številka 1, april 200 1 \ SLOVENSKE ŽELEZARNE •rl' sSSfej METAL’RAVNE d.o.o. številka 1, april 2001 METAL Nekateri poudarki iz strategije razvoja Metala Stran 6 interni informativni časopis Pridobitev certifikata ISO 14001 Stran 10 Politika okolja Metala Ravne Stran 11 Dobro, boljše, najboljše! Stran 13 Pozitivni trend se nadaljuje Stran 15 Enote za gospodarjenje (EGO) Stran 17 Metal je pripravil srečanje orodjarjev Stran 20 Kadri Stran 24 Aktualni jeklarski kotiček Stran 25 Pomladni utrinek Stran 28 Izdajatelj in založnik: SZ Metal Ravne d.o.o., Koroška c. 14, 2390 Ravne na Koroškem, Uredniški odbor: Andreja Čibron-Kodrin, Andrej Gradišnik, Dušica Radjenovič-Sušnik, Borut Urnaut, Gabrijela Urnaut, Andreja Krajnc, Jezikovni pregled: Andreja Čibron-Kodrin, Oblikovanje: Uroš Grabner, Grafična priprava: IMAGINA, Tisk: "G" offset tisk, Naklada: 1400 izvodov, Fotografija: Tomo Jeseničnik. ČASOPIS DOBIJO VSI ZAPOSLENI V PODJETJU METAL RAVNE BREZPLAČNO. DDVje obračunan z nižjo stopnjo (8%) v skladu s 7. točko 25. člena zakona o DDV! VASE PREDLOGE, POBUDE IN VPRAŠANJA POŠLJITE NA NASLOV: SŽ Metal-Ravne d.o.o. ga. Krajnc Andreja Koroška c 14 2390 Ravne na Koroškem Proti vrhu Stran 26 UVODNIK Družba Metal Ravne je v letu 2000 poslovala zelo uspešno in poslovno leto zaključila s čistim dobičkom preko 300 mio SIT ter s tem nadaljevala trend pozitivnega poslovanja, ki smo ga beležili že v letu 1999. Uspešnost poslovanja pa se ne kaže le v doseganju ugodnih bilančnih rezultatov, ampak tudi v izboljšanju konkurenčne sposobnosti in prepoznavnosti podjetja na zahtevnih svetovnih trgih, izboljšanju naše pogajalske sposobnosti na nabavnih trgih, predvsem pa v zagotavljanju visoke kakovostne ravni naših izdelkov, ki je predpogoj za zadržanje obstoječih in za pridobivanje novih kupcev. Poleg številnih notranjih ukrepov za izboljšanje poslovanja in za zniževanje stroškov pa je pomembno, da smo pravočasno zaznali ter tudi v veliki meri izkoristili konjunkturna gibanja na jeklarskem trgu tako v ZDA kot tudi v Evropi. V prvih dveh letošnjih mesecih Metal nadaljuje ugoden pozitiven trend v poslovanju. Kljub umiritvi rasti povpraševanja na trgu orodnih, hitroreznih in specialnih jekel, ki predstavljajo naš jedrni program, je Metal v prvih dveh mesecih prodal 10.430 ton v skupni vrednosti 26,1 mio DEM ter ustvaril preko 73 mio SIT čistega dobička. S pozitivnimi rezultati v zadnjem obdobju je nov zamah dobila tudi investicijska dejavnost. Pako smo konec lanskega leta uspešno predali v pogon novo 25/30 MN stiskalnico, za letošnje leto pa načrtujemo nadaljnje naložbe v posodobitev tehnologije in vodenje procesov ter varstvo okolja. Prepričan sem, da bodo z vsakodnevnim prizadevanjem vseh zaposlenih dobri poslovni rezultati zagotovljeni tudi v prihodnjih mesecih, cilji iz gospodarskega načrta za letos pa izpolnjeni. Glavni direktor PETER PRIKERŽNIK univ. dipl. ekon. Potovanje, dolgo tisoče kilometrov, se začne z enim samim korakom. NEZNAN S P O Š T O VA N E SC) D E LAV K E, SPOŠTOVANI S O D E LAV CI, pred vami je prva številka Metalovega internega časopisa. Njegov osnovni namen je informirati zaposlene o aktualnem dogajanju v podjetju in v okolju, v katerem deluje, spodbujati k boljšim medčloveškim odnosom med zaposlenimi ter na ta način tudi motivirati vse zaposlene k še večji poslovni uspešnosti in pripadnosti podjetju. Letos bodo sledile še tri številke, in sicer ob zaključku vsakega trimesečja. Vsebinska zasnova glasila ne temelji zgolj na informiranju zaposlenih, ampak tudi na komuniciranju vseli zaposlenih z izražanjem kritik in mnenj ter na posredovanju predlogov, ki bodo pripomogli k dvigu organizacijske kulture in izpolnitvi strateških ciljev podjetja. Vabimo vas, da v prihodnjih številkah glasila tudi vi aktivno sodelujete s svojimi prispevki tako s področja delovnega okolja kakor tudi vašega prostega časa. Kot vsakemu novorojencu je treba ime izbrati tudi temu glasilu. Ker želimo, da bi le-to postalo ogledalo našega podjetja in vseh zaposlenih v njem, želimo, da ime izberemo skupaj. Prosimo vas, da uredniškemu odboru pošljete čim več vaših predlogov. Ime naj bo sestavljeno iz največ dveh besed. Rok za oddajo predlogov pa je 30. 4. 2001. Najbolj domiseln predlog bo uredniški odbor nagradil z 10.000,00SIT. Mag. DUŠICA RADJLNOVIC': SUŠNIK z.i uredniški odbor NEKATERI POUDARKI IZ STRATEGIJE RAZVOJA METALA Besedilo: namestnik glavnega direktorja ANDREJ GRADIŠNIK, spec. menedž., univ. dipl. inž. metal, in mater. 380-letna tradicija metalurške dejavnosti na Ravnah je dolgo obdobje s premnogimi vzponi in padci v rezultatih poslovanja. Da nobeno krizno obdobje ni dokončno zlomilo metalurgije na Ravnah, je največja zasluga visoke kakovosti ravenskih jekel, katerih blagovna znamka je že od nekdaj znana in priznana širom po svetu, tehničnega znanja zaposlenih, naslanjanja na lastne moči in že kar pregovorne koroške trme (tokrat v pozitivnem pomenu besede). Seveda so to tudi temelji, na katerih smo gradili ob zadnji krizi v začetku leta 1990 ter na katerih je zasnovan Program prestrukturiranja 2000-2004. Ob začetku devetdesetih let smo ravenski jeklarji v takratni Jugoslaviji prodali kar 80 % vseh svojih proizvodov. Do leta 1989 je proizvodnja tekočega jekla in ingotov znašala več kot 200.000 ton na leto. Večinoma seveda konstrukcijskih jekel, le malo je bilo orodnih in specialnih jekel. Po razpadu Jugoslavije v letu 1990 pa se je na takrat domačem trgu proizvodnja in prodaja več kot razpolovila. Začela se je mukotrpna tržna in produktna preobrazba podjetja, ki je v končni fazi tudi veliko prispevala k rekordnim poslovnim rezultatom v letu 2000. Danes Metal na svetovne trge proda 75 % svoje proizvodnje, le 25 % pa v Sloveniji. V strukturi prodaje prevladujejo jekla z visoko dodano vrednostjo. 50 % proizvodnje odpade na orodna in hitroreznajekla. Večji poudarek dajemo kakovosti pred količino. DELEŽI PRODAJE 80 0-1-----------tf,^rT-wi-------------------ta-jnaam------------------------------------------------------- 1993 1996 2000 2004 Leto □ Konstrukcijska nelegirana jekla 9 Konstrukcijska legirana jekla D Orodna in hitrorezna jekla D Specialna jekla Notranja učinkovitost izhaja iz stroškovne naravnanosti in potrebe po fleksibilnosti. Jamstvo za dolgoročen uspeh sloni na celoviti sanaciji, ki zajema vse poslovne funkcije, in na projektnem pristopu, ki omogoča sistematično postavljanje ciljev in stalen nadzor vmesnih ciljev ter pravočasne korekcije za doseganje končnih ciljev. V letih iskanj in načrtovanj naše prihodnosti seje rodila vizija podjetja, doumeli smo naše poslanstvo in postavili smo si osnovne cilje. Vizija podjetja SŽ Metal Ravne, d. o. o. je uspešno in stabilno jeklarsko podjetje, ki bo delovalo učinkovito, kakovostno in s tem omogočalo ustvarjalno zadovoljstvo posamezniku, zadovoljilo potrebe kupca ter zagotavljalo dobiček lastniku. Vizija brez