LJUBLJANA JUGOSLAVTJ St. 2S2 (C. c. la posla) V Trstu, * Četrtek, 3. novembra 1927. - Lato VI. posamezna ttenua 30 ent Letnik Lil List izhaja vsaki 3 mesec« L 22. L O.50 Več. • v---- v Sirokosti 1 koi^ie. ** niče, zahvale, pos** t/oš fc y;iTcd«t»onedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, elo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora ovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. f". prvi strani L 2.— EDINOST Uredniitvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne «EdinosU. Poduredništvo v Gorici: ulica Giosufc Carducci St. 7, I. n. — TeleL St. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Tansersko uprašmle Veliki svetovni listi so tako-rekoč ustanovili že posebno, stalno rubriko za to vprašanje, kajti nič ne pretiravamo, če rečemo, da ga že nekaj let skoro ni dneva, da ne bi ena ali dru-pa novinarska agencija raznesla v svet kakšno vest, ki se na-aaša na tangersko vprašanje. Obisk italijanske vojne mornarice .v Tangrerju, ob priliki proslave pete obletnice pohoda Tia Rim, je dal spet povod za nove razprave v svetovnem tisku. r V' čem obstoja tangersko vprašanje in kakšen pomen ima Tanger, da se je zanj potočilo in se še pretaka toliko potokov črnila ? Maroko, nad katerim vlada šerifski sultan, je razdeljen v tri veliko dele: južni pas je pod prot k t ona tom Francije, severni, obmorski pas, pod vplivom Špancev, Tanger spada pa v tretjo, mednarodno cono. 18. decembra 1923 so zastopniki Francije, Anglije in Španske sestavili in podpisali, ne bi^z velikih težav, takocvani mednarodni tangerski statut, ki pa ni zadovoljil Španske in nekaterih drugih držav, pred vsem Italije, Zedinjenih držav Sev. Amerike in Rusije. Kljub precejšnjemu nasprotstvu, ki je vladalo glede Tanger j a po letu 1923. med Francijo in Špansko, se tangersko vprašanje ni sililo v ospredje, zakaj v Maroku so se majale pozicije evropskih držav radi bojev z Rifovci. Po kapitulaciji Abd-El-Krima in po ud uši t vi vstaje pa je Španska spet sprožila vprašanje o tangerski ustavi. Zahtevala je, naj bi se Tanger vključil v špansko cono. Ta zahteva, ki jo je sprožil španski ministrski predsednik Primo De Rivera potom tiska, je dvignila mnogo prahu in dovedla slednjič do direktnih pogajanj med obema najbolj prizadetima državama, i Špansko in Francijo. Zadeva, je f precej zamotana in pogajan / do sedaj še niso privedla do nobenega pozitivnega zaltljučka, čeprav se vlečejo že skozi celo n-sto mesecev. Tudi s sklenit-riio sporazuma med Madridom in Parizom vprašanje ne bo še rešeno, zakaj Italija in Anglija so si pridržale pravico do besede pri upravi tangerskega mesta. Sporni Tanger je obmorsko mesto, ki leži v skrajnem se v o rezapad nem kotu A-frike, kjer se Sredozemsko morje po ozki Gibraltarski ožini >retaka v Atlantski ocean. Me-je s^oro dovršena. Ta proga- bo raz predi a svoje izrastke po vsem Maroku in l»o Tanger postal tako najvažnejša izvozna luka, čeprav zidajo Francozi- konkurenčno eksportno luko Casablanca, Španci pa Aždir. Železniška praga z izhodiščem v Tangerju l>o tvorila, kakor predvidevajo načrti Angležev, direktno voz med Evropo in Južno Afriko. V j načrtih je tudi podzemski pre- I dor iz Tatife v Tanger, tako da hi se Človek lahko z istim vlakom vozil iz Londona naravnost v Kapsko mesto. Mnoge projektirane letalske proge gredo prek > Tanger j a ali v njegovi bližini. Tudi to bo mestu gotovo pripomoglo do lepšega razmaha. Ni čudno, Če se za Tanger poteguje toliko držav in če se tam križa toliko interesov. Zdi se da je Španska že popustila od svoje prvotne zahteve, da bi Tan- ker prišel v njene roke. Zakaj razumljivo je, da bi bil v takšnem slučaju sporazum zelo težko dosegljiv. V interesu vseh prizadetih držav je, da se ,u-stvari glede Tankera pravično ravnotežj«, da bi ne biia nobena država po krivem oškodovana Italija In Jugoslavija v sodbah rimskih listov BEOGRAD, 1. Včeraj so načelniki opozicijskih strank Pri-bićević, Radič in Jovanović predložili predsedništvu jugo-sl o venske narodne skupščine interpelacijo na zunanjega ministra dr. Marinkovića glede poslednjih političnih dogodkov v Evropi z ozirom na mednaroden položaj Jugoslavije, posebno pa glede onih dogodkov, ki so škodovali prestižu tin politični moči j ugoslo venske kraljevine. Ti mednarodno-politični dogodki so glasom omenjene interpelacije: italijansko-alban-ska prijateljska pogodba, italijanske obtožbe o vojnih pripravah Jugoslavije proti Italiji in Albaniji, italijansko-romunska prijateljska pogodba in priznanje Besarabije Romuniji s strani Italije, italijansko-madžar-ski garancijskih pakt, prelom diplomatičnih odnošajev med Jmgoslavijo in 'Albanijo, preki-njenje jugoslovenskih pogajanj z Grčijo, napetost v odnošaiih med Jugoslavijo in Bolgarsko tako glede vprašanja izseljencev kot povodom poslednjih komitskih atentatov v južni Srbiji. RIM, 2. Včerajšnji in današnji listi feo prinesli skoro dobesedno interpelacijo, katero so vložili pri predsedništvu jugoslo-venske narodne skupščine na naslov zunanjega ministra dr. Marinkovića voditelji jugoslo-vensko opozicije. Danes posvečata «Tevere» in « Tribuna« v svojih večernih izdajah tej interpelaciji uvodna članka, 1 v katerih pa si različno tolmačita njen namen in pomen. Kil pniI „Tetin" «Tevere» pravi o omenjeni interpelaciji, da je premišljena, umerjena in učinkovita, poseb-no ker zahteva od jugosloven-skega zunanjega ministra natančen odgovor in točne račune. Če bo jugoslovenski zunanji minister sploh dal natančen odgovor, bo po vsej verjetnosti odgovarjal z običajno protiita-lijansko muziko, ki se je do sedaj izkazala kot izredno dobro sredstvo "vladanja v Jugoslaviji. Mogoče pa je, da to sredstvo tokrat ne bo izdalo, kajti očitki opozicije so preveč resni In natančni ter se ne tičejo samo jadranske, marveč splošne jutro-slovenske zunanje politike. Ona protiitalijanska igra s« ne bo mogla trajno ponavljati. S]*riČo tega pričakuje list, da se bodo našli v jugoslovenski narodni skupščini razsodni ljudje, ki se bodo končno uprli smefenim bajkam o peklenskem italijanskem rovarenju ter bodo zahtevali točen in jasen odgovor. Italija je, zaključuje list, popolnima ravnodušna napram usodi gospoda Marinkovića, pač pa je radovedna, koliko