Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvo lista „Mir“ t Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Glasilo koroških Slooenceo.
Leto XXXIV.
Celovec, 5. novembra 1915.
Št. 66.
Italijanske izgube ob Soči: 150.000 mož.
^ Dne 18. oktobra začeto, dne 28. oktobra s svežimi četami obnovljeno tretje V’“ naskakovanje Italijanov proti naši pri-niorski bojni črti začenja pojemati. — Tako uradno poroča pl. Hofer z dne 1. novembra. Prejšnji dan je sovražnik sicer še napravil sunke proti severnemu robu doberdobske planote z močnimi, na več drugih mestih s slabejšimi močmi, pa zaman. Njegov napad ni več splošen.
Četudi bi se boj iznova vnel, od italijanske vojne uprave z velikimi besedami napovedana ofenziva, ki so jo Italijani na glavni bojni črti poizkusili z najmanj 25 infanterijskimi divizijami, se je ob nepremagljivem živem zidu naših zmage gotovih čet ponesrečila. Dva tedna trajajoča bitka ob Soči je za nas dobljena, naša bojna črta vseskozi neizpremenjena.
Ravnotako so obdržali trdno v svojih rokah svoje od začetka vojne junaško držane postojanke branitelji Tirolske in Koroške, pravi uradno poročilo. S temi uspehi je naša armada iznova dokazala, kako prazni so vsi upi nekdanjega zaveznika, da bi dobil tako zaželjeno Primorsko in južno Tirolsko, ki ju je mislil kar čez noč zavzeti. Uradno se zatrjuje, da je izgubil sovražnik V bojih v drugi polovici oktobra najmanj 150.000
mož.	.	...
To so strašne izgube za Italijane in izgube brez uspehov. Kaj takega se Italijanom pač nikdar ni sanjalo in so si izprva doinišljevali, da bodo šli na avstrijska tla kakor na sprehod. Vračunali se niso samo v žilavosti naše monarhije, ampak motili so se tudi v sodbi o naši armadi. Mislili so, da bodo igraje porazili izmučeno avstrijsko armado, pa naleteli so na tako jeklen, nepremakljiv zid ob Soči, da si zaman pobijajo ob njem glave in strahovito krvavé.
Nad vse dobro se držijo na tem bojišču hrabri dalmatinski Hrvatje in naši fantje, v katerih je
Podlistek.
Zadnji dnevi hodeta Bernardo Jerana.
Spisal Jos. Verhnj ak.
Pisateljica Beata Vareny je rahlo stopala po hodniku. V eni roki je nosila zavoj časnikov, v drugi pa je držala veliko slamnato torbo, polno najraznovrstnejših stvari. Imela je navado, da je vsak popoldan obiskovala ranjence po lazaretih. Ranjenci so jo oboževali ter komaj čakali njenega prihoda! In vsikdar je postalo po dvorani tako nekamo svečano, če se je prikazal stari, dobrotni obraz Beatin.
Ravno je prihajala iz dvoran, kjer je ležalo moštvo, in korakala je proti oficirskemu oddelku. Ni hodila pogostoma tja, a baš je bila slišala, da so pripeljali včeraj zvečer nekaj težko ranjenih kadetov in praporščakov. Ustavila se je pred sobo št. 28, nalahno potrkala na duri ter jih odprla: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Dva bolnika sta ležala v sobi; mislila sta, da je vstopila sestra Barbara in začudila sta se, ko vidita, da ju stara, a elegantna dama tako pozdravlja.
V prvi postelji je ležal neki Madjar. Pri Novem Miastu so mu prestrelili Rusi prša, in sedaj ga muči visoka vročica, da le težko govori. Beata mu ponudi ogrskih časnikov in stopi k drugemu. Vpraša ga, če sme in če hoče govoriti. „0, prosim, prosim,“ ji odvrne v brezbrižnem tonu, a takoj začuti, da je storil krivico tej ženi.
vzplamtela stara pogumnost zoper Lahe in star srd zoper zavratnega sovražnika, ki je bil že v toliko bitkah od naših očetov tepen.
Vrhovno vodstvo je pa postavilo na to bojišče tudi pravega vojskovodjo, generala Svetozarja pl. Boroeviča, slavnega zmagovalca v veliki bitki pri Limanovi in v velikanski borbi v Karpatih. To je naš Hindenburg, ki je vodil boje zoper sovražnika še v veliko neugodnejših razmerah in se je moral boriti še proti večji premoči kakor slavni nemški vojskovodja Hindenburg. Ljudstvo na Primorskem, Slovenci in Hrvatje, katerih rojak je, ga pa tudi znajo ceniti in veliko mest in občin po deželi, na čelu jim bela Ljubljana, ga je imenovalo za častnega občana.
Sicer pa v avstrijski javnosti ne opažamo nasproti temu velikemu možu, do katerega imajo čete zaupanje, kakor nekdaj vojaki do velikega vojskovodje Napoleona, priznanja v taki meri, kakor ga zasluži.
Junakom Dalmatincem.
Knin, 2. nov. (Kor. ur.) Povodom cesarjevega povelja za armado in mornarico od 29. oktobra je dalmatinski namestnik grof Attems poslal generaloberstu nadvojvodi Evgenu čestitko, v kateri povdarja, da se Dalmatinci čutijo srečne, da stoje pod poveljstvom gospoda nadvojvode Evgena in bodo po podedovanem vzgledu svojih pradedov v yroči borbi za cesarja in domovino neomajno vzdržali, dokler ne bo zavratni dedni sovražnik popolnoma na tleh.
Hoče popraviti napako ter pove svoje ime: Bernard Jeran iz Spodnje Štajerske. Beata Vareny je takoj razumela fino oproščenje, dobrotno je pokimala ter se zanimala, če je nevarno ranjen. „Šrapnel mi je pretrgal gornjo trebušno steno,“ pravi s trpkim glasom, „in zbog tega ne morem zadostno zauživati —, ne bom več dolgo živel — nemogoče —
Obmolknil je. Polagoma je izginila trpkost z njegovega lica, le velika žalost je še sevala izza rujavih, svetlih oči, ko nadaljuje: „A, dovolite, gospa, da i jaz Vas nekaj vprašam ?“
„Veselilo me bo, vprašajte!«
„Zakaj ste poprej, ko ste vstopila v sobo, naju tako pozdravila?«
Skoro neviden je bil smehljaj, ki je šinil v tem trenotku čez njene ustne, ko je slišala, kaj da hoče zvedeti ta bolni mladenič.
