** . t
STEV.—NUMBER 283.

i H,-
■ ; ...• t . ' t
m_
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
ZDRUŽENE
sftou
NESREČNI EVROPI.
Državni tajnik Hughee zahteva, JTh mora Francija nkloaiti nje-^ pogojem, če ho6e, da ee A-
nsrika vdelejtt regaraoljeke kon
ANGLIJA JI NASKBIVAJ SA-PROSILA ZVEZNO VLADO ZA POHOC.
/
D. O. — Državni tajnik Hughee j« formalno obvestil vlado Velike Britanije, da eo ie Združene države ie vedno pri pfgvljene vdeleliti J ekonomično konference, Id naj dožene, koliko je Nemčija v stanu ptačati, in ka ko bi se dslo dobiti tako določeno vojno odškodnino.
Državni department je v objavi dotične note prvič povedal, da je Velika Britanija formalno na prosila to vlado, naj se izreče, ka ko mifcli o ekonomičnem položaju v Evropi, in pove, ali bi se bila pri volji vdeleliti mcdnsrodne konference.
Angleška nota je bila doetav ljena dne 13. "oktobra. Zvezno vlsdz je odgovorila nanjo dva dni pozneje.
11'Kakor prevladuje mnenje, zl-htevz sedsnjl položaj zaanutek primernega finančnega načrta, a katerim bi s* dalo preprečiti ekonomični polom v Evropi, polom, cigar zle pozledicč bi zsdcle ves svet," je med drugim povedsno v ameriški noti. "Upstl je, da so obstoječe okolic ine zrele za raz-motrivanje o taktnem načrtu."
Tajnik Hughes je iznova pou daril, dz se morajo takšne konference vdeleliti vsi e v nopeki za-R T"' ^ _____
Brtpiracije^in 3aee smejo bi vprašanja o reparacijah spojen« c zavezniškimi vojnimi dolgovi do Združenih držav.
Uredniški krogi v Wasbingtor.u dvomijo, da bi priilo do konference s pomočjo izmenjavo državnih not. Od Francije ne pričakujejo, da bi izpreaunila svoje stališče glede svojo zsbteve, po ksteri morejo retevatl repa-raeijaka vprašanje zaeno z dolgovi, ra Ilughez je jasno povedal, da se Amerika ne bo vdelelila konference, na kateri bi llo po-kg reparacij tudi ca Izbriaanje zavezniških vojnih dolgov.
Olede zadnje zadeve oe je jol razgovarjatl državni tajnik Hug-hr« naravnost s Veliko Britanijo, ki je v svoji noti do te vlade zatrdila, da je evropekl problem tivljenjakega pomena tudi za Združene države.
Tu v tem jneetu prevladuje ftjnenje, da je namen Lloyd Oeor gm misije v Ameriki, pripraviti ameriško javnoet za aodelovanje z Evropo v reševanju reparacijama problema.
Zelo važna točka v Hugbeeovi »oti je tista, t kateri je uključen Ugovor na anglelko vprašanje, kakšno stališče bi zavzela ta vla da, če bi ae Francija ne aurata vdeleliti predlagane ekonomične konference. Glaaf se t
"Z ozirom na obetoječo nuj-aost je upzti, da ae pride do tega, ksr vsebuje tisto vpralanje.
(> bi pa le priilo .do tega T*lcd nesoglasja na atranl svrop-(Dalje na 3. atrani.)
■ 1 " ■
BBBOBRJZV SODNIK OB-Z SOJEN NA LETO DNll ' T ' tAPORA. • J? '
Waahington, D. C. — (Feder. Press.) — Ko je bil socialiatič-ni kongreanlk Vietor L. Berger dvakrat zaporedoma izključen iz nižje zbornice kongreaa radi politične hereaije za čaaa vojne, je bil kongreznik B. F. Welty is Ohija njegov največji toži-telj. Welty je b 11 član odaeka, ki je zaalilal Bergcrja ln njegova priljubljena fraza jc bila, da je Berger "zabodel domovino ▼ hrbet".
Zadnji teden je zvezni zodalk Paul Jonea v Toledu obsodil istega Weltyja na eno leto ječe in $500 globe, ker je prav po messrsko odri blviega vojaka, katerega je zastopal ▼ tožbi; za odikodnino. Welty je ztooditot nI fratrijotl
OKUHOMSKIP0-SLANSKI ZBORNICI Pffl-ŠLO DO PRETEPMHJa.
Državno najvišje soditts ja potr dilo senatovo roaolaoijo, po kale ri ja governer Walton odstavljen aa čaaa aodna obravnava ▼ senatu.
POSLANKO J. W. OALT.IBAK VBŽBN IS SBOBNIOB.^
LL0YD GEORGE PRI COOLIDGU IN WILS0NU.
WaaUngton, D. O. — David Lloyd George je v četrtek doepe v Washington> da ae zgleal prt voditeljih ameriikega naroda ter jim prijateljsko seže v roko. Ce remonij ni bilo skoro nobenih ob njegovem prvem oiblsku v mpori iki prestollei. Cel dan se je eo znenjai z možmi, ki vodijo zedn, usodo Združenih držav. Med dne vom je akoro eno uro kramljal starim prijateljem, ki mu je bU tovarn med utodnimi meseci VersaiUesu. \
Lloyd George sc ^c sestal predsednikom Coolidgem, vsem kabinetnimi člani ln drUgfmi vo
■Mr ITI
cih in letik z bivšim predsednN kom Woodrow Wiiaonoi0, so njuno krantljanje gotovo bolj su kslo o današnjem evetovnem po ložsju kakor pa o tem, kaj je >1 lo včeraj.
Dospevit v mesto je jel nemo doma prejemati Lloyd George obiskovalce in čaanikarsks perečo-vslce. Potem »o jc zglaail pri dr lavnem tajniku Hugheau na državnem departmentu. Z njim ae je razgovarjal kakih petiodvaj zet minut. Od njega je iel k pred sedniku Coolldgu v Belo bilo kjer ec je zsmudil kakih dvajset minut.
Jože Ambrožič mrtev.
Bivši sotrndnik "Proevete" in gL odbornik S. N. P. J. preminul pljučnico.
SLOVIT PSIHOLOG UKBL.
Portamontk, M. H. — Svetovno Jaani pnibotog in peihopatolog dr.
Hidis je nanagloma umrl v | "r'do na svojem domu v tem me-I*« btar jc bil 5S let. Bil jc Hravnilkl ravnatelj na tukaji-m paikoterapevtičaom zavoda. J"n je bil na Ruakem in ttudi-> dokončal na UarvardOvI u-f 'rzi 1. lSSi. Njegov sin Wll-I1"®, ki je btr odgojen po teori->h drjz Hidiaa, je a»g*l vstopiti I*« uBMerzo le tedaj, ko je bfl >t,r šele 11 l*f.
Puistorzki
Madrid. —'(Kod. P rese.)—Prvi tov, nmr9 reakeUmame vlado. 'Mature iponckih falietev, ao natbčom e komunieti. Obtaat 111 nt dajo nobonopa pojasnila. ,ktJ levijo i« zapiraj koma
Kakor amo prejeli poročilo Canonsburgs, Pa., je Jože Ambro lil umrl 24. oktobra za pljučnico. Pokopan je bil v petek popoldne po obredih Prve presbltsrijsnske cerkve na pokopališču - Osk Springa v Alezandro.
Ambrožič sspulčs soprogo štiri msle otroke. Bil je mnogo let člsn S. N. P. J. in soolslistift ns organizacije. Izprva je bil sk tlven in navdulen član in bil tudi fl. nadzornik, pozneje pa g porotnik jednote. Tiata leta 1915-1920 je bil tudi znzn po svojih pripovednih spiaih v "Proaveti", "Prole teren", "Ameriškem dru žinakem koledarju" ln drugih 11 stih. Leta 1920., kmalu po epriog fieldski konvenciji ee je pa spr naprednim gibanjem, za-
fsf ta MSss IIOS. Aet mi Ost. S, ttlf.