časa se bo jugoslovenski narod š< zadovoljeval z obtoževanjem svojih sosedov, mesto da bi se obtožili ministri, ki *ra hočejo uspavati s pomočjo italo-fobije. Mnenje „Tribune" Ravnatelj «Tribune» Robert Forges-Davanzati pa je napisal za list uvodnik, v katerem izraža mnenje, da ima interpelacija voditeljev opozicije predvsem notranjepolitičen pomen in da priča o nestabilnosti vlade, ki je postala po Pašićevi smrti naravnost kronična. Ta notranjepolitična nestabilnost bi morala dovesti Jugoslavijo do miroljubne zunanje politike, dogaja pa se v resnici ravno nasprotno . Interpelacija opozicije, ki sicer napada vlado radi njene neuspešne zunanje politike, je istočasno 'dokaz, da si tudi opozicija želi politike sum-ničenja in vznemirjenja na vse mogoče strani in račune. Mesto da bi smatrala italijansko priznanje Besarabije Romuniji in p;*srčen sporazum med Italijo in Romunijo kot normalna dejanja, ki so le v korist jugoslo- venski zaveznici, vidi v njih samo dejanja italijanskega sovraštva proti Jugoslaviji. Isto velja tudi glede prijateljske pogodbe, sklenjene med Italijo in Madžarsko. V svojih odnofcajih z manjšimi 'zaveznicami in/prijateljskimi državami postopa Jugoslavija po merilu, v kakih odnošajih so te države z Italijo, kajti Jugoslavija si ne more predstavljati prijateljstva z državami, ki gojijo istočasno dobre odnošaje tudi z Italijo. Vse to priča o balkanskem mišljenju in naravnost otročjem pojmovanju zunanje politike. Podobno pojmovanje pa je obenem dokaz dvojne istočasne zmote, nekake ljubosumnosti in nerazumevanja dejanskega položaja Italije. Italija je velesila in vodi kot taka evropsko odnosno svetovno politiko in njena balkanska politika je samo del in lokalna posledica njene evropske politike. Besedilo interpelacije priča, da namerava Jugoslavija izrabiti v 'svoje namene neko veliko državo, katera pa se ni hotela pustiti izrabiti. Ni sicer frečeno, da je to ravno Francija, vendar pa je jasno — in otročje ofcenem, da je ona mišljena. Sledilo je razočaranje, ki spet priča, kako resni so bili nameni Jugoslavije. balkanizirati Evropo, kar pa 1© pomagala preprečiti tudi italijanska pravočasna ovadba. «Teh naših besed nam ne narekuje morda jeza aJi razburjenje; nasprotno, narekuje nam jih 'prepričanje, da prijateljska pogodba z Jugoslavijo še ni pokopana ter da utegne postati še koristna in izdatna ta pogodba z Jugoslavijo, ki bo bod j preudarna in s vesta si svojih resničnih interesov.» Priprave zi zisufanje Telik«ya faSistovskega sveta RIM, 2. Jutri se sestane vodstvo faMstovgke stranke. Kot znsuno bodo fašistovski voditelji na svcyem jutrišnjem sestanku sestavili dnevni red zasedanja velikega fašistovskega sveta, katero se bo pričelo v pondeljek. Jutrišnjo sejo vodstva fašistovske stranke, ki se bo vršila popoldne, bo vodil glavni tajnik on. Turati«. Podal bo! najprej poročilo o položaju in moči fažistovake stranke. To poročilo fro moral pjredlo&iti, kot običajno tudi velikemu faSi-stovsketnu svetu. jZ ozirom na to, da se je od poslednjega zasedanja velikega fašistovskega sveta nabralo mnogo gradiva in da bo spričo tega dnevni red napovedanega zasedanja obširen, predvidevajo, da bo zaob-seglo to zasedanje štiri do pet sej. Gotovo je, da se bo veliki fašistovski svet bavil s fašistov-skim naborom. Zagotavljajo, da se ne bodo v ničemer spremenila načela, po katerih se bo letos vršil "ta< nabor, tako da bodo tudi v letu 1928. vpisani v stranko fašistovski naraščajni-ki — avanguardisti —, ki bodo do obletnice ustanovitve fašijev, ko se bo nabor vršil, dopolnili 18. leto starosti. Po poročilu glavnega tajnika on. Turatija o položaju in moči fašistovske stranke bodo na zasedanju velikega fašistovskega sveta razpravljali tudi o disciplini v franki ter o dosedanjem in nadaljnjem disciplinarnem postopanju proti nediscipliniranim elementom v fašistovski stranki. V rimskih političnih krogih se potrjujejo vesti o skorajšnji ustanovitvi fašistovske fakultete za politične vede na vseučilišču v Perugiji. V ministrstvu prosvete so se proučevanja načnta za to fakulteto že zaključila. Jutri dopoldne se sestane o-srednji medsindikalni odbor. Kot dosedanje, bo vodil tudi jutrišnjo sejo glavni tajnik fa- šistovske stranke on. ^Turati. Predsedniki posameznih faši-stovskih konfederacij se bodo bavili na svojem jutrišnjem sestanku z vprašanjem poslovanja pokrajinskih medsindi-kalnih odborov v zadevi določanja cen in pa z vprašanjem podaljšanja *oka 6n obnavljanja delovnih pogodb med delodajalci in delojemalci. Dementi poslancev dr. Wllfaita in dr. Tlnzla RIM, 2. « Tribuna« prinaša v svoji današnji številki pismo poslanca dr. Tinzla in brzojavko poslanca dr. Wilfana, v katerih zanikata oba poslanca vsebino poročila, ki ga je svoje-časno posnela « Tribuna« po ]li-stu «Provincia di Bolzano» in po katerem bi naj bila oba poslanca na ^kongresu Zveze društev za Družbo narodov v Sofiji izjavila, da ne more drugo-rodnO prebivalstvo gojiti bi' stvene, to je intimne in srčno občutene lojalnosti napram Italiji, dokler jim ta ne bo priznala onih privilegijev in suverenosti, katere 30 zahtevale v načrtu o politični avtonomiji narodnih manjšin. V svojeia pismu oziroma brzojavki se sklicujeta oba poslanca n'i prvotno poročilo, ki ga je prinesla rimska «n. Belluzzo po govoru on. Rossoni-ja, predsednika fašistovske konfederacije sindikatov, oficijelno zaključil prvo državno žitno razstavo. Delne eMlnske oolltoe T Angliji LONDON, 2. Včeraj so se vršile v Angliji delne občinske volitve. Delavska stranka je postavila svoje 'kandidate v 683 občinah, konservativci v 466, liberalci v 219, neodvisna stranka pa v 228. Volilna borba je bila zelo ostra, posebno med delavsko in ostalimi strankami. Po doslej (znanih rezultatih občinskih volitev so si priborili laburisti vodstvo v 117 občinskih upravah; od občinskih uprav, /ki so jih že prej imeli v svojih rokah so izg-ubili 19. Konservativci so si priborili 7 novih občinskih, od prejšnjih pa so izg-ubili 70, liberalci so si pridobili 12, izg-ubili od prejšnjih 33, neodvisna stranka pa je zavojevala 16, izg-ubila pa 26 občinskih uprav, ki so bile že prej v njenih rokah. Delavska stranka je zmagovala posebno v industrijskih središčih. Pred podpisom