»Premišljevala sem,“ odgovarja Beata, »kako bi naj pozdravljala bolnike, če pri njih vstopim, in nisem našla lepšega pozdrava zanje."
»Vi torej verujete v Jezusa?"
Da."
|!Kaj Vas sili k temu?"
»Življenje."
»Potem verujete tudi v neumrljivost duše?"
»Gotovo."
»Oprostite, gospa, ste li naravoslovno izobraženi?"
»Strokovnjaško ne, a potrudila sem se tako daleč, v kolikor rabim to vedo za svoje filozofske študije. Merodajni materialisti so mi znani."
Bernard je povesil oči. Njegovi temnoplavi lasje so ovenčali čudovito lepo čelo. Vareny je
Generaloberst nadvojvoda Evgen je nato poslal brzojavni odgovor: Namestnik grof Attems, Knin. Mojo najtoplejšo zahvalo za čestitke povodom priznanja Njega Veličanstva v povelju na armado in mornarico za moje vrle čete. Med junaki tretje bitke ob Soči morajo biti dalmatinski sinovi v prvi vrsti imenovani. S svojo vzgledno hrabrostjo so iznova dokazali, da se prištevajo k mojim najboljšim vojakom. Prosim Vašo ekscelenco, da to po celi deželi razglasite in prebivalstvu izrečete mojo zahvalo za zvestobo do cesarja in države, ki jo sinovi Vaše dežele na bojišču tako sijajno dokazujejo.
Generaloberst nadvojvoda Evgen.
Italijansko poročilo.
Dunaj, 29. okt. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 27. oktobra: Z naših novih postojank na desnem bregu Adiže, ki obvladujejo zveze v dnu doline, je presenetila naša artiljerija 27. oktobra z dobro umerjenim ognjem vojaški vlak pri železniški postaji Sant’ Bario, severno Rovereta, in ga težko poškodovala. V gornji Cordevolski dolini smo 26. t. m. na strmem pobočju Col di Lana osvojili drugo sovražno utrdbo. Strelske jarke smo našli polne mrtvecev. Ujeli smo 8 mož. V krnskem odseku je sovražnik v noči na 26. t. m. ponovno poizkušal z močnimi silami napad na naše postojanke na Vodilu. Pustili smo ga, da je prišel v kratko razdaljo, nakar smo ga potolkli in razpršili s svojim navs-križnim ognjem. Naši napadi na hrib pri Sv. Luciji so zopet napredovali. Ujeli smo tam 21 mož. V plavskem odseku smo vzeli utrdbo jugovzhodno Globne. Posadko, ki je ostala živa, vsega skupaj 162 mož, med njimi štiri častnike, smo ujeli. Uplenili smo tudi 2 strojni puški. Na kraški planoti obojestranska intenzivna artiljerijska delav-
občndovala to čelo z umevanjem umetnice, medtem ko se je bolnik zamislil. Hotela se je že posloviti, ko vzdigne fant trepalnice, ko ji zažarijo nasproti jasne, deviške oči: prosim, če je mogoče, ostanite še pri meni!
In Beata je ostala. Vsedla se je na stol in odložila svoje stvari. Jeran je gledal na torbo; rad bi bil vedel, kaj je v nji. »Različne stvari," mu odgovarja gospa ter odpira torbo, da se prikaže pestra množica raznoličnega blaga: držaji s peresi, svinčniki, koledarji, papir za pisma, razglednice, bonboni in šokolada, svetinje in rožni-venci, podobice, smotke itd. Bolnik se čudi finim znamkam cigaret in smotk.
»Ranjenci zaslužijo samo dragocenosti," ga zavrača nežno.
Rad bi bil videl nekaj kart. Bile so večinoma čedne reprodukcije znanih umetnikov. In zopet se začudi: Kaj, slike izbrane umetnosti za priproste vojake?
»Ljudstvo moramo vzgajati, dragi gospod, in tudi slike blažijo srce, seveda samo te, ki so nekaj vredne."
Rahlo ga je pokarala, in Jeran je bil zadovoljen ž njo. Rad bi bil še vedel, če pozna »Cha-rona" od Karla Haiderja. Beata je videla sliko v Draždanih, kadet si je napravil kopijo od nje, ki leži sedaj pri starših v Gornjem gradu, ena njegovih najdražjih slik.
Pri slovesu ga vpraša Vareny, če želi knjig in kakšnih.
»Dà, prinesite jih, a izberite jih Vi!"
(Konec prihodnjiS.)
nost ni ovirala ofenzivnega napredovanja naše pehote. Napredek je bil majhen, vzela je nekaj strelskih jarkov in je ujela 57 mož, med njimi enega častnika.
Boj na Podgorl.
Uradno poročilo z dne 2. novembra pravi: Včeraj so se na Goriškem zopet vršili hudi boji. Pri tem je na strani Italijanov nastopilo več s tirolske in koroške fronte pritegnjenih infante-rijskih brigad. S pomočjo teh ojačenj poizkuša sovražnik za vsako ceno udreti pri Gorici. Včerajšnji napadi so bili naperjeni tako proti obmestni utrdbi pri Gorici kakor proti okolici pri Plaveh in na obeh straneh gore Sv. Mihela. Ob hujših izgubah kot kdaj prej so bili Italijani povsod vrženi nazaj. Na višini Podgore se boj za posamezne dele jarkov še vrši.
Srbi se Hitro umikajo.
Kragujevac zaseden. — Bolgari obstreljujejo Niš.
Ko je naša armada pod poveljstvom generala KOvessa potisnila Srbe nazaj na obeh straneh Rudnika na Gornji Milanovac, so se Srbi ustavili severnozapadno od Kragujevca in se trdovratno branili. Boj je bil srdit. Potisnili so pa zopet nazaj srbske zadnje čete, in med 7. in 8. uro 1. novembra zvečer je bila na arzenalu in vojašnici v Kragujevcu razobešena avstro-ogrska in kmalu nato nemška zastava.
KOvessova armada je prodrla do severno od Požege in prekoračila črto Čačak — Kragujevac. Armada generala von Gallivitz se bojuje na višinah vzhodno od Kragujevca in severno od Ja g o di n e. Naša in nemška armada je torej mestoma prodrla že 90 do 100 kilometrov daleč v notranjost Srbije. Zasedenje Kragujevca je važno, ker so s Kragujevcem izgubili Srbi arzenal (orožarno) in edino tovarno za municijo.
