Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. aprila 2017 - Leto XXVII, št. 17 stran 2 »NE BOJ KAK SO DRÜGI« Zimau pa dühove smo zagnali? stran 8 Vse pride na pauti prauti stran 4 Kuhali in pekli smo, pa še kaj lepega naredili stran 12 2 CIVILNE ORGANIZACIJE: ČE JE BOJNA, JE BOJNA ZA VSE? Zadnje čase v našom rosagi, najbole pa v Budimpešti, lidgé skurok vsakši den dejo na ulice pa demonstrirajo. Največ lidi – eni pravijo, ka celo 70-80 gezero – je na demonstracije »gnau« zakon o univerzaj, steri naj bi onemogaučo, ka bi v vogrskom glavnom varaši tadale delala Srednjeevropska univerza, stero je ustanovo merikanarski milijarder György Soros, steri svoje korenjé ma na Vogrskom. Kumik so včunili valauvi prvi velki protestov, se je najšo nauvi vzrok, ka so lidi pá privabili na ulice. Parlament je razpravlo o zakoni o civilni organizacijaj. Tisto, ka je civile najbole razčemerilo, so pejnezge. Pejnezge prej nejmajo sage, dapa kauli nji vladi nika vonja. Zatok do se mogle tiste civilne organizacije, stere na leto dobijo več kak 7,2 milijona forintov (kauli 24 gezero evrov) penez iz tihinski rosagov, registrirati na biroviji kak civilne organizacije s tihinskov pomaučjov. Vlada pravi, ka tau slüži samo transparentnosti, pa nešče grdi pečatli (ožigosati) dati na te organizacije. Dapa ništrni vladni politiki ranč ne skrivajo, ka so najbole čemerni na tiste civilne organizacije, stere s pomočjauv Sorosovi pejnez kritizirajo rosag. »NE BOJ KAK SO DRÜGI« »Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi« - tau so reči lübezenske pesmi, štero smo leko oprvin šteli pred skoro desetimi lejtami v knigaj prekmurskoga pesnika ino pisatela Ferina Lainščeka. Ta drauvna zbirka z naslovom »Ne bodi kot drugi« je sploj popularna gratala v Sloveniji, večkrat so go mogli na nauvo nadrukniti. Pred par lejtami je muzičar s slovenskoga Koroškoga Gorazd Čepin tak brodo, ka toj lejpoj pesmi melodijo cujspiše. Z gitarov v rokej je nauto začnila spejvati njegva či Ditka, štera je ž njauv gratala erična po cejloj Sloveniji. Pesem je gnes kak liki himna zalüblencov, mlada pesmarca go dostakrat spejva na zdavanjaj. Od tistoga mau je že minaulo par lejt. Ditka je vödala dva muziko napisala ali una sama ali njeni oča. Reči so bile tistoga nedelskoga zadvečerka skoro vse od Ferina Lainščeka, šteri je v Varaši goršto iz svoji verzušk Ditka in Feri Lainšček sta navdušila poslüšalce v Varaši v našoj vküpnoj porabsko-prekmurskoj rejči tö (»samo je pesmar zapiso tau pesem v svoje srcé, če de ga včási štoj pito, V prvotnoj varianti naj bi zakon valau za vse civilne organizacije v rosagi. Tak vejte, kak majo šegau povedati: Če je bojna, je bojna za vse. Etak naj bi zakon valau za narodnostne civilne organizacije tö, kak so pri nas, Slovencaj Slovenska zveza pa Slovensko drüštvo v Budimpešti ali Somboteli itt. Dobro vejmo, ka tiste narodnosti, stere majo matični rosag, dobijo pomauč od tam, pa nej samo pejneze, liki pomauč v obliki knjig, pohištva v šaule, opreme itd. Kak je v parlamenti povedala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss narodnostne civilne organizacije majo svoje cilje, naloge (obraniti svojo kulturo, gezik), stere opravlajo za svoj narod, za svojo narodnost, gvüšna je pa v tom, ka ne delajo prauti vladi ali rosagi, pa v tom tö, ka ne peréjo peneze pa je ne nücajo za pomauč migrantom. Zatok je v imeni vsej 13 zagovornikov prosila parlament, naj te zakon ne vala za narodnostne civilne organizacije. Nej zatok, ka bi té skrivale, od kec dobijo pejneze, vej pa vsakšo leto morajo tazračunati pa konkretno napisati, odkec majo pomauč. Kak je pravo eden opozicijski poslanec, zakon bi leko škaudo tistim vogrskim civilnim organizacijam tö, stere so v sausedni rosagaj pa dosta pomauči dobijo z Vogrskoga. Ka pa če sausedni rosagi tö apetit dobijo pa napravijo ranč takšen zakon? Leko si predstavlate, kak bi vögledala naša vabila ali plakati, če bi na vsakšom pisalo, ka »smo organizacija, stera pejnaze dobiva s tihinskoga rosaga«. Že samo zatok bi tau grdo bilau, ka je Slovenija za nas nikak nej tihinski rosag, liki je naša matična domovina, dapa najmenje rosag (domovina) našoga matičnoga naroda. Marijana Sukič Navzauče sta pozdravila generalni konzul dr. Boris Jesih (na sredini) pa predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. Ob njiju sodelavka konzulata Brigita Soós CD-na, na drügom so samo uglasbene (megzenésített) pesmi Ferina Lainščeka. Teva dva umetnika sta 23. aprila - na svetovni den knig - gorpoiskala varaški Slovenski dom, ka aj bi svojo vküpno delo nutpokazala Porabskim Slovencom tö. Glavniva organizatora koncerta sta bila Slovenska zveza pa Generalni konzulat, zato sta predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök ino monoštrski slovenski generalni konzul dr. Boris Jesih pozdravila navzauče, te pa svojo mesto prejkdala čeri Ditki z gitarov ino oči Gorazdi s klaviaturami. Mlada talentka je sploj lepau zaspejvala pesmi, za štere sta tö malo romantični biti, zakoj nücamo ideale, zakoj kak veuki slovenski pisateu eške itak za narod na našom kraji Müre piše, kak je gorraso v goričkoj vesi pa kak ga je mati navčila djaukati ino čütiti. Tau smo ranč tak leko zvödali od njega, kak se je navčo napisati misli zalüblene ženske, pa tau, kak ga je davnoga leta nikša dekla pozvala pod maust, ka bi ma spejvala. Minaula so desetletja, zdaj sprevaja Feri Lainšček mlado Ditko na turneji po cejloj Sloveniji - pa eške v našom Monoštri, oprvin na drügoj strani grajnce. Ditka pa samo spejva, spejva tiste včási žalostne, včási od lübezni naure pesmi, poslüšalci pa želejmo, ka aj bi té angelski glas eške dugo nej gorenjo. Tak je tö bilau - če rejsan so gostje končali svoj program, smo gledalci s svojim aplavzom do- V publiki so bili Porabci, Prekmurci pa členi pevskoga zbora Waldorfske šaule iz Ljubljane kak je lübezni imé«). Zmejs pa je gorički pesnik ranč tak po domanje pripovejdo: od toga, zakoj moremo gnešnji lidgé včási Porabje, 27. aprila 2017 segnili, ka smo leko eške gnauk čüli: »napravi to zopet, ne hodi po poti, saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.« -dm- 3 Nanti Olip, predsednik Slovenske manjšinske koordinacije STIČIŠČE ZA IZMENJAVO INFORMACIJ IN ZA DOGOVOR O SKUPNIH NALOGAH Iz potrebe po sodelovanju je med Slovenci v Italiji vznikla ideja, da bi se povezali in sodelovali Slovenci, ki živijo v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem. Nastajati je začela Slovenska manjšinska koordinacija ali na kratko Slomak. Pobuda je bila dobro sprejeta, in Slomak so ustanovili v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld. Prvih pet let je Slomak vodil Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, po petih letih so nekateri člani dali pobudo, da bi se vodstvo izmenjevalo. Sledil je nekajletni premor, potem pa so marca 2014 v Ljubljani sprejeli nov pravilnik, ki je prinesel novost pri vodenju, in sicer tako, da bo Slomak vodil koordinator (eno leto) in potem naslednji iz osmih vključenih krovnih organizacij: Društvo člen 7, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza Slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovenk in Slovencev iz Avstrije; Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij iz Trsta; Zveze Slovencev na Madžarskem in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Prva koordinatorka je bila predsednica KD Člen 7 za avstrijsko Štajersko mag. Suzanne Weitlaner, drugi do konca lanskega leta Rudi Pavšič iz SKGZ in zdaj, zopet po pogovoru v Potrni/Laafeldu, Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je odgovoril na nekaj vprašanj Porabja za uvod o vlogi in pomenu Slomaka. »Slomak je nastal iz navedenih potreb, saj je nadvse potrebna koordinacija med krovnimi organizacijami glede aktualnih vprašanj, ki se tičejo tako vseh narodnih skupnosti izven meja Republike Slovenije kot tudi posameznih. Slomak je lahko stičišče, kjer se izmenjajo informacije, ocenijo pozitivni oz. negativni razvoji, sprejmejo predlogi za ukrepanje, zlasti pa naj služi okrepljeni informacijski dejavnosti, ki presega meje posameznih držav.