Pregled dnevnih dogodkov.
Oklakoma Oity, Okla. — Pod-
governer M. B. Trapp je ImOno-van sa sačssnega governerja o-dahomske države. Tako je ul^e> nilo državno najvllje aodišče tem, da jc iadalo permanentno sodno povelje, a katerim je prepovedano governerju Waltouu in okrožnemu sodniku Tomu U. Chsmbersu ovirati podgovernerja v izvrševanju governerskik paslo v.
Sodni dvor je naznanil svoj«^ krep po krstkl konferenci. Sodna prepoved jc naperjena proti " C. Waltonu kot zasebniku, ne kot governerju. Sodnik bers je suspendiran kot Ulaaovanjs najvišjega aodilča bilo ▼ razmerju fi proti 4.
Sodni ukrep potrjuje rezoluol-jo, kl jo je srejel državni senat in po kateri je governer Waltou suspendiran za čaaa zodno obravnavo v aenatu, ter prekliouje sodne prepoved, ki jo je del governerju sodnik Chambcrs. Po tej sodni prepovedi ne bi smel podgover* ner prevzeti govefnersklh pošlo t, Ko so obvestili fcovernorja o u-krepu nsjvišjegs aodilča, je dejal, da ae hoče boriti le nadalje. NI pa maral povedati, kaklnih korakov eo namerava pOslužlti aedaj. Rekel jo le, da je to stvar njasaaik pra«nik^aaetopnlkev. '"
Ko je eodnl boj dosegel svoj vitek* je priilo v poslanski zbornici do dcjsnskegs spopada med poslanci.
Vellkanaki nered v poalsnskl zbornici se je pričel, ko je poslanec J. W. • 'aliihan iz okraja La-timer Izjavil v zvojem govoru, ds narekuje poslsnskl zbornici ku-klukzovskl poglsvsr v oklshom-skl državi N. O. Jewett.
Komaj pa so prišle tiste besedo z njegovih usten, eo bili Že poslanci na vseh strsneh na nogah ter tilčali v Calllhana. Ta ae je epoprijel a prvim pMlanetm, ki mu je pritel blizu, n padale so peotl, lomili so stoli.
Zbornični redsrji so si ns vso moč. prisada vali, da bi rasgnsli poslance, kl so ss gnstli okoli ls-timerakegs aolons. Alt njih prizadevanje je bilo lamaa, ln Cal-lihan je bU vrlen iz zbornice. Pozneje pa ee je vrnil v zbornico, In zbornični predsednik ga je opomnil, naj pazi, kaj reče, in naj ne povzroči noviga pretepanja med poelanci.
Nato se js sbornlcs začela iznova pečati a točkami v javni obtoi niči, naperjeni proti governerju Weltonu.
. Poalenee Thornsbrough is okrs ja Coal ae js pogsnjsl za gover-nerja. Ali vee to ni nič pomsgslo. Zbornice ja sedem točk dodala tožbi, ki bo predložena soneta. Io sedaj je v celoti Itfrinajet toč aa prtenih governerju na rame. .
Charles 1*. gteinmets, slavni alektrieiat, je naglo umrl aa sni no hibo.
Ameriška vlada ee je izrekla za skupno konferenco s uvozniki v svrho, da se reti vpralanje nem tke s4HMM|£a>
Pretep v oklahomakl zbornici; vrhovno sodilče je potrdilo nove ga governerja.
Uoyd Geoige jo poectll pred tednika Coolidga in avojega ata-,rega bratca ^llaona.
Henry Ford je iajavll, da bo podpiral Coolidga, ako predacd nik uveljavi prohibieijo.
v
mm
Žtvežnl izgredi po vsej Nemčiji.
Policija pobija iona ia otrok«, ki s golimi rokami isgro-bajo krompir m tujih njivah. Ukota mili ljudi« da vdirajo v pokarij« in prodajalmlea s ftivili. Kri lada po vasb maatib. Poldrugi mlijon braspoaalnib da-livcev v Porurju. Krvavi boji v Poranju aa nadaljujejo. Francoai Uiti jo aaparatiata. Delavci Namčija se nahajajo v nepopisni krlsi.
živeini izgredi ln krvavi boj po vsej Nemčiji.
Francoska vlada je končno pr volji sprejeti nasvet Amerike glede mednarodne komisljs zveden cev, ki nsj dožene koliko je Nem člja v stanu plačati^ toda ts svs-denee naj Imenuje roparaoijsks komisija.	WM
Poinoare sshteva poldrugo ml ij\rdo frankov u nove vojne Atrlkl in Moli Aziji.
Jugoslovsnska vlada js ukaaala iagnsti vsi tujco iz drlavs.
Anglija js proti rsškosanju Nemčijo.
Civilni boji na Grškem le tra jajc.
Mcbika pretrgala diplomaticne Stike s Venczuelo<y
Amerttanl ln drlavljant pitjalalj
Belgrad, Jugoslaviji 96. okl— Jugoslovanski ninister aa trgo-vino ja včeraj objavil narodbo, ki so glasi, da morajo nt inogomiki podjetniki in dela vel takaj sapu-
E državo. Američani in drlav-i prijateljskih raveznilklh v so dobili štiri todas čaaa sa odhod.
(Brsojsvka ne pove, kaj je vsrok ts nsrsdbe. Pred nekaj dnevi jc prilla vest o "revolucionar-nem" izbruhu v Prizreuu, v katerem je bilo 12 žaiularjcv ubitih. O tem dogodku ni bilo (iotem nobenega poročila, niti nI bila veet potrjena iz katerega drugega vira.)
MJdorastloNVISOKO^T
pletel ee je v razne afere la od ta krat je bil mrtev za eloveaako javnost. Zapustil je eoelalietično atranko, saUjil evojo svobodoml-selnost in pristopil k angleški pro-testsatovaki cerkvi, živel je le sa anglelke kroge, od katerih ae je dal izvoliti u mirovnega eodnlka. Dvanajst let je bil vpoelea pri Htamdard Ckomieal Co. v Canone-barga.
Doma je bil od Novega mest o, v Ameriki jo bil okrog U Jtt in atar je bil 40 let.
Cbieas« la okolica i V nedelj* »fatalni' i« mraie. Imkki »cvetni vetrovi. Temperetura v »adajik 24. .rak i aajrilja nojnižj-3S. Holnec izide ob f /a»d-ob i £4.
Pransšoso, Oal. r* Višina
detetovega teleaa j* merilo sa vi« sokost odrzatle osebe, je rekel dr. R. T. Baldwin. ki je revnatalj aa savodu sa otrolko oakrbo v Iowl, na ačiteljilču v Man Praneiaen Dete. viaoko osem naj« t palcev ob evojem rojatv«j more doraati v o aeho arednji velikosti, dočim do-rsste dete, visiko dvajset paleev. vsč kskor do tmdnje velikosti, ko ddpolni U. leto svoje starosti.
VSI TUJCI HIMNI IZ I JOIOSLAVUE
m
Stelnmetz je vari.
glavni elektrioii^je naglo podlegel srčni hibi.
Krltan^ki
Avstriji.
Dnaai( 2S. okt — Volilni izid do sdaj js sledoUi kiičenakl aeda listi 92 poalanerv. MelalMl M ta nemlki naetanalieM S, Gleaevl le maajkajo is šeetaejmlb volilnih okrajev.
h a Dunaju je bilo izvoljenih 27 amialiotov. 17 krttanskik crv ta 1 nacionalist.
N. T. — Charles P. HfcinmcU, sloveli elektrieist ia avtor mnogih strokovnjašklb knjig o elektriki, jo v petek sju t raj (26. oktobra) naglo umrl za srčno kapjo, fttrelolfi mu js pri-nesla sajutrsk ln ko ss Js dvigali v postelji, js naglo zasopel ta padel vznak artsv.
