalkamo Iskrena hvala! PREKLICI Preklieujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 073831 na ime Alojz Košmrlj, Žabja vas 5 — Novo mesto, Preklieujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 463437 na ime Janez Blažlč, Žabja vas 26 - Novo mesto. Prekllcujcva žaljive besede zoper Franca Sego iz Vel. Orehka. Terezija Krnr in Ana Turk lz Brezovice. Preklieujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 469787. Jakopcc Miloš, Cesta komandanta Staneta 18. SEMIČ Maja ni bilo rojstev Izven bolnišnice. Poročili so se: Ivan Stubljar ln Ruža Trupkovič, oba iz Crmošnjic; Ivan Lackovlč iz Domašincev in Ana Mecijimurec lz Crmošnjic. Umrla sta: Janez Plut iz Oskorš-nice, star 74 let, in Neža Sodja lz Strekljevca, stara 83 let. NOVO MESTO Od 11. do 10 junija je bilo rojenih 6 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Jože Počrvina, sin kmeta iz Birčne vasi. in Martina IIulcvc, hči kmeta iz Gor. La-kovnlc. Stanislav Bobnar, delavec z Dol. Podboršta, ln Mihaela Kav-ši-k, uslužbenka iz Gotne vasi. Ivan Vraničar, veterinar iz Trebnjega, in Marija Modrijan, medicinska sestra iz Ljubljane. Jakob Bačar, delavec iz Voklega, in Marija Luzar, delavka lz Kranja. Smrti ni bilo. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kovač iz Mahovnika — dečka, Marija Novak iz Dobravice — deklico, Jožefa Vrhove iz Vel. Loke — dečka, Frančiška Levstik iz Prečne — dečka, Justi Kek s Pljuske — deklico, Josiplna Urbanč iz Skocja-na — deklico, vida Pevec lz Le-skovca — deklico, Rezika Erpe z Urinih sel — dečka, Ana Bevc z Belega griča — deklico, Marija Grlica iz Senuš — deklico, Antonija Skrbeč iz Gor. Sutndola — dečka. Terezija Urbančič iz Skovca — dve deklici, Marija Grabrijan lz Vel. Sel — dečka, Tončka Malen-šek iz Malin — dečk,a, Anica Tome iz Krlžcvske vasi — dečka. Tončka Pavlic iz Kronovega — dečka, Pepca Bahor lz Dobllč — deklico, Magdalena Jelcnčič iz Metlike — dečka, Danica Jerše lz Vel. Lipovca — dečka. Ana Novak lz Vavte vasi — dečka. Jožefa Kolenc s Trstenlka — dečka, Marija Zore iz Loga — dečka, Marija Zalokar iz Šmarja — dečka. Milka Žagar iz Mokronoga — deklico. nlšnicl: Terezija Gcrden, kmetica iz Martinje vast, je padla ln si poškodovala levo koleno. Jože Za-kiajšek, ' mesar lz Trebnjega, je padel na cesti in si poškodoval levo koleno. Ivana Lavriho, sina delavke lz Oneka, je nekdo usekal v prst leve roke. Jože Emer-šič, mizarski pomočnik iz Studenca, si je na cirkularki poškodoval prste leve roke. Marija Burja, hči ovtomehanika lz Kočevja, Je potegnila lonec vrele vo'de s kuhalnika in se opekla. Branka Bukovec, hči logarja iz Uršnih sel. je vtaknila levo nogo v gepelj ln si jo poškodovala. Anton Hočevar, kmet iz Nove vasi, je padel z voza ln si poškodoval levo nogo. Iz brežiške porodnišnice Fretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Neža Filipčič iz Stare vasi — deklico, Ema Kranjc OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve pri OLO Novo mesto obvešča vse lastnike na novo nabavljenih motornih vozil, da ne bo rednih tedenskih registracij do 6. julija 1961, ko se prične redna letna registracija. Iz pisarne ONI GELEE ROVA! - Matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri -Kemofarma-' ciji« v Ljubljani. Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bol- iz Metnega vrha — dečka, Dragica Mirt iz Kremena — deklico, Mira Vidmar iz Rigonc — dečka. Olga Repar iz Kališevca — dečka, Stanislava Blaznik iz Vel. Kamna — dečka, Neža Kranjc iz Nove Rese — dečka. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Antonija Melaher, gospodinja lz Pavlove vasi, si je pri padcu zlomila desno nogo. Fantka Bobnič, gospodinja s Senovega, je padla z drevesa in si zlomila desno roko. Alojza Klemenčlča, sina kmeta iz Poštene vasi. je pičila kača v desno nogo. Kristina Brajdlč, gospodinja iz Cerkelj, si je pri padcu zlomila levo roko. Kristina Krošl, hči upokojenca iz Brezine, Je pri padca z drevesa dobila notranje poškodbe. Ant->ni-ja Barkovlč, gospodinja z Brezja, si je pri padcu z drevesa poškodovala hrbet. Tekmovanje za cup maršala Tita KOMUNISTI MORAJO BITI TUDI TOKRAT PRVI! H V preteklem tednu, ko so bili šolski izleti, je mnogo šolskih otrok obiskalo naše mesto. Pripeljali so se z vlaki in avtobusi iz raznih krajev naše republike, pa tudi iz sosednje Hrvatske. Ogledali so si Dolenjski muzej in druge zanimivosti mesta, mnogi pa so na povratku obiskali še Dolenjske ali Šmarješke Toplice. 2e prejšnja leta, zlasti pa odkar je zgrajena avtomobilska cesta, so prihajali v naše mesto otroci na šolske izlete, letos pa je bilo število izletnikov še večje kot sicer. B Nekaj izredno toplih ln lepih đni je nekoliko ublažilo godrnjanje zoper večni dež, ki v zadnjem času sploh ni znal nehati. Šmarješke in Dolenjske Toplice so bile v teh dneh polne kopalcev, nekaj pa se jih je hladilo celo v mrzli Krki na mestnem kopališču. 13 Te dni opravljajo dijaki IV. letnika gimnazije zrelostni izpit. Vseh 32' dijakov zaključnega letnika je z uspehom dovršilo razred. Večina študentov se je odločila za študij prava in farmacije, nekaj pa se jih bo vpisalo na tehnično fa- kulteto. Seveda morajo še prej dobiti zrelostna spričevala. Za predsednika izpitne komisije je bil imenovan prof. Janko Jarc, ravnatelj Dol. muzeja. ONa učiteljišču je obiskovalo zaključne razrede 39 dijakov. Tudi tu je bil uspeh 100-odstoten. Bodoči učitelji, ki v teh dneh opravljajo diplomski izpit pod predsedstvom dr. Helene Stupanove iz Ljubljane, bodo kmalu odšli v službo ln pokazali, kaj ilm je dala šola. O živilski trg jc bil v ponedeljek, 19. junija, skoraj prazen. Lepo vreme, ki smo ga dalj časa že težko pričakovali, je zadržalo ženske z dežele doma, saj jih čaka obilo poljskih del. Dobiti pa je bilo krompir po 40—60 din, peso po 25 din v šopkih, korenček v šopkih po 15 din, grah po 100-120 din kg. karliolo po 120 din kg, češnje po 80 din kg, borovnice po 100 din, jagode po 180 din, maline po 140 din. gobe po 200 din. Prodajali so tudi rože, sadike in semena. 13 Gibanje prebivalstva: rodila je Marija Kolednik s Kurirske poti 2 — deklico. Porok in smrti ni bilo. Na tretji seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici so pretekli teden člani komiteja razpravljali o zadnjih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva in u-gotovih, da bodo le-ti kljub resnosti in težini le vplivali na stabilizacijo v jugoslovanskem merilu. Ob tem se jc jasno pokazalo, da je sedaj pozno tarnati in iskati krivca za nastalo stanje, ko pa so več ali manj vsi gospodar,ki (in politični faktorji) tudi v novem gospodarskem sistemu iskali vrzeli, kjer bi se dalo »po starem« nekaj prelisičiti. Ugotovili so tudi, da ti ukrepi niso klofuta organom delavskega samoupravljanja,, čeprav so neštetokrat tudi nekateri od teh »po tihem« glasovali za to ali ono obliko nelegalnega delovanja. K takim razpravam se navadno doda šc izjava: »To pa naj ne bi šlo v zapisnik«'. Kaže, da bo ta odložitev imela za posledico predvsem odložitev nekaterih velikih rekonstrukcij za leto ali dve (predvsem v Jugota-ninu, Kopitarni in .Mizarski zadrugi ter Rudniku za opekarno), je pa tudi resna nevarnost, da tudi že pripravljena sredstva ne bodo smotrno izkoriščena, oziroma da bodo obležala brez llaska in da bomo o njihovem brezkorlstnem ležanju razpravljali spet drugo spomlad. Zato je bil komite mnenja, da je potrebna širša akcija za takojšnje združevanje vseh sredstev, ki bi lahko obležala, treba pa jih je angažirati nekje v okraju, kjer bodo najpreje vrnjena. Ker je verjetno takih sredstev še veliko, bi se v okraju iz teh sredstev le zgradil en objekt (morda tudi v sevniški komuni), ki bi hitro vračal sredstva. To pa se ne bo zgodilo samo po sebi. Zato je naloga zavestnih sil — komunistov, da v tej smeri sodelujejo. Samo ugotavljanje posledic teh ukrepov kaže na nezrelost. Urez pojasnjevanja bodo številke