« - Člani Slomaka so razpravljali tako o splošnih, političnih vprašanjih, kakor o posamičnih temah, kot je na primer narodnostno šolstvo - področje, kjer so zelo velike razlike celo v eni državi. Mislim na Avstrijo, kjer je šolstvo mnogo boljše (pa še vedno ne v celoti) urejeno na Koroškem kakor na Štajerskem, kjer je vpis k dopolnilnemu pouku, glede na število Slovencev sicer ustrezen, vendar to ni manjšinski pouk, ampak učenje jezika sosedov. Bi kazalo razpravo ponoviti? »Šolstvo in izobraževanje sta temelja, na katerih sloni poleg govorjenega jezika v družini učenje in dopolnjevanje slovenskega jezika v privatnih in javnih izobraževalnih ustanovah. Na Koroškem opazujemo na področju šolstva dva pojava: na eni strani raste število prijavljenih na dvojezičnih šolah, po drugi strani pa se soočamo s stalnim upadanjem znanja jezika. Tudi v dnevni komunikaciji med šolarji je slovenščine vedno manj, zaskrbljujoče upada samoumevno govorjenje slovenščine v javnosti, čeprav ni več občutiti nemškonacionalnega neprestanega pritiska v tej meri, kot je to bilo še pred desetletji. Trenutno je v Avstriji v razpravi velika šolska reforma. Stališče narodne skupnosti do tega vprašanja je jasno: reforma mora upoštevati možnost učenja slovenščine od otroškega vrtca do mature in to na kvalitetni ravni, ki zagotovi govorce jezika, ne le pasivne dojemalce. Ta ureditev mora veljati v smislu 7.člena ADP tako za koroške kot tudi za štajerske Slovence.« - Kot na področju vzgoje in izobraževanja oziroma šolstva so velike razlike tudi pri medijih. Na Koroškem izhaja osrednji tednik Novice, štajerski Slovenci tiskanega medija sploh nimajo. Dobili so prostor v TV oddaji Dober dan, Koroška, kjer je dodana Štajerska! in oddaje na radiu Agora. Kaj bi pokazala razprava za celotni zamejski prostor (v Trstu izhaja Primorski dnevnik, edini manjšinski dnevnik v sosedstvu)? Ob tradicionalnih medijih, je zdaj vrsta novih, ki jih je potrebno upoštevati? Pri informiranju bi nemara kazalo oceniti tudi odnos slovenskih medijev do zamejske tematike. »Glede tiskanih medijev naj bi bilo v Avstriji izhodišče jasno: 7. člen Avstrijske državne pogodbe povsem jasno ureja področje tiskanih medijev. Republika Avstrija je odgovorna za tiskane medije koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. Tega pa ne izpolnjuje – tudi 62 let po podpisu državne pogodbe ne!! Skupaj z Republiko Slovenijo se trudimo, da pride na področju tiskanih medijev do sistemske rešitve sofinanciranja s strani Republike Avstrije. V Republiki Sloveniji pa smo prav s strani Slomaka podvzeli prvi zelo važen korak s tem, da smo se sestali z vodstvom RTV Slovenija; temu naj bi sledili še nadaljnji koraki z ostalimi medijskimi ponudniki.« - Zanimiva bi bila razprava o politični participaciji manjšin, tako med Slovenci v zamejstvu kot v primerjavi s Slovenijo. In morda tudi o spremenjeni večinski politiki do manjšin (glede na nekaj dobrih rezultatov: dvojezični napisi na Koroškem, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu in še kaj). »Na Koroškem je trenutno najbolj uspešen model po- neposrednem sosedstvu Slovenije. Zato člani Slomaka zelo dobro poznajo življenjske okoliščine v širši regiji, politične in gospodarske Predsedujoči Slovenski manjšinski koordinaciji Nanti Olip (NSKS) litične participacije v obliki samostojnega političnega gibanja pod okriljem Enotne liste. Po zelo uspešnih lanskoletnih občinskih volitvah je doseglo kmetijsko interesno zastopstvo narodne skupnosti (Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic) pri zadnjih volitvah v kmetijsko zbornico na Koroškem 4 od 36 mandatov na deželni ravni. Na demokratičnih volitvah izvoljeni predstavniki narodne skupnosti so najbolj avtentičen interpret interesov pripadnikov narodne skupnosti brez strankarskopolitične filterske naprave.« - Omenil bi lahko še druga področja za izmenjavo izkušenj, recimo velik pomen gospodarskega razvoja in še česa (deluje tudi Agroslomak). S pobudami in zaključki bi seznanili tako domačo kot slovensko politiko (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Svet za zamejstvo pri vladi, državnozborsko komisijo in druge). Seveda z namenom, da bi se odzvali na pobude. Morda tudi evropske inštitucije. »Slomak združuje politična predstavništva narodnih skupnosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije, torej v Porabje, 27. aprila 2017 razvoje tako v Sloveniji kot tudi v državah, kjer živijo. Slovenske narodne skupnosti v alpe-jadranskem prostoru so za Republiko Slovenijo dodana vrednost, ki bogatijo celoten slovenski kulturni in jezikovni prostor, sodelujejo in ustvarjajo na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, športa itd. V tem smislu predstavlja Slomak primer evropskega regijskega združenja, ki ima veliko potenciala.« - Čeprav je vaš mandat relativno kratek, katerih konkretnih nalog se nameravate lotiti v letu 2017? »Najvažnejša naloga bo, postaviti celovitost in pestrost slovenskega zamejstva močneje v zavest vseh dejavnikov Republike Slovenije, od politike do medijev, od gospodarstva do šolstva itd. Prvi korak je s sklepi Komisije v Državnem zboru RS vsaj za avstrijsko Koroško in Štajersko že uspel, sledile naj bi ostale države članice Slomaka, isto velja v primeru RTV Slovenija. Dobri obveščenosti in informacijskemu toku naj bi sledila konkretna dejanja z obeh strani. Tekst in fotografija: Ernest Ružič 4 Ivan Ivanič iz Murske Sobote PREKMURJE Peter Podlunšek Brodim, ka ste mogauče že gda čüli za tekmovanje Red Bull Air Race, vej pa eno od tekem pripravijo tüdi v Budimpešti, gé na reko Donavo pred parlamentom postavijo takše velke, 25 metrov visike stebre. Tej piloni, kak jim pravijo, so nafudani z luftom in predstavljajo dveri, skauzi stere morajo leteti mali fligari. Tau tekmovanje najboukši akrobatski pilautarov na svejti si je pred leti vözbrodo Dieter Mateschitz, avstrijski proizvajalec najbole znane energetske pijače, steri ma rad adrenalinske športe. In Red Bull Air Race je tisti šport, gé se nücajo najvekše brzine, tüdi več kak 400 kilometrov na vöro letijo akrobatski fligari. In zakoj vam tau pišem? Zatau, ka je med temi novodobnimi gladiatori tüdi Prekmurec Peter Podlunšek. On drügo leto tekmüvle v najboukši, elitni kategoriji master. In v Ameriki - tekmovali so v varaši San Diego - je prvo paut prišo na oder za zmagovalce. Od njega je biu baukši samo Japonec Yoshihide Muroya. »Žmetno povem, kak se počütim. Lejko povem samo tau, ka sam trno veseli, ka mi je uspelo priti na zmagovalne stube. Za mene je biu že velki uspeh tau, ka sam prišo skauzi prvi kraug tekmovanja, med osem najboukši. Gnes me nej bi bilou tü, če nej bi meu velke pomoči ekipe in pajdašov, na stere sam trno ponosen,« je po konci dirke v San Diegi povedo Podlunšek, za steroga do ljubitelji toga športa letos pa leko navijali tüdi v Budimpešti, gé de tekmovanje Red Bull Air Race 1. in 2. julijuša. Brodim, ka de v vogrski glavni varaš šlo tüdi dosta Prekmurcov, sploj tistih, steri radi gledajo vragolije najboukših akrobastkih pilautarov na svejti. Silva Eöry VSE PRIDE NA PAUTI PRAUTI Ivan Ivanič, že duga lejta Sobočanec, je gorraso v vesnici Strehovci, tam gé si rokau davleta prekmurska ravnica in Goričko. »Gda sam mali biu, je bilo lepše, kak je gnesden. Te je nej bilou lo, vej pa so nas lerance za vüjo potegnola, če smo nej vogrski gučali. Med njimi je bila tüdi ena takša bole krepka ženska, Ilonka Fekete. Vsigdar, gda je prišla v razred, se je prvo za sto doj Ivan Ivanič pred domanjo ižo elektrike, poštije so bile prašne, tak ka, gda je dež spadno, je blato bilou. Mlajši smo z veseljom sejla, potegnola vö kišto, v steroj je mejla puder in kreme, pa se je pred nami lepau namazala,« se ges ške gnesden. Zazidana je bila 1870. leta in sam jo obnauvo, tak ka je čarno-bejla, kak je inda bila. Gda sam ges mali biu, so na tom cejlom bregi bile gorice tak, ka je vsakši trs meu svoj količ. Po drügi svetovni bojni je dau moj oča tau prekopati in je napravo gorice na brajde (lugas). Tak so tüdi drügi napravili. Ges sam zdaj že telko star, mojiva sinauva živeta kraj od dauma, pa sam pravo, ka nika ne pomaga in smo vsej 700 trsov vövsekli. Žmetno mi je bilou, vej pa sam od mali naug, tüdi gda sam že v soboškon špitali delo, odo pomagat ta delat. Pogledno sam na cintor, pa sam pravo, oča, ka naj delam. Pa je nikši notranji glas prišo in pravo, ka naj vövsičem in neka dobroga napravim. Zdaj je tam travnik. Ge ške odim gor, pa okauli rama kaj posedim in gledam doj po ravnici.