naloge ni drugega kot sen, naloga brez vizije je tlaka, vizija in naloga pa sta upanje sveta. Z neke cerkve v Sussexu Poslanstvo SŽ Metal Ravne, d. o. o. je podjetje za proizvodnjo plemenitih jekel. Proizvodni program zajema paličaste proizvode iz orodnih, specialnih in konstrukcijskih jekel v kovani, valjani, luščeni, struženi in brušeni izvedbi za potrebe: • strojnopredelovalne industrije, • avtomobilske in letalske industrije, • gradbeništva, • kovinskopredelovalne industrije, • kemijske industrije, • kmetijsko prehrambne industrije, • medicinske in farmacevtske industrije, • elektro industrije. Pridobljene izkušnje, ustrezna tehnološka opremljenost, dosežena strokovna raven, celovito obvladovanje kakovosti, zadovoljstvo lastnikov, kupcev in zaposlenih ter usklajeno delovanje vodstva, zaposlenih in sindikatov so temeljni pogoji stabilnega in pozitivnega poslovanja. Osnovni cilji za uresničitev poslanstva podjetja so: • osredotočenje na ciljne proizvode podjetja, • sprememba organizacijske kulture, • razvojna integracija marketinga in proizvodnje, • izboljšanje učinkovitosti podjetja, • strateška partnerstva. Izhajajoč iz zgoraj napisanega, smo v dokumentu Program prestrukturiranja 2000-2004 postavili cilje po poslovnih funkcijah, predvideli ostale vplivne faktorje iz okolja in simulirali poslovne rezultate. Le-ti nas navdajajo z optimizmom in hkrati zavezujejo k trdemu delu. V nadaljevanju podajam nekaj pomembnejših izvlečkov iz naših načrtov. Količinski obseg proizvodnje in prodaje se ne bo bistveno povečal. Leta 2004 bo znašal dobrih 63.000 ton. Dvig vrednosti prodaje bo rezultat izboljšanja asortimenta. Opazno se bo povečal delež orodnih in hitroreznih jekel, zahteven korak je predviden že v letu 2001. Zato bo večina razvojnih aktivnosti naravnana k tej strateški usmeritvi. Večal se bo delež mehansko obdelanih izdelkov. S pomočjo tehnične posodobitve naprav in opreme ter z ustrezno organizacijo in iniciativo posameznikov bomo lahko nenehno zniževali stroške, obvladovali procese in kakovost izdelkov ter s tem podprli razvoj jedrnega programa, izboljšanje pogojev dela in vpliva na okolje. Celoten večletni investicijski cikel je predvidel 70 mio DEM naložb, od tega smo dobro četrtino investicij že uspeli uresničiti. Najpomembnejša že izvedena investicija je nova kovaška stiskalnica s potrebno infrastrukturo. Število zaposlenih se bo postopno zniževalo, v Metalu bo leta 2004 manj kot 1000 zaposlenih. Do izraza bo prišla usposobljenost zaposlenih za različna dela. Na finančnem področju predvidevamo vzdrževanje optimalne likvidnosti, ki omogoča učinkovito nabavo in postopno zmanjševanje finančnih stroškov. Predviden je prevzem dolga iz naslova obveznic Republike Slovenije in plačila obresti za obveznice s strani države. Poslovni rezultati bodo predvidoma pozitivni v celotnem obravnavanem obdobju. Dodana vrednost na zaposlenega bo narasla z 38.000 DEM v letu 1999 na vsaj 51.000 DEM v letu 2004. Zato bo potrebno: • osredotočenje na ciljne proizvode in na proizvode višjega kakovostnega razreda, • optimiranje tehnološke opreme in procesov, • postati kakovosten dobavitelj kupcem tako doma kot na tujih trgih, • večati dodano vrednost, • kakovostno sodelovanje na področju razvoja in proizvodnje s sestrskimi družbami znotraj Slovenskih železarn, • dokončati proces dokapitalizacije, • celovito zagotavljanje kakovosti, • optimizacija elementov poslovanja: termin-kakovost-cena, • kontinuirano izobraževanje kadrov, • reinženiring procesov in informacijskih tehnologij, • razbremeniti podjetje invalidske problematike, • vlaganje v razvoj in raziskave. DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA 60.000- j----------------------------------------------------------------------------------------- 55.00 0------------------------------------------------------------------------------------------- 50.00 0--------------------------------------------------------------------------------------- F- g 45.000----------------------------------------------------------------- pri-----------H--------------H 40000-----------------------------1-----------H!------------------------------||f|----------H 35.000 - - lil-------------S----------------S-----------J 30.000- 1-----------------------------------------“IS---------MlS.--------------■■----------- 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto V podporo uresničevanju zastavljene strategije in doseganju ciljev smo poleg kratkoročnih projektov in ukrepov zastavili tudi pomembne dolgoročne projekte: pomembnejše bom le naštel, v prihodnjih številkah glasila pa bodo tudi podrobno predstavljeni. Pomembni strateški projekti: • Razvoj organizacijske kulture, • Prenova poslovnih procesov v Metalu, • Prenova sistema kakovosti (ISO 9001), • Sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001). Poleg naštetih dolgoročnih projektov bo na prihodnost Metala pomembno vplival tudi proces privatizacije, ki pa bo v največji meri odvisen od odločitev lastnikov Slovenskih železarn. Za Metal bi bile dobrodošle strateške povezave, ki bi omogočile krepitev tehnološke in tržne pozicije. Seveda pa povezave s podjetji, ki so na omenjenih področjih močnejša, lahko pomenijo tudi določene nevarnosti. Zato za Metal, katerega tržna strategija sloni na pokrivanju tržnih niš, ni izključujoča niti možnost vstopa kapitala, ki bi podpiral začrtano strategijo razvoja, ne bi pa neposredno deloval v Metalovem proizvodno-tržnem področju. Jasno začrtana in z realnim optimizmom prežeta strategija je za vsako podjetje pomembna. Pravo vrednost pa dobi šele s ciljnim vodenjem in z delovanjem vseh zaposlenih. Eden najbolj znanih ekonomistov Peter F. Drucker meni:"... Organizacija se bo morala zavedati, če se še ne, da mora uravnotežiti poslovne cilje in poslovna merila s posameznikovimi cilji in merili. Nekaj mojih dolgoletnih strank, na primer American General Electric Company, danes meri uspešnost vsakega vodilnega z dvema skupinama meril. Ena je skupina meril poslovne uspešnosti, s pomočjo katere merijo tržni delež, prodajo, prihodke itn., druga pa skupina meril človeških dejavnikov, s katerimi merijo fluktuacijo zaposlenih in predvsem delež zaposlenih, ki se v podjetju lahko osebno razvijajo, ter uspešnost njihovega razvoja...." (Manager, št. 3, marec 2001) PRIDOBITEV CERTIFIKATA ISO 14001 Besedilo: BERNARDA BREZNIK, univ. dipl. inž. metal, in mater. ZAHVALA 5. marca 2001 smo uradno prejeli certifikat ISO 14001. Poslovodstvo Metala se timu, ki je vodil priprave za presojo in vsem zaposlenim iskreno zahvaljuje za uspešno delo. V Metalu Ravne smo se že pred leti odločili, da bo varovanje okolja pomemben vidik v strategiji podjetja. Tako smo že leta 1997 oblikovali prvo Politiko okolja, da bi čim bolj prilagodili prepoznane probleme zahtevam okoljske zakonodaje. Že pred tem smo spoznali, da moramo k problemu pristopiti