Ob Moravi je črta Bagrdan—Desporovac.
Bolgarska armada, ki je zavzela Skoplje, je prodirala naprej in zavzela prelaz Kačanik ter se bliža Kosovemu polju. To je zelo važna akcija, ker s tem Bolgari ogrožajo srbsko armado tudi od zapada in jo spravljajo v veliko nevarnost, da bo obkoljena, če bodo Bolgari od juga in naši od severa še zanaprej tako hitro prodirali kakor dosedaj.
Bolgari so se po zavzetju Pirota in Knja-ževca, dveh zelo važnih postojank, obrnili proti Nišu. Od Pirota prodirajo v severnozapadni smeri v dolini Nišave preko Bele Palanke in so prekoračili že Vrandol. Od Knjaževca prodirajo v južnozapadni smeri vzhodno od Svrljiga, del te armade pri Knjaževcu se je pa obrnil naravnost po cesti na zapadno stran in je prekoračil Soko-Banjo.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročilo o operacijah dne 30. oktobra pravi: Naše čete nadaljujejo zasledovanje sovražnika. V smeri Zaječar — Boljevac prodirajoči oddelki so zasedli po trdovratnem boju višini 482 in 428 zapadno vasi Planinica (približno 16 kilometrev jugoza-padno Zaječara) ter so vplenile eno baterijo s konji vred. V dolini Nišave prodirajoče čete so se polastile mesta Bela Palanka, dospevši do črte vas Sadovica — vas Vrgudinac — višina 489 — Bogovrh (trigonometer 1154 zapadno Bele Palanke). V Moravski dolini, severno Vranje, prodirajo naši oddelki vsled srditega sovražnikovega odpora le počasi. Na makedonskem bojišču je ostal položaj neizpremenjen.
Bolgari o položaju srbske armade.
Iz Sofije se poroča: Srbska armada se na celi prvi obrambni Črti utrujena umika proti Čupriji, Aleksinacu in Nišu. Položaj srbske armade je obupen. Bolgarski napad napreduje in za hrbtom srbske armade operirajo na široki bojni črti avstrijske in nemške čete. Zadnja srbska črta za umikanje je ogrožena na eni strani od avstrijskih in nemških čet in na drugi od bolgarskih čet, ki prodirajo preko Prištine. Računati je s premišljenim umikanjem Srbov v Črnogoro. Vsled velikih izgub srbske artiljerije bi se pač morala tam izvršiti nova koncentracija. Oboroževanje in nadaljno oskrbovanje srbske armade bi oskrbovala Italija.
Srbsko uradno poročilo.
Srbski generalni štab poroča 28. oktobra: Na južni moravski fronti se boji nadaljujejo. Timoška armada se je umaknila v nove pozicije. Armada, ki je branila Pirot, je umaknila svoje krilo vsled močnih sovražnih napadov za to mesto nazaj. Sovražniku se je posrečilo, polastiti se sedla Kačanik. Na severno-zapadni fronti se je sovražniku, ki izrablja svojo številno premoč, posrečilo, vreči srbske čete par kilometrov pred
Svilajncem nazaj. Konštatirali smo prisotnost svežih bavarskih in avstrijskih gorskih formacij. Na ostali fronti nobene izpremembe.
Obstreljevanje Niša.
Berolin, 2. novembra. Posebni poročevalec „Lokalanzeigerja“, Kurt Aram, poroča iz Sofije: Bolgarska artiljerija, ki prodira od Knjaževca in Pirota, že obstreljuje zunanje utrdbe Niša. Iz bojev za Pirot se poroča, da so imeli Srbi ameriško municijo.
Rusko bojišče.
Hudi boji v vzhodni Galiciji. — Plen v oktobru.
Ob Szczari so c. in kr. čete po hudem boju moža proti možu odbile ponočni napad. Tudi ob Korminu smo odbili več silnih nočnih napadov. Severno od Bieniawe ob Strypi so se po odbitem napadu razvili novi silni boji, ki so trajali tudi 1. novembra čez dan. Sovražnik je poslal v boj velike sile in je v globokih naskakovalnih oddelkih vdrl v našo postojanko pri Bieniawi. V protinapadu so ga pa naše rezerve hitro vrgle zopet nazaj; sovražnik je imel pri besnih krajevnih bojih velike izgube in je pustil v naših rokah 2000 ujetnikov. Pri spodnjem Styru smo Ruse dalje nazaj potisnili. Z veliko uporabo municije podvzet ruski protinapad se je ponesrečil.
Plen na severnovzhodnem bojišču, ki so ga napravile v oktobru c. in kr. vrhovnemu poveljstvu podrejene armade, znaša:
142 častnikov, 26.000 mož, 44 strojnih pušk, 1 top, 3 letala in drug vojni materijal.
Boji za Dvinsk se še vedno vršijo. Več močnih ruskih napadov je bilo krvavo odbitih.
Nemško ofenzivo zapadno od Czartoryska so skušali Rusi ustaviti s protinapadom v široki fronti in v gostih masah; z najhujšimi izgubami so bili odbiti. Nemci tam napadajo naprej. Boji so besni.
Francosko bojišče.
Na Francoskem ni velikih bojev. Le pri Ta-hure v Champagni Francozi že nekaj časa brezuspešno napadajo. Nemški protinapad dne 30. oktobra je bil uspešen. Tu se boji nadaljujejo. Poročnik Bolcke je sestrelil že šesto francosko letalo.
Amerika napoveduje mir.
Rotterdam. „Daily News“ poroča iz Wa-shingtona: Sodi se, da se dela na konec vojske. To prepričanje je tako močno, da je neki član ameriškega kabineta, katerega ime se ne imenuje, v soboto izjavil poročevalcu: „Vse kaže, da je boj v Evropi končan. Pravo borenje se prične zdaj v velikih glavnih mestih med diplomati. Ne da bi navedel posameznosti, je pristavil, da bo posredovala Španska, ker Združene države radi gotovih nasprbtnih mnenj z Nemčijo in z Anglijo niso sposobne, da posredujejo.
Izborno s« Je obnealo za vojake v vojaki in apleh h veikega kol najbolj*«
bol oblažajoča mazanje
pri preUaJenjn, renmatlzmu, (ihta. Influenci, prsni, vratni in boleati v hrbta
Dr. liohtar-Ja
Sidro-Unimeot^
NadonMtu. sidro-Pain-Expeller.
■••Mwtoa kiwt.	I M, .
DoMva e« Y lekarnah ali dirakta.
v Dr. Richter-j a lekarni „Prl zlatem te»«»,
Praga, I., Elizabetna eezta 0.
Onevrno rnapofflljanj«.
Raznoterosti iz vojne.
O bojih na Sabotinu.
O zadnjih bojih za goro Sabotin poroča „Slovenec“: Vreme je bilo ves teden od nedelje 17. oktobra naprej najlepše. Po dnevu celo toplo. Na Sabotinu so v nedeljo 24. oktobra popoldne granatni streli zopet zanetili ogenj v suhi travi in grmičevju. Okoli dveh se je namreč začel hud boj, ki je trajal do približno tričetrt na štiri. Vsevprek so padali na pobočju Sabotina streli granat in šrapnelov. Gorelo je na več mestih. Dim se je plazil preko skalovja, kakor ga je ravno zrak tiščal ali gnal naprej. Neprenehoma torej ogenj, strel, boj.
Vojaki pa so odhajali proti strelnim jarkom z odločnim zavestnim korakom; roj za rojem je prihajal in odhajal, oboroženi samo s puškami in patronami ter lopatami ali pikonom. Lahka je bila njih hoja; bili so Hrvatje in Čehi. Peli so, roj za rojem, kakor da bi bili vsi sami pevci ali
pa, kakor da bi boj napravil iz njih pevce. Peli so koračnice navdušeno in zavedaj e se, da ne more nihče drugi zmagati kakor le oni! Čudovito je, kako veliko zavest zmage so ustvarili dosedanji uspehi v naših vojakih. Vidijo dan za dnevom, kako neizmerne napore dela Lah dan za dnevom, da bi vspel, da bi vsaj nekaj dosegel, da bi vsaj Gorico dobil. A nič in zopet nič! To vojaki vidijo, zavest pa dobivajo pri tem in si jo utrjujejo, da Lah ne bo nikdar zmagal.
Nezgoda angleškega kralja.
Iz Londona se poroča: Ko je kralj Jurij dne 28. oktobra obiskal na francoskem bojišču svoje čete, se je ob hura-klicih čet splašil njegov konj, se vzpel in padel. Kralj je dobil težke poškodbe in zaenkrat ne bo mogel zapustiti sobe.
Slava dalmatinskim Hrvatom.
Dunaj, 30. oktobra. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Kakor današnje uradno poročilo kaže, bitka ob Soči še traja. Po prvi dobi tega velikanskega boja je imela na južnem krilu napadajoča italijanska tretja armada še kaka dva armadna kora v rezervi. Te zadržane sile so bile sedaj poslane v boj. Tudi s strelivom zelo bogato oskrbljena sovražna artiljerija še more vzdržati svoje streljanje z veliko silo. Tako na pr. je bilo včeraj samo na gori Sabotin naštetih nad 2000 strelov s težkimi granatami. Sploh so bili zoper obmestne utrdbe pri Gorici naperjeni silni napori sovražnika. Za duha in trdovratnost naših tamošnjih čet ni najti dovolj priznanja. Stanovitno in brez utrujenja so prestali enajstdnevni artiljerijski ogenj. S hrepenenjem so čakali na uro, da se spoprimejo z italijansko infanterijo. Zlasti vrli dalmatinski domobranski polki št. 23. in št. 27, potem deli pešpolka št. 30 so na najbolj zaželje-nih mestih gore Sabotin in na višini pri Podgori vzdržali, dokler se niso mogli s hui’a-klici vreči na naskakujočega sovražnika in ga vreči nazaj.
Boroeviča časti prebivalstvo na jugu.
Vse občine političnega okraja Voloska, ki imajo pravico do imenovanja častnih članov, so imenovale generala infanterije Svetozarja pl. Boroeviča za častnega občana v večno zahvalo za varstvo, ki jo ima okraj vsled zmagovite obrambe proti italijanskemu vdoru. Tudi mesti Varaždin in Požega sta soglasno izvolila generala za častnega meščana.
Ranjenci iz Srbije na Laškem.
Lyon, 1. novembra. „Le Nouvelliste“ poroča iz Turina: Včeraj so došli sem prvi ranjenci iz srbsko - bolgarske bojne črte. Ranjenci soglasno izjavljajo, da so Bolgari močni nasprotniki, ki jih je treba upoštevati.
Nadaljna izkrcavanja čet v Solunu.
Bukarešta, 1. novembra. Angleški poslanik poroča v dopisu na „Independance Roumaine", da ni nobene besedice resnične v poročilu, da bi bile zavezne čete začele Solun zapuščati ali se celo zopet vkrcavati. Ruski poslanik Poklewsky se je danes nasproti nekemu članu vlade enako izrazil. Angleško poslaništvo objavlja v tukajšnjem časopisju razglas, češ da je nasproti drugim poročilom morda koristno pripomniti, da je angleška vlada skupno s francosko vlado trdno odločena, da pošlje v Solun precejšnje oddelke čet v hitro pomoč Srbom.
Kralj Peter.
Atene. Iz novejših poročil iz Srbije že več dni ni znano, kje da se nahaja kralj Peter. Gotovo je, da je v času, ko so odhajali iz Kragujevca vojno ministerstvo, prestolonaslednik in srbski generalni štab, odpotoval tudi kralj Peter s kraljevičem Aleksandrom do Podujeva. Tukaj so kralja Petra zadnjič videli. Odslej nihče ne ve, kje da je, Niti to se ne ve, ali je še v Srbiji ali v Albaniji ali že v Italiji, kamor ga je povabila italijanska kraljica Jelena.
Srbija hoče skleniti posebej mir i
Sofija, 2. novembra. Iz Petrograda se poroča preko Romunije: Srbski poslanik v Petrogradu, Spalajkovič, je prišel v zunanje ministrstvo in sporočil, ker ni mogel govoriti z ministrom, prvemu načelniku oddelka, Srbija bo na vsak način skušala s centralnima silama posebej skleniti mir, če Rusija kar najhitreje ne izkrca v Bolgariji tako velike armade, da bo odtegnila precejšen del bolgarske armade od srbske fronte.
Iz pisem naših vojakov.
Kako je Šimen pri Judu klavir igral.