nove Ingoslorensko-grSke pogodba BEOGRAD, 2. Glasom poročil iz Aten bo v prihodnjih dneh podpisana nova \jugoslovensko-grška pogodba. Za Jugoslavijo bo podpisal to pogodbo jugoslovenski poslanik v Atenah Tihomir Popović, za Grčijo pa grški zunanji minister Mihalakopulos. KALKUTA, 2. Policija je pri hišnih preiskavah zasegla mnogo listin, iz katerih sledi, da se je v severovzhodnem delu pokrajine Bengala zasnovalo ^revolucij onamo gibanje proti angleškemu režimu v Indiji. Med mahedensKlml Komiti Kruto maščevanje BEOGRAD, 2. Včeraj zvečer med 21. fin 22. uro je bil izvršen v Stipuj nov atentat, katerega žrtvi sta bila trgovec Miša Mi-hajlov Gavrilovič in njegov sin Rista. lAtentat je, kakor se da sklepati iz dosedanjih rezultatov preiskave, spet delo rnake-donstvuju§ćih. Zločincev doslej še niso izsledili. Trgovec Miša Mihajlov Ga-vrilović in njegov sin Rista sta se po »21. uri napotila 1 z kavarne proti domu. Ko sta dospela na most, ki vodi prtko malega potoka, sra ju nenadoma ustavila dva neznanca in oddala na nju pet strelov iz samokresov. Na ulici je bilo precej ljudi, vendar pa je nastala po prvih strelih velika panika. Vse se je razbežalo. At °nt a tor j ema je 'iv splošni zmedi uspelo, da sta brez sledu izginila. Na lice mesta je prihitela policija, ki je našla trgovca in njegovega sina v mlaki krvi. Poklicani zdravnik je ugotovil, da sta bila že po prvih dveh strelih smrtno zadeta in da je smrt nastopila takoj. 4_ Atentat je izzval po vsem mestu veliko razburjenje in ogorčenje. Oblasti so podvzele takoj vse 'mere, da se zločinca izsledita. Izhodi iz mesta so bili v nekaj minutah zaprti, tako da po mnenju merodajnih činitelj ev nihče ni mogel neopažen iz mesta. Kljub temu pa zločincev še niso mogli izslediti. Dosedanji potek preiskave dokazuje, da gre za nasprotstva med bolgarskimi komiti in makedon-stvujušćimi. Ubiti Miša Mihajlov Gavrilo-vič rje namreč oče Panče Mihaj-lova, znanega bolgarskega ko-mitskega vojvode, ki je desna roka generala Proiogoreva. Kakor je ugotovila tudi preiskava v teadevi atentata na generala Kovačevića, je bil baš Panča Mihajlov eden glavnih organizatorjev tega atentata in je da napadalcem potrebna denarna sredstva ter jih napotil k Cur tovu v Čustendil, odkoder 30 nato prekoračili mejo in prešli na jugoslovensko ozemlje. Panča Mihajlov, ki je velik nasprotnik federalistično orijentiranih članov makedonski! organizacij, je pred časom organiziral tudi napad na makedonskega vojvodo Panico, ki ga je v dunajskem gledišču Burg-theater ubila Mencija Karničin. Ta »umor je izzval med makedonskimi federalisti veliko o-gorčenje in že ponovno so se skušali maščevati nad Pančo Mihajlovom. Ta pa se je skrbne varoval, tako da mu niso mogl* do živega. Zato so se namenili maščevati se nad njim s tem, da mu ubijejo očeta in brata. To jim je sedaj tudi uspelo. helMitsIsvtBslii etiesšaji Izjave ravnatelja angleškega denarnega zavoda ' «I*imited Bank« BEOGRAD, 2. Peter Bark, ravnatelj angleškega denarnega zavoda «Limite d Bank», ;ki se mudi te dni v Beogradu, je bil danes sprejet v avdijenco pri kralju. Nocoj mu je priredil ravnatelj hipotekarne banke v Jo-ckey-klubu obed, Katerega so se udeležili .tudi jugoslovenski finančni minister in druge u-gledne osebnosti. Bark je podal novinarjem iz-jarvo, v -kateri pravi med drugim, da vlada v Angliji veliko zanimanje posebno za gospodarski razvoj jugoslovenske države. Bilo bi v interesu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da učvrsti zaupanje, ki se poraja v velikih : svetovnih finančnih centrih do nje in ki se bo pokazalo v velikih kreditih, ki 'bodo imeli namen stabilizirati gospodarski položaj jugoslovenske države. V prvem redu je jugoslovenski državni proračun oni, ki bo vzbudil pažnjo bnih, ki iz bližine opazujejo finančni razvoj Jugoslavije. Veliki finančni centri bodo imeli nov povod, da utrdijo svoje zaupanje v 'jugoslovensko državo, če bo sedanja vlada, ki je izšla iz poslednjih volitev, pričela tako na finančnem kot na gospodarskem polju izvajati konstruktiven program v postopanju napram inozemstvu. ZAVOD Da.»C*CI*A-FIWtTTI TRST-VU fcntll 23 TEL.INT4MJ3 mm , _ :TOCcAflJC*fU>aH(LJ: MM*VW«t1« Z*JlK£thOV "tu OrtfcH rHUnJAVUOHltBJflinMM MfHMMTUt 10-12,1* O. ----UttUUMtfMUtlMIHMIlIMi MIH MIU Piližal francoske vlade Napovedi o normalnem poteku zasedanja poslanske zbornic« PARIZ, 2. V krogih francoske poslanske zbornice prevladuje zmerom bolj prepričanje, da predstoječe jesensko zasedanje zbornice ne bo prineslo ni-kakih sprememb francoskega notra n j e-po 1 i t ičnega pol ož i\ j a. Neki ugledni parlamentarec je podal o priliki svoje>ga poslednjega ra-zgrovora s francoskimi novinarji v glavnem naslednje izjave: Sedanja vlada bo Zaključila svoja dela, ne da bi se njen položaj omajal, pa tudi ne še bel j utrdil. Sklepi kongresa radikalne stranke in radikalsko-socia-listične odločitve gredo za tem, da se vladi dopusti njeno delovanje do njeno naravne smrti, to je do prihodnjih parlamentarnih volitev, ki se l>odo vršile 1. 1928. S tem je za enkrat do prihodnjih volitev zasiguran Poincarćjev režim. V ostalem se dozdeva, da so se nanaSali razgovori voditeljev najrazličnejših strank, ki so so sestajali tekom današnjega dopoldneva. baš lia to, da se do prihodnjih volitev — v maju 1928. — ne izzove ni kaka vladna kriza. Ta odločitev francoskih notranje-političnih činiteljev jo na eni strani tudi velikega pomena za stabilizacijo francoskega franka. . »sesimerlšKa Htnferencn Udeležil se je bo tudi Ceclidge PARIZ, 2. «Chicago Tribune* prinaša brzojavko iz Washing-tona, da bo predsednik Coolid-g-e prvič, odkar je predsednik ameriško zveze držav, zapustil ozemlje Združenih držav. Udeležil se bo 6. vseameriške konference, ki se bo vršila Iv Ila-vanzii. Coolidge je imenoval za predsednika delegacije Združenih držav ameriškega poslanika y Rimu Fletcherja, za njene Člane pa poslanika Združenih držav iv Meksiku Morrowa, senatorja Nuderfooda in profesorja Rowea, predsednika vseameri-ške zveze. SOPROGA DS. GREGORJA ŽERJAVA UMRLA LJUBLJANA, 3. Nocoj, 30 minut po polnoči, je po daljši bolezni omrla gospa Milena Žerjav, soproga poslanca in ministra na razpoloženju dr. Gregorja Žerjava. Pokojnica je bila doma iz