sistemsko, daje podjetje preveliko, problemov pa preveč za kampanjsko reševanje. Tako smo se lotili dela še po takrat veljavnem britanskem standardu BS 7750, saj standardov ISO še ni bilo. Delo je bilo naporno in negotovo, saj je bilo znanja in izkušenj v Sloveniji še zelo malo. Takoj ko je izšel standard ISO 14001, smo ga privzeli, saj je bil nadgradnja standarda ISO 9001, ki smo imeli vzpostavljenega že od leta 1991. Že na začetku projekta so nas opozorili, da bo le-ta zelo zahteven in obširen, da bo zajel vse zaposlene v podjetju. Resničnost te teze smo spoznali med večletnim delom, ko smo dejansko uvideli, da je vsak zaposlen na tak ali drugačen način odgovoren za varovanje delovnega in s tem zunanjega okolja. Takrat smo dojeli, da bomo prišli do zaključka projekta le z veliko pomočjo in s sodelovanjem vseh v podjetju. Z veliko volje in dela smo korak za korakom prišli do cilja - uspešno opravljene certifikacijske presoje, katere krona je certifikat ISO 14001.13. in 14. decembra leta 2000 so presojevalci BVQI ocenili, da smo uspešno vzpostavili sistem ravnanja z okoljem. Seveda to ne pomeni, da smo do takrat rešili vse probleme in daje naš odnos do okolja idealen. Še zdaleč ne. Presojo smo uspešno prestali prav zaradi tega, ker smo prikazali, da se dobro zavedamo naših problemov ter da smo prepoznali šibke točke in za njih pripravili ustrezen program rešitev. V prihodnjih letih pa moramo, če hočemo upravičiti in zadržati certifikat, izpolnjevati pripravljene programe in s tem neprestano izboljševati naš odnos do okolja. Da bomo laže sledili viziji varovanja okolja ob uspešnem poslovanju, je decembra 2000 poslovodstvo sprejelo novo Politiko okolja, v kateri so povzeti glavni programi in cilji ravnanja z okoljem v Metalu Ravne. E&i Certifikat sistema ravnanja z okoljem prejme SLOVENSKE ŽELEZARNE - METAL RAVNE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKI \l. sl 0\ I M I \ Bureau VeritasQuality International(BVQ1) potrjuje, da je bila opravljena presoja sistema ravnanja z okoljem v navedeni organizaciji in da je uvedeni sistem skladen z Zahtevami okoljskega standarda: OKOLJSKI STANDARD ISO 14001:19% DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE. VKLJUČUJEJO RAZVOJ IN PROIZVODNJA ODKOVKOV TER VROČI- VALJANIH IN lll-ADNO PREDELANIH PALIC IZ SPECIALNIH JEKEL IN ZLITIN /Wpofojem, ila orfjnt^a,ya neprekinjeno ^afptarlja ~jJaiv//im nprudjanje ntfrmu rurnjnjj - okoljem. Je relfurnost tega C.trttfthitet tn Uta: od 5. murve 2001 do S. murve 2004 7. murve 2001 Podružnica: BVQI SLOVENIJA • elovU.r 1000 Ljubljana Slovenija Certifikat It.: 79892 & UKAS INVimtNMIMM VUNAI.IMISI Uk In Burrau Verna« Quality International (Holding) S.A.. 2** Flnor. Tower Bndge Cour 224-226 lorvcr Bridgr Kond London SE I 21X 10 Pridobitev certifikata ISO 14001 POLITIKA OKOLJA METALA RAVNE Podjetje Metal Ravne, d. o. o. se ukvarja z jeklarsko dejavnostjo, kije na Ravnah že tradicionalna, saj je stara preko 380 let. Ena od osrednjih strateških opredelitev Metala je Celovito obvladovanje kakovosti, v katerega je vključen Sistem upravljanja z okoljem. Naš glavni cilj je biti uspešno podjetje, kije hkrati sprejemljivo za okolje, kjer delujemo. To bomo dosegli z naslednjo Politiko okolja: Delovanje podjetja bomo uskladili z zakonskimi predpisi s področja varstva okolja, doseženo stanje vzdrževali in izboljševali. Zmanjševali bomo onesnaževanje vod in zraka. Zmanjševali bomo emisijo hrupa. Skrbeli bomo za boljše delovno okolje. Izvajali bomo postopke minimiziranja odpadkov ter skrbeli za ustrezno odstranjevanje le-teh. Uredili bomo deponijo - haldo. Skrbeli bomo za racionalno rabo energentov in vode. Nadaljevali bomo z ekološko usmerjenostjo nabave materiala in z uvajanjem okolju sprejemljive tehnologije. Skrbeli bomo za znanje in osveščanje na področju varstva okolja in ga uporabili pri konkretnem delu. Nadaljevali bomo z rednimi spremljanji in merjenji vplivov na okolje, s tem preprečevali negativne vplive našega podjetja na okolje in skrbeli za neprestano izboljševanje odnosa podjetja do okolja. Javnost bomo periodično obveščali o aktivnostih in stanju ekologije v podjetju. Za doseganje teh ciljev je Metal Ravne odprto podjetje za mnenja zainteresiranih javnosti (zaposleni delavci, okoliški prebivalci, občina, politične stranke, društva, kupci), ki jim ni vseeno, kako tovarna deluje. Vse pobude bomo sprejemali in jih skušali uresničiti v skladu z najnovejšimi znanji in izkušnjami. Politika okolja Metala Ravne 11 MVhi jHnfl MiTTrl y»io DOBRO, BOLJŠE, NAJBOLJŠE! Besedilo: namestnik glavnega direktorja ANDREJ GRADIŠNIK, spec. menedž., univ. dipl. inž. metal, in mater. Pri postavljanju in vrednotenju poslovnih ciljev v Metalu verjamemo, da se še tako dobro opravljeno delo lahko opravi še bolje in doseže še boljši rezultat. Tako razmišljanje in delovanje omogočata, da pri opisu doseženega vsako leto lahko uporabimo presežnik iz naslova. Za leto 2000 ga v Metalu prav gotovo lahko. Značilnost poslovnega leta 2000 • Ugodno stanje na trgu metalurških izdelkov: • povečan obseg proizvodnje in prodaje, • postopno zviševanje prodajnih cen v 1. polletju. • V primerjavi z letom 1999 porast cen strateških surovin. • Prizadevanja za zniževanje potroškov in stroškov predvsem v prvem polletju ter za povečan obseg proizvodnje v drugem polletju. • Dokončanje strateško pomembne naložbe v kovaško stiskalnico. • Zamujanje pri predvideni dokapitalizaciji in razbremenitvi podjetja invalidske problematike. • Doseženo pozitivno poslovanje - najboljši rezultat po letu 1990. • Uspešno izvajanje Sanacijskega načrta 1998-2000 in začetka Programa prestrukturiranja 2000-2004. Kaj se dogaja po področjih poslovanja? Proizvodnja je odlila 93.590 ton jekla. Gotovih proizvodov je bilo izdelanih 61.822 ton, kar je 2 % več, kot smo predvideli v gospodarskem načrtu, in 13% več kot v enakem obdobju leta 1999. Kljub relativno dobrim kazalcem uspešnosti proizvodnje (izplen, reklamacije ...) pa smo imeli težave pri dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo kupcev. Zaostalih naročil je bilo več kot v letu 1999, operativne načrte blagovne proizvodnje smo praviloma dosegali, zaostajalo pa je izpolnjevanje načrtovane strukture. Prodali smo 59.892 ton izdelkov, kar je 2 % več, kot smo predvideli v gospodarskem načrtu, in kar 13 % več od leta poprej. Za prodane izdelke smo iztržili 140,4 mio DEM, kar je 3% več od predvidevanj in 17 % več kot v letu 1999. Dosežena prodajna cena 2266 DEM je presegla planirano za 1 %. Za investicije smo porabili 10,86 mio DEM. Število zaposlenih se v letu 2000 ni zmanjšalo, čeprav je to že za minulo leto predvideno v Programu prestrukturiranja 2000-2004. Zaradi izrazito povečanega obsega naročil in s tem dela smo v drugem polletju celo začasno dodatno zaposlovali. Povprečno nas je bilo v Metalu 1124. Plače smo v letu 2000 dvignili za 4 %, več kot je to narekovala eskalacija. Izplačan je bil višji regres od minimalnega, zajamčenega v državi. Kvartalno smo prejeli nagrade za dobro delo. 11,7 % zaposlenih je napredovalo v višji plačilni razred. Skupno smo v obdobju od januarja 2000 do januarja 2001 maso za plače dvignili za 16%. Prihranki iz naslova internih projektov so znašali 2,6 mio DEM, karje manj kot v letih 1998 in 1999. Kako se je povedano odrazilo v končnih rezultatih? Lanski poslovni rezultat je boljši od doseženega v letu 1999 in od predvidevanj gospodarskega načrta, boljši pa je tudi od predvidevanj v Programu prestrukturiranja 2000-2004. Čisti dobiček za leto 2000 znaša 302 mio SIT. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 43.066 DEM. 3500 3000 2500 | 2000 O | 1500 > 1000 500 0 Kam z dobičkom? Novica o dobičku je spodbudila apetite in laična vprašanja, kam z dobičkom. Dobiček bo računovodsko šel za znižanje izgub iz preteklih let-verjetno še nismo pozabili, da smo v Metalu kar nekaj let imeli izgubo, kar je pustilo posledice v bilanci stanja. Bilanca stanja največ pove o družbi. Podatki v njej se zbirajo od nastanka družbe dalje in pokažejo njeno pravo vrednost. Bilančna vsota (aktive oziroma pasive) družbe Metal 31. 12. 2000 je 20.661 mio SIT. V pasivi, kot najbolj pomembnem delu, pa so podatki naslednji: osnovnega kapitala je 15.916 mio SIT, izgube iz preteklih let je 5.735 mio SIT, sposojenih sredstev ali obveznosti (tako kratkoročnih kot dolgoročnih) je 9.729 mio SIT. Izguba, kije nastajala od leta 1993 do leta 1999, je velika, skupaj z obveznostmi predstavlja več kot 50 % bilančne vsote, in pomeni, da bo družba še vrsto let morala poslovati pozitivno, da seji bo struktura izboljšala na neko normalno višino. Kljub povedanemu bomo tudi v letu 2001 nadaljevali s kvartalnim nagrajevanjem zaposlenih v odvisnosti od poslovnih rezultatov. Seveda to vsebinsko ne bo pomenilo delitve dobička, ampak spodbudo za dobro delo. Kako v letu 2001? Načrti in želje so skladni z naslovom prispevka, nekateri zunanji pogoji poslovanja v začetku leta pa niso prijazni (cena plina nenehno narašča, odprto je vprašanje cene elektrike ...), zato bo toliko več treba narediti znotraj podjetja. V okviru Gospodarskega načrta za leto 2001 lahko izpostavimo naslednja pričakovanja: • Proizvedli bomo 89.700 ton tekočega jekla. Proizvodnja jekla bo potekala le na peči UHP. • Povečal se bo delež orodnih in hitroreznih jekel. • Prodali bomo 60.200 ton izdelkov po povprečni ceni 2.424 DEM/tono. Veliko aktivnosti bomo namenili zapolnitvi zmogljivosti nove kovaške stiskalnice. • Investirali bomo vsaj v višini 8,7 mio DEM. • Število zaposlenih se bo zmanjšalo. • Pospešeno bo treba delati na projektih za zniževanje stroškov in povečanje učinkovitosti organizacije. Če ne bo nepredvidenih zunanjih vplivov in bomo notranje učinkoviti, bo tudi v letu 2001 Metal ustvaril čisti dobiček - približno 2 % na kosmati donos iz poslovanja. CISTI DOBIČEK dejansko v letu 1999 plan za leto 2000 dejansko v letu 2000 POZITIVNI TREND SE NADALJUJE Besedilo: KONTROLING Proizvodnja Skupna proizvodnja je znašala 33.005 ton. Bila je manjša od dosežene v enakem lanskem obdobju in od 2/12 plana. Ker so se v letu 2000 zaloge nedokončane proizvodnje in polizdelkov precej povečale, je bilo nujno treba njihov obseg znižati in s tem sprostiti vezana obratna sredstva. Rezultat teh aktivnosti je nižja proizvodnja jekla ter višja proizvodnja v obratih, katerih izdelki so namenjeni neposredno na trg. 1 2 3 4 5 ingoti 15.683 14.283 12.849 81,9 90,0 EPŽ 569 500 482 84,8 96,4 valjane gredi 8.164 7.469 8.446 103,4 113,1 valjani profili 6.300 6.612 6.404 101,7 96,9 kovano 3.060 3.506 3.656 119,5 104,3 svetli profili 1.004 1.147 1.168 116,3 101,8 SKUPAJ 34.779 33.517 33.005 94,9 98,5 Proizvodnja odlitega jekla po mesecih je prikazana v naslednjem grafu: PROIZVODNJA ODLITEGA JEKLA PLAN 2001 = 7.142 ton/mesec 10.000 9.000 8.000 0) c 12 7.000 6.000 5.000 4.000 I. II. Meseci — Dejansko 2000 ■- — Plan 2001 A Dejansko 2001 Prodaja Dosežena prodaja je bila količinsko in vrednostno višja kot v prvih dveh mesecih lanskega leta in od plana za dva meseca. Dosežena povprečna prodajna cena je bila nižja od planirane predvsem zaradi bistveno večjega deleža orodnih nizkolegiranih jekel, kot smo planirali. 1 2 3 4 5 Vrednost prodaje - v mio DEM 22,5 25,0 26,1 115,6 104,4 Prodaja izdelkov - v tonah 9.817 10.033 10.430 106,2 104,0 Povprečna prodajna cena - v DEM/kg 2,242 2,424 2,398 107,0 98,9 V grafu je prikazana vrednost prodaje po mesecih, in sicer v 000 DEM: PRODAJA - VREDNOST PLAN 2001 = 12,484 DEM/mesec £ tu O O o o 16.000 15.000 14.000 13.000 12.000 11.000 10.000 9.000 8.000 A LEGENDA Dejansko 2000 Plan 2001 Dejansko 2001 Meseci Rezultati poslovanja Rezultat poslovanja je bil v prvih dveh mesecih pozitiven ter celo nekoliko boljši, kot znaša 2/12 letnega plana in2/12 Programa prestrukturiranja za leto 2001. Glede na operativni plan za mesec marec lahko pričakujemo pozitivni rezultat tudi vtem mesecu. V primerjavi s planom je na rezultat v januarju in februarju neugodno vplivala višja cena električne energije (ni še dogovora o nižji ceni električne energije, povrh vsega pa sta januar in februar meseca, ko je elektrika najdražja). Izredno visoka je tudi cena zemeljskega plina, ki seje v letu 2000 podražil za 65 %, v obdobju od 1.1. 2001 do 1. 3. 2001 pa še za 15 %. PREDSTAVLJAMO ENOTE ZA GOSPODARJENJE (EGO) Besedilo in fotografije: mag. ANDREJA ČIBRON-KODRIN, Fužinar Ravne, d.o.o. Njihovo geslo je SOS: Sodelovanje, obvladovanje, spremembe. Leta 1998 so v Metalu po zgledu iz Revoza začeli uvajati EGO. Trenutno jih deluje 23. Za predstavitev EGO sem zaprosila vodjo projekta Jožeta Apata.univ. dipl. inž. metal, in mater., sicer vodjo oddelka Strategija, obiskala pa sem tudi eno od uspešnejših EGO. "Projekt EGO bomo še nadgrajevali" Jože Apat, univ. dipl. inž. metal, in mater. "Gospod Apat, kakšno vlogo imajo EGO?" "Obvladovanje stroškov, informiranje in zasledovanje ciljev skušamo prek EGO prenesti na nižjo raven. EGO naj bi bila osnovna celica organizacije, kjer se definirajo cilji, ki jih nato enota spremlja in obvladuje, tu naj bi potekale osnovne oblike informiranja, prek njih naj bi se vzpostavila komunikacija med poslovodstvom in zaposlenimi. Velik poudarek je tudi na obvladovanju stroškov. Slogan EGO je: Sodelovanje, obvladovanje in spremembe. Člani EGO naj bi spremljali vse za njih pomembne informacije, ki naj bi bile objavljene na oglasni deski. Brez tega je tudi obvladovanje proizvodnje in stroškov nemogoče. Na sestankih naj bi obravnavali cilje EGO in njihovo doseganje. Pomembno je tudi sodelovanje med različnimi EGO, vendar bomo morali na tem področju še veliko narediti. Eden od poglavitnih ciljev tega projekta je doseči pri zaposlenih občutek, da smo vsi zaposleni del celote, da vsak na svojem področju prispevamo svoj delež pri