Hteinmetz je bolehal oaem dni, odkar ee je vrnil ia Kalifornije, kjer je bil na kongresu talenir jev. Zdravniki ao mielill, da oo je močno preklad 11, a medtem ss js bila rssvile srčna hiba. Sdraval-kl sdsj izjavljajo da js mol Ir tev prevelike delavriokti ta isčr* panosti živcev. Nikoli ni hotel po člvati kakor bi bilo iroba.
Hteinmetz je bil največji ženij us svetu na polju elektrotehnične /nanoeti. Rojen je bU v Nemčiji in v Ameriko je pritel leta 1699. Po prepričanju j« bil socialist od mladih let, radi čeear je moral bežati Is Nemčije. Pri ssdajlh dr., tavnih volitvah v New Vorku ja kandidiral sa drlavosga inženir-ja na (lati aoolalistične stranka, si ar jo bil 99 let ta ca sum.
Vel o tem vrlesaslalaem molu prihodnjič.
lierlln, 86. okt. — Nemčija je plamenu llvežnih, pravseprtv gladovnih izgredov, ki divjajo v slehernem mestu. Is vaeh krajev dežele prihajajo poročila o apopa-dih in bojih med mnolleoml glad-nih ljudi ln polloljo, o navalih v prodajalniee s jeatvinaml in ua krompirjeva polja, o atreljanju na gladne mnolieo moških, Žensk ln otrok, o samomorih ln ttrajklh. Dve tretjini nemlkega ljudatva sts na beralki palloi, ena tretjina strada ua amrt.
V	Frankfurtu so trajali isgtredl vsa prejlnjo uoč. V Gelaonklreko-nu je bilo isropsnlh 20 prodajalule in pekarlj. V Kielu je tlsolgUva lsčna množica izpraznila vat veli* ke pekarlje .nato ae je lotila trgovin z obleko. Policija Jo ranila 15 oseb, ko js streljala na lagred nlke. V Barmenu so pollelstj ubili dva mola ln ranjanih js vsčje število.
8ree trgajoči prizori ao so od igrsli v Nsukoelnu, predmestju Berlina, kjer je lota glad nih mater a otroci vred navalila na njive s krompirjem. Bilo js vsč sto oseh s kokrloaml in laklji v rokah. Ustnik polje js poz vsi polmljo in prišla sta dva polloista v zeleni uniformi, ki sts j^o^jAs^atl
odgnati, ata pričeta atrcljatl. " In otrOoi, držeči par zrn krompirja v pesteh, katerega so isgrehli Is semlje s roksml, so belall. Po-loiata ata le enkrat uitrellla in 144etni deček ter 18-Ietna deklica sta oblslala mrivs.
V	Kolluu (Cologno) js bilo osem toesb ubitih v livežnlh Izgra-dih, V meatu sploh nt denarja ln živil drugače ul dobltUkakor če ao vzrmejo z žilo.
Veliki izgredi ln komunietUn* demonstracije so v toku v Porurju, kjer so Industrijski msgnstjs sapril vse tovsrne ln vrgU na sto-tisoče delavcev na eoeto.
V	Borb umu eo bllrf štiri oseb« ubite in 10 ranjeuih v bitki med policijo ln bresposetniml delavci. Več ubitih ln mnogo ranjenih je bilo tndi v Klberfeldu. Izgredi ee vrle tudi v Hornu ln Wotten-aeheidu.
Oblaati v Htettinu ao zairozile delavcem e smrtno kssnijo, ako sastavkajo ls političnih motivov.
Saksonakl rudsrji so stopili v spletno stavko, zahtevsjol mesdo v zlatu ln v znak protsota proti konoentriranju velikega števlls svssnih vojakov v HaksonijJ, V Plausnu js bila nspadena vojalks straža, ki je etreljala ln ubila dva
ANGLIJA JE PROTI RAZBITJU NEMČIJI.

aa voznike, naj vpra- i
lasje ia pavabija Ameriko sa koaforanoo.
Pari*, 26. akt. — Urad zunanje gz mtniatmtva ie danea naznanil, da je Francija pripravljena sprejeti vabilo na novo konferenco, na kateri naj mednarodni svedenel po nasvetu amerilke|a državnega tajnika Hugbeaa dole-nojo koliko more Nemčija plačati, toda Franelja aabteva, da mo. ra Mvetnilka repsrseljska komisija imsnovatl U svedenoo la kon-ferenca m mora vrlitl pod vod-etvom komisije.
London. S«, okt. Ministrski predsednik Baldwliw je včeraj ls-jsvll pred 5000 peslulalsl v Ply-motha, da jI Velika Britanlj* abaolutno naaprotna raspsdanju Nemčijo r mparatno ln avtonom. ne drlavlee. "Haapad Nemčije po-

Ijf jO rekel, ia letaki, kl
rekel

da
j«
ora da
Ako kmeta ne aajde varnega pro-staro, pade na tla ln oe razbije.
Hsldurln js posredno razkril, da je Anglija poslale ta mesec noto vlsdl Združenih drlav s prdajo, dali jo Amorlka prlprsvljena pri-sostvovati v novi ekonomakl konferenci, kl naj določi koliko jo Nemlija v stanju plalatl odlkod* nlns in katera naj narodi načrt plačevanja. Drlavni tajnik llugkea je odsovorll 16. oktobra, da je Atnerlka pripravljena to sto-riti, toda lo o pogojem, da m vabilu na hottfsreneo odsovejo vsi ssvesnlkl, torej tudi Franeljs, ia da na konfersnal ns sme biti g*-v ora o vojnih dolgovih v svszl s reparacijam!.	/
Anglija bo sdaj napsla vss sile, da so akliče taka konferenca in Iie!dwln je v svojsm vlsrsjlnjem govoru v lMymouthu apeliral na ivdnearoja, naj so v Interesu svojega nsroda in vso Bvropa dvakrat aU trikrat premisli, pred. no odi ioni vsbllo na konferenco.
677A40 NBWTOBOANOV V OLSDAUS0B VSAKO NOČ.
Hair Tork, M. V. V ao«for-škom mestu gre vsak daa9 kak^r
cenijo. 677.640 Ijedl v gtadlllc t* jakovo. Msnkattee. Brooblfn lu Brona Imajo ekepeJ "4 giodi44 ta 496 kinematografov.
V Gornji filtsiji js generalna stavka in vsllki izgredi v Oppelni s mnogimi žrtvsmi na polisijskl ln sivllni strani.
• V če rs j popoldne se je rainoeta
vem po Berlinu ,da velike skupine komunistov korakajo v glavno m4isto in pollcljsks lete oo odhitele, da jim zastavijo pot. Druga vsot ss glsai, ds so komunisti shirajo v llcbtcnberthem diotriktu Beriins. toda policija je oklenile ves dlet rikt ta ao pusti nikogar vea ne n/Her.
Nemški Industrijaki magnslje v Porurju, katerih vadja je Hupe Sttanes, so uprli vse industrije ta premogovnika. 8 tam brutalnim Mitom ao mageetje vrgli poldrugi miljon delavcev aa < enoto ta jih pfepnstili milosti Kranooaov in •olgljeev, da akrl»e ran>, če ko-ieje. U tega mora alodltl dvojot izgredi ta revolte, kakršnih ša m videlo Porurje .ali pa bodo Pran eoal sasegli tadastrije ta rndaike ter nsdsljovefi otire«. Magaatje pravijo, da raj« za pro industrijo, kakor da M vozili premog ta drugi aseterijel zaveznikom brez pta-
lie<ltem ee nadaliu>jo krvavi beji mod aeperelletl b pretlaepe-(Dalje aa l etrani.)
Franelja lišs lessr u ssvs vs|ss.