Postojne, hči bivSe^ra slovenskega poslanca v rimskem parlamentu Lavrenči-ča. Po svoji izobrazbi in svojem delovanju je bila ena najuglednejših slovenskih dam. Radi svojega plemenitega značaja je bila splošno priljubljena. Z njeno smrtjo jo težko prizadet dr. Žerjav, kateremu je bila zvesta (tovarišica za časa persekucij pod Avstrijo. Pokojnica zapušča tri otroke. Železniška vtesreia NOVI SAD, 2. Danes popoldne se je na postaji Beška v Sreinu dogodila težka železniška nesreča. Železniški stroj je trčil pri premikanju ob zadnji voz beograjskega osebnega vlaka ter ga zelo poškodoval. En vojak je bil ubit, tri ose-b*; pa so bile težko ranjene. Iz Novega Sada je bil odposlan takoj pomožni vlak. Uvedena je bila stroga preiskava. Strojevodja, ki bi naj bil povzročil nesrečo, e bil rretiran Nemški poslanik v Rimu bo prestavljen v Washingten BERLIN, 2. Po zavrnitvi več kandidatov za mesto nemškega poslanika v Washingtonu bi ytaj bila nemška vlada že sprejela predlog, naj .se imenuje za nemškega poslanika v \Vashin#to-nu sedanji nemški poslanik pri Kvirinalu von Pirtt\vitz. Nemška vlada bi naj bila tudi že vprašala ameriško, če sprejme novega nemškega poslanika. Narotalte in M „EDiliOCT" II. •EDINOST* V Trstu, dne 3. novembra Oelikl pslstl New Tork - Pariz PARIZ, 2. Pariški listi objavljajo vesti iz Buenos Airesa, da bosta letalca Costes in Le Brix, ki sta, kot znano, pred kratkim preletela brez presledka južni Atlantski ocean, tekom meseca decembra odletela s svojim letalom «Nungesser et Coli» v New York. Tu pa se bosta pripravljala na svoj povratni polet v Francijo. Koncem januarja ali pričet kom februarja prihodnjega leta bosta spet preletela ocean na progi New York-Pariz. Letalec Costes bi naj bil celo izjavil, da bo tekom prihodnjega leta poskusil polet iz Pariza naravnost v Buenos Aires ter s tem postavil nov rekord za polete na velike razdalje. Pariz - ftfew Tork PARIZ, 2. Omeriški letalec Charles Livingstone je sestavil nov načrt za prekooceanski polet, ki ga bo poskusil na progi Pariz-New York, Letel ne bo v ravni črti od Evrope do Amerike, temveč v vijugasti. Izjavil je tudi, da namerava izvršili svoj polet edino iz navdušenja za sport in ljubezni dc Francije in ne morda radi dobre kupčije. London - Kalknta LONDON, 2. Angleški letalec Intoch pa se pripravlja na polet London-Indija. Spremljal ga bo pilot Hinkler. Odleteti namerava iz Londona že tekom prihodnjega tedna ter brez presledka doseči Delhi ali Kalku-to ali pa vsaj Karaki. S tem bi seveda prekosil Amerikanca« Chamberlina in Levinea, ki sta dosegla rekord za polete na velike razdalje. Politične beležke Razdor v avstrijski vladni večini V poslednjih dneh so nastali v avstrijski vladni večini novi ■spori, ki sicer ne ogrožajo stavbi inosti vlade, ki pa posebno za vzajemne odnošaje koalicijskih strank niso brez pomena. Ti spori se tičejo na eni strani zunanje, na drugi strani pa notranje politike. Veliko-nemška stranka, katere cilj je priključitev Avstrije k Nemčiji, je predložila pred nekaj dnevi državnemu kance-larjii svoje zahteve, naj se vsi avstrijski poslanci, ki delujejo proti priključitvi x\vstrije k Nemčiji, takoj vpokojijo in naj da vlada vsem svojim poslaništvom takoj navodila v tem zmislu, da bo postala priključitev Avstrije k Nemčiji glavni namen zunanje politike a\ rij-ske vlade. S to intervencijo pa Velikonemci doklej še niso ničesar dosegli, kar je naravno izzvalo v njihovih vrstah veliko nezadovoljstvo. To vprašanje velja namreč zanje toliko kot vpifcšanje prestiža njihove stranke. To nezadovoljstvo pa se povodom odločne negacije finančnega ministra v zadevi u-reditve plač nameščencev le še povečalo- Pripomniti je treba, da so baš državni uradniki po veliki večini volilci kandidatov veliko-nemške stranke. Velikonemci pribijajo, da je finančni minister podal svojo tozadevno izjavo brez znanja in brez privoljenja veliko-nemške stranke, ker je ta izjava v nasprotju z njenimi interesi. Dasi ti spori le stežka vplivajo na položaj vlade, so vendarle povzročili, da je morala vlada staviti za enkrat s svojega programa zakonski predlog, po katerem bi naj državni nameščenci ne imeli pravice stavkati. V veliko-nemški stranki se je pojavila struja, ki je proti meščanskemu bloku in ki se poteguje za samostojne in svobodne volitve s strani vseh nacionalističnih političnih skupin v avstrijski republiki. Drobne vesti Gradnja nebotičnika v Brnu Lastnik tovarn za obutev Tomaž Ba.ta se je odločil za gradnjo prvega nebotičnika na Če-hoslovaškem. / Nebotičnik bo zgrajen v Brnu na najlepši točki mesta. Po že izdelanem načrtu bo imela stavba 18 nadstropij ter bo visoka 60 metrov. Vse njeno pročelje bo iz skoro samega stekla. Gradnja se bo pričela čim prej. Čehoslovaške železarne bodo še tekom zime izgotovile potrebne jeklene dele hiše. Zgradba bo morala biti dovršena. Se pred otvoritvijo razstave sodobne kulture ki je določena za prihodnje leto^ DNEVNE VESTI Brzojavka cn. Mnssolinija prefekta. comin. F&Tnaciariju Od N. eksc. načelnika vlade je dobil včeraj prefekt coinm. Fomaciari naslednjo brzojavko: «Pridružujem se počastitvam, ki jih bodo občinske uprave izkazale grobovom v vojni-padlih na današnji dan, posvečen kultu pokojnih. Mussolini.» OKROŽNICA NOVEGA ŠOLSKEGA SKRBNIKA Novi Šolski skrbnik za Julijska Krajino in Zader comm. prof. Ambrož Mondino je prevzel posle in razposlal vsem svojim sotrudni-kom naslednjo okrožnico: «Prevzemajoe vodstvo kr. šolskega skrbništva za Julijsko Krajino in Zader, pošiljam V v. Bb. in gg. učiteljem najprijaznejše in prisrčne pozdrave. Moj delovni program je vsebovan v besedah Duceja: «Šola, v vseh svojih stopnjah in v vseh svojih učiteljih, mora vzgajati italijansko mladež za razumevanje fašizma in za življenje v zgodovinskem podnebju, ki ga je ustvarila Fašistovska Revolucija." Te besede imajo za to krajino poseben in globlji pomen. Prepričan sem, da bodo Vv. Bb. še nadalje sodelovala z meno, kakor doslej, z razumevanjem in ljubeznijo, z mojim presvitiim prednikom dr. c«mm. Josipom Reino, čigar zares odlično delo nas bo vodilo in nam bo v vzpodbudo. Bodimo gotovi: kar je še v načrtih in namenih, bo kmalu postalo močna in svetla realnost». SMRTNA KOSA. Umrl je mož. Nova vrzel