« Ivan Ivanič je po konci bojne prva ške dale odo v šaulo, zdaj že slovensko, v Dobrovnik, po tistom pa se je vpiso v nižjo gim- tau, ka vse pride na pauti prauti. Profesor nam je pravo, če mo tak živeli, de nam dobro. Tau moremo furt meti na pameti, ka če v žitki slabo delaš, slabo pride, če dobro pa dobro«. Ivan Ivanič si je tej reči dobro zapaumno in tak je tüdi probo furt živeti. Po tistom, ka je v Ljubljani zgotovo visiko šaulo za rentgenskoga tehnika, se je zaposlo v soboškon špitalaj: »Prva lejta je tau bole žmetno bilou, vej pa te ške nej bilou takši moderni mašinov, kak so gnesden. Mogo si dosta znati, pa znajti si se mogo dostakrat, vej pa gda delaš z betežnim človekom, moreš z njim bole naraji delati.« Tri lejta pred tistim, ka je üšo v penzijo, je odišo vö iz špital. Na noge je postavo soboški tau Zavarovalnice Adriatic (biztosító). Z ženo Jožico, stero je te, gda je študero, spozno v Ljubljani, sta prvi deset let živela v židovskon bloki na Lendavski vilici v Murski Soboti, te pa sta si v Cvetni vilici zazidala ram, v steroga sta Z mašino za rentgen v soboški špitalaj brblucklali po tom blati,« se svoje mladosti rad spominja sogovornik in pravi, ka je delo bilou žmetno, vej pa te ške nej bilou mašinov, vseeno pa so si lidge po večeraj, gda so vse delo v štali dojobredili, meli telko cajta, ka so se doj na stolüc pred ramom seli in se s sausedi pogučavali. Gda je biu star šest lejt, tau je bilo 1941. leta, je Ivan Ivanič üšo v prvi razred osnovne šaule v sausedni vesnici, v Dobrovniki. Tau je biu cajt, gda se je začnila drüga svetovna bojna, in je Prekmurje pa prišlo pod Vogrski rosag. »Mi, deca iz Strehovec, smo nej znali nika po vogrsko gučati. Te smo bole s strajom odili v šau- ške spaumni Ivanič in raztolmači, ka nema najlepši spominov na tiste cajte, vej pa se je dosta žalostni reči zgaudilo, »samo tau je bilou in tau je tö minilo, pa moremo živeti inači. Zdaj mi z Dobrovnikom, tam so bole vogrski lidge, v Strehovci pa bole Slovenci živejo, nemamo nikši nevol. Vsakši svoj gezik gučimo, pa eden drügoga dobro razmejmo. Pa včasi v goricaj tö kaj dobroga spigemo.« Vekši tau Strehovec stogi na ravnom, samo skor vsakša gazdija je mejla na bregi gorice in zemenico: »Tau je nej biu vikend, kak gnesden, tau je biu mali ram z malo zemenico. Takšno mam Veseli z držino po opravlenon deli v domanjoj vesnici (čepi naprej) nazijo v Lendavi: »Deco iz vesnice, mislim, ka smo bili trgé, je prvo paut eden iz vesnice pelo s kaulami in konjom. Šaula je bila šest dni v kedni, tak ka smo živeli v dijaškon daumi. Dostakrat smo v soboto peški, tau je petnajst kilometrov daleč, domau üšli«. Štrti razred nižiše in vse razrede višiše gimnazije je napravo v Murski Soboti, gé se je pri latinščini navčo tüdi reči (Veniamus omnes in via contra), »stere bi mogli sigdar vsi lidge meti na pameti. Pomenijo Porabje, 27. aprila 2017 se s sinauvoma preselila 1974. leta: »Na eni pa na drügi strani vilice so po trgé rami. Mi, sausedge, rejsan vküp držimo. Vsakšo gesen eden od nas pripravi srečanje, pa te ške za nauvo leto se pri enomi dobimo pa vküper kavo spigemo in si čestitamo. Na žalost dosta mladi več nemamo. Najina sina sta tö odišla. Eden žive na mordji, drügi na Vrhniki. Tak se pač svet vrti in ide naprej.« Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv in SE 5 Murska Sobota: Domoznanski večer Križna paut za cejlo faro REFORMACIJA V PREKMURJU V Evropi in tudi v Sloveniji se vrstijo dogodki, povezani z letošnjo 500-letnico reformacije. Z domoznanskim večerom in razstavo se je v dogajanje vključila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Avtor razstave in predavanja je bil mag. Franc Kuzmič, ki se s tematiko ukvarja že vrsto let. Ker v Prekmurju živi največ protestantov v Sloveniji, je obletnici bilo in še bo posvečenih več dogodkov, Puconci pa so eden izmed treh reformacijskih krajev v Sloveniji (ob Ljubljani in Raščici, rojstnem kraju Primoža Trubarja, osrednje osebnosti reformacije na Slovenskem). Velki petek je od letošnjoga leta delaprosti den, zatok je župnik Tibor Tóth tak mislo, ka pozové vernike iz vsej vasnic svoje fare pa do na te den vküper molili štacije. Za kraj si je odebro Sakalauvce, gde stojijo lejpe nauve štacije z dvojezičnimi napisi, na brejgi pa svetlobni križ, steri cerkvenoga pevskoga zbora sv. Cecilija z Gorenjoga Senika, stere vči pa z njimi vred spejva kantor Gábor Sebestyén. Gda so vernicke prišli do križa, so najprej leko poslüšali pasijon, steroga so zaspejvali pevci seničkoga pevskoga zbora. Narator je biu Laci Bajzek, Jezu- Od štacije do štacije na križnoj pauti v Sakalauvci Razstava Reformacija v Prekmurju je bila najprej v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, pa tudi v Pavlovi hiši v Potrni, Monoštru ter drugih krajih in zdaj v Murski Soboti Pred 500 leti je Martin Luther (v Wittenbergu) pripravil 95 pripomb-tez, s katerimi je opozoril na, po njegovem (verjetno pa ne samo po njegovem), pomanjkljivosti v tedanji katoliški cerkvi. Predvsem ga je motilo, da so si lahko premožni sloji z denarjem kupovali odpustke za storjene grehe. Med drugim je Slovencem reformacija dala slovenski pisani jezik, prvo tiskano knjigo in tudi slovensko identiteto. Kot je poudaril Franc Kuzmič, se je reformacija v Prekmurju pojavila dokaj hitro, in sicer iz Radgone (zdaj Bad Radkersburg), ki je postala skoraj v celoti protestantska. Ko je cesar Jožef II. izdal tolerančni patent (neke vrste zakon), so protestantske občine zaživele tudi v Prekmurju. Leta 1783 v Puconcih, Križevcih in na Hodošu, kasneje pa v drugih krajih. Predavatelj je omenil tudi, da je lendavski grof István (Štefan) Bánffy povabil na svoj grad potujočega tiskarja Rudolfa Hoffhalterja, ki je v letih 1573 in 1574 natisnil tri knjige v madžarščini. To je bila prva tiskarna na današnjih slovenskih tleh. Pozneje so protestanti tiskali knjige na tujem, od 20. stoletja naprej pa tudi doma. Izšlo je več knjig, med katerimi je najbolj znan izid celotne Nove zaveze. Nouvi Zákon je izšel leta 1771 v prevodu Števana Küzmiča in doživel še pet izdaj. Sicer pa naj bi od tedaj bila prekmurščina knjižni jezik. Reformaciji je sledila protireformacija tudi v Prekmurju. Najprej v Radgoni, potem pa še v drugih krajih, zlasti s pomočjo grofov, ki so se spreobrnili v katoliško vero (denimo Krištof Bánffy, György Szécsy). Razstava Reformacija v Prekmurju je bila najprej v Stični v Muzeju krščanstva na Slovenskem, za tem pa v več krajih, tudi v Pavlovi hiši v Potrni, v Monoštru in zdaj v Murski Soboti. Dr. Klaudija Sedar je na domoznanskem večeru napovedala še več dogodkov, povezanih z reformacijo, v Pokrajinski in študijski knjižnici, eden pomembnejših naj bi bil julija letos. Nekaj dogodkov je napovedal tudi mag. Geza Erniša, častni škof evangeličanske cerkve na Slovenskem. Ernest Ružič je bijo prvi postavleni v Železni županiji. Na velki petek se je pred sakalauvsko kapejlo zbralo kauli 130 lidi, zvün Sakalauvčarov ji je prišlo največ z Gorenjoga Senika, dapa bili so iz Števano- ša je spejvo Gábor Sebestyén, Pilat(uš)a Andraš Mižer, dekla je bila Eva Glavanovič Škaper, sodak pa Jožef Bajzek. Prošnjaj pa štenjam je sledilo čaščenje križa, po tejm so vernicke dobili božo tejlo. Obred pri svetlobnom križi vec, Ritkarovec, Varaša pa eške z Židove tö. Procesijo ob štacijaj je vodo župnik Tóth, steri se je potrüdo, ka se je molilo pa spejvalo v obej gezikaj, vogrski ino slovenski. Spejvanje so vodili pevci Župnik Tóth se je na konci zahvalo dvem ženskam iz Sakalauvec (teticama Ricuvi Mariš pa Štjetovi Anuš) za tau, ka vsakši den molita pri križi. M. Sukič Foto: J. Illés porabje.hu Porabje, 27. aprila 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Dosta mladine študira na tihinskom V Železni županiji bi vsakši tretji mladi üšo v tujino delat ali študirat pa tau vela za cejli rosag. Dočas ka delat sto koli leko dé, študirat