1,600.000,000
Pariš, 96, okt. - F rana i Ja pa-trebuje poldrugo mlljardo fraa-kov sa nove eborolana kampanja v severni Afriki ln Mali Aziji. Plnanlnl mlnlatsr Lastejrrta H pr«dlolll budgetnem odseku aek tavo, da dovoli omenjeno veolo, kl ae potem predlo« r odobritev parlamentu, ho se enlde 13. no-vvmbrs.
Vojna operselje v Maroku so stale veliko vel kot je bilo prlta-kovati in v prihodnjem letn so po-tre Ime nove operacije, kl bodo stale le ve*. Potalaj v HlrlJl jo alab. Robelni Hirei imajo 60j000 dobre oboroženih mol ta francoske posadk* so v nevernosti, ake se ne pevečsjo,
mm SA BN 8AH POLJUB.
-i Cena |H>iJe* f jo visoka. Taja prisodila lO.OUO M atari IS let, v avojl tozadev-jo je Louie Ooodmon veži aje-ga je sa
v
kajlaja
smSi I
ker je
»f
poljubil samo eukrst v
smJooo
- J J.'. „ aJT'^*, j^kAis* i MIim

M
"omTA
PROSVETAk«.™,

PROSVETA'
jiHTe-
___ iu oče
Bernard. Pokopali mm ga nongakeU Citjr eivilae, kakor je zaktevel, dokler je bil ie šiv
Pokojnik je bil (TMt član dru ištva "Soča", It IU t Ven V ihleu, Pa.
Izrekam lepo bralo tistim, ki ete pršili obiokat pokojnika nO mrtvaškem odra. Hvala društva Maj", it. 240 r Bentlejvillu, Pa., aa spremstvo aa pokojnikovi zadnji poti z društveno zastavo k zadnjemu počitka. Hvala Juliji ia Martina Strniše, Žorč, Goaear in Sam Debnlaki aa darovane
■	w "m I ■■■)■
.	'.s?	v	><L : . 4 SštiSLu, .
/ O*	.	''
ZMEŠNJAVA V NEMČIJI.
1	m^mmmmmm^mmmm
Kramarji, ipeoetarji in razni biznismani v Porenju so sa samostojno republiko. Njim je vseeno, ako je Porenje del Nemške republika ali če je samostojna republika po milosti francoskih imperfjalistov. Pri njih odloča dobiček. In ker se jim obetajo dobri časi, ako Porenje postane sa-
Volilcia v VfsstMrs-l»d 6§«i Ps«
PMMI v eUsp^e pr. (m*. 9+M9,	"	Pokojai soprog je bil
~ M	mT*"	M,'l,<"	* ^ ga mišljenje, proet spon verakih
^	---» dogem Jur je dokazal a avojo le-
ljb, dk leli eivilen pokop. Imel je dosti prijateljev in znanoev po A-meriki. 8Ur je bil tf let in vari jo 1 oktobra Bolan je bttdovet dai na daviei.
ne in itiri nedorasle
set, najmlajši pa Siiri leU star.
6s enkrat lepa hvala __
čuatvovenje, tebi eoprog in oče pe telimo kdr. Mjj ti bo lahka ameri-t-	. ika gruda. Žalujoči osteli otroci
mostojna republika pod francosko patronanco, se ptmtajo ^ »oproge-proti Nemčiji in so proglasili samostojno republiko. Ako to separatistično gibanje podpirajo nemški multimiljo-narji Stinnes, Tyssen, Wolf in drugi, ie ni dognano. Francoske vojaške oblasti dajejo potuho puntarjem proti Nemčiji ravno tako, kakor je imperialistična Francija dajala potuho KokakoijS Vranglom, Denikihom in drugim pustolovcem, ki so nameravali razkosati Rusijo v interesu francoskega imperijalisma in ruske reakcije. Združeno Nemčijo branijo komunisti, socialisti, strokovno organizirani delavci in nacijonalisti Komunisti, socialisti in strokovno organizirani delavci se zavedajo, ako se posreči načrt kramarjem, biznismanom in mešetarjem v Porenju pod pokroviteljstvom francoskega imperijalizma, da se razvežejo vse reskcijonarne sile v Nemčiji in da so za delavce icgubljene vse pridobitve. Čete kramarjev, me-šetarjev in biznismanov v Porenju so na umiku. Voditelji tega gibanja v interesu nemškega kapitalizma in francoskega imperijalizma so se zmotili. Upali so, da bo sestradano nemško ljudstvo kar drlo «a njimi, samo da se naje in ne bo računile s posledicami zase; ako se izvedejo načrti gospodarske reakcije.
V Berlinu in v drugih nemških mestih se pojavljajo nemiri v sestradanih ljudskih množic. Vrle se poulični boj| s policijo. Sestradano ljudstvo ne dobi kruha, ampak ganasičujsjos svinčenkami in ročnimi granatami.
Nemiki kancelar Stresseman je odnehal napram ba-varskim monarhUtom, ki so desna roka reakcije, katera dobiva navodila iz Vatikana. Socialisti napovedujejo zaradi ta popustljivosti napram katoliškim monarhistom najostrejio opozicijo in med socialisti in komunisti prihaja počasi do sporazuma.	| Ljudske množice stradajo po vsej Nemčiji Vesti naznanjajo, da se beda nemška ljudstva ie poveča. Ustavljeno bo delo v poruhrskih premogovnikih, kar pomeni da zastane delo v industriji in s tem preneha zaslužek za nemške delavca. Zima je pred durmi, nemško ljudstvo je brez kuriva in živeža. Papirnati denar ni vreden pa-
Taka je slika kaotičnih razmer v Nemčiji
Kaj pa sa je -godilo v Nemčiji, da so nastale take gospodarske in politične razmere? Ali je mogoče Nemčija postala komunistična ali socialistična republika in so nastale te kaotične razmere, ker se v Nemčiji upeljava nov gospodarski rad? Nič takega se ni zgodilo! V Nemčiji je fte uveden kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Stresseman, sedanji nemiki kancelar je velik oboževalec kapitalističnega gospodarskega reda (n seveda tudi papeža v Rimu. On je trdno prepričan, da je kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije najboljši in da se ne da nadomestiti z boljšim. Tega prepri čanja so monarhistični mogotci na Bavarsksm in voditelji separatističnega gibanja v Porenju. V kapitalistični na-čin blagovne produkcije in distribucije trdno verjamejo francoski, belgijski in italijanski imperijalisti, ki so s svo-jimi imperialističnimi čini precej pripomogli do tega
Iz tega sledi, da je kapitalizem povzročil kaos v Nemčiji in da nima volje ln moči, da ga odpravi. Goapodaraki sistem, ki ga proglašajo Stresseman, Stinnes, Thyssen, Wolf, francoski, belgijski in italijanski imperijalisti sa najboljšsga, je povzročil, da je nemško ljudstvo skoraj nago, sestradano in brez kuriva, ko je zima pred durmi, Sttanesi, Stresseman i, Thyseeni, Wolfi in drugi nemški kapitalisti in trastovci pa žive v razkošju.
_ Ako se Stressemani, Thyseeni, Wolfl Stinnesi in razni oporniki kapitalizma v Nemčiji ie upirajo sahtevam francoskega, belgijsko« in italijanskega imperijalizma, tedaj nastopajo uko, ker se boje, ds nemško ljudstvo .-pregleda njih igro, jih spodi s svojega tilnika, se reši svo-jih pijavk in napravi red v goopodar*tvu in mir v deželi
To je preoejiea adaree ss stranko ia dsaee asi ie ai znana, še m to eocialističai stranki posrečila spre viti imenovanega s liste ali ne.