Šimen Kocijan, organist na Žihpoljah, sedaj v Krakovem pri orožniškem oddelku št. 2., piše svojemu prijatelju:
Danes imam čas, sedim po dolgem, dolgem času zopet pri mizi; zato Ti hočem kaj več napisati. Dobil sem od doma več številk „Mira“ in vidim, da se koroški junaki pridno oglašajo; no, da bi pa jaz kot odbornik organistovskega društva, član čebelarskega društva i. t. d. se nič ne oglasil, pa tudi ne gre. Le potrpi, bom kar začel.
Nočem Ti opisovati, kolikokrat je tista s koso že salutirala pred menoj in da včasih pajki vzamejo moj želodec za svojo delavnico, včasih pa sem natovorjen kot meh pri orgijah, večkrat žejen, včasih pa zopet napit, to so sedaj vsakdanje stvari. Gotovo si boš mislil, no, kaj pa Ti bom takega pisal; pa le počakaj, koj se stegnem po svoj zamazani dnevnik in tam bom gotovo kaj našel, da Te bo zanimalo.
Po vročih bojih prihrumimo lansko zimo enkrat v neko poljsko vas. Vas je bila strašno razdejana, nekaj je Rus razbil, nekaj naše granate, nobena hiša ni bila popolnoma cela.
Napovedan je bil počitek, sneg pa je šel kot otrobi v mlinu. Jaz sem se kar hitro podal na iskanje, da si najdem suh prostor za svoje utrujene ude. Vstopim v hišo, ki je bila še najbolj nobel, čeravno že strehe ni več imela. Takoj pri vstopu zagledam Juda; aha, si mislim, tukaj se gotovo „vodka“ prodaja, in res, bilo je tam že več vojakov, ki so si polnili steklenice. Tudi jaz stopim bliže, pa moj Bog, kaj zagledam? Nekaj takega, kot smo doma rekli: klavir! Seveda je komaj zaslužil to ime, tako je zgledal. Kar elektri-ziralo me je po udih pri pogledu na klavir, pa že tudi lep čas nisem videl nobenega instrumenta. Takoj si poiščem dilo, ker stolov ni, ter se vsedem h klavirju.
Udarim najlepši akord, kar jih znam, o je! Roke zamazane, zabuhle, no, klavir je tudi imel brez števila napak. Gotovo se je začudil, da se mu v zadnjih zdihljajih ne privošči pokojne zadnje ure.
Začnem igrati Parmove Mlade vojake, Jenkov dvospev „Na tujih tleh“ in razne valčke. Židu pa se glasba ni preveč dopadla, ker se je bal, da bi moj koncert privabil kako višjo glavo v njegovo trgovino, in bi s tem njegovo žganje prišlo v nevarnost, da se ga konfiscira, ker je preveč pristno. Zato se postavi pred me in mi strogo ukaže, naj končam. Jaz pa sem mu odgovoril, ako ne pride višja oseba kot je on, bom igral še dopolnoči in bi tudi gotovo, ako bi ne prišlo drugače.
Hiša se je vedno bolj praznila, jaz pa sem se s klavirjem sprekarjal, kateri od naju ima več življenja v sebi ; kar zaslišim za hrbtom neko stopicanje v taktu. Obrnem se in vidim tri vojake, da plešejo. Začel sem bolj z ognjem mrcvariti po tipkah, uvidevši, da imam za hrbtom plesalce. Židu pa kar ni bilo strpeti, tako se je bal; zato začne prositi moje plesalce, naj vendar ne delajo takega šuma. Pa nič ni pomagalo, še hujše smo začeli. Eden vojakov me vpraša, ali znam ono pesem od Varšave. Kaj bi je ne znal, ko se že 14 mesecev klatim po Galiciji! Začnem jo igrati, oni pa peti. Pesem gre nekako tako-le: Od Varšave do Petrograda za Moskali marš, marš itd. Torej k igranju, plesu, se je pridružilo še petje. Predstavi si v tem trenutku Žida. Ves je zdivjal, skoči k meni in hoče glasovir zapreti. Pa ni šlo, ker je bil pokrov pokvarjen; v svoji jezi mi pokrije polovico tipk s svojo široko haljo, jaz pa začnem na drugo polovico igrati, saj je tam še tudi malo pelo. Uvidevši, da nič ne pomaga, gre iz hiše, pa Čez par minut se vrne in z njim tudi vojaška patrulja. Z vso zgovornostjo jim pripoveduje, da ga nočemo ubogati. Vodja patrulje, Oger, nam strogo ukaže „nem sobot“, po slovensko: ni dovoljeno. No, pa naj bo, si mislimo in hitro zaključimo slavni koncert in plesni venček.
Torej, končano je veselje, jaz sem bil to noč zelo na slabem. Večerjo sem zamudil, prenočišča še tudi nisem imel, ker sem na vse pozabil. Hodim nekaj časa po vasi gor in dol, pa pridem do neke hiše, ki je bila še precej ohranjena, še celo dimnik je stal, in kadilo se je tudi iz njega. Imenitno, si mislim. Tukaj nemara še kako pečeno pišče dobim za pod zobe. Vstopim v hišo, ki je bila takorekoč nabita vojaštva. Pri mojem vstopu so vsi protestirali, da bi še jaz pod to streho spal, ker jih je že itak preveč. Jaz pa hitro smuknem in se pomešam med nje; sedaj pa niso vedeli, katerega morajo ven vreči. Hitro se se stisnem v kot in sladko zaspim.
Imel sem imeniten počitek in sem dolgo sanjal o klavirju in nekdanjih srečnih dneh.
Bog mi daj učakati, da pridem zdrav do svojega klavirja na Žihpolje, ker tam bom vsaj imel mir pred gališkimi Judi.
Ob priliki Ti pišem kaj več. Ves Tvoj
Prejemajte sv. zakramente!
Anton Knafl, gostilničar v Velki vasi piše svoji ženi:
Draga žena!
Predvsem Vas vse skupaj lepo pozdravim, posebno Tebe in otročiče. Naznanim Ti, da danes zopet odidem dalje, na bojišče in tam ostanemo, da se bomo borili za milo domovino. Draga žena, žalosten dan imam danes! Ali se bomo še kdaj videli ali ne. Skrbi za domovino in mladino; uči jih prav pridno, moje ljube otročiče. Vidve pa ubogajte svojo ljubo in skrbno mamico, jih ne žalite, bodite pridne in pobožne. Ta nauk vama pošiljam. Draga žena, drži jih ostro, da hodjo v cerkev in molijo tudi zame. Prejemajte sv. zakramente! Draga žena! prosim Te še na priliko, da bi se ne videli več in se Ti ozdraviš, ostani tako sama kakor sem tudi jaz Tebi obljubil, imej dekleta za ljubo in uči jih lepo; če ne pridem več domov, je vse premoženje Tvoje, samo da skrbiš za dekleta. Zdaj vas pa vse skupaj lepo pozdravim, Tebe in dekleta, in voščim, da bi vas moje pismo v najboljšem spominu ohranilo.
Sfeckenpferd-
MiinonileCnato milo
slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma.	Po 1 K se dobiva povsod.
Dnevne vesti.
Hrvatsko-slovenski klub. Mariborska „Straža“ objavlja sledeč komuniké: Hrvatsko-slovenski klub je imel dne 28. oktobra t. 1. v Mariboru sejo, katere so se udeležili hrvatski in slovenski klubovi člani. Najprej je načelnik dr. Korošec naglašal neomajano udanost hrvatsko-slovenskega naroda do presvitlega cesarja-kralja in do Habsburžanov, izrekel zahvalo in občudovanje poveljnikom in hrabrim četam v boju za našo zemljo ter posebej pozdravil klubove tovariše, ki se nahajajo v vojni službi. V toplih besedah se je spominjal prerano umrlega tovariša profesorja Mandiča, ki se je ves žrtvoval za dobrobit svojega naroda. Izrekel je simpatije vsega kluba tovarišu Roškarju, ki je začetkoma vojnih zapletljajev moral veliko pretrpeti. Klub je izrekel, da stoji slejkoprej na stališču zedinjenja hrvatsko-slovenskega naroda v eno državnopravno skupino v okvirju habsburške monarhije. Nato je poslanec dr. Krek poročal o pripravah za avstro-ogrsko nagodbo ter se izrekel,
da se z Ogrsko ustvari za stalno skupno gospodarsko ozemlje s popolno gospodarsko enotnostjo in s popolno enotnostjo armade. Klub smatra za potrebno, da se vsaj za razmotrivanje nagodbenih vprašanj z Ogrsko skliče parlament in se izvoli odsek, ki bi z vlado trajno sodeloval pri nagodbenih pogajanjih. Pri razgovoru o gospodarskih zadevah hrvatsko-slovenskega ozemlja so se obravnavala trenotno najbolj pereča vprašanja, na pr. otežkočenje kmetske produkcije vsled pomanjkanja ljudi, vrnitev zanesljivega dela istrskega prebivalstva v nekatere evakuirane kraje, nesoglasje med maksimalnimi cenami in prakso sodišč glede draženja živil, preskrba s semenskim žitom za spomlad, s krmili, modro galico in gnojili, podpore v slovenskih pokrajinah, potreba melioracij s pomočjo ujetnikov itd. Nazadnje se je razpravljalo o ljudskem, srednjem in strokovnem šolstvu v hrvatskoslovenskih deželah. Storili so se soglasno tozadevni sklepi
Cerkvene vesti. Na župnijo Grebinj je bil imenovan naborješki župnik vlč. gosp. Franc Holec. Premeščen je vlč. g. Ignac Malej, kaplan pri Devici Mariji na jezeru v Železno Kaplo; vlč. g. Ludovik Viternik, provizor v Vetrinju, kot upravitelj na Jezersko in vlč. g. Ivan HornbOk z Jezerskega k Devici Mariji na jezeru. — Razpisana je župnija St. Jakob ob cesti (patronat gospasveška proštija) do 7. decembra. -- Nevarno je zbolel vlč. g. Franc Premru, župnik v Možici. Gospodom duhovnim sobratom se priporoča za memento in sacris. — Na župnijo Grebinj je bil investiran vlč. g. Holec, župnik v Naborjetu.
Promocija. Na graški univerzi je bil dne 27. oktobra promoviran za doktorja bogoslovja vlč. gosp. Valentin M Orti, župnik na Strmcu. Iskreno čestitamo!
Odlikovanje. Rezervni poročnik dr. Joško Požar je dobil za junaško zadržanje v bojih v Galiciji signum laudis in je imenovan za c. kr. vojaškega avditorja. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovojniški živinozdravnik Peter Škofič pri 22. domobranskem topničarskem polku.
Na uršelski sejm v Celovcu je bilo prignanih 28 pitanih volov, od teh prodanih 22 po 1280 do 1300 K, 100 kg žive vage po 234 do 238 K; 40 vprežnih volov, prodanih 24 po 1106 do 1260 K; 16 junčkov, prodanih 12 po 560 do 800 K, živa vaga po 230 K ; 142 krav, prodanih 92 po 320 do 1450 K, živa vaga po 200 do 226 K; 14 telic,
prodanih 8 po 406 do 900 K, živa vaga po 220 K; plemenskih praset 332, prodanih 260 po 30 do 240 K, in 6 ovac, vse prodane po 52 do 60 K. Konjev je bilo pripeljanih 172. Živinski sejm je bil dobro, konjski srednje dobro obiskan.
K izpremembi vodstva pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku poroča uradna „Klagenfurter Ztg.“, ki se zelo pohvalno izraža o delovanju bivšega ravnatelja dr. Alberta Speil vitez pl. Ostheim, med drugim sledeče: „Vpoklic dvornega svetnika dr. pl. Ostheima na Dunaj pomeni za njega samega izredno odlikovanje, ker je prvi Nemec, ki je bil postavljen na uplivno in važno mesto predstojnika pri ravnateljstvu za proge državne železniške družbe." S tem važnim imenovanjem je dana podlaga za uvajanje znanega železniškega odloka, izdanega meseca julija, ki je v vrstah slovenskih politikov zadel na precejšen odpor.
Umrl je dne 1. novembra ponoči v Celovcu c. in kr. polkovnik v p., bivši poveljnik 73. pešpolka, vitez Franc Jožefovega reda, imejitelj vojaškega zaslužnega križca itd., g. Karl Wild e, po dolgem bolehanju. Podlegel je bolezni, ki se je je nalezel pred letom dni na srbskem bojišču. Na izrecno njegovo željo se je vršil njegov pogreb na celovškem pokopališču čisto tiho.
Na Yseh svetih dau se je kljub slabemu, deževnemu vremenu podal takorekoč ves Celovec na pokopališče v Trnjivasi. Največ ljudstva je bilo pri vojaških grobovih, kjer ležijo naši in ruski vojaki, drug ob drugem, v novejšem času po dva in dva v enem grobu. Vojaški grobovi so bili lepo ovenčani in razsvetljeni. Samo električne železnice na pokopališče, se je poslužilo v nedeljo 3458 in na praznik 10.478 odraslih oseb in do 1500 otrok.
Kako govori dunajski župan v vojnem času. Na nekem zborovanju pri Dreherju dne 25. okt. je govoril dunajski župan dr. Rih. Weisskirchner med drugim to-le: „Naši vojaki se niso bojevali samo za zmago, tudi zato, da bi mi vsi uživali sadove zmage. Povrnitve v stare žalostne razmere tudi ne moremo trpeti. Iz krvi, ki je tekla na bojišču, naj nastane nova Avstrija, Avstrija, v kateri zavzamejo Nemci mesto, ki jim gre po zgodovinskem in kulturnem pomenu. Ne poznam bodočih vlad avstrijskih, toda to jim zakličem: Gorje tem, ki bi se drznili avstrijske Nemce pritisniti ob steno. Nemci v Avstriji smo v zvestobi do cesarja in domovine habsburško državo ponovno s svojo krvjo držali skupaj in tudi v tem svetovnem požaru so bili sinovi nemškega naroda, ki so junaško branili grudo. Nevredni bi bili teh junakov, če ne bi tudi pripomogli, da nemškemu narodu v Avstriji ne bo ničesar več odvzeto. Mi hočemo, da sledi bojem, ki so se vršili rama ob rami Nemcev in sinov podonavske monarhije, da tej vojaški zvezi sledi tudi poglobljenje politične zveze in gospodarsko zbližanje obeh držav zmage tudi v mirnih časih omogočijo. Če se je raztegnila bojna črta od Vzhodnega morja do Srbije in do Dardanel, potem se naj tudi gospodarska bodočnost raztegne od Ostende do Bagdada, potem naj bo tu velika centralna Evropa, mogočna in vladajoča, in naj narekuje svetu, kar nemški duh in nemška misel spoznata za dobro." Dunajski župan ni nič več in nič manj avstrijski državljan kakor vsakdo izmed nas. Kar je dovoljeno njemu, katerega glas seže po vsej domovini in preko njenih mej, to mora biti dovoljeno tudi drugim, pri katerih se ne odtehta vsaka beseda tako natančno.
Presvetli cesar je ob izbruhu vojne izdal manifest: „Mojim narodom!" In vtem prekrasnem manifestu je tudi odstavek: „Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domvine vedno pripravljeni za najhujše žrtve." In tako se je tudi zgodilo. Z zares velikanskim navdušenjem so vsi avstrijski narodi sledili klicu svojega vladarja in njihovi sinovi so kakor jeklen zid branili domovino. In najzadnji nismo bili Slovenci in Hrvati. Vsi smo krvaveli, vsi bomo zato tudi želi! Dunajski župan naj gre na krvavo južnozapadno bojišče, kjer se ravnokar odigravajo junaški in krvavi boji in naj vpraša slavnega vojskovodja generala Boroeviča, kdo da je doli železni zid avstrijske monarhije.
Naše žrtve za domovino. Velike, izredno velike so naše žrtve za domovino, in vendar nikdar nismo povpraševali, kateri narod v Avstro-Ogrski je relativno položil na oltar domovine toliko žrtev kakor Slovenci in Hrvatje. Skoro ves cvet našega naroda stoji v vrstah prvih in naj-večjih junakov naše-armade, in gomila za gomilo se vrsti, povsod tam, kjer so se vršili najhujši
boji, na vseh bojiščih, na severu, zapadnem in vzhodnem jugu. Izjave premnogih njihovih poveljnikov, celo pohvala iz ust nemškega cesarja samega, ki je bil priča teh junaških dejanj, potrjuje to. In zadnji čas zopet prihajajo z bojišč zelo vesela in zelo žalostna poročila. Naznanjajo se zmage in grobovi, uspehi in usoda tistih, ki so uspehe priborili s svojo krvjo. Še ni zarasel grob kadeta Kastnerja, se že poroča, da je v nekem naskoku v junaškem boju za domovino padel dne 21. oktobra 1915, opoldne, c. kr. kadet Maks Primus, sin hišnika „Družbe sv. Mohorja". Po dovršenem učiteljišču v Celovcu se je lani prostovoljno prijavil k vojakom. Boril se je dalje časa na severnem in pozneje na južno-zapadnem bojišču. Njegov starejši brat Ferdinand se nahaja na severnem bojišču, in tudi njegov oče je bil vpoklican v vojnopomožno službo. Potrtim starišem iskreno sožalje! — Iz Celja se nam poroča, da je v enem zadnjih bojev na italijanskem bojišču padel g. profesor Jakob Kabuza iz Celja, vrl naš somišljenik in sotrudnik našega lista. Bil je idealen mož, ki zasluži, da ga narod ohrani v najlepšem spominu. — Dne 5. septembra je pri naskoku na gozdove severno od Czuporke padel junaške smrti Rudolf Šmuc, stotnik pešpolka, odlikovan s „Signum laudis". — Dne 19. oktobra je podlegel v bolnišnici usmiljenih bratov v Zemunu poročnik Vinko Lapajne iz Idrije, kandidat prava, lastnik hrabrostne svetinje. V Galiciji je bil že dvakrat ranjen in, zopet ozdravljen, je šel zopet v boj in dobil na srbskem bojišču smrtnonevarne rane, ki jim je podlegel. — Na severnem bojišču je padel visokošolec Josip Laharnar iz Pečin na Goriškem. Pred dvema letoma je skoraj z odličnim uspehom dovršil gimnazijo, osemnajst let star. Letos februarja je bil potrjen k vojakom, marca vpoklican, začetkom julija pa je kot kadet odrinil na severno bojišče; tam je že 18. julija zadet od kroglje izdihnil svojo blago dušo. — Dne 19. oktobra je umrl junaške smrti na južno-zapadnem bojišču slovenski učitelj Mirko Kovačič iz Selnice ob Dravi. Pokopan je blizu Doberdobskega jezera na mali njivici. — V tuji zemlji počivajo ti naši junaki in čakajo tam svojega in narodovega vstajenja. Svetila jim večna luč!