pa samo tisti, steri malo baukše živejo kak navadno lüstvo. Najbola popularne univerze so avstrijske, nemške, angleške pa ameriške. Gnesden v tejm že nika nauvoga nega, ka z edne kvalitetne gimnazije dijaki na tihinsko dejo študirat. Pa tau je tö gvüšno, ka tam nedo sami Vaugri, zato ka sploj dosta je že tisti, steri so že več lejt vanej. Edna raziskava je pokazala, ka 33 procentov od 15 do 29 lejt stari mladi bi vanej delalo ali študiralo, zato ka tam vanej je dosta ležejšo življenje kak pri nas, tisti, ka bi ostali doma, tisti bola samo zavolo družine. Dapa na tihinskom študirati je nej fal delo pa nej samo za volo šolnine, ka vanej trbej plačati. Gda se odlaučijo, ka do se glasili, te dvej izobraževalne firme ponidita pomauč, ka je vöspravijo, edna je Milestone, druga pa Engame. Tejdvej firme treninge držita za te mlade, ka je nej fal, za edno šolsko leto tak od 300 do 500 gezero forintov morajo plačati. Te šaule najbola zdaj še za budimpešterske gimnazijce majo, vejn zato, ka tam je več pejnaz kak tü pri nas v Železni županiji. Če koga goravzemejo pa vanej začne študirati, sprvoga je vsakšoma fejst špajsno, zato ka doma je zavole homogenično okolje bilau kauli njega, tam pa nutraspadne v multikulturno okolje. Strokovnjaki pravijo, ka v glavi najprvin si te red napravijo, da prvo paut dejo domau na božič. Na tau, ka s tej študentov kelko ostane vanej pa kelko pride domau, najbola tau vpliva, kak leko brezi družine živejo, kak se počutijo v tujini, najbola pa tau, ka kakšno ponudbo, delo dobijo, gda zgotauvijo. Raziskava je pokazala, ka je lani v Ameriki pa v Evropi več kak 10.000 vogrski študentov študiralo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Sporno hrvaško školjčišče Slovenija bo Hrvaški zaradi širitve hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu poslala protestno noto, je napovedal zunanji minister Karl Erjavec. Omenjeno školjčišče je na območju Piranskega zaliva že vse od leta 1998 in se je v preteklosti že večkrat širilo, tokratna širitev pa je prva, ki jo je odobrila hrvaška vlada, je poudaril slovenski zunanji minister Karl Erjavec. »To kaže, da hrvaška vlada še vedno ne razume, da arbitražni sporazum velja,« je ocenil slovenski zunanji minister in dodal, da omenjeni sporni dogodki kažejo, da je treba vprašanje meje rešiti čim prej, saj se bodo v nasprotnem primeru nadaljevale napetosti. Slovenija po ministrovih besedah pričakuje, da bo arbitražno sodišče letos objavilo sodbo o slovensko-hrvaški meji in da bo hrvaška stran, ne glede na njeno trenutno stališče, odločitev sodišča spoštovala. Slovenska vina nagrajena v ZDA Slovenska vina so se znova odlično odrezala na dveh vinskih ocenjevanjih v ZDA, že tradicionalnem tekmovanju Finger Lakes Wine Competition in letošnjem prvem Great American Wine competition. S skoraj stotimi izbranimi vzorci slovenskih vin, med katerimi so bila tako rekoč vsa velika imena, je skupaj kar 81 slovenskih vin prejelo medalje, od tega 22 zlatih. Tri vina so prejela veliko zlato medaljo - penina Prestiž Extra Brut bizeljske kleti Vina Istenič, penina Silveri Nature Zero (Silveri iz Goriških brd) in sladko vino Jakob (vinarstvo JNK, Vipavska dolina), ob tem pa še medica Čebelarne Novak. Najuspešnejša vinska klet je bil ptujski Pullus, s tremi zlatimi medaljami za modro frankinjo in dvema za sauvignon, petkrat srebrno in enkrat bronasto. Na Peci pa v votlini kralja Matjaža V nedelo, tri kedne nazaj, sem si tak zmislo, ka malo poglednem planine, zato ka že davnik, še pred zimauv sem odo na tisti višini, gde več ne raste trava. Tau je tam kauli dvej gezero mejtrov, gde samo skale pa kakšne male rauže če rastejo. Če človek na dvej gezero mejterov ške gorpridti pa še tisti den domau, te ali sploj v kmici mora štartati iz Porabja ali tašo planino si poišče, stera je nej tak daleč. Najbola skrak k nam v Karavankaj je gora Peca, Plamine (hribe) moraš rad meti pa poštüvati stera je več kak Če si visko, se ti opira lejpi razgled dvej gezero mejtrov visika. Od nas do te planine se nej trbej tri vöre voziti, tak ka eden den leko zopodi vrejek pa nazaj domau. Dja sem tam kauli pau šeste vöre štarto zazranka pa v devetoj vöri sem že pod Pecov stau. Od parkirišča tri vöre trbej do vreka, dapa dja sem menje časa nüco, vejn zato, ka sem se nej stavo pri Domu na Peci. Z velkimi stopaji sem mimo üšo, zato ka name je že fejst vlejko vrejek, steroga sem odtistec še nej vido. Kak Človek bi sploj nej mislo, kakšne lejpe rauže rastejo sem vsigdar više med skalami odo, tak so vsigdar lepše rauže cvele kauli mene. Tau je fejst čüdno, zato ka v hribih je tašoga reda ranč samo konec zime. Kak sem proto vreka üšo, sem že v snegej staplo. Srečo sem emo, gda sem na vrejek prišo, na 2125 mejtrov, te je sonce začnilo sijati pa lepau se je vidla cejla pokrajina pa vasi, stere so mi vse pod nogami bile. Kak šegau ma biti v planinaj na tau višini, gnauk je samo prišo eden oblak pa veter pa tak mrzlo gratalo, ka sem skurnej zmrzno. Še prvin kak bi dola v dau odišo, sem pogledno votlino, gde Kralj Matjaž spi. Tau pravi legenda, ka njega pa njegve sodake so gor na Peco zagnali sovražniki, gde se je njim skala odprla pa tak je te obranila. Kralj Matjaž de dočas tam pri stauli v tistoj votlini spau, dočas ka njegva brada devetkrat kauli tistoga kamnitoga staula zraste. Dja sem tau nej počako, bola sem se napauto, zato ka še več kak edno vöro sem emo do parkirišča, gde me je auto čako. Leko povejm, ka sploj lejpa paut je ta gor na Peco, če mate volau pa malo kondicije, idte pa si go poglednite. Karči Holec Kralj Matjaž počiva v votlini Pece Porabje, 27. aprila 2017 7 Dijaški dan na DOŠ Števanovci V künji inda in gnes (16) Pred spomladanskimi počitnicami, 12. aprila, smo na DOŠ Števanovci imeli dijaški dan. Na šoli deluje dijaška samouprava pod vodstvom učiteljice Eve Kukor, ki je za ta dan sestavila zelo pester in bogat program. V kulturnem domu smo začeli okrog pol devetih s programom »Šolske zvezdice«. Učenci so predstavili posamezno ali v skupinah, kaj znajo. Delali smo tako, kot na televiziji v podobnem Leseni talejr – leseni krožnik – fatányér Inda svejta so leseni talejr nücali za tau, ka so na njem gorrezali sölknivano mesau, ka se je v župi küjalo ali pa v žirej dojspečeno mesau. V vsikšoj künji so meli samo eden takši, vekši leseni talejr. Mesau pa je leko gorrezo samo vert, pa je raztalo med tistimi, šteri so pri stauli sejdli. Tau se je rejdki godilo, ka so na leto samo gnauk mesarili/zabadali. Mesau so sölknivali ali spekli pa z žirom dojpoledjali in tak tadjali. Mesau so geli po nedelaj, vekši svetkaj in vekši, žmetni delaj. Gda je žetva bila ali gda so mlatili. Takšoga ipa so lücke (iz ljudske) tö meli. Tau so bili sausadge, šteri so prišli pomagat. Gda so uni meli vekšo delo, pa so mogli nazajzoslüžiti. Gnes se nücajo leseni talejrge ali deske, če kaj rejžemo pri küjanji ali pa če šunko, špek gejmo. »Deske« so gnesnaden leko že s plastike tö. Marija Kozar je prinesel in pokazal učencem različne logične igre, ki so bile zelo zanimive. Otroci so lahko igrali tudi šah na dvorišču ali se udeležili lokostrelstva. programu. Žirija je ocenjevala in povedala svoje mnenje o nastopih. Lahko smo videli in slišali recitacije, plese, skeče, akrobatske točke in tudi žonglerje. Učenci so se predstavili z zanimivimi in presenetljivimi produkcijami. Program se je nadaljeval v šoli. Učenci so lahko izbirali med več delavnicami ali aktivnostmi: lahko so jahali, igrali košarko, imeli so kviz in spretnostno kolesarjenje ali igro »Ena minuta in boš zmagal«. Če so zmagali, so dobili različne bone. Nek gospod Po kosilu so šli najprej učenci iz nižjih zaredov v ekoturistični center in so spoznali različne rastline in živali. Potem so na terenu reševali vaje. Ob dveh so se zamenjali in tudi višji razredi so imeli t. i. učno uro, ki so jo vodili sodelavci narodnega parka. Učenci so se lahko do 16. ure igrali na dvorišču. Bilo je lepo vreme in vsi so se zelo dobro počutili. Hvala vsem, ki so pripravili ta dan. Agica Holecz ravnateljica Porabje, 27. aprila 2017 ... DO MADŽARSKE Že deset tisoč študentov študira v tujini Center »Nova generacija«, ki deluje s