Enake metode se }s poelnlil William M. Berlin, nekaki premo-pvai operator za nm »lagajnika. Vendar ae mn pri opreznosti voliloev ai »la
Me ta aoMn lovijo delavske glasove. £e predno so izvoljeni, gredo krivo pot. Ali naj delavstvo od ta-kik kandidatov ksj pričakuje t Da se straaka more hraniti enakih vsiljivcev, potrebuje denarna sred stve, delsveev dolžnost po je, da sv p jo stranko podpirajo gmotno in moralno. Potrebno je tadi, da se registrirajo sa stojo stranko le pri primarnih volitvah, ker na ta način ao delsvski ksndidstje goto-vejie na liati pri splolnih volitvah.
Socialistični lokal v White Val-ejru, Pa, bo priredil veliko plesno veselieo v Slovenski dvorani dne 2t. novembra, ali na Zahvalni dan. Prebitek na veaeliei je namenjen v kritja volilnih stroškov.
Delavci, ki simpstizirate a socialističnimi idejami, pristopite k tukajšnjemu socialističnemu lokalo, in posugajte po avojih močeh Širiti socialistično misel ter organizirano delavsko armado. Joe
(JagaslevsLi*. od.
kot pridne eiužabujee tvojih delek P. L. L 8.;. — Industriji v, ki bodo vedno ekr*|S»«ni*ar države New York Ber-bo v Pornrju dovolj veja- ^ Shientag, je priprsvil k. it ve, da bo priganjalo netnfte do- tok, rsikajsl iawdfla,^M
Za nekaj dni bo tn S. november, dan, ko bo zopet odločena usods delsveev v Penni ia vrestmore-landskem okraju. Nekateri delavei trejo to sa selo vsien dan, drugi ps sopet manj. Jaz sem seveda med prvimi.
V naši občini Franklinu so naj-valncjii kandidatje šolski direk lorji,ki imajo biti voljeni sa ieet letno dobo. Menim, da ni Slovenca v občini (tovrnahip) Franklinu in ne v White Valleju, da bi bU ssdovoljen s sedanjo Šolsko upravo, katera je v po polnih rokah re-publičanov. Človek ne bi imel besede proti, Če bi šolski uradniki delovali človekoljubno in po zakonih. Pomislimo na redi Šolo v White Valleyu imamo skoraj prod nosom, ki je bila poetavljena davki drlevljanov in naaeljeneev Whito VaUojm, naši otroci pa morajo v lolo dve milji daleč — f Ezport, katera šola nikakor ni primerna, nima niti pitne vode, ne drugih sanitarnih naprav.
Na prošnje, da bi ae tukajšnja iola povečala, ao dajali le obljube. Nikdar nI bilo nič storjenega In Itirieobna šola, ki je stala čes 40, 000 ljudekega denarja, odgovarja komaj polovični potrebi tukaj šnjih otrok. *
UvidevU potrebo spremembe smo člsni socialističnsgs kluba imenovali kandidatom aodrugt Roberta Cornellija v eno izpraznjenih mest šolakega odbore. Zs uspeh pri volltvsh pa se bo treba volileem združiti in llovenaki volil-ei bodo morali pridobiti le volilce drugih nerodnosti, da oddajo ime-novsnemu glas.
C lan in blagajnik iolakega odigra nale občine simenom James F. Torrance, kandidira na republl-kanski liati sa okrajnega komisar, ja (oountj eommieeioner). On je ••lan tiate šole, ki mnogo obljublja ln obeta, koliko Izpolni, pa smo se še prepričali. Za inosemee mu ksj rsds pride na je sik beeo6s "hon-kejr", Zdaj je na govorniški turi po Weetmoreltfndu in najame tudi druge, ds govorijo sa njega Če ga bodo volilei izvolili, bodo neko! ravno tako reeočarani kot amo v obilni Franklin, ker amo mn dali glssovs pri kandidaturi v šolski odbor.
Bloveuskim volileem pripora* fiam, da ao previdni. KauMatja na sooialistišni volilni listi morda ne bodo vsflšlsnl socialistične stranke, toda to je krivda delav. eev samih, kar aa prenulo brigajo. Protidalavski kandidatje trosijo v volilni kampanji tioočske sa isv» Utev, dslavei pa nlssaau> brige, da bi aa adrallU, orgsnizirsll m pa« stavili proti njim v močni falangi. To Indiferentneot bomo nekega dae tudi kodo ubčutiU. Ce M vaak delavec irtvoval h deset centov meeečao, bi sagotovil svoji stranki <le*ctkrst sljsjnejšo kampanjo kot je pri bortoozoth strsnksh.
Kako aa stranki potrebna de* parna sradstvs v kampanji, da do-Isvstvo al opeharjeno aa gleeove, naj a^ redom seme oa slučaj bert Wiraing je demokrat, del js okoli roglstrirsaih volila risli.ti|no Strankoia dobil dovolj podpieov aa peticijo sa okrajnega komisarja. Tako je prišel pri pri* mernik voUtvak na
liaiki in fraic+tki kapitalisti ss inBJs.
lavce k dela. Ti tuji kapitalisti pa bodo navidezno vodstvo vseeno le »ss, uko da bo na sa-naj izgledalo lepše. Niso zastonj Uko dolgo pletli mreše: ižborno eo naredili.
Nemški kapitalisti pa bodo kajpada imeli veliko sssaj kontrole kot so jo.faaeli prej. Ps to Še nikakor ne pomeni, da ae jim bo godilo sUbo. Med vojno v Porurju ao namreč znali tako lepo izVijati in m pridobivati bogastvu kot še nikdar prej v zgodovini. Zsto pa je vlada v Berlinu tudi Uko lepo zagovarjala pasivno reeietenco, da je trajala več čaaa in so se morali kapitalisti, katere je zastopala, toliko bolj okoristiti Zsstoj industrije ni škodovsl nemškim industrijalcem. ^ jL^
Medtem, ko so nemški industrijalci, naskrivaj podpirani od fraa-ooakih, tako lepo okoriščali a pasivno resisteneo, so pa daUvei v Porurju prejemali komsj toliko, da so oatali pri iivijenju. Ni bilo Uko a porurskim kapitaliatom. Nič drugega jim ni bilo treba kot spraviti pod streho zlaU vrčdne delnice, da ao bile nalošene po tn-jezemskih denarnih zavodih. Ce bo prišU delavska revolucija, bomo prav gotovo videli, kako bodo ti kapitalieti pobegnili k Francozom ,o katerih ao do sedaj Uko kričali, ter šuntali proti njim de-Uvce.
-
is-

|Berlin. (Louia Lochner sa Fed. Press.)— Delavci Nemčije bodo plačali stroške radi dogodkov v Porurju. To je jasno. Prav kakor so oni vodili paaivno resisteneo ln pretrpeli vae muke, ki ao bik s isto osvežene, tako bo tudi vae teta reparecij padU na njih ramena, ko se boeU Francija in Nemčije alednjič pobogali.
Že nekaj čaaa ee vršijo pogajanja med Uikimi nemškimi industrijalci kot je Hugo Stinnea ter Francoskim jeklarskim odborom, katerega člani ao veliki podjetniki jeklarske industrije na Francoskem. Ti dve ekupini kapitalistov sta druga drugi neobhodno potrebni, kajti franeoaki baroni jekU imajo selo veliko potrebo premo-
Nszapsslsssst prihaja ps msgih državah.
Kmetje v Kanadi, slaaU Temla-couata in Kamouraaka okrajev so imeli v zadnji aesoni zaposlenega veliko številno delavstva, katero pa sdaj postsja sopet nezaposleno Hkor ni daU v poljedelstvu, mnogih krajev juinega Quebcca poročajo o nezapoelenosti.