je zazijala v vrstah najboljših: Frana Bajta ni več med živimi. Vest bo iznenadila vsakogar, ki ga je poznal. Fran Bajt je bil, kljub svojim 72 letom, še čvrst in zdrav, saj je še do zadnjega opravljal službo občinskega tajnika na Vogerskem. Tužna vest pa bo tudi užalostila vsakega, ki je poznal in cenil pokojnika, blago dušo, skromnega a delavnega moža, priljubljenega tovariša in vzornega vzgojitelja. Fran Bajt se je po dokončanih gimnazijskih študijah posvetil u-čiteljskemu stanu. Bil je najprej domači učitelj pri neki grofovski družini v Benetkah, a tam ni o-stal dolgo. Rojstni kraji so ga klicali nazaj. Povrnil se je v domače kraje in služboval kot učitelj oz. šolski voditelj v štandrežu, Ajdovščini in Solkanu. Bil je tovariš in sodelavec Lojzeta Urban-čiča in Ignaca Krizmana na prosvetnem polju, pravi vzgojitelj u-čiteljstva v naših krajih z vzgle-dckii in besedo. Koliko se jih je zateklo k njemu v stiskah in dvomih! Za vsakega je imel prijazno, bodrilno besedo, za vsakega dober nasvet. Zaupanje in spoštovanje, ki so ga stanovski tovariši gojili do Frana Bajta, se je vidno pokazalo tedaj, ko so ga izvolili za predsednika goriškega Učiteljskega društva in ga poslali v goriški deželni šolski svet, da je zastopal njihove stanovske interese. Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v trajnem in blagem spominu. Lahka mu bodi domača zemljica. Fran Bajt zapušča soprogo Rožo, hčerki Zoro, učiteljico na Er-zelju na Vipavskem, in Rožico, poročeno z dr. Novakom v Mariboru; sorodnike je imel tudi družini učitelja g. Valentiča v Trstu. Žalujočim naše iskreno sožalje! KDO SE JE REULf Tukajšnja prefektura nam je dostavila šest seznamov imen o-nih, ki so se, glasom dosedanjih vesti, rešile ob priliki potopitve parnika «Principossa Mafalda» Sezname je ses:;'\Tila generalna direkcija za trgo\insko mornarico v prometnem ministrstvu. Obseg lista nam ne dopušča, da bi objavili te sezname. Onim našim' Čitateljem pa, ki so morda imeli kakšnega sorodnika ali znanca parniku «Principessa Mafalda», ko se je potopil, in ne vedo še, če se je rešil, bo naš« u-redništvo rade volje dalo na podlagi teh seznamov pojasnila na morebitna vprašanja. SKUPNE DELOVNE POGODBE Ministrstvo za korporacije je izdalo končnovel javne določbe glede skupnih delovnih pogodb. V glavnem je določeno, da se bodo objavljali samo bistveni deli vseh pogodb krajevnega značaja v u-radnih listih pokrajin. Pogodbe, ki obsegajo vso državo ali pa več pokrajin, se bodo objavile neokrnjene v buletinu ministrstva za korporacije. Ena kopija besedila delovne pogodbe se mora vročiti prefekturi, ki izdaja, na zahtevo prizadetih, prepise. DAVEK NA STROJE ZA KAVO Municipij sporoča, da poteče 5. novembra rok za prijavo strojev za kuhanje kave, na katere je predpisan poseben davek. Seveda velja to za stroje ▼ javnih lokalih: kavarnah, barih, mlekarnah itd. Prijave sprejema občinski davčni oddelek (Mestna hiša, L nadstr.. vrata 29). POPRAVEK Tiskarski ali kakšen drugi škrat se zanima tudi za Arrhe-niusovo teorijo o večnem krogotoku v vsemiru. Bogve čemu se je vrinil v zadnji odstavek članka, objavljenega v torkovi številki «Edinosti», in tam po svoje spremenil konec, ki se mora pravilno glasiti: ...je naravno vsa teorija zgubila precej na svoji prepričevalni vrednosti,, kar pa ni oviralo ___itd. Iz tržaškega življenja Avto podrl starko. Ko je 31-letni šofer Neo Morigi, stanujoč v ulici G. Štampa št. 7, sinoči okoli 19. ure vozil s svojim avtomobilom po ulici Rossetti, mu je na križišču ulice V. Stuparich nenadoma prestrigla pot neka starka, ki je hotela čez cesto, pa očividno ni zapazila avtomobila. Morigi je naglo zavil vstran in u-stavil, a kljub temu je avto dregnil starko od strani in jo podrl. Pri padcu se je reva precej hudo pobila po glavi. Šofer ji je takoj priskočil na pomoč, ji pomagal v avto ter jo prepeljal v mestno bolnišnico. Tam so nesrečno starko, ki je 80-letna Sofija Serauc, sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravila bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 8—10 dneh. Nezgoda pri delo. 21-letni težak' Josip Indelicato, stanujoč v ulici Sette fontane ššt. 79, je včeraj popoldne v družbi drugih delavcev razmikal železniške vozove v prosti luk i V. E. III. Pri tem poslu je prišel z levo nogo med traktor, ki je vlekel vozove, in steber za privezovanje parnikov. ZadobiJ je hude poškodbe, radi katerih se bo moral zdraviti v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje, kake 3 tedne. Kako je umrl star mizar. Ko je G4-letni mizar Josip Zanol-la. stanujoč v ulici S. Apollinare št. 2, včeraj zjutraj okoli 7. ure Šel po Corso Garibaldi, namenjen na delo v svojo delavnico, ga je zdajci obšla slabost in se je zgrudil nezavesten. Mimoidoči ljudje so mu takoj priskočili na pomoč in ga prenesli v bližnjo vežo ter ga skušali obuditi k zavesti. Medtem je" nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo, odkoder je kmalu potem prihitel zdravnik, ki je dal prepeljati starega mizarja v mestno bolnišnico. Toda še predno je dospel tja, je siromak izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Truplo so prenesli v mrtvašnico bolnišnice. Nevaroo padec. Vračajoč se domov po ulici Sca-linata, se je 19-letni težak Karel Silla, stanujoč v ulici Lodole št. 13, predpreteklo noč okoli 1. ure spotaknil na stopnicah in padel tako nesrečno, vznak, da je obležal nezavesten. Prijatelj, ki ga je spremljal, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešil postaje, ki je ugotovil, da si je Siila poleg hude rane, ki jo je zadobil na glavi, tudi pretresel možgane. Zato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je precej nevarno. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Dan, posvečen spominu umrlih, v Gorici Vseh vernih duš dan — ki se vsako leto vrača k nam z novimi žrtvami bele žene — se je tudi letos v Gorici praznoval z vso mimo, idilično svečanostjo. Videl si po mestu vse polno cvetja, belega, beleg-a, belega, ki je bilo vse namenjeno za očiščene grobove na goriških pokopališčih, ki .jih je toliko v vsej goriški okolici po vojni. Tam spe vsi trudni od življenja, trudni od trpljenja. In vnovič so se vsi ti prepričali, da ljudje, katerih življenje je sicer polno zemskih skrbi, vendar najdejo en dan v letu, ki naj bo posve čen n j i hovemu spominu, molitvi zanje, pro&nji zanje. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se dobile dobre duše — mladih, ki so očistile grob dveh velikih mož, ki je bil do sedaj porasted in zanemarjen, gsdbfo LavriČa in pisatelja Erjavca. Smrtna kosa. V cvetni mladosti je umrla v Podsabotinu pri svojem bratu gdč. Marija Sedej iz Cerknega. Bila je nečakinja prevzv. goriškega nadškofa in pa preč. vikarja Cirila iz Podsabotina. Podlegla je dolgi ^neusmiljeni bolezni,« ki tako rada kosi mlade ljudi. Zamah je iskala zdravja v solnčnem Podsabotinu. Vseuti težko prizadetim sorodnikom izrekamo naše globoko, iskreno sožalje! Za znižanje Vnovič se je sestala te dni v prostorih tukajšnje prefekture pod predsedstvom prefekta Cassinija komisija za pobijanje draginje. Komisija je razpravljala o izenačenju cen na drobno z onimi na debelo. Predvsem je zahtevala, da se zniža cena kruhu, ker se je znižala cena moki na debelo. Goriški poteštat Bambig je dal zagotovilo, da bo poskušal znižati ceno električni ter vodni energiji. Sestanek ee je končal z željo, da naj se cene kolikor mogoče pobijajo, da bodo prišle v sklad z valuto lire. Cerkev bodo popravili Tozadevna oblastva so se odločila, da se popravi cerkev sv. Vida na Piacuti, (i je bila skoro popolnoma razdejana v vojni. Začeli so že s podiranjem starega zidu. Načrt za novo cerkev je izdelal Silvan Barich, zgradilo jo bo podjetje Ivan Medeot et. C. Onim, ki so shranili mobiUjo t občinskih prostorih. Goriško županstvo opozarja vse one, ki so radi pomanjkanja stanovanja svoječasno shranili svojo hišno opremo v prostorih, ki jim jih je dala na razpolago goriška občina in ki je od tam še dosedaj niso pobrali, naj se v kar najhitrejšem času zglase pri mestnih paznikih v svrho odtegnitve svoje imovine. Ce kdo tega tekom šestih mesecev od pričujočega opozorila ne bo storil, bo županstvo v takem slučaju poskrbelo, da se hišna oprema proda na javni dražbi ter se potem na ta način izkupljeni denar izroči sodišču, kjer bo lastnikom na razpolago. Ko Jo v soboto popoldne neka Zofija Simčič, iz Podgore št. 24, delavka v tovarni Brunner v Pod- gori, Čistila neki stroj, se je ta nenadoma sprožil in jo stisnil med, svoje železje. Na njen krik so stroj takoj ustavili in jo izvlekli iz njega. Takoj so poklicali Zeleni križ, ki jo je odpeljal v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je delavka zlomila desno rebro in desno ključnico ter se občutno ranila v desna prsa. Ozdravela bo, če se njeno stanje ne bo poslabšalo, v 40 dneh. Tristo petinšestdeset tisoč dinarjev Je odnesel iz Zagreba in jih shranil doma. O veliki poneverbi v Zagrebu smo že poročali. Sedaj prihaja novica, da so oblasti zaprle v Kostanjevici pri Kanalu Roberta Blaži-ča, 32-Ietnega, ter njegovo 25-letno ženo Terezijo radi tatvine 365.000 dinarjev. Blažič se je namreč nahajal, kakor smo poročali pred nedavnim v Zagrebu v službi pri nekem trgovcu. Ko ga je nekoč trgovec poslal z bančnim nakazilom, naj v neki zagrebški banki dvigne 365.000 Din, jih je ta res dvignil, toda z njimi zbežal čez mejo v svoj rojstni kraj v Kostanjevico pri Kanalu. Baje so pri preiskavi, ki so jo napravili sedaj v njegovi hiši, našli še 223.000 Din. A.MHHLO Pogreb. Včeraj smo pokopali 731etnega Petra Bevčiča. Izguba tako vrlega moža nas je vse razžalostila. Bev-čič je bil predvsem izvrsten gospodar, ki je s svojo delavnostjo skozi celo svoje življenje dajal svojim sovaščanom najlepši vzgled. Veličasten pogreb je pričal o priljubljenosti, ki jo je užival pri svojih sovaščanih. Spremljala ga je k počitku godba, ki je svirala žalostno koračnico, fantje iz Njivic pa so mu zapeli nekaj žalostink, med katerimi tudi pesmi «Težka pot» in «Vigred». Smrt Bevčiča je vzbudila v vasi splošno žalovanje. Družini naše najiskrenejše sožalje 1 TOLMIN. TmčmH na gimnaziji. S 1. novembra so se na tukajšnji gimnaziji «Vincenzo Arbarello» o-tvorili posebni poučni tečaji za nemščino, francoščino in risanje. Teh tečajev se lahko udeležujejo poleg gimnazijskih učencev tudi drugi, ki ne obiskujejo šole, proti zmernemu plačilu. OSEK VRTOVIN Zopet izseljenci. Izselile so se iz Vrtovina v Alek-sandrijo v Egipt tri gospodične. Iz Oseka dva mlada postavna fanta naše korenine pa v Ameriko, v Buenos Aires. Počasi bomo lahko napravili v Aleksandriji žensko zadružnico Vrtovina, moško Oseka pa v Buenos Airesu, toliko naših ljudi in predvsem mladine imamo tam. KOBARID Prememba občinskega načelnika. Namesto dosedanjega priletnega poteštata Egida Cattolija dobimo .občinskega komisarja, baje nekega alpinskega stotnika. Sicer pa čakamo na že oznanjene premem-be glede občinskih okrožij; na9 trg. bo središče velike občine, v kateri se bodo stopile vse bližnje manjše okoliške vasi. KOSTANJEVICA NA KRASU Posvetitev nove cerkve V nedeljo, 30. p. m., se je vršila v naši vasi popoldne blagoslovitev novo sezidane cerkve, ki je bila v vojni porušena. Lepo jesensko vreme ie slavnosti dalo še levše lice. Blagoslovitve se je udeležil goriški prefekt Cassini, poslanec Dino Alfieri, fašistovski politični tajnik inž. Caccese ter še veliko ostalih oblastnikov iz Gorice, od koder so z avtomobili prišli po dopoldanski proslavi obletnice pohoda na Rim. Pozdravni govor je imel vaški podeštat, govoril je tudi Dino Alfieri. Nato sta njem\i in prefektu dve deklici podarili šopek rož. Sredi vasi je svirala godba iz Opatjegasela. Po slovesni blagoslovitvi cerkve se je slavnost končala. Reška pokrajina TRNOVO (Gospodarsko poročilo.) Zadnji poljski pridelki se spravljajo pod streho, le tu pa tam je še kaka njiva zelja, pese in korenja. O repi moramo za letos molčati, ker jo je vzela suša. Nimamo se preveč veseliti letošnje letine, malo izjemo dela bolj mokra in ilnata dolina. Ne primerjamo se sicer s Krasom in Istro, ki ju je suša docela stisnila; kljub suši ima naš okraj (jemljem le ž tiri občine: Trnovo Bistrico, Prem in Jablanico, ker Knežak, Zagorje in Jelšane, kamor sega delokrog km. zadr., so na kraških tleh) nekaj žita, krompirja, fižola, sadja in sena. Žita bo seveda premalo, kakor je slučaj tudi v najugodnejših letinah, krompir bo komaj kril potrebo prehranitve. Le nekaj kmetov ga lahko odproda (skupno okrog 30 vagonov). Presenetila nas je sadna letina, ker nismo pričakovali toliko in tako lepega sadja: češpelj in jabolk. Izvozilo se je okrog 100 vagonov češpelj in 70 vagonov jabolk po povprečni ceni: prve po 40—45, druga po 50—55. Blago je šlo večinoma v Nemčijo. Čujejo se tožbe o prenizki ceni. Kje je vzrok? Ni dovolj, da tarnamo in ugotavljamo, poiščimo raje vzrok. Ta ni morda v tem, da je bilo dosti blaga, ozir. kupcev (povpraševanja) premalo. Ne! Edini vzrok je posamezna, po-edinska prodaja. Kmeta briga le njegovo blago in cena. Ne razume Še moči organizacije. Poedinec pa je seveda v oblasti trgovca in to toliko bolj, kolikor bolj pritiska nanj revščina. Sam - samcat je brez moči, brez izgleda, nepoučen, v dvomih in z nestrpnostjo čaka. da pridelek čim prej odda, le da pride do potrebnega denarja. In ta cunjarska in poniževalna kupčija se ponavlja od leta do leta. Človeka izpreletava mrzlica, ,ko vidi razliko v ceni med eno in drugo vasjo za 25—30%. Prevažno je vprašanje organizacije prodaje pridelkov, da bi smeli brezbrižno mimo. Zadruga ni danes kak dober privesek, ampak nujna in temeljna potreba, ker jo splošno-gospodarske razmere naravnost zahtevajo. Okr. kmet. zadr. je za letos mogla ukreniti le toliko, da je seznanila boljše tvrdke, posebno iz Zg. Italije, s tukajšnjimi pridelki, ki pridejo v poštev za izvoz: s češp-ljami, jabolki, krompirjem in senom. Ta korak je bil potreben, ker trgovci niso bili doslej v tem ozi-ru prav nič poučeni. Saj so došli odgovori od resnih tvrdk, da so jim znani pridelki iz cele Zg. Italije, le našega da prav nič ne poznajo. Trebali so jim vzorci. Um-Ijiva je nepoučenost, ker naš iz-voj je bil do prevrata usmerjen proti severu. Sicer gre tudi sedaj blago v to smer, a med tvrdko in nami je glavni zastopnik s celo verigo posredovalcev, ki skupno pojedo kmetu smetano. Zadruga je ponudila: češplje pd 60—65, jabolka od 40—120, krompir 50, seno v balah do 28. Oglasilo se je nekaj resnih tvrdk za češplje, a kaj je koristilo, ko so med tem izvedele o znižanih cenah! Tudi jabolka bi bila Šla po ugodnejših cenah, če bi bilo malo več potrpljenja in zaupanja in bi ne bili gospodarji tako mrzlično nasedali trgovcem. Vedno bolj smo si na jasnem, da so tarnanja brezuspešna, ker trgovina ne pozna usmiljenja, in sicer iz enega samega razloga — dobiček. Niti niso uspešne neutemeljene kritike, niti oni večni «bi bilo treba, bi bili morali» itd. Seveda: vprašanje je, kdo bi bil moral in kako. En sam, dva, trije — vse premalo, če hočejo zasledovati skupne interese. V to so prvi poklicani prizadeti kmetje sami, ker za njih se gre. A bodimo odkriti, Če imamo dobre namene: Koliko smo storili v tej smeri? Ni se čuditi, če si celotno nepoučeni predstavlja zadrugo kot posebno bitje, ki ima le dolžnosti, ozir. narobe: pri kateri ima član samo pravice. Ne-oprostljivo je, če stavi take zahteve mož, ki je znan kot razumen in preudaren. Vprđšajmo se predvsem, kdo in kaj je zadruga, ta zveza poedincev z istimi interesi! In kakor ima poedinec najprej dolžnosti, nato pravice, tako je tudi v tem Slučaju. Saj nikomur ne pade na misel, da bi zabteval ietev ne da bi prej sejal in se trudil! Torej? Res, in tudi do gotove meje prav je, če je v kmetu empirična narava, to je, če se on tako hitro ne uda razumu (racijonalizmu) in hoče prej natančno videti, slišati, potipati in skušati, kako je s stvarjo (etnpiričnost), a ravnokar lahko dnevno vedno bolj uvideva šibkost in zle posledice v gospodarstvu poedinca (individualno gospodarstvo), na drugi strani čuje in Čita, kaj so njegovi tovariši v naprednih deželah dosegli z zadrugami. Oprostimo, če se kmeta težko pripravi za nekaj novega, kor to je utemeljeno v njegovem načinu življenja, a šibati pa je treba, če istočasno, ko z razumom na nekaj pristane, »e krčevito oklepa pretirane nezaupljivosti. Pametnejši, resnejši, preudar-nejši in naprednejši možje — tu je vaše polje, te nedostatke od-stranjajte! v Za ugodnejše vnovčenje naših pridelkov se mi neprestano vsiljuje ta-le misel: Kmetje naj bi se obvezali, da se hočejo držati cen, ki jih določi zadruga, ozir. poseben odbor. Ta bi določila količino, kakovost posamezne vrste blaga, razdelila jih v razrede, določila cene itd. Na tej podlagi bi zadruga organizirala na zunaj, to je: zasledovala bi tržne cene. obvestila trgovce i. dr. Nikdo od ob-vezancev bi ne smel prodati blaga po ceni, nižji od one, ki jo je določil odbor na podlagi tržnih cen, medtem ko bi smel prosto prodati blago po višji ceni. Na ta način bi bili trgovci prisiljeni stopiti v stike z zadrugo, da bi v slučaju potrebo ceno lahko znižala. Tako bi najbrž brzdali trgovce in vmesne posredovalce, tako bi bilo omogočeno polagoma stopiti v direktne stike s tvrdkami izven države. In misel o skladišču? Za to nam dajejo povod povpraševanja, ki se đne-vno množe. Kako ugodno bi se sedaj oddala naša jabolka! Malo dobro volje od strani kmetov, malo zaupanja v dobro smer, ki ne zahteva rizikov, nobene žrtve. Lotimo se z vso vnemo si cer težavnega, a hvaležnega in splošnokoristnega delal Sedaj smo v jesenskih in zimskih večerih, ki družijo gospodarje. Pogovorite se in uvažujte dobro nasvete! LIH 0 BELI 101 Bevkovi «Krvavi jezdeci" so knjiga, ki nas po polnem notranjem doživetju opisovanih dogodkov najbolj dojme in s katerimi bi le še primerjal njegovo «Kresno noč». Tudi ko bi bila «Goriška matica« izdala samo to knjigo, bi imeli letos dovolj berila, ker bi čitali «Jezdece» znova in vedno znova. V njih pisatelj združuje na umetniški način fegodovjnske dogodke in našo narodno romantiko, krščansko in pogansko dobo, preteklost in prihodnjost, sanje in resničnost in vse neizmerno gorje tistih časov, za katero skoraj niti nimamo več pravega merila in iz katerega je tedaj zrastla lepota našo narodne pesmi. Pisatelj nas s silo svojega izraza prestavi v čisto drug svet. Srednjeveška sila, srednjeveški ljudje in njih duševnost nas obdajajo in pisatelj si je izbral krepke pripomočke, da nam predstavi pozo-rišče tedanjih dogodkov. Sedanji in tedanji svet se ne dotikata nikjer, Še Soča voda je tedaj Šumela drugače in se imenuje v romanu Bela voda. Veselo ^ojoč poskakujoč pred puščavnikonc Joahimom se ziblje srednjeveški sholar v dolino Bele vcue in da ne bi trpela ubranost pripovedovanja, nam pisatelj najtišjo ko more, tam pod črto pošepeče, da se je v srednjem veku tako imenovala Soča. Priznati moram, da mi je bilo dozdaj to imenovanje neznano, njegovo idejo pa sem nosil v sebi vsa leta. Živi tudi v romarski le-genadi, ki sem jo čul doma v svoji prvi mladosti in jo podajam tu, kolikor mi je še v spominu. Devica Marija je na Sveto Goro šla, v naročju je nesla usmiljenega Jezusa. Po poti se jo utrudila in ga ni mogla več nesti napiej. Sklonila se je k Jezusu: Oj Jezus moj, oj stvarnik moj, kaj naj napravim jaz s teboj? Premajhen šo si za hodit', pretežek pa si za nosit'. Po beli cesti srečujeta ljudi in Marija prosi vsakega, da bi ji nesel Jezusa, pa ljudje se izgovarjajo in svojo pot naprej gredo. Tedaj se Marija ustavi in počiva ob hladni vodi. In ko je počivala, je hotela podojiti Jezusa. Jezus pa je bil žalosten in ni mogel mleka piti. Tedaj pa je Marija v vodo potočila tri bele kaplje svojega svetega mleka in kakor jih je potočila, vsa dolga voda se jo pobelila. In še je Marija šla naprej. Srečala je deklico, lepo vso in ofertno, in jo poprosila, naj ji pomaga nosit Jezusa, pa ta ga ji ni pomagala. «Ko bi ti ga pomagala, hi zidan fertoh umazala«. In ko je Marija sla naprej, je srečala deklico, vso ubogo in raztrgano in ta ji je pomagala nositi dete Jezusa. Naposled je Marija Jezusa vprašala. kaj bo dal bogati deklici in Jezus je odgovoril: «Na tem-le svetu ji bom dal dosti blaga, dosti sveta, pa malo otrok. Na drugem svetu ji bom dal le - to večno ferdamanje, po peklu bo Špancirala svoj židan iertoh gledala.» T Trstu, dne 3. novembra 1927- « EDINOST« III. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi soprog, oče, brat in stari oče, gospod FRANC BAJT šolski ravnatelj v pokoju . včeraj ob 11 nenadoma v Gospodu preminul. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri, v petek, ob 14. uri iz hiše žalosti ul. Carducci 8. GORICA, dne 2. novembra 1927. Roza, soproga. Rožica por. Novak. Zora, hčerki. Ignacij in Jožef, brata; dr. Ludvik Novak, zet; Viktorija vd. Valentlč, svakinja, in ostali sorodniki. MALI OGLASI BERLITZ-SCflOSL vodi v vseh jezikih. VI« Fabio Filzi 23, pouk m pre-1441 2 SOBI, s (prostim vhodom, v sredini mesta m oddajo. Pojasnila se dobijo v mlekarni v*a Mercadante 1. 1502 HIŠICA, boba, sobica in kuhinja, se proda. Via Iadustria 5, gostilna. 1506 KUHARICA za eno osebo samo, v vili blizu Trsta. Pojasnila fTeoze, via Com-mcrciale 25._'_1507 SOBA, nova, svetla, luč, peč, oskrbovanje (perila, eventuelno hrana, », Vidmar 7, Bogoljubov 6>4, Reti in Winter po o?4, Colle s VA Thomas, Btirger in Vates s 3K in Fairhurst s 3 točkami. Prvih sedem je dobilo nagrade. Lep uspeh je dosegel Vidmar, slovenski šahist in edini med njimi, ki se bavi s šahom Ie mimogrede in ni Šahiranje njegov poklic. Vidmar je med tako zvan i mi amaterskimi igralci naj-' boljši šahist in si je kot tak priboril svetovno slavo Trmasti najemnik V Milanu se je morala nekdanja hiša pesnika Giuseppe Pari-ni-ja., sedaj lastnina kneza Tri-vulgia, z drugimi poslopji dotič-nega okraja podreti. Vsi najemniki so se izselili razen upokojenega častnika Alda Bonarive. Ta se je pritožil zoper odpoved. Ko je ležal v postelji, so pa prišli zidarji v njegovo sobo in začeli podirati strop. Bonariva je vstal, se oblekel in stopil do policije ter ji naznanil vso zadevo. Ko se je pa vrnil, so delavci podirali že zidove. Častnik namerava podjetje, ki je prevzelo podiranje hiš, tožiti. Ljudstvo brez Jezika V pragozdovih Bolivije (Južna Amerika) živie pleme Sirionov, ki nimajo stalnega bivaliMa in potujejo kakdr cigani okrog. To pleme nima svojega jezika, njegovi člani se razumejo le s kretnjami. Oblek ne poznajo in imajo le dvoje vrst orodja, s katerim si pripravljajo lok in puščice. Za stekleae bisere, za katere so drugi divjaki navdušenji, se niti ne zmenijo. Sirioni so ijelo nezaupni, zato je težko priti ž njimi v dotiko. Ne pripadajo indijanskemu plemenu, marveč sliČijo zelo prebivalstvu Tihega oceana, nekateri imajo celo take oči kakor Japonci in Kitajci. O vsem tem poroča prof. dr. Wegener, ki je vodil v dotične kraje ekspedicijo in ki se je sedaj vrnil v domovino.. Žejai gasilci. Stadhagenski-^(Nemčija) ognje-gasci so bili s svojim stotnikom vred obsojeni v plačilo občutnih glob in v precejšnje zaporne kazni, ker so se bili opili pri nekem požaru. Ko je namreč gorela neka vila, so rešili iz kleti veliko zalogo Iikerskih steklenic, ki so jih je zapeljala, da so se je lotili in popolnoma pozabili na gašenje ognja. Drugi ljudje so morali odstraniti pijano ognjegasce iz bližine goreče vile, sicer bi se bili ti še opekli. Kog res turško ljudske stranke Poročali smo že. da se je vršil v Angori, glavnem mestu turške republike, kongres turške ljudske stranke, ki se f> Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANgTTI - TišST - ¥§a NazztaS Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SiCL&PIŠČE POHiiT^a i Pilili.) Trst, Via Retisr! 1 (Pfczza Rosarie) In Vta MmM 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (mod ——B—5 BEVKOV ROMAN IIHI IR MJ0999I Ijll P^ JE IZŠEL [Kia m je L 2"5§; pa pašti l 3"— Ha prsilo] bo url vseh dosstfaalib razprcilnjaklti. MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisal« V. J. Križanovska. Is ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 4-—, po poŠti priporočeno L 7*4©. V inozemstvo L 8*60 oroti v naprej poslanemu znesku. - Roman jc izdala iz zalolila Tiskarna Edinost. - Prodaje: TIskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna j. Stoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica, CarHuc<*i 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher josip, Postojna. Vezane v originalne platnice (cena L 10) »e dobi v knjigarni STOKA. a Tiskarna Edinost v Trstu T VT S fcvrguje vsa tiskarska dala v najmed-srnejam stilu kakor f • — —----———— • 1 tudi v večbarvnem tisku. Razpolagaj najmodernejimi stroji, j 5 Črkami. L^notype, stareotypljo ter rotacijskim strojem, j 2 Vsa naročita sa Izvršujejo tožno In po zmern'h cenah. ! HIH*«»»HM,f,M««,m»»«„„>»«««MWW,f«t«„M»»l»H««»H,»«««„«,w»,W 131 Hi Ul. S. Francesco d'Assisi 2o[