našim bralcem resnično nerazumljive. ___. —ok H V več okrajih in komunah Bosne ln Hercegovine so začeli ustanavljati zavode za napredek proizvodnje. Prvi tak zavod v Tuzli se bo ukvarjal z izdelavo investl-cijskih programov za tiste gospodarske organizacije, ki nimajo svojih kadrov. Podoben zavod bodo kmalu ustanovili tudi v Banji Luki. Zlasti se zanje zanimajo bolj razviti kraji; S tekmovanjem za Cup v našem okraju ne moremo biti zadovoljni, ker se niso odzvali vsi klubi. Da bi tekmovanje potekalo Urez večjih stroškov za klube, jc podzve-za razdelila tekmovanje v dve skupini, v prvi so bili klubi Elan, Borec in Bela krajina, v drugi pa Krško, Brežice in Senovo. V prvi skupini so se tekmovanja odvijala v redu in je Bela krajina, kljub temu, da je morala igrati med tednom, svojo obvezo izpolnila. Rezultati: Borec j Elan Borec : Bela krajina 3:1. Borec se je tako kvalificiral v finale v pod-zvezi. , V drugI skupini pa tekmovanje ni potekalo v redu. Kljub temu. da je Krško domačin in bi moral igrati proti Brežicam, je tekmo odpovedal, tak« da so se Brežice plasirale v drugo kolo in bodo odigrale tekmo s Senovim. Zmagovalec pa bo igral z Borcem lz Novega mesta. Finalna tekma za predstavnika našega okraja bo 25. junija v Novem mestu. Zmagovalec iz tega srečanja tekmuje naprej, in sicer v republiškem merilu. Prav bi bilo, da bi kljubl to tekmovanje bolj upoštevali. Podce- njevanje tekmovanja za Cup Jugoslavije je nezdrav pojav posebno še, ker je pokrovitelj sam maršal Tito. Vsako izigravanje bi morale podzveze in zveze najstrože kaznovati Klubi, ki so tekmovali za Cup, si lahko štejejo to v ponos, pa čeprav so tekmo nemara izgubili. št Zaslužena zmaga BORCA Preteklo sredo sta se v prvenstveni tekmi za Cup Jugoslavije pomerila domači Borec in Bela krajina iz Črnomlja. Zmagal je zasluženo Borec z rezultatom 3:1 (1:1) po dveh podaljških. Tekmeca sta bila enakovredna, kar sa vidi tudi po rezultatu v re- Za konec: ZMAGA NAD KAMNIKOM PARTIZAN NOVO MESTO : OK KAMNIK (MOŠKI) 3:1 (15:5, 10:15. 15:2, 15:10) V nasprotju z žensko ekipo so novomeški odbojkarji z zmago zaključili tekmovanje v spomladanskem delu republiške odbojkarske lige. V zadnjemi srečanju so se doma pomerili z ekipo Kamnika, ki je nudila precej odpora. Ce bi bila domača ekipa kompletna (igrali so brez Simiča) in če ne bi v dru-dem nizu popustili, bi bila zmaga še bolj gladka. Tekma ni bila kdo ve kako kvalitetna, da pa nI bila zmaga bolj tesna, je' zasluga predvsem šrnca. Dolenca in Mc-»lie.a, ki so prav dobro igrali. VI letne športne Igre »ELEKTRA« Kot smo že v našem listu pisali, bodo od 1. do 3. julija VI. letne športne igre »ELEKTRA« v Novem mestu. Te igTe prireja vsako leto v drugem kraju Zveza sindikalnih športnih aktivov »Elektra«, letos pa je izvedbo prevzelo podjetje »ELEKTRO« — Novo mesto. Pokroviteljstvo so prevzeli tovariši Niko Bclopavlovič, predsednik OLO Novo mesto. Franc Pirkcvič, sekrciar ZKS za okraj Novo mesto, Ludvik Kebe, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta. Ludvik Golob, predsednik ObLO. Pirnat Ivan, direktor »Elektro« in inž. Vcknslav Korošce, glavni direktor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Da bi igre kar najbolj uspele, je »Elektro« sestavil širši pripravljalni odber, ki naj bi posebno po tehnični strani vodil igre in sklical sejo, na kateri so bili prisotnj tudi predstavniki ELES iz Ljubljane. Predsednik ZSŠA »Elektra-tovariš Rudolf Kern je opisal dosedanji potek iger in na glasil, tla so to predvsem sindikalne igre, v katerih sc srečajo v šporlnih borbah uslužbenci elektrarn in distribucijski!* podjetij. Na ta način sc delavci spoznajo in navežejo pri jatcijske stike. Nato so klnnamalerji ELES prikazali šc nekaj barvnih filmov, v k'tlerih smo videli IV. letne športne igre v Kranju, V. zimske š,p-<• -n mol- čal. Bravan je strme) s.kozi okno na newyorške nebotičnike Zdajci je tišino pisarne razbilo zvonjenje telefona.