Na Danakem je velika^ nezaposlenost, radi čeaar ei vUda prizadeva na kak način doateči 1 je vanje. Druge rešitve ne vidi Tako sU v Kopenhagen bila povabljena dva saatopnika is Kana de, s katerimi flg vladni zaatopniki Danske pogsjsjo za izseljevanje Dancev v Kanado, kjer bi ustanovili svoje lastne kolonije. Velika nezsposlenost, ki je vla-
najbolj e Dostavnem Jeziku i k*. Urih razlaga, kako naj poikoc«. veni delavec poetopa, da si m*,, tovi odškodnino v zaualu zakona o delavskih kompenzacijah Ts le-Uk bo razdeljen po vaeh totarnak v državi New Tork. MKaj je trtU napraviti, ako js kia MMevu na dolu" — Uk jo naslov tek na-vodil, ki je bil pripravljen iU«ti one delavce M ne znajo doati kompenzacijskem zakonu b ki ao le saalo vešči angisščine Kava dila ao bila prevedena v razne dnj. ge jezike. Navodila navajajo tle. dečUi osem točk Al nsj si jih nakl delavec v dašavi Nevr Vork j »omni: 0
1. Obvesti evojega delodajalca takoj ia to pismeno; povej aa, kdaj, kje in kako ai bU poškodovan. Zahtevaj od njega sdravaika. izroči ali daj izročiti lo obrsstOs delodajalcu oeebno ali pa pošlji p» registrirani pošti Pošlji po pok! i prepla Uga obvestila drlarneas depertmentu sa delo. Ako ne obvestiš delodajalca v roku tridcae- 1 tih dni po nezgodi, utegne« rabiti pravico do odlkodninf.
2.. Ako delodajalec ne preskrbi zdravnika, ko ai ga naprosil u to, Kikliči svojega lastnega idrsvn.'-ks ln delodsjslec bo morsl plahti ssnj.
3.	Kskor hitro mogoče, violi prt depertmentu za delo svojo prošnjo sa kompensscljo. Ako ne vloili te prošnje tekom lete dni, utegnea zgubiti pravico do odškodnine. Prošnje ae sestsvljsjo s tem, da m Izpolnijo predpisane tiakovtar. Ako ti delodajalec ne more dati Uke tiskovine po njo na urad departmenta za delo. Ako tvoja nezgoda ne spada p6d delavikt kompenzacijski sudton, te obvestijo o Um.
4.	Pravico imaš do bolniike o-' skrbe,dokler je potrebuje!. Niaaf pravicedo kompenzacijo ,ako nisi onesposobljen ss več od dveh tednov ; psč ps imaš pravico do kon-penzacije tudi v slučaju, da ti bil onesposobljen za manj od drek tednov in celo potem, ko si aa pe- • vrnil na delo, ako te je netgoda prisilila delati za manjšo plato, ako je oslabila tvoj vid ali duh, ako je pokesils tvoje lice sli sto
ti je povzročila ksko sUlno poškodbo Sli otrplost prsU, roke ts kskegs drugega dela telesa.
gs, in nemški industrijalci ao po-ldalt ^ dvelDA Uti ns Angle-trsbni francoske železne rude, ds _ u:.. „
lshko obratujejo svojo industrijo. Zediniti so se skušali le meseca januarja, ko je Frsneija predlaga la, da bi franeoaki kapitalieti imeli 60 odstotkov kontrole nad vod stvom rursks industrije, Nemci pa da bi obdriii aamo 40 odstotkov svojegs delels. Stinneau je njegovim prijateljem ae. jo zdel ponujel ni koe premajhen. In poeledty je bile vojna v Porurju.
Nemd ao podlegli Cunove vlada je eMala financirati Porurje vojnem odporu a tem, da je tiskele papirnati denar, ne da bi sadovo« jiU industrijalca in velepoeestni-te, ln posledica je prišU finančni kaoa. Nemci ao torej prepuščeni v milost in nemilpet Franeo-som.,
Francozi prav dobro vedo, da je edina pot, da bodo plačell redi Porurje, da prisilijo Nemce, da ssnje delajo. Bil bi nesmisel, ds bi sdsj Frsneija uginjsl* is Parurja Nemce in postavljala Franeose na njih mesu. In tsko bodo nemiki delsvel delali v senei francoskih bajonetov, da ssslulijo za dolg, ki ga naredili nemški kapitalieti. Keko bo rešeno U vpreianjel Načrt Francozov js, da Nemel ne pls< ajo s gotovino ali na kak drug način, pač pa da odatopijo njim svoje delallke glavnica Čez Industrije v Porurju. Ni bilo Is objav-Ijeno, kolik odMolok drlnlške glsvnlee industrij v Porurju sl Nemci smejo pridrlstl in koUko bo ilo tujim kspitallstom, ki jih prav dobro zastopajo vlade s vojaštvom. Baje bodo Francozi htevall vseh delnle indaetrije v Porurju sa 5V odstotkov, Angleži S* odstotkov, Belgija S odstotkov; druge menjše države, ki eineaje sa eatento pa naj bi dobile ootalo. Gotovega ai ia aH, a brlkoae bo prlkodnje sskteva tujih kapiUU-stov taka.
Tsko ss na primer sa velike Kruppove tvnrnir« selo poteguje Leelie Uroqnert is Loadoae, boga U dražba, ki je sastonj poizkušala doeeči uapehe v pogajanjih a rusko *r|odo sa neke koncesije. Tem naj M ta dražba poetaU g!s v eociallatlšne al baejiteij. Drag« veliko tvornloe
škem, ae je bila pri^eU akrčevati, a zadnji pojavi zopet pokasujejo, da zaposlenost ponehava. Strokov ne unije fo imeli poevetovanje > Plymouthu, da raziskujejo nezs poslenogt in zsvsrovsnje prot istemu. Od vlsde nameravajo sah tavati makslmslno določitev za delavnik, ki to krajšni od aeda-njega, da bo na U način pome gano obširnejši zsposlenosti. Vzroke nezsposlenosti, ki prihsjs pripisujejo preveliki produkciji industrij.
V Francosči Indiji imsjo po pristsniščih nsj več zsposlcne ku lije ,od katerih pa morejo podjet niki plačevati davek na vaako glavo. Francoska trgovaka zbornica, ki je pri Um zainteresirana, pa ne mara, da bi delodajalci morali pUčeveti davek od zaposlenih kulijev in tako sahuva. od vlado odpravo davka. Da bo njen odpor. proti vladi uepešnejši, _ pričela odpoščati kulije, ksr večs še itsk preveliko nesaposlennst.
Po malih krajih Sakaonske je sslo rssvits pn-dilniška industrija, ki pa je sedaj doslsdno odne-hsls. Ogromno šUvilo izučenili tksleev je brez posla, radi česar sa vlada prissdevs, ds bi mogla urediti izaeljevanje tkalcev v Združene države.
Nezaposlenost na Čpenskem je doeegU le prav kritični Medij, kar je deloma priptoatl političnim preobratom v deieli, deloma ps SMfotoeaft ribilk« in ladjedelnilke industrija, kateri sU glsvnl v deieli V Cediiu Isdjcdelnišks industrija absolutno počiva, Izvažanje rib ja ustavljeno, torej tudi ribi-II ae alulljo. Pri Jarreau Le Franters sa je ud.lržilo stavke meotnih delavcev tudi »00 polje-Jclskih delavcev ia okolice.
ftvedake vlada vodi stalno (tati stiko o zepoalenostl, katera po bal v zadnjih sseeeelh pokszuje ao stano naraišaaje Itevile zspusls-nega ljodatvs. Tsko pokazuje iu-tlatika. da je bilo 1. septembre sasao 1ST nssapaalenlh. la tega torej ekiepemo, da Izmeri vaeh omenjenih delal jc Žvedeke to-esano sa delavstvo le nejboljše ležels
5. Varuj se "runerjev" - na-odgovornih ljudi, ki ti vsiljujejo svoje posredovsnje in se po krivem bahajo, da so v stsnu priakr-beti ti več odškodnine, ako ji« ksj plačsš. Zastopniki organiiaeij pa ao vpraviČeni posredovalci » svoje člsne.