pomočjo vladne in unijske podpore že od leta 2000, vsako četrto leto izvaja raziskave o tem, koliko mladih študira v tujini oziroma koliko jih je namenjenih na tuje univerze. Pred kratkim so objavili rezultate raziskave iz leta 2016, ki kažejo, da študira na tujih univerzah kakih 10 tisoč madžarskih študentov. Najbolj priljubljene so avstrijske, nemške, angleške in ameriške univerze. Raziskava, ki so jo izvajali med mladimi od 15 do 29 let, kaže, da je vsak tretji mladi namenjen v tujino delat ali študirat. Študij v tujini je še zmeraj privilegij otrok srednjega ali višjega sloja, ki na Madžarskem končajo v elitnih srednjih šolah in jim starši lahko plačajo dodatno izobraževanje (tuji jeziki) že v času srednje šole. Več kot 40 odstotkov mladih pravi, da bi po končanem študiju ostali v tujini predvsem zaradi kariere, tisti, ki bi se vrnili, so za vzroke največkrat navedli družino ali prijatelje. Madžarsko prebivalstvo se slabo udeležuje presejalnih akcij Večina madžarskega prebivalstva ne hodi na zdravstvene presejalne akcije, kljub temu da ima težave z visokim pritiskom, debelostjo in z boleznimi srca in ožilja. Podatki kažejo, da se položaj v zadnjih sedmih letih ni izboljšal. Letnih presejanj pri domačih zdravnikih se udeležuje le 17,6 odstotka pacientov. Odtotek tistih, ki se le-heh udeležujejo vsakih pet let, je malo boljši, malo več kot 21 odstotkov. Ženske so bolj ozaveščene, kajti med udeleženci presejalnih akcij je veliko več žensk kot moških. Raziskava je zajela sto tisoč ljudi, 42 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk ima probleme s krvnim tlakom, ne da bi vedeli za to. Madžarska je med tistimi državami v Evropski uniji, kjer je najkrajša pričakovana življenjska doba, le 76 let. 8 Zimau pa dühove smo zagnali? Letos smo dosta mogli čakati na vüzem, cejlak do 16. aprila, zato ka te den je štirdeseti od fašenskoga torka. Letos je tau je veter dosta top vözobrno, pa te so nej tasprnile, zato ka tak na pulonje so bile vöobrnaute. Kak vsigdar, zdaj smo Tak so člani andovskoga drüštva pripravlali grmado (máglya) bilau najbola špajsno, ka sploj lejpo vrejmen smo meli, drejvge je že tak cvelo, kak če bi že nin tam maja odli. Kak vsakšo leto, zdaj smo tö člani Porabskoga kulturno- se tö z dvöma traktoroma pelali, na vsakšom so trgé, štirge bili, leko povejmo, ka vsikši traktor je posaba eden brigad. Zdaj smo naletja bili, poti so süje bile, nej se je tr- Ogenj je goro s takšnov silov, da si nej mogo skrak titi ga in turističnoga društva pa narodnostne samouprave Andovci na velko soboto predpodnevom šli po drva. Pri nas je tau že taša navada. Cejli keden nejmamo časa, zato ka vsikši dela, v petek pa zato ne idemo, ka te je svetek, tak ka samo sobota ostane. Dapa ne mislite, ka je tau tak málo delo, minimalno 7-8 mejtrov süji drv moramo vsejčti, aj dobro gorijo. Tašoga reda kak djastrik kraužimo po goštjaj, zato ka süjoga lesa, steri še stoji, dosta ne najdeš, ka leži, tisti pa tak za nikoj valaun. Tau je dobro, ka par lejt nazaj belo bojati, ka veznemo. Če bi tak bilau, še moj mali perkins traktor bi deset mejtrov drv taodpelo. Delo je v tau lejpo vrejmeni šlau, vejpa mi smo tau šaulo že vsi vözopodli, kak trbej podirati pa naklajati. Proto konca smo že sirauve sekali, zato ka smo se bojali, ka tista fejst süja drva kak papir tak naglo tazgorijo. Gda smo se s traktorom prejk dvorišče naše domačije pelali, kama smo drva pripelali za velko soboto, je že taša saga odla po küjani šunki, ka nam so že sline tekle. Gda baude še večer, ka go leko kauštamo? Tak mislim, vsakšoma je tau odlo po pameti. Dapa ka vejš, če ne more, te ne more, če smo dotejga mau vözdržali, te še par vör vözdržimo, vejpa nej smo »kalavinge«. Drva smo spraznili, dapa nej ta pa nazaj, lepau okrauglo, aj nišo formo majo večer, gda de lüstvo kaulak ognja stalo. Mi, moški smo s tejm svojo delo taopravili, potejn so že bola ženske delale. Zvün šunke so še djajca pa krumče küjale. Zato ka na velko soboto večer smo vcuj k šunki krumče meli na tikvinom olji pa küjana djajca. Kak vsigdar zdaj smo karbid (tri grüde) pa od gorenjseničkoga športnoga drüštva sprosili, zato ka brezi strejlanja nega velka sobota. Istina, mi tau samo bola tak simbolično mamo, gnauk, gnauk enga strlimo, če se posreči. Kak vsigdar zdaj smo ogenj pa po meši vožgali pri domačiji, dapa zdaj je na tau sploj dosta trbelo čakati, zato ka meši je v pau deseto vöri bilau konec. Tašo je še vejn nikdar nej bilau, zdaj ne vejm, če so gospaud zaspali ali pa sploj dosta šunk so mogli svečati. Gda smo ogenj vožgali, süja drva so tak fejst segrejvala, ka sprvoga smo nej mogli paulek titi, samo vö na okno smo gledali, kak gori ogenj. Dapa tau nej bila baja, zato ka te čas smo ranč leko podjeli šunko, štero so nam v Števanovci v cerkvi tak dugo svečali. Tak je bilau, ka šunka, djajca pa krumči na tikvinom olji baudejo za večerjo, dapa Sanji Matuš so nas pa presenetili. Dva velka, žmana pereca so nam prinesli. Gda smo tau vse pogeli, te smo že rejsan tak bili, ka bi samo sejdli pa gledali vö na okno. Samo tau tak nede, če je velka sobota, te strejlati trbej s krbitom. Letos sta Kovačin Tibi pa Peter Turi strejlala, dapa zdaj je njima dobro šlau, večkrat je dünilo, kak nej. Med tejm, ka sta dva strejlca štük nabijavala, je gospaud Karsai ognjemet napravo. Tak Velikonočna prireditev v Števanovcih 9. aprila je Slovenska narodnostna samouprava organizirala lep popoldan s pomočjo Zveze Slovencev na Madžar- Program smo nadaljevali z delavnico. Eva Tivadar iz Slovenije je spet prišla k nam in z njeno pomočjo smo lahko skem. Popoldan smo začeli ob dveh v cerkvi, kjer smo molili križev pot (štacije). Pred vüzmom smo vsako nedeljo molili križev pot v cerkvi. Popoldne ob 15. uri smo lahko prisluhnili zelo bogatemu koncertu. Nastopil je pevski zbor Maranata binkoštne cerkve iz Nuskove. Hvala jim, da so nas z lepimi pesmimi pripeljali bliže Jezusu. Hvala Biserki Bajzek, da je organizirala v naši vasi koncert z naslovom On živi. Po koncertu je Erika Köleš Kiš imela forum, kjer nam je pripovedovala o svojem delu v parlamentu. okraševali jajca (pirhe). Vsak se je lahko odločil za motive, ki jih je želel narisati na svoje pirhe. Z voskom smo si lahko narisali motive. Za to delo moraš imeti zelo dobre in spretne prste. Skupaj smo delali starejši in mladi. Iluš Dončec pa je jajca zvezala v nogavice in jih skuhala v čebulni lupini. Tudi ta so bila zelo zanimiva. V nogavice na jajca je položila rožice in liste. Med delom ta popoldan smo se tudi veliko pogovarjali. Hvala vsem, ki so se pridružili. Agica Holecz predsednica ka spodkar je dünkalo, vrkar se pa bliščečalo, tašoga strejlanja, tak mislim, v cejloj krajini meli, te se v gauštja z edno čaralicov, sküšnjavov pa vragaum ne srečamo. Ali še več Küjana šunka, djajca pa na oli krumči so čakali vse tiste, steri so prišli v Andovce k ognji niške nej emo. Etak smo te, baugi hvala, zimau pa lagve dühove redno tazagnali. Samo zdaj se te tau ma zgoditi, ka djeseni, gda mo Vrajžo nauč Porabje, 27. aprila 2017 ji baude, zato ka zdaj kak vögleda, zimau nej ka bi zagnali, smo go nazaj pozvali. Vej je pa na srejdi apriliša snežilo. Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 17. Tabori, na šteraj je politika eške vküperdržala Slovenski parlamentarni poslanci (képviselők) so leta 1867 svoj glas za dualistično avstro-ogrsko monarhijo dali, zavolo toga pitanja tö, depa bole važna je bila zedinjena Slovenija pa enakopravnost slovenskoga gezika na šaulaj, v kancelajaj pa javnom žitki. Janez Bleiweis je na svejklost dau ’Kmetijske in rokodelske novice’, v 60-i pa 70-i lejtaj 19. stolejta pa je biu voditel ’staroslovencov’ sta gratala dva protivniška tabora na Slovenskom: edna skupina je bila za vörno politiko do sistema (staroslovenci), drüga pa za bole radikalno nacionalno politiko po češkoj minti (mladoslovenci). V mladoslovenskoj skupini, štera je bila najbole krepka na Štajerskom, so se sprtoleti 1868 odlaučili, ka za svojo politiko probajo cujdobiti s kem več (paverskoga) lüstva. Tistoga ipa so Čehi prauti dualizmi velka politična srečanja držali, zatok so mladoslovenci vleti 1868 začnili vküpzvati takzvane »tabore« na Slovenskom tö. V trej lejtaj so politično mobilizerali paversko lüstvo za cile narodnoga gibanja. Prvi tabor je biu v štajerskom Ljutomeri, pa je ovak tö največ srečanj v štajerskoj krajini bilau. Na ništerne so prišli vogrski Slovenci ranč tak. Staroslovenska skupina je na začetki eške skrb mejla, »ka povej vlada«, depa na najvekšom tabori v Vižmarjaj pri Ljubljani so že uni tö k organizaciji cujstaupili, zbralo se je kauli tresti gezero lüdi. Na vsej srečanjaj so naprejprinesli lokalna Ništerni so steli meti slovensko univerzo pa se bole povezati s Hrvatami. Na vsikši tabor je prišlo kauli 5-6 gezero lüdi, vse vküper 130-150 gezero Slovencov. Tau je pokazalo mauč narodnoga gibanja, tau, ka na strani politike narodne stranke sploj dosta paverskoga lüstva stogi. Protivniki so probali na Štajerskom organizerati tzv. »ustavne dneve«, prautitabore, de se pa jim je nej prišikalo. S programom zedinjene Slovenije so meli tabori dobro vönajdeno narodno retoriko. V gučaj so stvaurjenje Slovenije postavili na zgodovinske fundamente, ka je prej gnešnja slovenska zemla ostala od »nekdešnje Velke Slovenije«, štera je inda segnila do Beča pa Tirolske, gnes pa »má grajnce na Müri«. »V gezerolejtnom robstvi« so Slovenci zgübili čütenje za narod, zdaj pa je prišo cajt, ka se krivica vöpopravi. V avtonomnoj Sloveniji aj bi se Slovenci pá zdrüžili ino gratali »gospodari v svojom domi«. Če rejsan so mladoslovenci pa staroslovenci vküper držali tabore, je razloček med njimi vsikdar globši grato, ovaška je bila njina politična taktika. Staroslovenci (zvekšoga na Kranjskom) so sploj pazko meli na mišlenje avstrijske vlade, mladoslovenci pa so terdjali, aj slovenski poslanci vö s parlamenta staupijo. Največ pomoči so konservativnim staroslovencom dali dühovniki ino katoličanjska cerkev, liberalni mladoslovenci pa so bili prauti klerikalizaciji narodne politike. Pravili so, ka je »slovenski narod v vekšoj nevarnosti kak katoličanjstvo«. Leta 1873 so držali prve direktne volitve (választás) v parlament monarhije: mladoslovenci so gučali »Vse za domovino, kulturo ino slobaudnost«, staroslovenci pa »Vse za vöro, dom ino cesara«. Zavolo svajüvanja med slovenskima taboroma so na dosta mejstaj gvinili nemški kandidati, zatok so leta 1875 pá vküper staupili. Liberalni poslanci so se v parlamenti pridrüžili staroslovenskim pa za svojo vzeli miseu, ka je katoličanjstvo glaven fundament slovenskoga naroda. Vlada grofa Eduarda Taaffena je od leta 1879 nej preveč stabilna bila, zatok je popüščala Slovencom, šteri so si do 1893 pridobili krepko socialno strukturo, bogato kulturo, znanost ino umetnost, dostaféle kulturni, gospodarski ino politični organizacij pa kompletni gezik z modernov terminologijov. Največ so političari dosegnili na Kranjskom, štero je vlada pripoznala kak zvekšoga slovensko deželo. Od leta 1880 so postavlali slovenske fiškališe, varaši v etoj krajini so politično tö gratali slovenski. Na Goriškom, v Istri ino Trsti se je avstrijska vlada bod- jala Taljanov, zatok je bole pomagala Slovencom. Na Štajerskom so napravili »Slovensko politično drüštvo«, zavolo šteroga so Nemci samo po varašaj krepki ostali. Po paverski krajinaj so vsikdar gvinili Slovenci, slovenski varašanci pa so ranč tak dobivali gospodarsko mauč. Napravili so vsikdar več slovenski posojilnic (hitelintézet). njov nemškov strankov. Do srejde osemdeseti lejt so se elastiki pa radikali donk zglijali. Nej so se pa več mogli pogučati s konservativci: cajt »slogaštva«, vküpnoga dela med liberalci ino konservativci, je premeno. Leta 1884 so za ljubljanskoga püšpeka imenüvali Jakoba Missio, šteri je sto sistem svojoga časa spreobrnauti nazaj v »tradicionalni red«, Cerkev je pá segnila v politični žitek. Največ so se svajüvali kauli gezika pri meši: ništerni liberalci so steli vpelati slavske gezike v cerkev, pápa ino ljubljanski püšpek pa sta bila prauti toma. Ništerni katoličanjski političari kak Anton Mahnič so pravili tau tö, ka je praMajuša 1869 so v Vižmarjaj blüzi Ljubljane držali va umetnost tista, najvekši slovenski tabor s kauli tresti gezero lidami samo štera slüži vöri Nemci so najbole protivni ino Materi Cerkvi. bili na Koroškom, samo Leta 1890 so v Ljubljani pomalek so dopüščali slo- napravili Katoličanjsko venski gezik po kancelajaj narodno drüštvo (od 1905 pa v javnom žitki. Osnauv- Slovenska ljudska stranne šaule so bile utrakvi- ka), liberalci pa leta 1891 stične (dvojezične), ka Slovensko drüštvo (od je pomagalo asimilaciji 1905 Narodno napredna Slovencov. Na volitvaj so stranka). Tau dvajeféle slovenski kandidati dosta politiko na Kranjskom so šans nej meli, nemški li- vseposedik nej gorprijali, beralci v deželnom parla- na priliko na Štajerskom, menti so nej poslünili slo- gde so Nemci sploj prauvenske prošnje. ti slovenskoj strani bili. Depa eške mladoslovenci Tam so narodni političarna Kranjskom so nej vsi ge eške probali gordržati vküperdržali. »Elastiki« so zdrüženo slovensko politibrodili, ka trbej popüščati ko, štera pa je - kak po cejvladnoj politiki pa go za lom svejti, vse do gnes - od svojo vzeti, na drügoj stra- tistoga mau žmetno najšla ni pa so »radikali« terdjali mogaučnost za vküpno krepko nacionalno politi- delo za srečno bodaučnost ko pa postavlanje prauti naroda. kompromisom z doma-dm- Porabje, 27. aprila 2017 10 Monoštrski muzej - načrti in razstave »Vse to bi radi pokazali predvsem dijakom, ki prihajajo na muzejskopedagoške delavnice« - je nadaljevala direktorica, ki želi razstavo o bitki spremeniti v stalno. »Poskusili smo na- predstavili funkcije posod, sedaj pa predstavljamo posamezne lončarje in lončarske delavnice« - smo slišali od slovenske etnologinje Marije Kozar. »Med temi lončarji so seveda lončarski tipi. 18 predmetov je iz muzejske zbirke porabskega učitelja Karla Gašparja, za manjkajoče pa smo morali dati izdelati rekonstrukcije. Štirinajst od njih je izdelal naš Karel Dončec.« »Tipizacijo lončarskih izdelkov je najprej opravila etnologinja Mária Kresz, ko je v skoraj sto tipov uvrstila vse možne madžarske lončarske izdelke« - nam je zaupal vodja Etnološkega oddelka v Muzeju Savaria dr. Sándor Horváth. Znameniti raziskovalec Károly Kós je v 40-ih letih prejšnjega stoletja opisal lončarstvo »doline Züric« in prav tako opravil tipizacijo. »Mi bomo vse te tipe predstavili na monoštrski razstavi, prilagojeno tabeli Márie Kresz« - je povedal etnolog Horváth. Nova razstava ima drugačen koncept kot prejšnja. »Na stari razstavi smo predstavili pot keramike od iz- stavljale pečnice, saj je več lončarskih mojstrov v svojih delavnicah pripravljalo izdelke za peči.« Z zožitvijo lončarske razstave so se trije prostori v nadstropju izpraznili, kjer želi vodstvo ustanove postaviti lokalnozgodovinske razstave. »Med našimi sodelavci ni etnologa, imamo pa več diplomiranih zgodovinarjev. Tako imamo ustrezno znanje za postavitev lokalnozgodovinskih razstav« - je povedala direktorica Piroska Molnár, sicer dejavna članica domoznanskega kluba. »Terensko mizo smo na dokončno mesto namestili lani maja, naDirektorica Piroska Molnár želi prikazati zgodovino industrije v racijo k poteku bitke smo Monoštru dali prevesti v slovenski govoriti sodelavce Muzeja tudi porabski mojstri. Najjezik, sedaj pripravljamo Savaria v Sombotelu, naj več izdelkov imamo od nemško inačico« - je še zožijo lončarsko razstavo. zadnjega našega lončarja dodala. V predzadnjem proDel stare razstave je obse- Karla Dončeca, ki je na storu načrtuje postavitev gal predmete, ki so si jih Verici deloval do leta 2002. razstave o zgodovini induizposodili pri drugih mu- Imamo pa še dve posodi strije. »Najprej predstavprvo je izdelal Števan Kerec ljamo tovarno kos, nadaiz Monoštra, druga pa ljevali pa bomo z je nastala izpod rok drugimi tovarnami, Janoša Kürnjeka iz saj je v Monoštru v Števanovcev.« preteklih sto letih deNova razstava bo predlovalo večje število stavila izdelke z vse tovarn. Na občasni zgodovinske Železne razstavi bomo predžupanije. Osrednje pristavili tudi tovarno zorišče je obmejna »dosvile, saj je ohranjelina Züric« z dolinama nih veliko predmeKrke in Ledave, predstatnih spominov.