poslovnih rezultatih podjetja. Ti rezultati so tako v veliki meri posledica našega delovanja na svojem področju in sposobnosti sodelovanja z ostalimi organizacijskimi enotami ter sposobnosti prilagajanja na nenehne spremembe v tržnem okolju, ki zahtevajo tudi nujnost uvajanja sprememb znotraj organizacije." "Kot obliki delovanja ste omenili oglasne deske in sestanke." "Prek oglasnih desk EGO zasleduje zastavljene cilje. Drugi nivo delovanja so sestanki, kijih bomo morali še doreči. EGO so namreč velike, saj so to zaključene proizvodne enote, ki jih je mogoče stroškovno obvladovati in so smiselno zaokrožene. Vodje EGO težko obvladujejo vse zaposlene, zato bomo v prihodnje morali vključiti še delovodje. Sestanki v EGO že potekajo; nekje so bolj, drugje pa manj zaživeli. V komunikaciji na relaciji poslovodstvo-zaposleni seje po zadnjih dveh sestankih pokazalo, da se na upravo podjetja zgrne ogromno vprašanj. Da njeni člani ne bi bili preobremenjeni s pripravo odgovorov nanje oziroma da bi zaposleni gotovo dobili odgovore, je rešitev le v tem, da to nalogo prevzamejo direktorji obratov. Poslovodstvo pa bi odgovarjalo le na najzahtevnejša vprašanja, ki se nanašajo na celotno podjetje." "Kdo so vodje EGO in kakšne so njihove naloge?" "Vodja EGO je ponavadi vodja delovne enote. Njegova naloga je, da prek oglasne deske podrejene seznanja z doseganjem ciljev, ki jih je pred tem določil v sodelovanju z obratovodjem, z aktivnostmi s področja kakovosti, standardov, ekologije ipd. Vodja torej skrbi za informiranje sodelavcev, po drugi strani pa njihova vprašanja sporoča na višji nivo - direktorju obrata ali poslovodstvu. Vodja EGO je odgovoren za obvladovanje stroškov. V vsaki enoti je več stroškovnih mest, za katera ji Kontroling vsak mesec pošlje podatke. Vodja mora preveriti, ali so le-ti pravilni, poskrbeti mora za njihovo grafično upodobitev na oglasni deski ter v primeru prevelikih odstopanj sprejeti ukrepe za znižanje stroškov." "Kakšne so dosedanje izkušnje z delom EGO?" "V proizvodnji so EGO zaživele, od služb pa le v Kakovosti. Za EGO imamo vzpostavljen sistem ocenjevanja. Zadnje ocenjevanje je bilo konec lanskega leta. Oblikovali smo več tričlanskih komisij: v vsaki sva s članom poslovodstva za proizvodnjo, tretji član pa se menjaje pa eden od direktorjev obratov. Komisija ocenjuje sedem področij: oglasne deske, prikazovanje stroškov, določenost ciljev, prikaz podatkov v zvezi s cilji, podatke o kakovosti, inventivno dejavnost ter sestanke. Posebej je pozorna na predstavitev podatkov, ki naj bi bila v grafični obliki in zanimiva. Zato smo vse EGO opremili z ustrezno računalniško opremo. Letos bomo morali nekaj komisij zaradi kadrovskih zamenjav preoblikovati, prevetriti pa bo treba tudi merila za ocenjevanje EGO. Pri zadnjem ocenjevanju, ko je bilo možno doseči 65 točk, so se najbolje odrezale naslednje EGO: Avtomatska kovačnica (54 točk), Težka kovačnica (54 točk), Proizvodnja svetlih profilov (52 točk), Adjustaža v svetlih profilih (50 točk), Težka proga (49 točk), Jeklarna (47 točk) itd. Preostale EGO so se razvrstile v 'sivo sredino', nobena pa ni zbrala manj kot 34 točk." "V katerih smereh se bo projekt EGO nadaljeval?" "Tam, kjer so EGO zaživele, je prikazovanje podatkov na taki ravni, da je rešitve smiselno standardizirati oziroma prevzeti enotno obliko grafičnih prikazov v celotnem Metalu. V vsebino dela EGO bi bilo smiselno vključiti še nekaj tem, na primer kakovost in ekologijo. Spodbujati bi morali tudi sodelovanje med EGO. To je mogoče s projekti, ki zadevajo širšo tematiko, saj so vanje vključeni zaposleni iz različnih EGO, delajo pa kot tim. Takšne oblike sodelovanja živijo že danes. Sicer pa je projekt 'živ' in ga bomo še dopolnjevali." Na obisku v EGO Avtomatska kovačnica EGO Avtomatska kovačnica je v ocenjevanju v zadnjem kvartalu lanskega leta zbrala (skupaj s Težko kovačnico) največ točk, zato sem se odločila za njeno predstavitev. Viktor Fortin, univ. dipl. inž. metal, in mater., vodja EGO, priznava, da je bil na začetku uvajanja enot dokaj skeptičen. "Podpiram idejo, da bi moral biti vsak zaposlen seznanjen s cilji organizacije, da bi se lahko vživel v vlogo, ki jo mora odigrati. Vsakdo mora prispevati svoj delček v mozaik skupnega uspeha. Če zaposleni niso informirani, so odtujeni od dela," pravi Fortin. Viktor Fortin je pravzaprav vodja kar dveh EGO: Avtomatske in Težke kovačnice, saj je vodja proizvodnje v Kovačnici. V prvi enoti je delo dvoizmensko, v drugi pa zaposleni delajo v štirih izmenah, zato organizira šest sestankov na mesec. "Pred začetkom dela ali po njem pripravim polurni sestanek, ki je namenjen prenosu najpomembnejših informacij, vprašanjem zaposlenih in posredovanju odgovorov na njihova vprašanja s prejšnjega sestanka. Zelo pomembno je, da zaposleni na vprašanja dobijo odgovore, sicer začnejo dvomiti v ideje EGO," poudarja vodja EGO v Kovačnici. Ko pa gre za polletno informiranje, ki se ga udeleži član poslovodstva, poskušajo v obratu zbrati vse ekipe, izmene pa združevati, zato so v Kovačnici ti sestanki le štirikrat. Teme se nanašajo na cilje in rezultate celotnega podjetja, udeleženci pa postavljajo tudi vprašanja. Po Fortinovih besedah se na mesečnih sestankih v njegovih EGO bolj posvetijo temam, ki zadevajo Kovačnico oziroma posamezno EGO. To so mesečni cilji proizvodnje, struktura stroškov, rezultati ipd., saj zaposlene zanima predvsem vse v zvezi z delom. Vodja tudi prisluhne sodelavcem in odgovarja na vprašanja. Na sestankih sodelujejo tudi delovodje. Pomembno vlogo v EGO imajo oglasne deske. Fortin razlaga: "Trudimo se, da bi za vsako področje, ki ga spremljamo, nazorno prikazali cilje in doseženo stanje po dnevih. Vsak diagram naj bi dal jasno informacijo, kje se v danem trenutku nahajamo." Pravi, da zaposleni preberejo objavljene informacije in na sestankih tudi povprašajo, kaj je npr. vzrok za odstopanje od ciljev. Projekt EGO predvideva, da direktor obrata skrbi za pravočasen prenos informacij, zagotavlja usklajenost EGO s cilji podjetja, spremlja delo enote ter doseganje ciljev in je vezni člen med EGO ter vodstvom podjetja. O vlogi direktorja v EGO Viktor Fortin razmišlja takole: "Ob vseh vlogah direktorjev je treba izpostaviti dve "Vodja EGO mora znati tudi prisluhniti" osnovni: manager - upravljalec, to zajema planiranje, organiziranje, koordiniranje ter manj priljubljeno, vendar potrebno, ukazovanje in kontroliranje, ter leader - vodja, to pa je sposobnost direktorja, da z besedami in dejanji uspe tako motivirati sodelavce, da so pripravljeni z zanosom, inspiracijo opraviti potrebno delo za doseganje skupnih ciljev. Po mojem mišljenju bi se ta druga vloga direktorja - vodje dala precej uspešno izvajati preko EGO." Ob kritičnem pogledu na EGO pa sogovornik izpostavi, da je za uspešnega vodjo pomembno pravilno komuniciranje s sodelavci, a je usposabljanj iz teh veščin premalo. Pogreša tudi inventivno dejavnost, zato predlaga, da bi o njej spregovorili predstavniki uprave na rednih informiranjih. Kakšen pa je recept za uspešno EGO? Fortinovo mnenje je: "Ključ je ustrezen odnos med nadrejenimi in podrejenimi ter dobra računalniška oprema - predvsem barvni tiskalnik." Računalničarji bi lahko združili moči in ideje Računalniška postavitev podatkov za EGO in oglasna deska je skrb obratnega tehnika Matjaža Planinšca. Priznava, da je bilo na začetku težko, zdaj pa nima več težav. "Ni problem, če imaš računalnik. Delam v excelu. Mogoče bi se dalo z drugimi programi oblikovati še boljše grafične ponazoritve," razmišlja o še bolj atraktivnih izdelkih ter dodaja, da si je moral nekaj programske opreme priskrbeti sam. Kot ugotavlja Planinšec, veliko časa porabi za zbiranje podatkov, ker jih posredujejo različni viri. Nekateri podatki so ažurni, druge (npr. o stroških) pa dobijo z enomesečnim zamikom. Za pripravo materialov za oglasno desko porabi skoraj en delovni dan na teden. "Sprva smo nameravali podatke objavljati dnevno, a smo se odločili za tedenske prikaze, ko se trendi že jasneje kažejo," razlaga Planinšec, Fortin pa doda, da liste konec meseca z oglasne deske odstranijo, počakajo tri dni in šele nato namestijo nove s svežimi podatki. Tako zaposleni vedo, da so na tabli aktualne številke. "Pogrešam oceno, kakšna je naša oglasna deska v primerjavi z drugimi. Zanima me, kakšne grafične rešitve uporabljajo v drugih EGO. Resda smo na začetku dobili nekaj osnutkov, ki pa smo jih prilagodili in jih poskušali narediti čim bolj zanimive, a morda bi se tisti, ki oblikujemo grafe za EGO, lahko sestali in izmenjali ideje. Mogoče bi celo izoblikovali normative," predlaga Matjaž Planinšec. L* fl fjj Lw I 1 V I .j| J Matjaž Planinšec Kaj o EGO menijo zaposleni? Uroš Kočnik Uroš Kočnik, kovač I: "Večino informacij izvemo z oglasne deske. Sodelavci pogledajo podatke, ker so zanimivi. So v grafični obliki. Pri tonažni proizvodnji se takoj vidi, ali smo nad ali pod planom oziroma ga dosegamo. Podobno velja za stroške, porabo energentov, plače ipd." Kot pravi, se z delovodjem sestajajo po potrebi oziroma vsaj enkrat mesečno, na sestanku pa je tudi Viktor Fortin. Pritoži se: "Na vsa vprašanja nismo dobili odgovorov!" in pri tem misli predvsem na nepojasnjene vzroke za neuspelo proizvodnjo. "Pred uvedbo EGO nismo dobili nobenih informacij, razen če nismo do njih prišli čisto slučajno," je z uvedbo EGO zadovoljen sogovornik. Še vedno pa poudarja, da bi morali biti sestanki s poslovodstvom pogostejši. Franjo Repas Tudi Franjo Repas, ključavničar iz Vzdrževanja, je zadovoljen z informiranjem. Pove, da so sestanki redno vsak mesec, po potrebi pa tudi vsak teden. "Dobimo dovolj informacij o delu EGO, tudi informacije o poslovanju Metala so zadostne. Večinoma dobimo odgovore na vprašanja. Informacije na oglasni deski so aktualne. Zaenkrat si dodatnih niti ne želimo," je svoja stališča in mnenje svojih sodelavcev povzel Franjo Repas. Na koncu obiska v EGO sem si ogledala še oglasno desko, ki je res vzorno urejena. Podatki o ciljih proizvodnje, dnevni odsotnosti, proizvodnji, zastojih, specifičnih porabah, neuspeli proizvodnji in stroških so nazorni. EGO Avtomatska kovačnica je na dobri poti, da tudi v naslednjem ocenjevanju doseže visoko uvrstitev. Čeprav so se predavanja nekoliko zavlekla, se orodjarji ogledu nove kovaške stiskalnice niso želeli odreči. DOGODKI METAL JE PRIPRAVIL SREČANJE ORODJARJEV Besedilo in fotografije: mag. ANDREJA ČIBRON-KODRIN, Fužinar Ravne, d.o.o. Okoli 40 predstavnikov proizvodnih in trgovskih podjetij, različnih izobraževalnih ustanov in samostojnih podjetnikov seje 15. februarja odzvalo na Metalovo povabilo in se udeležilo srečanja orodjarjev na Ravnah. Večina jih je bila iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Hrvaške in BiH. Udeležencem srečanja je najprej spregovoril glavni direktor Metala Peter Prikeržnik, univ. dipl. ekon. Predstavil jim je lanskoletno uspešno poslovanje podjetja, naložbo v kovaško stiskalnico in nekaj letošnjih ciljev: med drugim naj bi orodna, hitrorezna in specialna jekla dosegla 58-odstotni delež celotne Metalove proizvodnje. Direktorica Komerciale mag. Dušica Radjenovič-Sušnik je poudarila, da ima podjetje s 60.000 tonami prodanega jekla na leto status minijeklarne, ki se tudi v prihodnje ne bo spreminjal. Namesto večje količine bo poudarek na proizvodnji jekel z višjo dodano vrednostjo. Letošnji načrt tako že predvideva prodajo rekordnih 35.000 ton orodnih in hitroreznih jekel; zaradi boljšega proizvodnega asortimenta je Metal v zadnjih petih letih tudi uspel povečati povprečno prodajno ceno s 1716 na 2420 nemških mark za tono jekla. Medtem ko seje podjetje po razpadu jugoslovanskega trga usmerilo v izvoz - 80 odstotkov proizvodnje proda 500 kupcem v 30 državah - je nekoliko zanemarilo domači trg. Ker pa je orodjarstvo ena najhitreje rastočih dejavnosti, bo slovenskemu trgu letos in v prihodnje namenjene več pozornosti. Medtem ko Metalova orodna jekla v ZDA dosegajo 5-odstotni, v Nemčiji pa 8-odstotni tržni delež, slovenski orodjarji na leto potrebujejo okoli 5000 do 6000 ton jekla. Poleg količin, ki jih kupijo podjetja iz sistema Slovenske železarne, je, po besedah direktorice Sušnikove, za trženje Zaloga jekla je pregledno urejena. predvidenih okrog 1500 ton orodnih jekel. "Gasilski" posnetek za spomin na obisk med jeklarji in rudarji Orodjarji so v rudniku z zanimanjem prisluhnili razlagi o delu na Koroškem mežiških knapov. Sledila so izčrpna in strokovna predavanja. Član uprave za proizvodnjo Borut Urnaut, univ. dipl. inž. metal, in mater., je predstavil proizvodnjo in vlogo kakovosti v podjetju. Omenil je, daje kupcem na izbiro več kot 100 vrst orodnih jekel. Med ključnimi cilji Metala na slovenskem trgu pa je izpostavil: kakovost, časovno in cenovno konkurenčnost dobave - tudi manjših količin - orodnega jekla, strokovno svetovanje kupcem ter nudenje storitev toplotne obdelave. Strokovnjaki iz svetovalnega oddelka Metalurških raziskav in razvoja so podrobneje orisali značilnosti posameznih vrst jekel, o katerih so udeležencem razdelili tudi kataloge. Orodna jekla za delo v vročem je predstavil Andrej Vrečič, univ. dipl. inž. metal, in mater., mag. Tatjana Večko Pirtovšek pa hitrorezna jekla, medtem ko je bila tema nastopa Vlada Perovnika, univ. dipl. inž. metal, in mater., Orodna jekla za delo v hladnem in oblikovanje plastike tertoplotna obdelava orodnih jekel. Po predavanjih v dvorani upravne zgradbe so udeleženci obiskali Prodajno-skladiščni center, o katerem jim je govoril njegov vodja Marko Pavše, univ. dipl. inž. metal, in mater. Center deluje od leta 1997, že pred tem je obstajala možnost prodaje na drobno. Ker Metalova proizvodnja v glavnem temelji na znanih naročnikih, so v Centru v zadnjih letih zalogo jekla -glede na kvaliteto in dimenzije - poskušali prilagoditi potrebam trga, raziskovali so tudi njegov potencial. Kot glavne cilje so v Centru opredelili primerno zalogo (le-ta je objavljena tudi na internetu), kratke dobavne roke in cenovno konkurenčnost. Orodjarji so si z zanimanjem ogledali še obratovanje nove kovaške stiskalnice, navdušeni pa so bili tudi nad doživetjem Podzemlja Pece. Vodja Marketinga Gabrijela Urnaut, univ. dipl. kem., je ocenila, daje bil odziv orodjarjev zadovoljiv, srečanje pa je potekalo brez težav. Podobne prireditve bo Metal pripravljal tudi v prihodnje, in sicer vsaj enkrat na leto. Pot do Prodajno-skladiščnega centra je zdaj še zelo zavita, a bo kmalu bolj enostavna. Za mnenje o pomenu tovrstnih stikov med orodjarji in Metalom sem povprašala nekaj udeležencev srečanja. Anketa med udeleženci Jože Pšeničnik (Sorbit, Ravne): "V železarni sem delal 40 let, od tega 30 let na prodaji orodnih jekel. Pozna me veliko orodjarjev, ki so me pogosto spraševali po katalogih. Takšno srečanje smo že dolgo pogrešali. Prirejali smo jih tudi v preteklosti, in sicer v jeseni in na pomlad, ko smo izdali kataloge. Po 15 letih so zdaj le-ti spet na razpolago, orodjarji pa jih za svoje delo nujno potrebujejo. Današnje srečanje pa ni namenjeno le promociji tukajšnjih jekel, ampak služi tudi seznanjanju udeležencev med seboj." Miroslav Draškovič (Ferum, Karlovac): "Najprej sem delal v nabavni službi Jugoturbine v Karlovcu, potem deset let v zasebnem podjetju, zdaj pa sem zaposlen v trgovskem podjetju. Proizvodni program železarne že dolgo poznam, danes želim spoznati tudi novi proizvodni program v kovačnici. S ponudbo in z dobavnimi roki Prodajno-skladiščnega centra sem zadovoljen, pričakujem pa, da bodo asortiment še povečali, dobavne roke pa skrajšali. Jeklo namreč uvažam tudi iz Nemčije, kjer sem iskani izdelek vedno dobil v vsakem trenutku." Martin Drstvinšek (Višja strokovna šola, Celje): "Odgovoren sem za praktično izobraževanje. Zelo sem vesel, če naši študentje opravljajo prakso v podjetjih, ki dosegajo visoko tehnološko raven, saj se v njih največ naučijo. Tudi če se pozneje zaposlijo v manj razvitem podjetju, vedo, v katero smer je treba stremeti. Čeprav so bile od začetka težave, pa lahko zdaj rečem, da je vedno več podjetij pripravljenih omogočiti prakso študentom, saj se zavedajo, daje to investicija v kadre." Branko Mauko (Bar, Gornja Radgona): "Zaposlen sem kot nabavni referent, moj prvotni poklic pa je orodjar. V njem sem delal šest let, potem sem se prekvalificiral. Na Ravne smo prišli z namenom, da se seznanimo s ponudbo. Do zdaj z Metalom še nismo sodelovali, imamo namreč druge partnerje, ki nam dobavljajo že obdelana jekla za orodja. Želimo se seznaniti tudi z novostmi v razvoju jekel ter spoznati udeležence." Aleksander Obradovič (Merkur, Kranj): "Merkur že sodeluje z Metalom. Je eden večjih slovenskih kupcev. Danes želimo izvedeti čim več o novostih, predvsem o proizvodnem programu nove kovaške stiskalnice in o razvoju. Na Ravnah nisem pogosto. Mogoče bi bilo dobro, da bi se večkrat oglasil, a velja tudi obratno - da bi Metalovi predstavniki pogosteje obiskali naše podjetje. Današnje srečanje je dobrodošlo, saj smo tovrstno potezo Metala že dolgo pogrešali." Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja nate, ne boš do cilja nikdar prispel. Fjodor M. Dostojevski Alojz Razpet (Višja strokovna šola, Celje): "Udeležbo na srečanju sva s kolegom združila z obiskom našega študenta, ki opravlja praktično izobraževanje v STO. Naša šola ima dva programa: gradbeništvo in strojništvo, ki se deli na orodjarstvo in splošno strojništvo. Srečanja, kot je današnje, so koristna, ker na njih izvemo mnogo uporabnih informacij. Sicer pa smo predstavniki šole naš izobraževalni program že pred leti predstavili dr. Tasiču in direktorjem železarskih družb in se dogovarjali za opravljanje prakse naših študentov na Ravnah. Danes smo ugotovili, da sta študent in mentor s praktičnim izobraževanjem v STO zelo zadovoljna, kar dokazuje, da delamo v pravi smeri." dr. Vojteh Leskovšek (Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana): "Že dolgo poznam ravensko železarno. Bil je že skrajni čas, da se je Metal z marketinško potezo vključil v slovensko orodjarsko tržišče. Še posebej, ker je orodjarstvo v vzponu. Upoštevati je treba, da orodjarji potrebujejo kakovostno tehnično-tehnološko svetovanje -nenazadnje jim ga nudi tudi konkurenca -, ki je bilo na Ravnah pred časom izjemno dobro vzpostavljeno. Metal ima vse možnosti, da se vrne na slovenski trg. Težiti pa je treba k prodaji materialov z višjo stopnjo predelave, ker se v toplotni obdelavi le-teh pojavlja manj težav. Menim tudi, da bi morali poglobiti sodelovanje na področju razvoja med Inštitutom in Metalom." KADRI Besedilo: Kadrovska služba Zaposlovanje JEKLARNA IN VALJARNA GREDIC 269 / 8 VALJARNA PROFILOV 287 19 1 KOVAČNICA 164 2 1 PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV 61 / / SKUPNE SLUŽBE 343 2 2 SKUPAJ 1124 23 12 JEKLARNA IN VAUARNA GREDIC 269 / / VAUARNA PROFILOV 288 / / KOVAČNICA 164 / / PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV 61 / / SKUPNE SLUŽBE 342 / 1 SKUPAJ 1124 / 1 Jubilanti V januarju in februarju so bili naši jubilanti: • za 10 let 2 sodelavca, in sicer: Rafko Jurač in Iztok Valentar iz Valjarne profilov; • za 20 let 5 sodelavcev: Nada Naveršnik iz Financ, Stanko Triglav iz Prodaje, Dušan Košutnik iz Valjarne profilov, Albin Volmajerter Veronika VVinkler iz Kovačnice; • za 30 let 12 sodelavcev: Vera Brodnik, Rajko Jevšnikar in Drago Lešnik iz Jeklarne in valjarne gredic, Stanislav Herga, Adolf Hladnik, Stanislav Lipovnik, Rudolf Pšeničnik, Drago Vodopivec, Marija Štaudeker in Franc Tratnik iz Valjarne profilov, Cirila Oderlap in Marija-Renata Ofič iz Kakovosti. BOLNIŠKE ODSOTNOSTI - ODSOTNOST V % (URE BOLNIŠKE NA ŠTEVILO OPRAVLJENIH UR) JANUAR FEBRUAR JEKLARNA IN VAUARNA GREDIC 7,28 8,17 VALJARNA PROFILOV 8,51 11,49 KOVAČNICA 5,34 4,30 PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV 6,81 7,08 SKUPNE SLUŽBE 4,04 6,74 SKUPAJ 6,42 8,04 24 Kadri (W) SLOVENSKE ŽELEZARNE 1* metul-ravne o.«.,,. AKTUALNI JEKLARSKI KOTIČEK Besedilo: Marketing METAL Metal postal član TECOS-a V začetku letošnjega leta je Metal postal član TECOS- a, to je Razvojnega centra orodjarstva Slovenije. Članstvo nam poleg sprotnega obveščanja o dejavnostih TECOS-a omogoča še: • 15-odstotni popust pri dejavnostih (seminarji, posvetovanja, prezentacije ...), katerih organizator je TECOS, • vključitev na TECOS-ove spletne strani, • prednosti pri sodelovanju v skupnih slovenskih in mednarodnih projektih, • posredovanje pri povpraševanju, navezovanju stikov s tujimi gospodarskimi družbami. Sejem FORMATOOL V aprilu se bomo skupaj s podjetjem Noži udeležili 6. mednarodnega sejma FORMATOOL (sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev), ki bo potekal od 23. do 26. aprila v Celju. SVET Po napovedih MSI (International Iron and Steel Institute) bo v letu 2001 svetovna potrošnja jeklenih proizvodov večja za 2,3 %. Dosegla bo 769 milijonov ton, do leta 2005 pa naj bi znašala že 830 milijonov ton. EVROPA EUROFER, katerega pridruženi član je tudi koncern Slovenske železarne, mesečno objavlja statistične podatke o proizvodnji surovega jekla v EU, uvozu in izvozu ploščatih in dolgih gotovih izdelkov ter četrtletno potrošnjo izdelkov v EU. Po teh podatkih je bila v letu 2000 proizvodnja jekla za 4,9 % večja kot leta 1999, januarja 2001 pa 2,3 % večja kot januarja 2000. V letu 2001 bo po njihovih napovedih v EU za 1 % večja proizvodnja surovega jekla. SLOVENSKE ŽELEZARNE Sl METfiL’RAVNE Obisk predstavnikov podjetja Dorrenberg V začetku marca 2001 so nas obiskali naši partnerji iz podjetja Dorrenberg, ki ima sedež v Runderothu blizu Kolna. Z njimi sodelujemo že vrsto let, smo njihov največji dobavitelj orodnih jekel, kar nam tudi omogoča doseganje visokega tržnega deleža v Nemčiji. Na zadnjem sestanku smo se dogovorili o osvajanju treh novih vrst orodnih jekel in o naročilih za novo stiskalnico: tako bomo lahko izkoristili možnosti izdelave velikih odkovkov iz orodnih jekel. S tem si bomo pridobili izkušnje in razširili proizvodni ter tržni položaj v svetu. S kakovostjo naših jekel so zelo zadovoljni; k njej zelo pripomorejo letni sestanki, kjer smo že v fazi osvajanja novih kvalitet in novih izdelkov pozorni na morebitne težave pri izdelavi. Tako se pravočasno dogovorimo o dobavnih pogojih in njihovih spremembah ter s tem preprečimo kasnejše težave. Vse tehnične probleme, do katerih prihaja v proizvodnji pri že ustaljenih naročilih, rešujemo v obojestransko zadovoljstvo. Oboji smo s tem načinom izmenjave informacij zelo zadovoljni, saj daje pozitivne rezultate, z dobrimi medčloveškimi odnosi pa je lažje tudi sodelovanje. Aktualni jeklarski kotiček 25 Besedilo in fotografija: Matej Flis Ura jc osem zvečer, ko sc prebudimo, ec bi temu sploh lahko rekli spanje. Saj smo na zadnjem višinskem taboru, na višini 7950 m. Cas je, da se odpravimo proti vrhu, saj vremenska napoved za jutri ni obetajoča. Po dveurnem pripravljanju in oblačenju stopim iz šotora v mrzlo in vetrovno noč. Čaka nas še devetsto višinskih metrov vzpona, ki se konča na najvišji točki našega planeta. Začetek ne bi bil začetek, če se ne bi začel s težavami. Ne vem, ali je kriva višina ali utrujenost, da s Tadejem rineva proti Tibetu namesto na vrh. Po mojem opominu Tadej le popravi smer proti vrhu. Ko prideva na shojeno pot, ki vodi navzgor, veva, da smo na pravi poti. Vsake tri korake sc moram ustaviti, da se malo nadiham - počutim sc zelo neudobno. Vrh se mi zdi neskončno daleč, v moji glavi sc porajajo dvomi, da ne bom uspel. Težav nimam samo jaz, tudi Grego nekaj muči, Tadej pa cel čas nekaj "tuli", da naj sc malo podvizava. Vedno je poln presenečenj, saj se je nižje vlekel za nama, sedaj pa se midva za njim. Pa spet štirje koraki in glava se nasloni na sneg, da se malo nadiham. Metri pa se počasi, a vztrajno nabirajo. 8400 m - tako imenovani balkon - od tu pa gre pot samo še po grebenu navzgor, po meji med Nepalom in Tibetom. Tadej opozori na vreme, ki se niže že kvari. Ampak pogled na nevihte, ki se odvijajo nekaj kilometrov pod nami, je res izvrsten. Samo da ne dosežejo nas! Spomnim se na leto 1996, ko je v eni noči na gori izgubilo življenje enajst ljudi, ker jih je presenetilo slabo vreme. Tudi zaradi tega dogodka na gori smo oklevali, ali naj nadaljujemo ali gremo nazaj. Ampak želja, da stopimo na vrh, nas je prepričala, da gremo naprej. Ko pogledamo na uro, ugotovimo, da nam gre izvrstno, saj se dvigamo sto višinskih metrov na uro. Sedaj jaz prevzamem vodstvo. Gre mi odlično, kot bi me nekakšen magnet vlekel naprej. Ko pogledam navzgor, si rečem: "Za to strmino mora biti pa že Južni vrh." Vendar sem se pošteno zmotil, klancev ni in ni hotelo zmanjkati. Tadej me kar nekajkrat opomni, da grem prehitro. V temi priti na Južni vrh bi pomenilo samo čakanje na dan. Strmina se počasi veča, na obzorju pa se že pokaže prelepa oranžna črta. Lepšega sončnega vzhoda še nisem doživel. Mraz vedno bolj pritiska, veter pa piha z vedno večjo močjo. Sedaj pa še po tem klancu gor, potem pa mora biti Južni vrh. A sem sc zopet uštel. Zdaj je pa res zadnji in tik pod Južnim vrhom vidim na manjši izkopani polici prazne jeklenke, ki so jih predhodniki zamenjali z novimi. Tako storimo tudi mi. Odslej ne dvomim več o našem uspehu. Južni vrh, ura je sedem, do vrha pa nas loči še ena ura hoje. Ta del grebena je najbolj oster in izpostavljen. Sc zadnja ovira, Hillarvjeva stopnja in greben, ki se zaključi na najvišji točki naše zemeljske oble. Po mesecu dni garanja na gori stopimo na vrh. Skoraj ne morem dojeti, da res stojim na vrhu, da t išje ne gre več. Teh nekaj minut, ko sem stal na vrhu, poleg mene pa še dva prijatelja, se mi bo za vedno vtisnilo v spomin. Odprava na Mont Everest se je začela v začetku septembra in se zaključila konec oktobra leta 2000. Drugi udeleženci odprave so bili še: Davo Karničar (vodja), Tadej Golob, Grega Lačen, Franc Oderlap, Urban Golob (fotograf), Jurij Gorjanc (zdravnik), Janez Štucin (snemalec), Andrej Kmet (računalničar), Maja Roš (novinarka). Odpravo so omogočili različni sponzorji in donatorji, med njimi je bil tudi SZ Metal Ravne, d. o. o., za kar sc mu iskreno zahvaljujem. 3 do 4 polna prgišča regratovih . cvetov dobro prekuhamo v 2 litrih vode, precedimo in primešamo vrbčemu soku 1,5 kg sladkorja in sok 2 limon. Med neprestanim mešanjem vnovič kuhamo to tekočino, dokler ne nastane sirupasta, gosta tekoča masa. Leto natočimo v dolgovratne steklenice (najboljši so patentni kozarci za vlaganje). Tako pridobljeni sirup je- če je skrbno pripravljen - po okusu komaj mogoče razločevati od medu. Regratov sirup čisti kri, pospešuje prebavo in "učinkuje krepilno. Vir: Richard VVillfort, Zdravilne rastline in njih uporaba RI N E K Slovence poleg trme, po kateri Korošci še posebej izstopamo, odlikuje še ena posebnost, ki jo težko najdeš še kje drugje po svetu. Prenekateri tuji popotnik, ki ga v teh prvih pomladnih dneh pot zanese skozi naše kraje, je začuden nad množico ljudi sklonjenih glav in hrbtov z vrečkami v rokah, ki se počasi pomikajo po travnikih in zelenicah ter nekaj vztrajno iščejo po tleh. Je to mogoče lov za izgubljenim zakladom? Ne. Regrat (Taraxacum ofTicinale F..Webcrex VViggers)! **' ‘"'“Ti t \ „' <+ Ljudska imena: garska plata, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, navadni regrat, otovčič, pljuščanec, pljuščankovina, regrad, regvat, rmeni regrat, rumeha reva, smolika, štcvnica, vcrgrad, vigrgrad, žehtelnica, želtena, žentenje, žoltcnica, zoltenje. V. Poleg listov, ki jih pripravimo v solati, pa lahko iz Najbolj strastnim nabiralcem - ljubiteljem regrata svetujemo, da recept preizkusijo!