S. Ko U department za delo obvesti o zaslišanju o tvoji atvari. pojdi na U zaališanje. lato ie vrši v tvojo korist.
7.	Zakon zahUva, ds mora de-lodsjslee biti zsvsrovsn za deUr-ake kompenzacije. On mors v svoji delavnici nabiti na vidno m<«» naznanilo o tem ;t glej za to m-znanilo.
8.	Department ze delo ti bo pomagal, de dobil veo kompenza«^
Za informacije o kompeoucij-skem zakonu, o svoji neigodi, • svojih priUlbah prijavi sa oaebw ali piši na najblilnji urad Uber DepartmenU. Taki uradi tj?^ Ncw Yorku (125 Bast 27th
Albany (v kapitolu); v Syrr cuse (120 Jefferson 8t.); i* ehetfer (134 South Avenue;« ' Buffalo (Iroquois Boilding^ Cbureb Street). Izreli si te ve; uUgneš jih rabiti.
Prateet proti nasilju bolgznk*
Trikov so Isdsll poslsnci k®«' ske in komunistična bolfir»w stranke. V tsm protOtu ?rr<V poslanci: "Ko je udušiia wro»a vstsjo na Bolgarskem • topov, strojnie in ruskih vih let, as Osnkova vladaj^ maščuje nad mirni« ia neobor^ nim prebivalstvom. Han/sa tiranci in ujetniki so družine upornikov so pokls*. si polgane. Zveriastvs. ki * _ izvršile vlsdne tolpe. M o« opisati Smrt in uničenje I* opustošeno deželo."
' LnmncA uaiDrtrvA
Olinta%Ind.--CUnie.^
it. BO. — Pilite nem. ks* vli mislite b veej prlbKlne r-sa. ™ je bOo keko veša pnporoč oMeno! Pojseaho boU nst*^»
kaj sploh ieUUi-Po^ J
La a i aaaa. Pa. - ^ [mštt ™ prispevsti peajHe tartl bo prepozno. — Pozdrsti


SOBOTA, IT.
PROSVETA
Dalmfet
SitTtttki Ntrriu
(Federeted Pwu.)
. fuatar, ker si hotel skebetit
Ntw Orleens, L*. — ivukmans, mornsr ni belgijskem
r«»n v verigah nazaj v AntM-erp.
Srtolcajebil ;;upor.''n. morju, iffcgov "upor j« obstsl v tem, i. ni hotel ieklsdstl tovor«, ko Je belgijski psrnik dospel v luko Orlesn«, kjer je itrajk pri-jtsoičuih delaveev.
bdelovslol dežnikov organisirtai.
St. Louis, Mo. — Dežniki s anijuko znsmke pridejo nt trg. Tovarna zs dežnike v 8t. Loubu je portaU zsprtt delavnica, ko j« bila priznana unija delavcev.
Smej sa, Mej. kisfieai
I Sen Prancisco, Cel. — Tukaj-inji poštar James K, Power Je oksssl vsem nameščencem na po* iti, da sc morajo vedno držati ne mth, kadar imajo opraviti a ob-činstvom. Nameščenec, ki te bo držal kislo, je v nevarnosti, dt ls» gubi službo, v
u»Xndlunkfat" in volitve aod-nikov.
F Chicago/IlL — Čikaikt dslav-ska federacija bo še enkrat pO-akosila "nagraditi prijatelja in ksirtovatl sovražniks" po Gom-
persovem programu. Dne 6. novembra bodd volitve sodnikov v Chicagu. Na zadnji konvenciji
lllinoiske delavske federeeije je biis sprejeta reaolucija, ki pravi, da morajo delavci iztrgati sodne prepovedi (injunetions) s korenino vred. Korenins sovpfotideltv-^ sodniki, ki dajejo "indiunki-ne" delodajalcem kolikor jih ho-rt j«, • ' V Chicagu je dosti takih sodnikov, ki se nshsjsjo večinoma ns lkti demokratsko stranks. Nsjbolj rssvplts med temi sta Dsnis £. Sullivan in Jesss Holdom. Ci-kaika delavska federacija je ras-poslala ns unije okrožnico, v kateri priporoča rune republikanske in nekatere demokratake kandi* datc proti sovražnikom, ki
pre-
radi izdajajo sodnijsks prepovedi ob čssu dclsvskih stevk. •
Socialistična strsnka jc postavile kandidate m vss sodnišks
nicsts. .. i -	r *+->
Delavska banka napredujs.
New York, N. T. — Banka kro-ja&kc unije A. C. W. U., prva delavska banka v New Yorku, jc v j»rvih šestih mcseclh svojega ob-Msnka napredovala na premoženju od $747,000 na 12,514,000. fitevllo vlagateljev jc naraatlo od *00 na 5613. Banka jc v tem čssu jMislala 35,135 denarnih nskssnle v Buaijo.
Padanja produkeijs v tekstilni industriji.
Providence, R. I. Kskor ks-kjo /namenja, bo veliko število brezposelnih delsveev letošnjo timo v Rhods Islandu iu Mssss* thusettsu, kjer so središčs tekstil-iie industrije. Brown k Bhsrper
Mfg.
Co., ki ima navadno 6000 de-1 avcev, je te teden znižela obrat v rojili tovsrnah v Provldcucu na ^ ur v tednu. Htar Worsted Co. v Pitchburgu, Mass., obrstuje Čtlri dni v tednu, doči m ne katereto-k»rne American Woolen kompa-nj« delajo la po dva dni Tovarne *nea*ter Mills v Clinton, Mass., w dokrsja zaprte ss nedoločen
Nova delavska banka.
Waahii,gton, D. C. — Železni »rji V potomecu, Ve., ki je pred-sestje Wsshingtone,'so ta teden ist a n ovil l svojo kooperativno 'su k o, ki ima $35,000 glavnici.
ovito s pomočjo KLKKTRIOVI LUOL
Tork, V. T. — Zneastve-ukl »o nssnanili U teden dovr-»"•v poizkusov, ki jik ja delela fcktrama Westiughousc Rleit-Manufacturiag Compenjr s se-Movaujeti univerze OolemMa. Z Onn« je dogaeno, da morejo cvet-sveteti in raatUne rasti s po-»0< jo Clektričas luči bres solnč-» »vetlobs. 'M*lej naprej ne be potomte-nobenega veš posesaj kanja ob narodnih prasalkik. \ električne rszsvetljenih svst-^nieah ao znanstveniki prisillU *ttUse evetetl ia drage rastlini *JI. kadarkoli ss jim js te pa-»•b.lo. z elektrike se pospešiti ™t'aje iu selen je. Kaline lahke ape pe solatnem »•"du ene uro, petem pe SMreje "I" »s delo se kekih pet ur čs-» "kej, električna luč jim ae da ^oje de bi počivele ta epele. 0 '»""ae* delu pegeee leči. Hi «jiae zopet nekoliko polivajo "i Miinčakn vaho.inn,
GLAVNI STAMi StST-SO »O. LAWNDALK AVg., CHICAGO, ILLINOIS.
isvrfevalni odbori P ■ ' : . UPPRAVNl OOSKKa v
Nadaornl odbori
i.fcf.Jl!". a,' wu!ll J
Zdniftitvsnl odbor t AM, SIS4 U. Crewfevd
VSA PISMA, bt se sssakh ae Msle al. ■eedsMetoss neštet«
H« fs Jsg W§?*w ®#e Liwi4ilf A^Sif Cmm§§i 111 S VM	® S
Me J^S Jsg 'jP^ H^MP^MVl^
edlmffSh^mSCL ee tesLva! lajefiBs ifllflfj!)^S^lVJK Se! ll!iK
V.. a.li.IL■ —1_ _ t 1---1--.I-— »J^a^ »m I ggUU^
StoAMk	I IMA. KgjIaM	UAMI
Val ■H^^l m d.---—i, »ii tlllUh —	Uedar.