Vpoklic pri ponovnem, oziroma naknadnem prebiranju za sposobne spoznanih črno-vojniških obvezancev. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je izdalo uradni razglas, po katerem morajo pri ponovnem prebiranju rojstvenih letnikov 1873. do vštevši 1877., potem 1891., 1895. in 1896. in pri nakpadnem prebiranju za sposobne spoznani črnovojniški obvezanci, ki so rojeni v letih 1875., 1876., 1877., 1891 in 1895. ter so avstrijski, oziroma ogrski državljani, ako niso bili že pritegnjeni k službovanju z orožjem ali pa so bili od tega službovanja iz ozirov javne službe ali koristi oproščeni na določen ali nedoločen čas, dne 16. nov. 1915 odriniti pod orožje.
Češka gimnazija na Dunaju. Dunajska občina je dala zapreti češko zasebno gimnazijo na Dunaju, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
Skofjidvor. (Požar.) V noči 30. oktobra je na neznan način nastal v gospodarskem poslopju graščine bratov Frick požar. Poslopje je do tal pogorelo, ž njim vred je zgorelo 2000 meterskih stotov sena, 50 meterskih stotov slame in gospodarsko orodje. Škode je 80.000 K, zavarovalnina pa znaša 100.000 K. Živino, 65 govedi, 4 konje, 60 svinj in 46 ovc so rešili. Gasili so: domača požarna hramba, ljudje iz vasi, ruski vojni ujetniki in škofjedvorski orožniki.
\
t
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat in nečak, gospod
Maks Primus
c. kr. kadet
padel dne 21. oktobra 1915, opoldne, v 22. letu svoje starosti, na južnozapadnem bojišču pri nekem naskoku v junaškem boju za domovino.
Sv. maša zadušnica se bode brala v četrtek dne 4. novembra 1915, ob 'US. uri zjutraj, pri Sv. Duhu v Celovcu.
Celovec, 30. oktobra 1915.
Melhllor in Marija Primus
starši.
100 lltrou domače pijače!
osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 4-50 franko po povzetju. Na 5 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje.
Janez Grolioh,
Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko.
Nova izdaja! Haring, Grundziige des katholischen Kirchenrechtes, 2. predelana izdaja. V elegantni izvirni vezavi K 18’—. Naročila na knjigarno „Carinthia“ sv. Jožefovega društva v Celovcu.
Ferdinand Primus
c. kr. kadet, t. č. na bojišču
brat.
Namizna jabolka
Dr. Richterjev Sidro-Llniment. Capsici compos., nadomestilo za Sidro-Pain-Expeller, je mnogo preizkušeno domače sredstvo, ki se kot bolečine oblažajoče mazilo pri protinu, revmatizmu, prehlajenju, mrtvoudu, bolesti v kolku in križu itd. tisočkrat z najboljšim uspehom rabi. Velika razširjenost sredstva Sidro-Liniment. je najboljši dokaz izvrstnosti tega pripravka, ki ne sme manjkati v nobeni hiši. Priporoča se posebno takim ljudem, ki 'so mnogo na prostem ter izpostavljeni raznim vremenskim izpremembam in prehlajenju, na pr. vojakom, gospodarjem, gozdarjem, lovcem, kmetovalcem, ribičem, rudarjem, mornarjem, izseljencem itd., tako tudi turistom pred in po napornim turom in sploh vsem potovalcem, ker jim hitro in zanesljivo pomaga. Za vojake na bojišču je Sidro-Liniment. neobhodn o potrebno (se pošlje v priročnem vojnopoštnem pismu). — Dobiva se v lekarnah ali direktno v dr. Richterja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, L, Eliza-betna cesta 5. — Dnevno razpošiljanje.
Organist in oerkvenik, izvežban v petju in igranju, oženjen, želi službo spremeniti. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 64. Znamka za odgovor.
Voščene sveče, lepo in mirno gorljive, ne kapljajoče, stearinske sveče, steklenice, stenj in olje za večno luč, kadilo in oglje za kadilnice ter druge cerkvene potrebščine priporoča trgovina sveč Franc Siebert, Celovec, Stauder-haus. Razpošilja se na zunaj.
popolnoma izvežban, se Sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti na
Družbo su. mohorfa o Celoucn. Župnijski urad v Rožeku
išče
organista in mežnarja
ter ima rokodelec (najboljše krojač) prednost in najde tukaj obilno dela in zaslužka. Nastopiti more takoj.
500 kron!
F J M Vam plačam, če Vaših kurjih očes, ./rBa bradavic, trde kože ne odstrani Ria balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino vred. Cena lončku z zajam -Sujočim pismom K 1-—,3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4-60. Kemeny, Kasohan (Kassa), L, poštni predal 12/8, Ogrsko.
od 5 kg naprej po 20 do 60 vin. kg razpošilja po povzetju A. Oset, p. Guštanj, Koroško. Razpošilja se tudi 01^* jabolčni mošt in Silva slatina.
Tržne cene v Celovcu
28. oktobra 1915 po uradnem razglasu:
Blago
100 kg
K
80 litrov (biren)
K
K
Pšenica............Vg
Rž.................
Ječmen.............( »
Oves...............' >
Ajda..................
Turščica..............
Proso.................
Pšeno.................
Leča..................
Fižola rdeča .... Repica (krompir). . . Deteljno seme .... Seno, sladko ....
„ kislo .....
Slama.................
Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča . . .
Mleko, 1 liter Smetana, 1	„
Maslo (goveje) .	.	1	kg
Surovo maslo (putar) 1 „ Slanina (Špeh), povoj. 1 „
„	„ surova 1 „
Svinjska mast . . 1 „ Jajca. 1 par Piščeta, 1 „ .
Race ....
Kopuni, 1 par 30 cm drva, trda, 1 m* 30 „	„ mehka, 1 „
Živina
Konji . . . Biki. . . . Voli, pitani .
„ za vožnjo Junci . . . Krave . . . Telice . . . Svinje, pitane Praseta, plemena Ovce . . . .
Počrez
100 kilogramov
do
živevage
zaklana
od j do , od | do
v kronah
1200
28
150
Knjigoveznica Družbe sv. Mohorja v Celovcu
11 Delo trpežno in okusno.	Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26	Cene zmerne.	J
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
uraduje vsak dan, izvzemi! nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik In izdajatelj: Gregor Elnepleler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik: Otmar Mlhilek. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.