« vljeni pa so tudi izdelki Od lanskega novemdelavnic v Jáku, Sárvárbra najdemo v prvem Marija Kozar in dr. Sándor Horváth brskata med lončarskimi predmeti ju, Kőszegu ter Jabingu nadstropnem prostov današnji Avstriji. »V ru jubilejno razstavo o Avgustu Pavlu. razstave premestili in tako zejih. V preteklih več kot slovenski vitrini imaVoditelji ustanove ustvarili prostor za razstavo tridesetih letih je to razsta- mo črno posodo, ki načrtujejo dokončati o cistercijanih (s pomočjo re- vo videlo zelo veliko ljudi. nekako simbolizira vse razstave še tekom dovniške zbirke knjig in do- Zato smo se dogovorili, da črno keramiko iz prekkumentov). Še istega leta so bodo predmete postavili v murskih Filovcev. Ob- Razstava med postavljanjem - z izdelki porabskih letošnjega leta in iščelončarjev jo vire za uresničitev pripravili razstavo o tovarni zadnjem, četrtem prostoru, močje nekoč ni bilo svojih ciljev. Razstava kos, ki pa je bila v kletnih in sicer v petih vitrinah na- ločeno, lončarji so prostorih monoštrskega mesto desetih, in pretežno s sodelovali in izdelovali delave do prodaje. Tokrat v muzejskopedagoški delavgledališča na ogled le tri ted- predmeti, ki so del tukaj- podobne posode v današ- predstavljamo lončarska nici v pritličju še prikazuje njem Prekmurju, Porabju središča« - je opozoril avtor način življenja Slovencev v ne. Ob obletnici znamenite šnje zbirke.« monoštrske bitke je leta 2014 Ob našem obisku v monoštr- in Őrségu« - je še opozorila razstave in dodal: »To so po- Porabju v 20. stoletju. Kako sledila izdelava interaktivne skem muzeju so štirje sode- Marija Kozar in nas peljala sode, ki so jih uporabljali dolgo pa bo monoštrski muterenske mize, ki pa je bila lavci Muzeja Savaria pravkar k policam z večjim številom za pripravo, prenašanje zej še ohranil slovenski znarazstavljena prav tako le tri postavljali novo razstavo. izdelkov: »Na teh policah ter uživanje hrane in pi- čaj, ostaja vprašanje bližnje »Na prejšnji razstavi smo so predstavljeni različni jače. Novost pa bodo pred- prihodnosti. tedne. -dmNadstropni prostori monoštrske Lokalnozgodovinske in slovenske narodnostne zbirke Avgusta Pavla (kot dela Knjižnice in muzeja Ferenca Móre) doživljajo v zadnjih mesecih temeljito preobrazbo. Nekoč je v vseh štirih manjših prostorih domovala razstava o lončarstvu jugozahodnega Prekodonavja, po konceptu novih vzdrževalcev pa bodo kmalu na ogled kar štiri razstave z različnimi tematikami. »Občina vzdrževalka pričakuje od nas, da se tukaj postavijo tudi lokalnozgodovinske razstave, saj v mestu ni drugih potencialnih prizorišč. Tako bomo muzeju vrnili izvorno obliko, s predstavitvijo zgodovine mesta in etnologije Slovencev« - nam je razkrila direktorica knjižnice in muzeja Piroska Molnár. Dodala je, da so že leta 2013 uvodne panoje lončarske Porabje, 27. aprila 2017 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 28.04.2017, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dokumentarna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Križ in kladivo, dokumentarni film, 14.30 Zgoraj brez: Elizabeta Gojan, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Káli, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Juretov balon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, ameriški film, 1.20 Profil, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal PETEK, 28.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.15 To bo moj poklic: Inštalater vodovodnih naprav, inštalater hladilnih naprav, dokumentarna serija, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.50 Bleščica, oddaja o modi, 11.35 Prisluhnimo tišini: Zgodbe, ki jih piše življenje z okvaro sluha, izobraževalna oddaja, 12.15 Dobro jutro, 14.50 Dober dan, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.05 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.35 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 17.00 Hišica v preriji (II.): Najbogatejši človek v Walnut Grovu, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.05 Obiskovalci, francoski film, 21.55 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 22.45 Polnočni klub, 0.00 Svetovni popotnik: Nizozemska, 0.55 Glasbeni spoti, 1.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 29.04.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Ambienti, 15.05 Sanje o prihodnosti: Hrana prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Alen Kobilica, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Voh in okus, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Tat smrdljivega sira, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, satirično informativna oddaja, 21.45 Nočni receptor, angleško-ameriška nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Kapital, francosko-angleški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SOBOTA, 29.04.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober dan, 9.40 TV poroka 2017, 10.30 Hišica v preriji (II.): Najbogatejši človek v Walnut Grovu, ameriška nadaljevanka, 11.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.50 Na lepše, 13.35 10 domačih, 14.20 Marinko in Lupetto, dokumentarni feljton, 14.45 Ukane po kanadsko: Hrana, razvedrilna oddaja, 15.10 Ukane po kanadsko: Ustvarjalnost, razvedrilna oddaja, 15.50 Pesem upora, dokumentarni film, 16.55 Hišica v preriji (II.): Očalarka, ameriška nadaljevanka, 17.55 Košarka: liga za prvaka - Krka : Union Olimpija, 20.00 Umori na podeželju (XVII.): Umori s čarovnijo, angleška nanizanka, 21.40 Zvezdana, 22.30 Nocoj v Palladiumu, 23.20 Aritmija, 0.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Vrhovi, koncert Neishe z gosti, 1.10 Bleščica, oddaja o modi, 1.45 Glasbeni spoti, 2.45 Košarka: liga za prvaka - Krka : Union Olimpija, 4.35 Zabavni kanal, 5.15 Glasbeni spoti, 6.15 Aritmija, NEDELJA, 30.04.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Nabriti detektivi: Vročica s supergami, nemška otroška nanizanka, 10.45 Aldo Kumar, Slovenska suita, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.00 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 15.20 Modna hiša Velvet: Ostanki brodoloma, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.15 Bučko in Bill, francosko-belgijsko-luksemburški film, 18.40 Dinotačke: Kar je treba imeti, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Samo prek naših trupel, angleška dokumentarna oddaja, 23.55 P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod (Rita Pollacchi, Petar Dorčevski), 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal NEDELJA, 30.04.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod, 7.00 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.55 Glasbena matineja, 9.50 Neverjetna živalska čutila: Voh in okus, češko-ameriška dokumentarna serija, 10.35 Hišica v preriji (II.): Očalarka, ameriška nadaljevanka, 11.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.10 Zadrega in pol, francosko-belgijski film, 14.45 Majoš, dokumentarni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 15.45 Ratrakistov dnevnik, dokumentarni feljton, 16.25 Zvezdana, 17.10 Hišica v preriji (II.): Ebenezer Sprague, ameriška nadaljevanka, 18.00 Avtomobilnost, 18.30 Ambienti, 19.00 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sanje o prihodnosti: Moda prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 20.55 City folk Obrazi mest: Bruselj, dokumentarna oddaja, 21.25 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 22.20 Bučke, satirično informativna oddaja, 22.45 Oslo, 31. avgusta, norveški film, 0.30 Glasbeni spoti, 1.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 01.05.2017, I. spored TVS 6.00 Budnica: Pihalni orkester Svea Zagorje, Utrip, 6.45 Zrcalo tedna, 7.00 Prifarci Sloveniji, 8.30 Franja, igrano dokumentarni film, 10.25 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 NaGlas! 