Wi IVVg wls| BpVIBgVliN|| 111»
Znamenje (Nor. 30-23) pomen!, d* vam naroftalaa poteča na ta dan*. Ponovita
Nači zastopniki ta vsi dru-štvstti tajniki la dragi ss* stooniki. pri kstarib lahko plačala naročnino.
Naročnina ss golo lato je
cuS s. n.7?
pol lata $1.90 In sa calo UU
$3 JO.
VLAGA REDOVITO
INVESTIRA RAZUMNO V
poči jata M Msbvf
UPRAVNItTVO
^PROSVETA11
2657 So. LsvtdsU Ave.,
CHICAGO, fM
fcat ie tati Upo erct& isid meie te rumenkasto t*4e sate avetjef" misli ka. " Vsaj Je ie tati pso-
»r la odložil ga f apasko; le JeOega človeka," sate« Mm ed prijatelje. Hfflefa
dito pojdite" kliče Olga, popri
Vsska keeeda nova okiofta. vaeko odprrtje lepik Olguak ost Je «tmp ze njegovo »ree. Ob ee Mtte — ko j, oe tako kot poprej — oa pride k njej. poglede ji e eti, pozabi keeedo "nazaj" in rele; "Helenieo!" — "Ta ei ti, Emilf" — la dre doli ee zdrafi te. Koliko inla. koliko radootiv tem ie objetjn!
Helenieo zatae: "Ko verjemi, Emil. Olgi! Ona je dobra, toda ne vetjem! jt Jaz aeaite čakala Jaz nisem amlila, da ase sapo-etU, Jga aem a verjela Verjele vel kakor keav ai bodi Vaa j, k*
"Padel, bet je, padalt TI to za-alafii. TI «1 aU povedalo, da me ljubi. Mar lelajete vaje za njimf O ae letajte, ti Hetiki varajo. Prevarali *oo mene ia ra." Pa ae zagleda temifljono vanje. "Teki-ai eo. kakor Uodje, v ncaraii to
ma knjigo 1 — PA VSE tO BREZP1AČMO!!! Vaa, kar ja trebn etoriti, Je, da ee malo pe-tmdite sa pomnožitev našega članatva. Is to ni težko. & N. P. J. Ja doke* poznana! Slovi povaod kot najboljša ia popolnoma ter večstransko zanealjiva organizacija, salo Je lakko pri-dobiti bodfci rojakinjo ali rojaka, da pootnno njen član. Vaak aa rad pridruži naii mogoeai delavski zadrugi, aamo če ga pravilno nngovorita ter ara tnalo obrazložite, kako lakko pri-stopi ia koliko prednosti in ugodnoati ter gaičfte bo dalaian pri nas.
Te kampanja nismo uvedli sa to, kar nam drugače ai mogoče dobiti novih članov! Nafc organizacija bal aedaj najlepše napreduje ia raste. SNPJ. pridobi vač aa aovam članstvo v enem meneča, kakor pa dnige alične organizacije celo leto! Ampak renan, da Ja ie velike ie* Jakov, ld ia niso v društva. Vemo, da aa vai ti delavci ia kot taki morajo imeti dobrp pel-porno drultvo. Je jih še precej, ki ae na zanimajo sn orgnnizneijo,-dokler ao mladi in zft* vi, ko pa zbole ali če jih zaden* nesreča in ko poetanejo ateri, pa la iščejo milosti pri aaah postanejo nnia breme. Vee te je treba poiakati, vaa te podučiti in opraviti v naie nsle. Noj bodo deležni nalih dobrot in nnMh dolžnosti.	J
Naii člani ao bili zmeraj agibti in delavni, za to smo pa tako sijajno vspeli ia zgradi tako veliko, Uko mogočno organizacijo. Poznali in spoštovali ao nje velike načela in plene-nfte ideja, pa so sanje delali neumorno ia sa žrtvovali — vaa brezplačno. Ia prepričani asa ; da bodo delali i? agitirali z isto idejalnostjo. pa z večjo navdušenostjo tokrat, kajti čaka Jh ia poeebna nagrada v obliki raznih predmetov, ld so nnvedeni spodnj. Tokrat ne boote defili zastonj ia sa samo žrtvovali, kot je bilo prej, fio je bOa aaia organizacije ie iibka ia fintad-oo nejaka ter Jo Je bilo treba postaviti najprej na trdne noga, — SNPJ bo kmalu dvemflj*- i ska organizacija in Ja v Stena, dn vam izknže hvnježnoat za vai trud ia požrtvovalno« s primerno nagrado. Toda, ker ae Vam te prilika nudi aamo med prvim junijem in zadnjim so-vembrom 1 L, zato na odlaiajte. — zavihajte rokave in pojdite nn delo takoj! Požurite m in poskušajte dobiti te krasni avtomobU!
Ii ne knel drngik opravkov." Končno Jo vzel v roko poolodajo pi-emo. Te list Je Wl - pe lenske j reki pioea - edini, ki je bil mu takarakel nov, a dea prihoda ta di donela ji Emil eo Je kal ga odpreti Doslej Jik Je prnUtal le vel, aobeden ge a! ganil I tvge ss js baL Odložil ge Je, kakar "eorpao deiieti^' PogMal je saak polt*. "Od nje, od aje" JI
Spisal IVAN ALBREHT.
(palje.)
Odslej js Cilks mrka ln zakrita. Če ss aa oeeti osre sa njo fant, se mo odzove dekle s vabečim pogledom v * •
"HoleM — aamo sate, da bo vedel Andrej -" Andrej opssi s jezo njeno poletje in oe leli ns desno in levo s dekleti: f ' •
"Ds ns bo mislila, da eem kak pilkur —" Ose be« in is meeta tečno prihajati pisma s venomer leto vsebino t Cilka naj pride domovi ta dekle ie sains pripravljati.	> / . ,tV
"Zrestia si pri asa," jo pokvali Oregortn pri koeiln.
Andrej oe aaaenzae in ei pogledi saeh pod noeom j
"«aj paipdi Hoje io celik leetnejet let —" »nabijaj na deoao la amekljaj nn levo — In todi Cilka eema m omaje; vendar Js Jezna.
"Mlada lata, mlada kri," es saba* s pogledom v bratranca ,da fant nehote obosolkne sa tro-aatek. A ie v aaalodnjem kipa el opomore m
Ottka oardi ia lilo pomoli v posiljenem po-Mjevaaja, a Oregorin JI nekeu pomaga is s*
"Torej v aodeljo pojdeil"
Dekle pekima.
"nkode, da ao bol ob trgatvi pri aea»" meni teta. ,
"Raj lo itak ai srelo," raalofi Andrej e s tla-
»>J'furn iiimrvoin.	. *	l /
|e pe pravim," potrdi Is Mkret Oregorin-ha. a Aadrej strmi vaaosser v eeetrilno la sapuhae msleaiaraoi '	». \Z
"Ko d o so rt, bo is begvokjs —" . IVkU sluti poailaaje la »olčl Ko pa veteaejo od kotila, pridrži hratreaca o leljlvo opazko ia ma dakas aa somom t
"Smet aaj pade med smeti, kajaof O, nii oe aebej-"
' 8 ailo tedriajo aolte ia o ailoo televo Ugovarja beaede.
"Ali ai hude," hote bratrenee aa lope. s oaa molil. V trenutka salati, da ga Uaa rada la ds ne amo k njemu.
"Cilka," lile fant objemo, toda dekle oo amo-kae in ponovijo vskMeno.
"Se, ne, ne!-
Te hip ve jaoao, kaj proei T ia ta jaaeoet Je (•••taro, la molči da dlVMli • «
"Po pridi le hej," jo povabi stric pri edkodu ia ji pode roko. Olke tečutl aa dlani denar in oe aremnjot	. T
'•tajal treba-" „
MNo,ne-Jeloprevl"