12.15 Nagelj, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Rdeči pes, avstralsko-ameriški film, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost: Zvezda, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil: Marko Funkl, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Osvežilna fronta: Računalniške igre, oddaja za mladostnike, 17.45 Mulčki: Ropot in rahločutnost, risanka, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Vila Mila: Ker jaz tako hočem, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Petelinji zajtrk, slovenski film, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Umetni raj: Kako ustaviti minljivost gibljivih slik in zvokov - digitalizacija filmske dediščine, 23.10 Glasbeni večer, 23.55 Profil: Marko Funkl, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, 1.20 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal PONEDELJEK, 01.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Kdo ima danes rojstni dan?, koprodukcijski animirani film, 9.55 Hišica v preriji (II.): Ebenezer Sprague, ameriška nadaljevanka, 10.55 Halo TV, 12.00 Gala koncert filmske glasbe, Simfoniki in Big band RTVS, dir. Helmut Imig, 13.45 Polnočni klub: Sezona je odprta, 15.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.10 Avtomobilnost, 17.00 Hišica v preriji (II.): Hiša duhov, ameriška nadaljevanka, 18.00 V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji, dokumentarna oddaja, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu, 20.55 Shetlandske skrivnosti (II.), škotska miniserija, 22.55 Dežela kartelov, ameriška dokumentarna oddaja, 0.40 Glasbeni spoti, 1.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 02.05.2017, I. spored TVS 6.10 Dnevnikov izbor, 7.00 Prifarci Sloveniji, 8.30 Polka film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dokumentarni film, 10.00 Srce za Ano, dokumentarni film, 10.50 Vem!, kviz, 11.40 Obzorja duha, 12.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Okus po hitrosti, dokumentarni film, 14.45 eRTeVe, 15.00 Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 15.35 Studio kriškraš: Bruuuum brrrum, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 16.05 Aritmični koncert: Katalena - Enci benci Katalenci, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Pujsa Pepa: Lisjak Luka, risanka, 18.05 Poldi: Dan, ko je Poldi ukrotil strelo, risanka, 18.10 Niko: Betkino novo kolo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 20.50 Sramota, dokumentarni film, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Pričevalci: Marija Hren, dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, 1.15 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal Porabje, 27. aprila 2017 OD 28. APRILA DO 4. MAJA TOREK, 02.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Loti in skrivnost mesečevega kamna, estonski film, 9.55 Utrinek - zgodbe priseljencev: Razkrite roke, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.20 Hišica v preriji (II.): Hiša duhov, ameriška nadaljevanka, 11.10 Pozdrav domovini, dokumentarni film, 12.15 Šepetati konjem, dokumentarni feljton, 13.00 Gospod in gospa Smith, ameriški film, 14.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 15.55 TV poroka 2017, 16.30 Hišica v preriji (II.): Pomladni ples, ameriška nadaljevanka, 17.25 Ko letijo vrane, francosko-belgijsko-luksemburško-kanadski film, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Blišč sive ekonomije, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja, 21.30 Nocoj v Palladiumu, 22.20 Jules in Jim, francoski film, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 03.05.2017, I. spored TVS 6.10 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Umetni raj: Kako ustaviti minljivost gibljivih slik in zvokov - digitalizacija filmske dediščine, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Ivica Đikić, 14.35 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Litija, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca: Za boljši spomin, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Samo en sonček je in to sem jaz, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Ljubezen je vse, kar potrebuješ, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Geometrija življenja, angleška nadaljevanka, 0.00 Turbulenca: Za boljši spomin, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Po Sloveniji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal SREDA, 03.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 9.25 To bo moj poklic: Inženir lesarstva, dokumentarna serija, 10.10 10 domačih, 11.00 Hišica v preriji (II.): Pomladni ples, ameriška nadaljevanka, 12.00 eRTeVe, 12.30 Dobro jutro, 14.50 Dober dan, 15.35 F. S. Finžgar: Zapuščina strica Jurja, portret, 16.30 Prava ideja, 17.00 Hišica v preriji (II.): Velika tekma, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 19.35 Žrebanje Lota, 19.50 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Nemčija, 21.45 Bleščica, oddaja o modi, 22.20 Popšop, 22.55 Pozna pomlad, koncert skupine Avtomobili, 0.05 Glasbeni spoti, 1.05 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Nemčija, 2.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 04.05.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.00 Vem!, kviz, 11.40 Turbulenca: Za boljši spomin, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dokumentarni film, 14.25 Slovenci v Italiji, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.30 Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost: Ekstremne glive, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Pod strehco, 18.05 Zu: Zu je pismonoša, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet, 0.35 Ugriznimo znanost: Ekstremne glive, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal ČETRTEK, 04.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 To bo moj poklic: Inženir informatike, dokumentarna serija, 9.10 Na lepše, 9.50 Kino Fokus, 10.15 Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Káli, 11.00 Hišica v preriji (II.): Velika tekma, ameriška nadaljevanka, 12.00 Halo TV, 12.50 Dobro jutro, 15.50 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Neverjetna živalska čutila: Voh in okus, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.00 Hišica v preriji (II.): Na taborjenju, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 21.55 Val, norveško-švedski film, 23.45 Slovenska jazz scena, 0.35 Glasbeni spoti, 1.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Kuhali in pekli smo, pa še kaj lepega naredili 11. aprila smo se v lepem številu zbrali na delavnici na Slovenski vzorčni kmetiji. Pod vodstvom slovenskih mentorjev iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor smo malo pekli, kuhali pa še kaj lepega napravili. Ker smo bili še pred praz- Zveza Slovencev na Madžarskem vas vljudno vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom „OD KEC SI, LUBICA?”, ki bo v nedeljo, 7. maja 2017, ob 14. uri v konferenčni dvorani Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Nastopile bodo skupine iz Slovenije, Slovenci iz Porabja in Sombotela. »Kuharice« v družbi generalnega konzula dr. Borisa Jesiha niki, smo si seveda s pomočjo Jelke naredili okrase iz naravnih materialov za naše domove. Gospodinje se morajo vse leto dokazovati, kako dobre so v kuhinji. Tudi mi smo dobili nekaj novih idej od Mance iz A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt a népdalkörök és népzenészek találkozójára „OD KEC SI, LUBICA?” címmel, melyre 2017. május 7-én, vasárnap, 14 órakor kerül sor a szentgotthárdi Szlovén Kulturális és Információs Központ konferenciatermében. A műsorban szlovéniai és hazai szlovén csoportok lépnek fel Zajčki so se delali iz naravnih materialov Maribora, za obogatitev domače ponudbe. Spoznali smo, kako se pripravi tribarvni kruh in torta brez jajc, mleka in masla. Sploh ne bi mislile, kako okusna je in kako hitro jo lahko naredimo. Ob peki smo se naučili nekaj novega tudi kuhati od Barbare s kmetije Pri Kovačniku. Tokrat je bil na vrsti pohorski lonec. Sama jed je podobna našemu golažu, torej je najboljša, če ima vse več raznih sestavin. Menim, da smo se vsi, ki smo bili na delavnici, naučili nekaj novega. Za tiste, ki niste prišli, pa bomo vse recepte objavili tudi v časopisu Porabje. Naslednjič pa vabljeni vsi ponovno na Slovensko kmetijo. Andrea Kovács TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija a Rába-vidékről és Szombathelyről. Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB