TRST, petek 20. marca 1959 teto XV. . St. 68 (4222) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Te!.: Trst 91.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini 37-3?»' MONTECCHi Jt. *, II. nad. — TELEFON 93-101 IN 94-63* — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ». 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: Četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 llr- Zaloiništvo "GUŠOV- , Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 to od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dm — Poštni teKOCi racnn. ža vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, tinanCno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljuoijani o / e s %roki ? jvneo II ,tcj» inV-Tleunih tožilče- hrt^Qov\bn°lL n<”’er^e(- kaznovanje SlT'LPartiZannv v Flo-J^Podbitnih1 'zven Poročil o ■ '"»če " #r0umentih o- ^lednie.. potre*>no ugotoviti (°tiliev?"?' liudi* prehi. P™S!?.',ob zaČKt' sn9sti obtožnice 7«sem';;'"‘0Sl> obtožnice n7e0Ouo obljubo ki 'bo a- M m,- ^»1, da l ' če ^ bo preit,,Q člen dejanja, ki ul?„ -ieva‘ je bil li\ta.b0 LZ16™' pjepri- v “Polna, t°Ž_i,Iec obljubo tu. ."'Potreb^^0’ P° t0Hkih I - iohih razpravah Jtoril? tLeh mesecih te-«4 enilnib ^ar 3e- ’z *zin,> Mar LiPrič razbremenil- i(Vnto„ P“ 'z Predloženih 'V«'dTb“ ^Ijučiti; d'o ncna(iom(tTno.0e,l, .slede čl A, bitttLN.e! Ka^i ton ln ne .-J? Ze n decem-h'Cf Ue tele v marcu le- ti ??'J*ns)cnbsta/a sedai ta-•idn et,i!t i zakonoda:a, ki hkrZ^ie či uah V ce!nl'.’ '•ji, N'nf ?VJ«. »*«J teh S‘o - "kar Sl«,.". aPHcirnli *e0a je zahteval kazni24 po 20 !pt •o» ■ da zauedajoč se nf?'0slit»ami „ *e ”iso fcnt' it. kar j, ■ ampak bi mo- |fJ“ nekaj ,°5toženra dejan •Ci “in se V- zapor■ Takn k z °žiti , pac ne morejo V' W&« teea Ogorčenje jugoslovanske javnosti zaradi tožilčevega govora v Florenci Neverjetna žalitev za vse antifašiste Tako označuje «Borba» tožilčevo postavljanje v isti položaj antifašističnih borcev z nacističnim okupatorjem in skonstruirano tezo o ^jugoslovanski okupaciji» - «FLRJ se ne more in ne sme zadovoljiti z amnestiranjem tistega, kar ni zločin», piše ^Slovenski poročevalec* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Zagovor javnega tožilca na procesu v Florenci je po mnenju v Beogradu potrdil, da je bil ta proces organiziran, da bi obsodili antifašistično borbo prebivalstva Beneške Slovenije. Ta namen nekaterih političnih krogov v Italiji, ki je bil mnogim jasen še za časa dolgoletnega pripravljanja procesa, je po govoru javnega tožilca postal še bolj očiten. Nocojšnja «Borba» ugotavlja, da je bil javni toži- C1««, "* oblasti, ki o acivilni en°i UniUšrStI’ ki naj hi \ > resničnoa oblast P" [« ‘“žilca sPvavlju na o . nad vse n** MkZ* VPTOšn*.- — •— A »l^ano Z*k«k° to. do 4kaV - f H *strjQ, k zgodovin- ^tpri Svetn }\.p(l bl bi X *'• kaj OSt dob,- p len j’ * kater n“ sporo Ifbul; °dredo>,Z Briško-benr- t^ Pe šole? No. >»a ,„Pozna, pa h, bil„ ra zgodovine za SaV'*^- ■estavni M j“’dn C!taUio- Trdi. I. Trto.. isto knt n }• -‘cri rv oti v.t S7nešnal O ][ >kun,u. lallko v re- St > It/dl oprli Cl.N S*ibtra OF ln Pokrajin- 1 ii ^av /- kl je bil se- «, /anfe v,akomZadi-te°a' k"T ^»2,'ija, ?Ur jasno, da SvJa 8*o , 10 Je imfil \ 'k /uXP*.rno Italijo, .IkJraiih POOF elihZ T' 6 1» n-Pr * Jugosln- v!"»eč r' naziZ“blrvatskem i doL*° bili Z °F ni bilo, > , N°0, kar S %J*>a Z0 ko[ CLN.) k l brez t ,pac dovolj aLpr^omh ClN 308710’ *n -i nsfci . italijanski J p*ft 0^^ orQanski sr- l!1'. a/^istoZ1 ueaa 0,bn' Siu,91’ ko. obeh ffa Pri nas na- r' i -to ■* C11 o Yvdnih",“ne od vaja-h>flav^ PolitUruh ^ oZa-nJ Pa more biti lo lec pod pritiskom dokazov obrambe prisiljen odstopiti od večine obtožb in priznati zgodovinsko dejstvo, da so partizani delovali na ozemlju pod okupacijo tretjega raj ha in in da so se borili proti nacističnemu okupatorju. Toda ves govor javnega tožilca je bil navdahnjen s poskusom, da bi dokazal, da je jiartizansko gibanje imelo za cilj ne le poraz okupatorja, temveč tudi priključitev Na-diških dolin Jugoslaviji. Medtem ko je na ta način potvoril značaj osvobodilne borbe beneških partizanov, jih je jav ni tožilec še obtožil za ((atentat na italijansko državno integriteto« in zahteval za 15 obtožencev kazni od 20 do 24 let, za 3 pa do 2 leti zapora. »Dejstvo, da je javni tožilec, ugotavlja «Borba», postavil po vsem, kar je bilo na procesu nepobitno dokazano, tako nerazumljivo zahtevo, meče zelo slabo luč na njegovo profesionalno vest in na samo italijansko pravosodje.# Da bi ta nevzdržna obtožba dobila pravno obliko, je javni tožilec, oziroma tisti politični činitelji, ki stoje za obtožnico, nastopil s tezo, da je bil jugoslovanski IX. korpus, v katerem so se borili beneški par. tizani, okupator. Pri tem se je moral javni tožilec izogniti dejstvu, ki ga je delno priznal v prvem delu svojega govora, da je obstajalo ozko sodelovanje med jugoslovanskimi in talijanskimi partizani in da e bil med narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in italijanskim odborom za narodno osvoboditev dosežen sporazum o sodelovanju, v katerem je bilo poudarjeno, da je glavni skupni cilj borba proti nacističnemu okupatorju, in da se bo teritorialno vprašanje reševalo po vojni. «Borba» nadalje ugotavlja, da je Jugoslavija stalno opozarjala na nevarne in škodljive posledice, ki lahko nastanejo iz organiziranja procesa, ki je v neposrednem nasprotju z določili mirovne pogodbe z Italijo. «Iz Kima so sicer zagotavljali, da bo proces depolitiziran, da se bodo na procesu izogibali napadov na antifašistične borce in na Jugoslavijo, tcda kljub temu je v Florenci prišlo do grobih napadov na Jugoslavijo,« ugotavlja ((Borba«. •Postavljati v isti položaj antifašistične borce z nacistič- nim okupatorjem, poudarja aBorbau, je neverjetna žalitev za vse antifašiste, ki so se žrtvovali v borbi proti nacizmu za splošno zavezniško stvar in s tem tudi za stvar osvoboditve Italije. Skonstruirana teza o •jugoslovanski okupaciji*, ki je neposredno usmerjena proti antifašistični borbi jugoslovanskih narodov, pa žali vse borce proti fašizmu in kali ju-goslovansko-italijanske odnose.* zaključuje (Borba*. Po vsem tem, kar se je dogodilo pred porotnim sodiščem v Florenci, se moramo vprašati: «V čigavem interesu je ta napad na dobre sosedne odnose med obema državama?* hoteltau’ preisko. ‘»Na« '1 “atož„ *eflla dn<' ^•■kZC^ za°J.lop ‘V bnzlveveTno i-\SalCVl-.keZTati ilan V, f“0ol sporaT ]e kot tak bi Zume in ape- Tl?.1. *°rej o '11 v v luTej ori- vZ?Z;obeh Pnmern t0«ieC teni taken n° p0(llaQi I^Sil« e“ vslZ 'zpodbija-V< *!> 0d^\nar°d»«- VU .?°ho an5fc° «okupa- .«-Vbi - iv' tnz’Je,lih n'10 teh in 'SJotho H,o 0an°v, ki dTe°(e.no rialo- ' ° Z. oblas}ZbJ'k,n*ke reT^i oTlast. X >n bi ? “ naiven, L i?' * i8jnihi p }ikin*ki ra»o sPje*krbova- iliSoo i,h —- i*» Današnji »Slovenski poročevalec« pa piše med drugim: «Govor javnega tožilca je na- kazal dokončni razplet skonstruirane razprave, hkrati pa je potrdil upravičenost že ob samem začetku izražene domneve, da so se nekatere sile v sosedni republiki poslužile tako visoke institucije, kot je sodstvo, da bi zaustavile naravni proces zbliževanja dveh sosednih držav, proces, ki je sam po sebi umeven spričo geopolitičnega položaja obeh dežel in ki se je moral začeti spričo zmage nad fašizmom in razumno prebrodene krize o-krog Trsta.» Nato poudarja, da je javni tožilec privlekel nov «deus ex machinan, ki naj bi bila civilna oblast, in sodelovanje v njej pa veleizdaja. »Na z:.lož-no klop je torej postavljena oblast, ki je bila »conditio sine qua non« za vsako partizansko borbo, ki ji je tudi tožilec spričo nevzdržnosti obtožnice priznal zakonitost,« piše list. Mobilizacija pa je bila v Beneški Sloveniji izvršena v i-imenu načel o samoodločbi narodov, t. j, v imenu načel atlantske listine, kar naj bi bilo po 14 letih po tožilčevem mnenju ((nezvestoba do italijanske države«. »Tožilec je bil primoran pri-znati zakonitost odporniškega boja proti okupatorju, izpod-rezal pa mu je korenine, ko je proglasil začasno oblast na o-svobojenem ozemlju kot napad na integriteto italijanske države...« Glede tožilčeve zavrnitve aplikacije člena 1(> mirovne pogodbe, češ da gre za Italiji vsiljeni diktat, pa piše list, da je ((tožilec s tem nehote degradiral Italijo na raven tistih držav, ki niso dojele novega duha, kajti člen 16 ni diktat in tudi ne amnestija za kazniva dejanja, marveč deklaracija zakonitosti boja zoper mednarodni zločin.« Odločilnim činiteljem v Italiji mora biti jasno, da se Jugoslavija ne more in ne sme zadovoljiti z amnestiranjem tistega, kar ni zločin. Ne toliko zaradi tega, da bi ocenjevali preteklost, kot za to, da se zavarujemo pred prihodnostjo! To mora biti v Italiji vsakomur jasno!« poudarja »Slovenski poročevalec«. Medtem ko zahtevajo pravice za južne Tirolce Avstrijski parlament je cinično izigral pravice koroških Slovencev Oba krivična zakona je izglasoval s 156 (od skupno 165) glasovi Vzdržali so se le poslanci KP in desničarji - Odmev v Jugoslaviji Za vse posledice bo odgovorna avstrijska vlada DUNAJ, 19. — Avstrijski parlament je sprejel danes za koroške Slovence nesprejemljiv predlog zakona o manjšinskih šolah in prav tak predlog zakona o uvedbi slovenščine kot uradnega jezika na treh od osmih okrajnih sodiščih v Južni Koroški. Zakona sta bila sprejeta brez sprememb, ki so jih predložili zastopniki koroških Slovencev. Vsi po- slanci obeh strank vladne koalicije, ljudske in socialistične, 156 od skupnega števila 165 poslancev dunajskega parlamenta, so glasovali za predložena zakona. Glasovanja so se vzdržali poslanci Komunistične partije in desničarske liberalne stranke. Zastopnika vladnih strank poslanca Weismann in Neu-gebauer sta v svojih govorih zagotavljala, da so pravice slovenske manjšine popolnoma zajamčene. Neugebauer je dodal, da je bil razpis Wede-niga o ukinitvi uredbe o dvojezičnih šolah pravilen in da je to uredbo vlada leta 1945 sprejela «pod pritiskom britanskih okupacijskih oblasti«. Poslanec Komunistične partije Koblenig je izjavil, da se liiiliiiiiiiiiiiliilliniitiiiiilliiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiilliMltlliitiiiiimKiiititiilllillitlliiiKlliKiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiilliiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiilllliilillllliililllilllllllliii Hrušiev predlaga konferenco vseh držav ki so se borile proti SZ pripravljena sprejeti 11. maj za začetek konference zunanjih ministrov - Ameriški državni departma označuje izjave Hruščeva za spodbudne MOSKVA, 19. — Hruščev je na današnji tiskovni konferenci izjavil: »Pozivamo vse države, ki so se borile proti hitlerjevski Nemčiji, naj se zberejo okoli okrogle mize, naj rešijo nerešena vprašanja in naj sklenejo mirovno pogodbo z Nemčijo. Mi smo pripravljeni pregledati vse razumne predloge zahodnih držav in jih proučiti prav tako kakor naše.» Hruščev je tudi izjavil, da ——----------------r—»r je SZ pripravljena sprejeti v.°)ni. Protl Nemčiji, naj se 11. maj za konferenco zunanjih ministrov, čeprav bi želela, da bi bila prej konferenca najvišjih. Hruščev je omenil, da so se med razgovori z Mac Mil-lanom sporazumeli o potrebi prihodnjih razgovorov med prizadetimi vladami za ugla-ditev nasprotij, všfevši mirovno pogodbo z Nemčijo in Berlin. Dodal je, da Eisenho-werjeva izjava od 16. marca, s katero je podprl razgovore med Vzhodom in Zahodom, ((potrjuje umestnost in realizem sovjetskih predlogov o nemškem vprašanju«. Po pozivu vsem državam, ki so bile udeležene v zadnji zberejo okrog okrogle mize je Hruščev dodal; «Zeleli bi, da bi vlade zahodnih držav zavrnile nespametne grožnje svojih generalov in admiralov proti naši državi in se sestale z nami pri konferenčni mizi. Ce imajo razumne predloge, smo pripravljeni proučiti jih na enak način, kakor bi se proučili naši predlogi, Besedo imajo zahodne države. Ce so res pripravljene pogajati se, bomo pripravljeni tudi mi. Storili bomo vse, kar je od nas odvisno, da bodo razgovori imeli uspeh,« Zatem je Hruščev izjavil, da sovjetska vlada ni s svojimi predlogi iskala nobene prednosti v škodo neke druge Segni in Pel la danes v Bonnu po razgovoru z gen. De Gaullom Prizadevanja, da bi Italija sodelovala pri razgovorih z Vzhodom - De Murville o Eisenhovverjevem govoru - Norstad odklanja sleherni «odmik» kdo Ti t>e kako Saj se je “ oskrbova-,f"N t?,«* loteval, UHid:" & fr *e f-aii-‘t0v "> kV Je tf* * jp '““'srov in 'en,- idl bilo. , ‘»žilcu”' upiral! H , predobro W V'« Tj drial°i kje so do-da r doki X > (\Knazovanja 4 K dal . je v X •(, • do niti teh ''l' da to- p>di m^uko jasnih Pa noče vi- Zahtev Pri na sl pred- FARIZ. 19. — Predsednik italijanske vlade Antonio Segni in zunanji minister Pella sta se danes v palači Mati-gnon razgovarjala s predsednikom vlade Debrejem in zunanjim ministrom De Murvil-lom. Razgovori so bili prekinjeni okoli 13. ure zaradi kosila in so se nato nadaljevali do 16. ure. Pozneje sta imela Pella in De Murville še poseben razgovor do 19. ure. Razgovori se bodo nadaljevali jutri zjutraj, popoldne pa bo Segnija in Pello sprejel general De Gaulle. Predstavnik italijansae delegacije Jezzi je takole označil današnje razgovore: »Skrajna previdnost, mnogo upanja.# Francoski predstavnik pa je izjavil: »Pooblaščen sem izjaviti, da se z naklonjenostjo gleda na vlogo, ki bi jo Italija lahko imela pri morebitnih razgovorih z Rusijo.« Te izjave kažejo, da se ^lede možnosti udeležbe Italije na k°n-ferenci med Vzhodom _ in Zahodom francosko stališče približuje angleškemu stališču. Francoski predstavnik Je tudi izjavil, da so ugotovili »popolno enakost pogledov«. Pella in De Murville sta popoldne govorila o Sredozemlju, Srednjem vzhodu in Afriki. Kakor rečeno, se bodo razgovori nadaljevali jutri ob udeležbi generala De Gaulla. Zvečer sta Segni in Pella priredila v italijanskem poslaništvu večerjo, na katero sta povabila Debreja, De Murvilla in druge francoske predstavnike. Po jutrišnjem razgovoru z De Gaullom bosta odpotovala v Bonn. Francoski zunanji minister Couve De Murville je v zunanjepolitični komisiji skupščine izjavil, da je Eisenhowerjev govor o Berlinu in Nemčiji «skoraj povsem v skladu stališčem francoske vlade«. Predsednik komisije Mauri-ce Schuman je izjavil, da je zunanji minister De Murville tudi rekel: «Očitno je, da bo prišlo do pogajanj s Sovjetsko zvezo in da je potrebno zahodno stališče še prej vskla-diti. Francosko stališče je, da se zahodne države ne bi smele odpovedati svojim pravicam, med katerimi je tudi pravica prostega dostopa do Berlina. Pripravljeni smo pogajati se, toda ne pod pritiskom.« De Murville je izjavil tudi, da morajo zahodne države ostati v Berlinu in da ne smejo uradno priznati Vzhodne Nemčije, ker bi to pomenilo trajno delitev Nemčije. »S temi pridržki, je pripomnil, so pogajanja mogoča.# Glede angleškega stališča pa je De Murville izjavil: «Obstajata dve zamisli o odmiku. Ena je uvod v nevtralizacijo in v ustanovitev vmesnega področja. To ni angleška zamisel. Ta predvideva ustanovitev področja, kjer bi oborožene sile bile razredčene in nadzorovane. Z drugimi besedami, noben uvod v nevtralizacijo, pač pa v širšo obliko razorožitve.# De Murville je govoril zatem o francoskem ladjevju v Sredozemlju in je obžaloval, da se ni glede tega ohranila tajnost; dodal je, da so francoske namene napačno tolmačili #To, kar mi hočemo, je, je dejal minister, da v primeru vojne lahko razpolagamo z vsemi našimi silami, da lahko izpolnimo našo narodno poslanstvo ob učinkovitem sodelovanju z zavezniškimi silami NATO.« Pariški tisk daje danes velik poudarek včerajšnjim iz javam generala De Gaulla na seji vlade v zvezi t tem. Mi- nister za informacije Roger Frey je izjavil, da je De Gaulle posebno poudaril, da je NATO omejena na Evropo, Francija pa mora v primeru vojne izpolniti naloge tudi izven evropske celine in izven okvira NATO; zato mora razpolagati z neko svobodo, kar se tiče uporabljanja svojih vojaških sil na splošno in pomorskih sil še posebej. »Ta ukrep, je dodal general, spada v splošni okvir svetovne strategije in se tiče zlasti ZDA. Velike Britanije in Francije, to je treh držav, ki imajo najrazličnejša odposlanstva v svetu.# Opazovalci so mnenja, da se bo francoski sklep verjetno razširil na vse francoske oborožene sile in v tem primeru bi atlantsko zavezništvo v sedanji obliki iz-gubilo svoj pomen. Vrhovni poveljnik NATO general Norstad je danes tem v zvezi izjavil; »Nimam nobenega vzroka, da bi se posebno veselil sklepa francoske vlade.« Dodal je, da ne misli več ko toliko komentirati zadeve, dokler je še dalje ne prouči Zatem je Noi^ stad izjavil, da bi v primeru »zunanjega napada na Alžirijo« sile NATO posredovale v skladu z atlantskim paktom za obrambo tega ozemlja. Norstad je nato izjavil, da odklanja sleherno obliko sod-mika« v Evropi in je dodal, da bi umik ameriških čet iz Nemčije, tudi če bi temu sledil umik z vzhodne strani, pomenil nadaljnjo ošibifev Zahoda, kar bi lahko bilo «porazno». Pripomnil je, da bi »odmik« pomenil, da bi se morala večina ameriških čet vrniti v ZDA. Isto bi veljalo tudi za angleške in kanadske čete. ker hi bilo težavno razmestiti jih drugje v Zahodni Evropi. države in tudi ni hotela škodovati interesom kogarkoli. Hruščev je nato izjavil, da Sz sprejema zahodni predlog, naj bi sklicali konferenco zunanjih ministrov za 11. maja, Dodal pa je, da bi rajši videl konferenco na najvišji stopnji, še preden bi sklicali konferenco zunanjih ministrov. Ponovil je, da je nujno potrebno sklicati konferenco za podpis mirovne pogodbe, in je izjavil, da Sz priznava zakonito pravico zahodnih držav, da imajo svoje čete v zahodnem Berlinu; pripomnil pa je, da je po 14 letih potrebno podpisati mirovno pogodbo. Na vprašanje, ali Sovjetska zveza zahteva pariteto na konferenci zunanjih ministrov in ali bi morala ta pariteta veljati tudi za konferenco najvišjih, je Hruščev odgovoril; »Mislim da gre to vprašanje izven namena tiskovne konference. Pustite, naj se o tem razgovarjajo voditelji vlad brez udeležbe časnikarjev.« Hruščev je dalje izjavil: «Prepričan sem, da bo prišlo do konference zunanjih ministrov in konference najvišjih. Prepričan sem, da bodo državni poglavarji pokazali dovolj modrosti, da pride do rešitve spornih vprašanj, ki jo vsi pričakujejo.« Na vprašanje, ali bi sovjetska vlada privolila, da se poleg berlinskega vprašanja in mirovne pogodbe sprejmejo na dnevni red konference zunanjih ministrov tudi druga vprašanja, je Hruščev odgovo: ril- «To vprašanje se ne bi moglo rešiti na tej tiskovni konferenci, ker se tiče drugih vlad in ne samo sovjetske.« Hruščev je tudi izjavil, da v primeru mirovne pogodbe s samo Vzhodno Nemčijo se sovjetske čete ne bodo umaknile z vzhodnonemškega ozem-lja. Priznal je, da imajo ZDA, Velika Bfitanija in Francija pravico imeti svoje čete v zahodnem Ferlinu, ker ta pravica izhaja iz dogovorov, ki so bili sklenjeni ob kapitulaciji Nemčije. Pripomnil pa je, da se je vojna končala že pred štirinajstimi lgti in da je čas, da se sklene mirovna pogodba. Ce se ta pogodba podpiše, bodo okupacijske pravice avtomatično eliminirane. Isto bi se zgodilo v primeru podpisa mirovne pogodbe s samo Vzhodno Nemčijo. Okupacijske pravice bi izginile, ker bi se mirovna pogodba tikala celotne nemške demokratične republike in torej tudi zahodnega Berlina, ki je sestavni del te republike. Na razna vprašanja je Hruščev izjavil, da SZ želi mirno rešitev berlinskega vprašanja s pogajanji in je zavrnil trditve o ultimatu. Glede roka 27. maja je izjavil, da je bila SZ mnenja, da je šest mesecev dovolj za rešitev tega vprašanja. Med drugim je Hruščev tudi izjavil: »Pripravljen sem tudi sestati se s kanclerjem Adenauerjem, če to lahko služi stvari miru. Ne bom se povabil sam. Kot predsednik vlade si ne morem sam izbrati tistih s ka,erimi kosim, toda pogostoma sem sprejel skupno kosilo z nekaterimi osebami, če je to v korist miru.« V zvezi z Berlinom je Hruščev tudi izjavil, da bi navzočnost vojaških odredov nevtralnih držav v zahodnem Berlinu za jamčenje statuta tega mesta bila »povsem mogoča«. Na poziv, naj bi komentiral izjave Hruščeva, je predstavnik ameriškega državnega de partmaja prebral naslednji u-radni komentar: «Nismo še dobili celotnega teksta tiskovne manjšinsko vprašanje mora reševati na demokratičen način in da bi morala Avstrija slovenski, hrvaški in madžarski manjšini zagotoviti njihove pravice. Koblenig je zahteval od vlade, naj na podlagi člena 7 avstrijske državne pogodbe prepove delovanje vseh nacionalističnih organizacij, ki ogrožajo nacionalni obstoj slovenske in hrvaške manjšine. Po besedah Kobleniga je zakon o manjšinskem šolstvu | nevarna diskriminacija, ki vodi k nadaljnji denacionalizaciji slovenske manjšine. Zakon o uvedbi slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih pa je nepopoln, ker se ne nanaša na vsa sodišča BEOGRAD, 19. — Pričakovanja, da bo avstrijski parlament odložil razpravo o zakonskih osnutkih o manjšinskem šolstvu na Koroškem se torej niso izpolnila. Zakona o manjšinskih šolah na Koroškem, ki ga je danes sprejel avstrijski parlament, ogroža Po mišljenju v Beogradu najosnovnejše pravice koroških Slovencev. Ta zakon namreč praktično sankcionira razpis predsednika pokrajinske vlade Wedeniga z dne 22. septembra, ki je dejansko ukinil dvojezične šole. Novi zakon odpira široke možnosti za nadaljnji pritisk in denacionalizacijo Slovencev. Beograjski politični krogi obžalujejo, da avstrijska vlada in parlament nista upoštevala upravičenih zahtev koroških Slovencev, ki so s svojim zadržanjem pokazali, da so lojalni državljani Avstrije Sprejem novega zakona o manjšinskem šolstvu ne more ostati brez posledic na razvoj dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Vse posledice za to padajo na Avstrijo, ki jim je ustvarila možnost, da se popolnoma izigrajo pravice, ki jih koroškim Slovencem jamči avstrijska državna pogodba. Nocojšnja ((Politika« ugotavlja, da je Avstrija prekršila duha in besedilo avstrijske državne pogodbe prav v tre- posvetovala z jugoslovansko vlado in upoštevala Želje in predloge zastopnikov koroških Slovencev. «Zato jugoslovanska javnost, poudarja »Politika«. s skrajnim nezadovoljstvom obsoja sprejem nedemokratičnih in šovinističnih zakonov, ki so usmerjeni proti Slovencem v Avstriji« in dodaja, da bo odgovornost za poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo nosila izključno avstrijska vlada. B. B. Dva načrta mirovne pogodbe za Nemčijo BONN, 19. — Kancler Adenauer je danes izjavil v zunanjepolitični komisiji Bundes-taga, da je Zahod pripravil svoj načrt za nemško mirovno pogodbo kot odgovor na sovjetski načrt. Tudi socialdemokratska stran- pustitev napetosti z vojaškega Z omenjenega področja, ki bi moralo zajemati obe Nemčiji, Poljsko in CSR, bi se morale umakniti čete NATO in varšavskega pakta. Oborožitev domače vojske bi morala biti cmejena in ne bi smela vsebovati jedrskega orožja. Prizadete države, in tudi SZ in ZDA, bi morale podpisati sporazum o kolektivni varnosti, ki naj bi jamčil status tega področja, na katerem bi uvedli kopensko in letalsko nadzorstvi. Ko bi se ta sistem varnosti izvedel, bi se posamezne države umaknile iz NA TO in varšavskega pakta. Do tedaj naj bi se obdržal sedanji statut v zahodnem Berlinu. V prvi fazi združevanja bi sklicali vsenemško konferenco ob enaki udeležbi predstavnikov obeh Nemčij. Na konferenci bi uredili nemške notranje zadeve. V drugi fazi bi ustanovili stalni vsenemški svet, ki bi urejeval predvsem gospodarska in valutna vprašanja. V tretji fazi bi parlamentarni svet pripravil zako- ka je objavila danes svoj načrt mirovne pogodbe. Načrt | ne 7a vso Nemčijo predlaga ustanovitev «podroc-ia za popustitev napetosti* v stališča uvodni pogoj za zdru-Srednji Evropi. žitev Nemčije. Ta združitev bi Stranka poudarja, da je po* I se lahko izvršila v treh fazah. lllimiHlimilMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIMIUIIIItlllllllHIIHIHIIIItlHIIIHIIIIIIIIIIMIIIIHIinillllllllll Fanfani se pripravlja na kongresno bitko Prvi dan kongresa demokristjanske CISL | iz vodstva stranke. Sedaj pra- ■ . J — » ^1 t.M tV. 4 1. i K konference Hruščeva in zato, nismo imeli še priložnosti pro- . nutku, ko zahteva za svojo učiti ga. nacionalno manjšino v Italiji Na podlagi tiskovnih vesti, s j takšne pravice, o katerih ko- katerimi razpolagamo, se zdi, rye1I?.cl 1 s?nla'' n<‘ j- * *„v, smeio. «Polit|ka» našteva podrobno pravice, ki jih sedaj den. Vendar izkušnja dokazuje, da ne moremo vedno biti gotovi, da imajo besede isti pomen za Sovjete in za nas. Važno je, da sovjetska vlada kaže pripravljenost najti skupno podlago z nami in z našimi zahodnimi zavezniki pri vseh prihodnjih pogajanjih«. uživajo Južni Tirolci v Italiji in ugotavlja, da so pravice, ki jih sprejeti zakon daje Slovencem zaradi delovanja in pritiska šovinističnih organizacij samo gola fraza. List poudarja, da se avstrijska vlada ni držala dane obljube, da se bo pri izdelavi zakonov (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Seveda na Jožefovo ni moglo biti nobenih važnih političnih dogodkov. Saj skoro polovico ministrov sedanje vlade nosi to ime in o tistem, ki je zunanji minister in je trenutno v Parizu, pa poročajo iz Pariza. Edino kar je potrebno zabeležiti, je prvi dan kongresa ;'emokristjanskega sindikata CISL. Glavni govorniki so bili: Pastore, Zaccagnini in Co-lombo, medtem ko je poročilo glavnega tajnika Stortija trajalo tri ure Kljub vsemu pa kongres ne vzbuja posebne pozornosti. Medtem pa kaže, da se je Fanfani začel pripravljati na kongresno bitko, čeprav datum kongresa še ni določen. Glavni boj bo moral voditi proti svojim bivšim prijateljem, ki so ga — potem ko je podal ostavko vlade — 30. januarja prisilili, da je odstopil vijo, da je eden glavnih takih prijateljev sedanji politični tajnik stranke Moro ukazal odložiti vse pokrajinske kongrese. Zato se domneva, da namerava določiti datum kongresa šele kdaj v jeseni, čeprav je obljubil, da se bo to zgodilo ob začetku poletja. To bi bil prvi ukrep proti Fanfani-jevi ofenzivi. Moro, Gui in drugi pa pripravljajo še nadaljnje ukrepe Pri vsem tem se je Fanfani pomaknil bolj na levo, njegov nekdanji prijatelji pa na desno. Zato je verjetno, da bo spopad na kongresu le med dvema strujama. A. P. laiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiHiiiitiniimiiiminiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHuiimiiaifiiiMmiiiniiiiiiiiiitiHiiiniiintiiiiaiiiiitiiiitiiiiiiMiiiMiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiM« Ameriško poročilo o lanskih poskusih za nevtralizacijo balističnih raket Tri atomske eksplozije v višjih plasteh atmosfere konferenca odložena na 13. april Ženevska WASHINGTON. 19. — Arne- | vil omenjeno izjavo. List pra- | Eden od satelitov ni začel riški obrambni departma je sporočil, da so ZDA lanskega septembra napravile tri poizkuse z jedrskimi eksplozijami »v zelo veliki višini izven zemeljske atmosfere«. Sporočilo se glasi; «ZDA so v drugi polovici septembra lanskega leta izvršile na Južnem Atlantiku vrsto treh majhnih jedrskih eksplozij v zelo veliki višini izven zemeljske atmosfere. Namen je bil dvojen: 1. Preizkušati važne znanstvene teorije glede zemeljskega magnetnega polja. 2. Preizkušati v veliki višini učinke vojaškega interesa, Katerih podrobnosti ne bodo objavljene. Glede prvega smotra so poizkusi nudili podatke o zemeljskem magnetnem polju, ki se pridružujejo podatkom o naravnih žarčenjih, ki so jih opazovali sateliti «Explorer» lanske pomladi in o katerih je poročal fizik dr. James Van Allen. «Explorer IV.» je zbral podatke o teh eksplozijah na Južnem Atlantiku in ti podatki bodo objavljeni po normalnih znanstvenih kanalih, potem ko bodo primerno obdelani in proučeni.« Ravnatelj raziskovalnega odseka v obrambnem departmaju dr. Herbert York je izjavil, da omenjene eksplozije, zaradi tega, ker so nastale v zelo veliki višini, niso povzročile radioaktivnih padavin na Zemljo. Izjavil je, da je bil glavni smoter teh poizkusov, ugotoviti nekatere teorije v zvezi z elektroni, ki jih povzročajo te eksplozije. Nekatere osebnosti pravijo, da je bil namen poizkusov videti ali je mogoče razširiti plast elektronov, ki bi lahko nevtralizirali eksplozijo sovražne balistične rakete «New York Times« je vest o eksplozijah objavil še preden je obrambni departma obja- vi, da so eksplozije nastale v . krožiti po svojem tiru, med višini 480 km. Atomske bombe I tem ko je «Explorer IV« na so pognali v to višino s posebnimi večstopenjskimi raketami na tekoče in trdo gorivo. List piše dalje, da so poizkuse naglo pripravili lansko poletje, zato da jih lahko izvršijo pred 31. oktobrom, t. j. pred dnem, ko so ZDA sporočile, da začne teči rok enega teta, v katerem ZDA ne mislijo delati jedrskih poizkusov. List dodaja, da so sicer precejšnja nesoglasja med znanstveniki in vojaškimi strokovnjaki glede točnega tolmačenja dobljenih podatkov, vendar pa se vsi strinjajo, da so potrebni nadaljnji poizkusi. To pa ne bo mogoče, dokler se ne bo konferenca o prekinitvi jedrskih poizkusov končala «z u-spehom ali z neuspehom«, «New York Times« piše tudi, da se zdi, da druge države niso ugotovile teh eksplozij. (Neki francoski znanstvenik pa je nocoj izjavil, da so v Franciji ugotovili ameriško eksplozijo v okviru tako imenovane operacije »Argus«. B’rancija ima posebno skupino znanstvenikov, ki imajo nalogo ugotavljati jedrske eksplozije na katerem koli delu sveta.) »Z znanstvenega stališča,« nadaljuje list, »so zbrani podatki nudili nova spoznanja o zemeljskem magnetnem polju ter o žarčenju v višjih plasteh atmosfere. Zarčenje, ki je nastalo ob eksploziji treh a-tomskih bomb v višini nad tri sto milj nad Južnim Atlantikom, je potrebovalo manj kakor eno uro, da obkoli Zemljo. Za opazovanje učinkov eksplozije so izstrelili dva umetna satelita in tudi nekaj raket v ZDA in n“ drugih ozemljih. svoji poti preletel področje žarčenja, njegovi radijski znaki pa so opisovali obrise zemeljskega magnetnega polja «New York Times« pravi tudi. da s o poizkusi, ki so jih izvršili še prej v manjši višini nad otokom Johnston, povzročili obširne in dolge motnje, ki so trajale več ur pri radijskih oddajah. List izreka mnenje, da so sovjetski znanstveniki morda zvedeli za poizkus. List pravi, da so z vojaškega stališča omenjene eksplozije pomembne iz naslednjih treh vzrokov. 1. jedrske eksplozije v veliki višini povzročajo večje ali manjše motnje na delovanje radarja in na nekatere radijske frekvence. To bi lahko izkoristi! sovražnik, da lahko v celoti onemogoči sistem opazovanja na razdaljo in ugotavljanja z radarjem, posebno kar se tiče ugotavljanja morebitnih izne-nadnih letalskih napadov. 2. Eksplozije lahko učinkujejo na uporabljene frekvence za komunikacije in to bi lahko preprečijo alarmnim znakom da dosežejo ameriška oporišča, in strateške sile ne bi na ta način prejele ukaza, naj izstrelijo rakete. 3. Eksplozije lahko vplivajo tudi na obna šanje nevtronov in na druge oblike žarčeni v razredčeni atmosferi: to bi lahko nudilo možnost, da se na razdaljo povzroči eksplozija sovražnih jedrskih nabojev na raketah. Medtem pa javljajo iz Žene ve, da so nadaljnje razgovore o prekinitvi jedrskih poizku sov odložili zaradi praznikov na 13. april. Do sedaj so se sporazumeli o sedmih členih morebitne pogodbe o prekinitvi jedrskih poizkusov. Danes razgovor Mac Millana z Eisenhowerjcm in Dullesom WASHINGTON, 19. — Mac Millan in Selwyn Lloyd sta po razgovorih s predsednikom kanadske vlade Diefenbakerjem prišla danes z letalom v Wa-shington. Na letališču ju je sprejel podpredsednik Nixon. Na letališču je Mac Millan izjavil, da se sovjetski voditelji zavedajo prav tako kakor zahodni voditelji, da je skupni interes preprečiti vojno. Dodal je tudi, da sovjetski voditelji poudarjajo načelo, da je potrebno nasprotja rešiti s pogajanji in ne s silo. «Ce je to res sovjetsko stališče, je dodal Mac Millan, je to žejo važno.« Izjavil je tudi, da je v Moskvi podal Hruščevu naslednjo definicijo pogajanj: »pogaja- nja bi morala temeljiti na tem, kar smo zvedeli s pomočjo temeljitih razgovorov, in se morajo voditi z iskreno željo, da pride do primernega sporazuma.« Kar se tiče razgovorov v Ot-tawi, je Mac Millan objavit uradno izjavo, v kateri praijj, da sta on in Se!wyn Lloy>d zelo zadovoljna s popolnim sporazumom, ki so ga dosegli v Kanadi. «Mislim, pripominja izjava, da se strinjamo o temeljnih načelih, ki naj vodijo Zahod, in tudi o postopku, ki naj ga uporabimo.« Pred odhodom iz Ottavve je Mac Millan na neko vprašanje odgovoril, da možnost nadzorstva OZN v Berlinu, »je ideja, o kateri se je že govorilo«. O predlogu Hruščeva za konferenco vseh držav, ki so bile v vojni proti Nemčiji, je Mac Millan izjavil, da to «ni nova ideja«; pri tem je dejal, da so konference, ki se jih udeleži preveliko število udeležencev, neprikladne. Predstavnik Bele hiše je danes sporočil, da bosta Mac Millan in Eisenhower prišla jutri s helikopterjem v Camp David, kjer bosta nadaljevala razgovore. V Washington se bosta morda vrnila v nedeljo zvečer ali najpozneje v ponedeljek zjutraj. Jutri zjutraj se bosta Eisen-hovver in Mac Millan pred odhodom razgovarjala v bolnišnici z Dullesom, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. marca US! Vreme včeraj: Najviija temperatura 13.7, naj nižja 10.3, zračni tlak 1021.5 stalen, vlaga 87 odst., nebo poobtačeno, morje mimo, temperatura morja 9.6, padavine 0 3 mm. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 2*. ®arcl Sonce vzide ob .s-11_*nlaZo5°'1W'') 18.16. Dolžina vzide ob 13.29 in Jutri, SOBOTA, 21. ®jr Bilka Se vedno neurejene razmere v Delavskih zadrugah Komisarska uprava naj uredi sporna vprašanja z osebjem Govori se tudi, da nameravajo preurediti plačilni način v pošlo, valnicah ■ Za dobro poslovanje je treba demokratizirati upravo Čujejo se vesti, da bodo še V tem tednu komisarji, ki u-pravljajo Delavske zadruge, spremenili svoj sklep in da bodo podpisali sporazum, ki urej* vrsto odprtih vprašanj glede odnosov z osebjem. Komisarji namreč v začetku niso hoteli podpisati tega sporazuma, čeprav so ga sestavili predstavniki uprave in sindikatov na številnih zasedanjih na uradu za delo ter je vse kazalo, da se bodo odnosi ponovno zaostrili, zaradi česar nekateri krogi ocenjujejo to spremembo sklepa kot popuščanje in iskanje boljših odnosov. Vendar pa se čujejo po dru-g. strani tudi vesti, da stvari niso tako enostavne, ker naj bi obstajali novi načrti za preureditev poslovalnic odnosno namere, da se uredi vsaj plačilni sistem s pomočjo teh. nikov vsedržavnega centra za produktivnost’. Značilno je, da se sindikalni predstavniki niso uprli prihodu tehnikov tega centra, v kolikor bi šlo v resnici za proučitev in predloge tehničnega značaja. Vendar so pripominjali, da v primeru tržaških Delavskih zadrug ne gre samo za rešitev nekaterih tehničnih vprašanj, temveč predvsem za boljšo upravo, ki bo delala v interesu članstva. Sedanja uprava, ki jo vodijo imenovani komisarji, nikakor ne ustreza tem zahtevam. Zato ni čudno, da se čujejo glasovi, kako so nekatera živila v zadružnih prodajalnah celo dražja od enakega blaga v zasebnih trgovinah in da naj bi ležala krivda za to stanje na zgrešeni politiki nakupov. V takem ozračju ni mogoče pričakovati, da bi lahko tehniki vsedržavnega centra za produktivnost' opravili stvarno koristno delo, temveč lahko sumimo, da naj bi njihov prihod služil samo za še eno pretvezo, da se zavlačuje demokratizacija uprave Delavskih zadrug, ki bi nujno pomenila nadzorstvo članov nad delovanjem uprave. -—o ------ Vprašanje poslanca Vfdalija Zgonik potrebuje kmetijsko šolo Poslanec Vidali je poslal ministroma za javno vzgojo in kmetijstvo ter gozdarstvo pismeno vprašanje, v katerem ugotavlja, da bi bilo primerno ustanoviti v Zgoniku kmetijsko strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Poslanec utemeljuje predlog z dejstvom, da v Trstu ni nobene šole te vrste. Zgoniška občina je po večini kmetijska in ima razmeroma dobro razvito živinorejo. To šolo bi lahko posečali tudi učenci iz drugih krajev, ki se zanimajo za strokovno kmetijsko vzgojo, kar je še toliko pomembnejše, ker zahtevajo posebne kraške prilike primerno strokovno usposobljenost. V zgoniški občini sedaj ne obstaja nobena strokovna šola, kar onemogoča u-čencem, da bi v svojem kraju posečali šolo do 14. leta starosti. To potrebo je zgoniška občina že predložila vladnemu generalnemu komisarju, ki je zagotovil, da bo ustanovil to šolo «» . Dražba javnih del Pri direkciji za javna dela vladnega generalnega komisariata so bile 17. marca tri zasebne dražbe, na katerih so dodelili naslednja javna dela: 1. Gradnjo tržaške univerze: poslopje A za farmacevtsko fakulteto, vhod v poslopje CI1I, oprema 2. in 3. nadstropja poslopja CV, ureditev poslopja CVI in ureditev zunanjih prostorov v skupni vrednosti 194 milijonov lir. Dela je prevzelo gradbeno podjetje ing. Galliano Boldrini iz Trsta; 2. gradnjo kanalizacije in stranskih cest prvega dela naselja «S. Sergio«, vrednosti 33,440.000 lir je prevzelo podjetje ink. Guglielmo Canarut-to iz Trsta; 3. gradnjo občinskega poslopja za potrebe zdravniške ambulante, poštne, ga urada in urada za jusarska vprašanja v Boljuncu v vrednosti 8,850.000 lir Brazilski gospodarstveniki na poslovnem Brazilija namerava odpreti v raznih evropskih pristaniščih skladišča za kavo Včeraj popoldne so prispeli v Trst člani brazilske gospodarske delegacije, katero vodi dr. Renato da Costa Lima, predsednik brazilskega inštituta za kavo. Na postaji je brazilske gospodarstvenike sprejel tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Addobati. Nato so si gostje ogledali pristaniške naprave in bodo o-gled teh naprav danes še nadaljevali, ker nameravajo Brazilci odpreti v raznih evropskih pristaniščih posebna skladišča za kavo, ki naj bi služila vsem interesentom. Zvečer je bil na sedežu trgovinske zbornice sestanek med to delegacijo' in predstavniki tržaškega gospodarstva in oblasti. Na tem sestanku je predsednik tržaške trgovinske zbornice dr Caidassi obrazložil, kakšne možnosti nudi tržaško pristanišče in pomen Trsta v trgovini c kavo za obsežno področje Italije, Srednje Evrope in Bližnjega vzhoda. Skupščina vsedržavne turistične ustanove V torek se je v Rimu začela skupščina vsedržavne zveze pokrajinskih turističnih ustanov, kateri je prisostvoval tu-šport senator Tupini. Na skup-di minister za turizem in ščini, kateri prisostvuje v i-menu tržaške pokrajinske turistične ustanove njen predsednik odv. Pietro Slocovich, je uvodoma govoril predsednik vsedržavne zveze odv. Botti-gliani, ki je v svojem poročilu poudaril uspehe in naloge, ki čakajo pokrajinske turistične ustanove pri bodočem delu. Zaključen pokrajinski kongres tržaške Krščanske demokracije V zaključni resoluciji se tržaška KD izreka za vrnitev Fanfanija - Ponovna zmaga «Iniziative» Včeraj še je nadaljeval pokrajinski kongres KD, na katerem so si sledili tako na dopoldanskem kot na popoldanskem zasedanju govori različnih delegatov, v tem okviru je prišlo tudi do ostrejše kritike s strani nekako «u-radnega« predstavnika opozicije prof. Romana, ki pa se je omejil predvsem na notranja vprašanja stranke. Poleg tega so govorili tudi vsi vidni predstavniki tržaške KD in med njimi župan Franzil, ki je zastopal v prvi vrsti potrebo po deželni avtonomiji. Ob zaključku sta bili predloženi dve resoluciji; prvo je predložilo sedanje vodstvo, drugo pa Romanova skupina. Vendar pa so v okviru prve resolucije končno prišli do nekakega soglasja, tako da so prvi del te resolucije sprejeli le z nekaj vzdržanimi glasovi, drugi pa soglasno. itiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitniiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vreme ni bilo preveč naklonjeno Ricmanjcem Kljub dežju dosti gostov na jožetovanju v Ricmanjih Zlasti mladina se ni odrekla tradicionalnemu spomladanskemu prazniku - Nekateri izletniki bi se morali zavedati, da z lomljenjem cvetočih vej sadnega drevja delajo kmetom veliko škodo ^ ' 'Jtf ' W.:: : 'k ' Slabo vreme je včeraj prekrižalo načrte ne samo Ricmanjcem, temveč vsem, ki so imeli v programu tradicionalni izlet V prijazno breško vasico. Dopoldne je vreme še ne. kam kazalo, tako da je do o-poldneva prevladoval optimizem, potem pa so se oblaki aiiitiiiiiiiiitiitiiimiimiiiHitiHiiiHHiiiMiiiiiiiiiniimiiaiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiim Hotela Je napraviti samomor v vodnjaku Namesto v Ricmanje, so ga odpeljali v bolnišnico - Nepojasnjena nesreča ženske iz Doline Zakaj se je Josipina Mikla- kot se spodobi in se je zato na- vec por. Kukac iz Ul. Košta-1 menil z nečakom v Ricmanje. i—sivitonia ni I Toda usoda je hotela druga- lunga naveličala življenja, ni znano; dejstvo je, da se je na svoj godovni dan odpravila z doma in skočila v globok vodnjak. Se prej je pustiia možu Mariu listek z obvestilom o tragičnem namenu. Res je, da je imela živčno razrvanost in tudi v družini ni bilo vse v redu. Toda nihče ni pričakoval, da bo držala besedo. Kdaj je ženska skočila v vodnjak, katerega obdaja meter visok zid, ni nihče videl. Verjetno pa ženska ni bila dosti časa v vodi, ko je_ prišel mimo po poljski stezi 50-letni Mario Lipot z Jeričljevega trga, kateremu je prišlo na uho komaj slišno ječanje. Mož se je ozrl naokoli in ko .je ugotovil, da prihajajo glasovi iz vodnjaka, se je sklonil nad robom in pogledal v globino. Tu je opazil žensko, ki je imela samo glavo nad vodno površino, medtem ko se je z rokami krčevito držala za štrleč kamen. Lipot je seveda takoj poklical na pomoč. Njegovemu pozivu sta se odzvala zakonca Barbarič iz Ul. Koštalunga in kasneje Anton Bernetič in njegova žena Roza. Medtem pa je nekdo že telefoniral gasilcem. Ti so nemudoma prišli in se z lestvijo spustili v globino, od koder so premraženo in premočeno žensko potegnili ven. Na kraj so prišli tudi bolničarji Rdečega križa in a-genti letečega oddelka kvesture. Medtem ko so policisti uvedli preiskavo, so žensko z vso hUrostjo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo morali nujno sprejeti na I. zdravniškem oddelku. Zdravniki so si zaradi njenega sfanja, pa čeprav niso obupali, da bi jo rešili, pridržali prognozo. Svoj godovni dan je hotel 54-letni Giuseppe Danieli iz Vicolo Castagnetto paznovati če: namesto v zaželeno vas je moral Danieli v bolnišnico, kjer so mu ugotovili izpah desne roke. Po nudenju zdravniške pomoči so ga odslovili in mu priporočili 10 dni počitka. Mož je v bolnišnici povedal, da sta bila z nečakom namenjena v Ricmanje in sta z vespo, ki jo je vozil nečak, vozila po Trbiški cesti. Pri ka-tinarskem nadvozu ju je neki motociklist, ki ju je hotel prehiteti, podrl na tla. 10 ali morda tudi 20 dni se bo morala 59-letna Ivanka Zobec por. Slavec iz Doline 121 zdraviti na I. kirurškem od-delku( kamor so jo sprejeli včeraj zjutraj. Zenska, ki je imela več odrgnin in podplutb po obrazu, ni znala povedati, kaj se ji je pripetilo. Njen mož Ivan, ki jo je z rešilnim avtom spremil v bolnišnico, je povedal, da je v jutranjih urah našel ženo v hlevu že na pol nezavestno. Naslonjena je bila ob zid in ni mogla niti govoriti. Tudi on ni znal obrazložiti, kaj se ji je zgodilo, čeprav je možno, da je padla ali pa da jo je krava ranila z rogovi. «»-------- Nesreča upokojenca Zaradi ran na desni roki z verjetnimi mišičnimi poškodbami m predvsem zaradi zloma roke so včeraj popoldne sprejeli upokojenca Luigija Capecchija iz Ul. Moreri na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da se uo moral zdraviti več kot mesec din. Kot so ugotovili, se je priletni mož zaletel s svojim motornim kolesom v avtomobil, s katerim je 38-letni profesor Medoro Tavolini s Kolonkov-cu zavozil iz Scala Belvedere na Miramarski drevored. strnili in iz njih je začelo pršiti. Gostilničarji, vinogradniki, ki so odprli osmice, prodajalci pršuta, kramarji in lastniki vrtiljakov so na mah postali slabe volje. Kaj ne bi, ko pa so se na praznik toliko časa pripravljali, a jim je slabo vreme prekrižalo vse na. črte in račune. Kako prav je imela ona gostilničarka, ki je rekla, da bo «roba še ostala« Ko smo zvečer poslušali komentarje o letošnjem jožefo-vanju, niso bili nič kaj dobri Vsi po vrsti so jadikovali, češ jaz sem stočil samo toliko in toliko vina, oni je prodal samo dva pršuta namesto pred videnih pet, da ne govorimo o gostilnah, v katerih je ostalo toljko blaga, da bi lahko priredili še eno jožefovanje... če bi se dalo. Toda če upoštevamo slabo vreme, ne moremo reči, da je bilo v Ricmanjih malo ljudi. Od Loga pa do železniške postaje se je popoldne vila neprekinjena povorka ljudi, med katerimi je bila v večini mladina. Res, mladina se ne u-straši zlepa dežja, posebno še ko gre za tak praznik, kot je bil včeraj v Ricmanjih. Dež gor, dež dol, vrtiljaKi so se neprestano vrteli, dekleta so vreščala in fantje so se pogumno opletali okoli njih ter sukali njihove sedeže, da jih je odnašalo visoko v zrak. Po gostilniških dvoriščih in po osmicah je bilo kljub dežju še precej prostorov zasedenih in proti večeru se je začela oglašati pesem. Vino je bilo povsod dobro in močno, tako da je kmalu stopilo v glavo. Prevladala je dobra volja in ljudje so bili zadovoljni, čeprav niso mogli, kot druga leta, posedati v travi in se p-edajati blagodejnim učinkom spomladanskih sončnih žarkov. kopico svojih prijateljev, so bili tudi ti dobrodošli. Qb koncu pa moramo spregovoriti nekaj besed, ki sicer z jožefovanjem nimajo nobene zveze, a jih velja vseeno zabeležiti. Kdor je bil včeraj v Ricmanjih ali v Boljuncu, Borštu in Dolini, je lahko videl, da je sadno drevje že povsod v cvetju. Ljudje so posedali v domačih gostilnah, mnogo pa je bilo takih, ki so se kljub dežju odpravili na gmajne in na polja. Občudovali so drevje v cvetju in tako mimogrede odlomili cvetočo vejo breskve ali hruške ali kakega drugega drevesa. Mislili so, da s tem ne storijo nobene škode, češ ena veja več ali manj, kmetu se to ne bo poznalo. Ce bi to storil samo eden, ne bi nihče nič rekel. Toda takih primerov je bilo nič koliko in ko smo proti večeru gledali avtomobile, ki so vozili proti Trstu, smo videli v njih šope cvetočih vej. Jasno je, da je bila s tem kmetom prizadejana velika škoda, ki jo bodo morali sami trpeti. Cas bi bil, da se s tem enkrat preneha. Najmanj, kar bi bilo treba storiti, je to, da se ob takih praznikih, pa tudi ob nedeljah, postavi na določena mesta poljske čuvaje in člane gozdne policije, ki naj pazijo, da meščani ne bodo trgali oziroma lomili cvetočih vej. Kmetje imajo taka dejanja za najhujši vandalizem in jih ni moč z ničemer opravičiti. Prav bi tudi bilo, da bi meščane preko tiska opozorili na škodo, ki jo povzročajo kmetom z lomljenjem cvetočih vej sadnega drevja. Šolske velikonočne počitnice Šolske velikonočne počitnice bodo letos trajale od 26 do 30. marca. Drugo tromesečje se bo zaključilo 25. marca, tretje pa se bo začelo v torek 30, marca, in zaključilo 13. julija, ko bo konec pouka (v osnovnih šolah bo pouk zaključen 30. maja). Proslava cDneva invalidov dela> Razdelitev diplom in nagrad in otvoritev novega sedeža Tudi v Trstu so včeraj primerno proslavili «Dan invalidov dela«. Najprej so na pokopališču pri Sv. Ani in spominsko ploščo v čistilnici »Es-so Standard« položili lovorje-ve vence; ob 9.45 pa je bila v Ulici Crispi 23 svečana otvoritev novega sedeža Zveze invalidov dela. Novi sedež ima nekaj upravnih prostorov ter malo dvorano za sestanke. Otvoritve novega sedeža so se udeležili dr. Capon in razne civilne in vojaške oblasti. Predsednik Pokrajinske zveze invalidov dela Bruno Zocco se je zahvalil oblastem za njihovo pomoč, da je združenje do-; bilo svoj skromen sedež, pri tem pa je pripomnil, da je treba še marsikaj napraviti. V načrtu imajo na primer postavitev spomenika smrtnim žrtvam na delu ter primemo stanovanjsko zgradbo za invalide dela, ki živijo še v slabih stanovanjskih razmerah. Opoldne je bila v glavni dvorani na županstvu osrednja ceremonija, ki so se je udeležili vladni generalni komisar ter najvišji predstavniki oblasti. Tu je zbranim invalidom spregovoril poslanec Bologna, nato pa so razdelili diplome in denarne nagrade. Diplomo in značko velikih invalidov dela so dobili prof. dr. Marino Lapenna, Benedetto Ma-r-zano, Bruno Grm in Ivan Sedmak. Navadne diplome in značke invalidov dela pa so dobili Giulio Sloccari, Arcan-gelo Gentile, Albin Pečar, Na- zario Glavina, Santo Daneu, Pietro Gregorig, Ignazio Giuseppe Ratissa, Josip Mihelj, Emanuele Ricci, Vittorio Fran-chini, Elio Busechian, Luigi Funa, Renata Makuc, Vincen-zo Bassi, Franc Lenac, Karl Kavrečič, Riccardo Pavoni, Jože Kočevar, Celestino Nor-bedo, Giovanni Reganzin, Elio Serafini, Maria Satti, France-sco Flego, Antonio Dugar, Giu-sto Faganel in Stanislav Voglar. Ob 13.30 pa so v zalivu spustili v morje lovorjev venec v počastitev spomina vseh, ki so zgubili svoja življenja pri delu na morju. V Tržiču izročitev ladje no Q Glasbe"" g dom ' V c, l..v~ - «nJ5r 11.10 Domači zab^Vd* % ovanaist sarnosp® # v 11.30 Dvanajst Mozarta; 12.00 J?® f l2 j5 Kjj ž:ček, baletna suita. VAra M«; ski nasveti — Iin* Vera tič: Izobraževanje skih poklicih; 12-" lf i" % Divertimento za k , I/#- ster; 12.45 JPoje Bruc ..S soia.^ Tosca; 14.05 RadlJfK streS« > jo stoipnjo: P*1'■ pastor»ttj > Lars-Erik Larson. r i; iS ^ ta- 14.45 Zabavni žbp ^ « svetovne knjiž*v j|j Evvald: Zem: .a -Vas d SV Petkovo glasben? R?uoiteli* ) Kotiček za m-lad^b. z be (ponovitev 17. 25 III. 1959); 17. ja r in pou-rri; 18.10.Um tb0r • / pesmi PoJe.„zf" našib Prešeren«; 18.30 Iz '■ vov 20.00 Goda1*' v ^ £ i Mojstrska deU k» o etfj ture; 21.20 Odd'«3 Noinl pomorščakih; 22.io^jern> kcn-cert; 23.10 Jot«'1'?* f glasba z orkestrom Kl j* vvorth; 23.35 Popevk«. p“te- televizij V “°? Sol%S; prihaja — Ljuos* ,j,45 . P si; 18.30 odd»«ij)! drugi — Zenska -g45 K Ljudje in knjige.. 2lj» ^ vite?; 20.30 Poročila. allo scalo nord«. " «ua, dejanjih, nato P°r OLEDA^ verDI — 11 - ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate TABORNIŠKO RAZSTAVO v Ul. Roma 15-11. Odprta bo vsak dan od 21. do 28. t. m. od 11, do 13. in od 17. do 20. ure. V nedeljo pa od 9. ure dalje. Otvoritev 21.111.59 ob 18. uri Cepljenje proti slinavki Ministrstvo za zdravstvo je poslalo pokrajinskemu živino-zdravniku 1600 doz cepiva, ki ga bodo v prihodnjih dneh u-porabili za cepljenje gbveje živine proti slinavki. Zlasti bodo cepili tisto živino, ki gre na pašo onstran meje. To cepljenje spada v okvir načrta za borbo proti tej nevarni bo-iezni goveda. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depa-ngher, ul. San Giusto 1; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanettl Testa d’oro. Ul Mazzini 43; dr. Mianl, Barkovlje Nicoli, Skedenj. ( UUO! »NKA ritOSVuTA IzvrSni odbor Slovenske prosvetne tveze v Trstu bo Imel svojo sejo danes, 20. t. m. na sedežu v Ul. Roma 15. ICAlCNzl UltVHNTILA J Prosvetno druitvo »Ivan Cankar« sprejema v torkih in četrtkih od 9. do 10. In od 15. do 16. ure vpisovanji; otrok za balet, ki ga vodi Adrijan Viles. Istočasno sprejema vpisovanje fantkov ln mladeničev za telovadbo pod vod. stvom telovadnega učitelja Milana Babiča. RADIO PETEK, 2». marca 1959 HADIO TltST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-ob vezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Hačatur-jan: Koncert za violino in orkester; 18 45 Vokalni sekstet Ubald Vrabec; 19.00 Sirimo obzorja — Gradovi na Tržaškem; 19.30 Pe- Slnoči ob a,J. uri so sprejeli na I. kir. oddelek glavne bolnišnice 47-letnega Angela Pečenika iz Boljunca, Zdravniki so mu ugotovili precej hude poškodbe po obrazu in so ga sprejeli s pridržano prognozo, ker je bil nesrečnež ob prihodu v bolnišnico še vedno v nezavesti. Karabinjerji iz Doline so izjavili, da je Pečeniga sinoči v Boljuncu povozil z motornim kolesom 18-letni G. Švara iz Ricmanj. stra glasba; 20.00 Šport; 20 30 Operetna glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Ciganski motivi; 21.40 Ansambel Gtanni Safred; 22.00 Poslednj dnevi slovenskih književnikov — »Ivan Cankar«; 22.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka, pri klavirju Gojmlr Demšar — na spo-ledu so samospevi Ha-vnlka, Lajovica, Paučlča ln Adamiča; 22 35 Orkester Armando Trovajoll; 23.00 Nočne melodije; 23.30 Glasba za lahko noč. TRST 12.30 Tretja stran; 18.05 Franco Russo pri klavirju; 18.15 Odprta knjiga; 18.35 Večerni koncert — Carlo Paecbiori ln njegov orke. ster; 19.15 Koncert komorne glasbe. 21.00 Simfonični konce«. Danes ob 21. bU,einer-liška družina Pro|.ratiovl j J zi z Ibsenovimi i Dne 24. marca WJ- KJ,' certne sezone. £j.a P r tu bo nastopil W Kammerchor po« tjjg * masa Cristiana D« novim »Stvarjenje® ^ teatro n Ornella Vanoni > mednarodnega zlorhsega'i \J nja. Prvi del W°f V5' angleške, ameriške fr9n« pesmi, drugi fi , Nazionale. 16.00: « a,-aod. jzz Montgomerjf, N. nreV0 . Arcobaleno. 16.00: «1%. ^ % cev«, G. Uoopeu uje« Technicolor. Iz* AiK •javne. Supercinema. *6-, 1, Jiv",,#i > kri«. Le za jeklfepVJ^! ' nicolor. Mladini h Filodrammatico. *’• f. vpije«, A. Ekb«»- . Nov varietč. * Grattacielo. 16.00: . gitte Bardot. Teč .,r mascope. h?«/ Cristallo. 16.00: . če«,G. Cooper, J- ptj, mascope. Capitol. 15.30: »L? .Mg 5 d-a«, A. Gardner, Astra Rolano. I"-1”' p. r A bežen je romam’’ An-n Blyth. -etat"4 J Alabarda 15.30: « |jfi uaDaraa. la.^ -I-cv. ,, r. je«, Spencer Tra j lf V ildebaran. 16.00: ,,1-ig'^1 j lyna», Gina Sica In A. Nazzf oiva 111 n. —X-, ilt^ld/ Ariston. 16.00: «c*1 joh" » Deborah Kerr m Aurora. 15.30: «b* a. .Si * Ul Ul <8. 1J.JV' /»■ leKi* Garibaldi. 16.30: ka», V. Mature, *" U Bord. Ideale. 16.00: «M”£ C,* nika Brovvna«, Garland. U* »• uairiano. Vid 11 Impero. 16.30: cj*!? i Andaluzija«. c' Jr) sica. Italia. 16.00: »prekh M. Va« ne noge«, Cifarlello. ,rir tega strica?«, Patrick. „ -to^i Massimo. 16 00: „ t). Totd, S. Koščih*1 In S. Millo. Novo cine. 1» v ™ in doktorica« in doktorica«- pil iv« r i Lane in T. Odeon. 16.00: *tečhflS#ff svoje truplo«. jz lladio 16.00: »An« V-Gina Lollobri«1 Nazzan- In A. Nazzan- .><•/ Verdi: »Mačka E. Taylor, P- £ Vj,i Europa:'«Kjer_ J*, Ji>l£ Gary Cooper ‘ gomj,, noma: »Napad m®2<(I)Ir Volta; »Uporna Finch. podi iz kv m — m * kv. tu — e G Mrazim L GORSKI dnevnik _ 3 — 20. marca 19S9 MARINO ZURL p kflj nas zanimajo vodrob- feesmrt!? 1» i. J m vseeno, ka- pnil° do («0«. *• prerf i?* pl°Vek’ k' se ie krni ratkim kretal med m:CelToda mi smo itoif ““ damo o tem n. neNe' Poklicani smo, btHblSnirn0 Podrobnosti, o M[0 sar n« »etiio. Pra-0 "Parno rati in 9“ podrobno a-•kdn« -:.ln _mu določiti vsak ■mii 'l usur* n«' j on je konč- ktflo,”1 M">. Mi smo. ti „ ’ 1 v njem. Mi vsi: ileitii.6 Tn‘ze ob vratih, do licem" nas^oniača ob ve-hi J?}eialu- in od kod si iti n* ^ 3as£‘ PTavico, °~ 'hburi11^’ ker. S7no nocoj vsi Wc|nj *l' Mi moramo biti titd ifj U<£' to J'e našo pra- Ml obsojai’e poklican■ da bi N je No. ° em znala prvo iieda i« 10 *erzjj0 0 £epi znala dru- %Wba 1“ Pa i« i® tio „1j ,l Je mi P) Ur" T° ena Bedeli sp!oh ni' itn« ■ ki ?e morda m° "»coli *oede!i. Eva, . j »taja anje, to topota-estu. ta izdolbeni Ht, 1“ naroč-;in drugi ver-2alca,- *r,ti njo °S ?antmato podrob- fiii "e smrti? ""o je JkHov in levo ze-c,f »*- . °0el premikati na '"s očejn ne “la i>i z des-^1 m tnnil. To je ^i jL ^Peljati, po na. . * it j : m seri»tei’ si sr!eI 1 s« -■ 1 k nam. /n te- klo- ^S^JaKVhnil- Redk° , Pa sc Je «a- ki nasrno^,Tn° Vedeli, da se .leSoc nil na fin način. “N« e .je bil podoben C Ho n»T*aniu P° ioku' Ni . ^Pravil — l. refc“l Peter je po 'uSouh ?r,Cni!’ Si snel ip| "teon, eel° 'n n®*0 it«11 5Pteh * £e,,a zenica za-/n mi osi hv 0 »e’ • 3e to čudooi- O «»et3e utrndil- Se je lin in nmila na sooje ,?**. v °n je spet postal P° navadi ^tor*. - ln jik 2 r"ti- H, ni] -^"i0 :°m0 i, Skniu ~~ ie tedai Ne' •hi* Bed« z rokami. Ona n, 0 navduševala nad ^ T J*6*! kfi kot nekakšna pred-s taie 0klne? ~ in Obrnila id k,? Ja h,® sebe, da bi sli- K obrisal, .•no, ,(t J11*11. klenie' T’ndi mi smo It ‘Ni n ’ex Z "I0' KadnT h te„ Prisel v kavarno, Nj.„ eda —• »».“Po- ( ............ pripravila na jo udobneje L ,n čakala da se bji^attie ***• ^ času te ma-i. *t>ei>. n očesni duplini "» '»«, j« •tli “osem a ostala mir- V1*’1'1 obr..’nirna- Ko Pa ’e “bat K z rokami; hr0. Icot pri r0t 3e ona tleskni- . s i> ^ 1 N« !n° (t1 A ■ S \ Jv i w lih' ^el^i 0lt ^ar«s siroma-” - \ Podolgo trepalnici Po^ ’ ^ *‘tomalf H fcai je C n>i 3 ne? ■ olj ^ ®jno nasproti njej '°ma 1 d“ bi ne °- .V' Pa Po B Dlakavi ulici, deli na ulici poleg ure. Nekam ptevečs je mahal z rokami in mudilo se mu je. To ni nič nenavadnega. Vsi uživale’ mamil so takšni, ko jim primanjkuje sape, ko morajo ampulam naproti ... Stopit je v Dlakavo ulico in se tu izgubil, Nato je odprl vrata svoje sobe in sedel na posteljo. Ob 22.15 je s postelje opazil zavojček z mamili, ki bi ga bil moral odnesti svojemu prijatelju. Odprl je zavojček, vzel ampulo in odlomil vršiček. Iz omarice je potegnil injekcijo in jo napolnil. Nato je konico igle svnil v mišico. — Pet injekcij? Ti si blazen! — je rekel Jure, — Moral jih je vzeti več. Tega ni vedel nihče določiti. Sicer pa je to sploh vazno? Mi smo vedeli, da je čarovniku nenadoma nekaj šinilo in da je začel potiskati iglo vase. Opoldne so ga našli mrtvega v postelji. Danes pa leži tam v mrtvašnici Mirnega gaja. To je bilo vse. — Strašno! — reče Eva in se zlomi — Dovolj! Ne pripovedujte več, želodec me boli. Začelo se je mrmranje. Vsi smo pripognili glave k mizam in pripovedovali in potovali. In nato se je nenadoma zgodilo tole: Maja je vzela papirnat ovojček s slamice za vermut in začela nekaj delati. Zvijala je papir. Nisi tega nikoli videl? — me vpraša. — Ne — sem odgovoril. — To je vendar enostavno. Vidiš ... Z zvijanjem papirja je napravila možička. — Kot kaka skulptura, kaj ne? Soglašal sem, ker je bil lik prav tak. Imel je roke, noge, glavo, vrat, trup; bil je člo-tek nasploh, prava podoba človeka.. — Sedaj boš videl — sedaj... — je rekla in ob tem pomočila slamico v vermut. Vršiček slamice je nekajkrat prenesla na papirnatega možica. Papir je vpijal tekočino in se zato odmotaval. Lik se je začel vrteti in se na koncu umiril. — Sijajno! — je vzkliknila Milica. Ubila si ga! Krčil se e. kaj ne, lomil? Nato je to počela Milica. Toda ona ni znala tega tako lepo izvesti kot Maja. Maja jc ubijala metodično. Z gotovimi potezami. Ona je najprej dala kapljico vermuta na glavo. Medtem ko se je glava počasi odvijala in klale. je drugo kapljico takoj postavila v korak Nato se je vrnila k trebuhu in tako ji uspe, da se roke in noge zač nd napenjati in telo se vrti. Ramena pokajo, ko pa pogodi v korak, se človek naglo obrača okoli. sebe. Na koncu se noge le malo tresejo in možic se umiri. Obe sta naročili še po en vermut in nadaljevali z delanjem ljudi. — To je ženska — reče Milica. — Glej! Glej, kako se krči! vzklikne Maja. — Moj bolje umira, bolj strastno! — Glej, sedaj se dviga! Jo), strah me je! Nekaj jih je ležalo na mi-zt in ^ bil ... •t “br0!, Podolgovat suh- 0 Uivaik:atke 1 je mamila. Bil K t'-. Bil je. torej. — Natakni mu očala. Maja mu nariše očala. — Ta je pa moj. Jaz ga bcm ubila — reče in dvigne slamico. Milica ji doda čašo. Maja pogodi glavo, nato korak in se vrne k trebuhu. Pokali so gumbi in plašč in srajca se je razprla, razpolovila se mu je kravata, hlače so odkrile golo telo, čevlji pa se razčetverili. Ko se je obrnil okoli sebe in tresel z rokami, sem mu gledal v o-braz. Očala so se razpočila, lasje so se začeli širiti in v tem trenutku sem ga spoznal. Njegove oči so bile nenaravno velike. — To je vendar on! — Kdo on? — so vprašale. — On, čarovnik. Glejga, limita. Bilo je pozno. Njegove oči so razpokale in črnilo se je razlilo. Telo je postajalo plava, prepojeno z vermutom. One so zaprepaščene gledale v razpadlo telo. Desna roka se je krčila, kot bi grozila. Nato je padla. Vstale so. Odšel sem. Od tedaj nisem nikoli več sedel v njih družbo. Zares, nista smeli umoriti čarovnika. -jv' ■ INH NOV FINANČNI ŠKAN Stečaj zlatarja in «živinorejca» s primanjkljajem treh milijard Milančani imenujejo ta škandal «novi primer Giuffre», toda primerjam ne drži, ker so bili to pot opeharjeni razni finančni mogotci in ne ubogi kmetje Znani bivši kolovodja ameriških gangsterjev Lucky Luciano, ki so ga ameriške oblasti izgnale v Italijo, čaka zadovoljen pred sodno palačo v Palmi v Kalabriji, kjer sodijo njegovega nasprotnika Francesca Scibilia V Milanu .ie nastal velik finančni škandal, ki so ga takoj krstili za nov «primer Giuffre», čeprav ta vzdevek v tem primeru ni prikladen, kaj ti opeharjeni niso ubogi kmetje in spolovinarji v Emiliji, marveč bogati industrijci, bankirji in celo politiki. V soboto, 14. marca je milanski sodnik na zahtevo javnega tožilca proglasil stečaj družbe Bomolo Grassi, ki ima nad 3 milijarde lir primanjkljaja. Proglasitev stečaja so zahtevali manjši upniki, kajti veliki upniki so storili vse, da bi stvar zamašili. Tako je prišlo na dan, da je zlatar Romolo Grassi dolžan znanemu monopolističnemu indu-strijcu Falcku 120 milijonov lir, zlatarju Albertu Belluschi-ju 486 milijonov, banki o zunanjem telesnem videzu je Azzedin povprečen mladenič in si ga laže predstavljam v kaki plesni dvorani kot pa neustrašnega revolucionarja. Opazim, da ne more pregibati leve noge. On je sledil mojemu pogledu, se nasmehnil in skromno rekel: »Bil sem ranjen lj-krat. Petkrat so mislili, da sem mrtev, prestal sem šest operacij.« Vprašal sem ga, ali ima-Odgovoril bratih jaz, so me poslali proč, ] ga bomo zdravili in ga bomo ker sem bil star šele 14 let iztisnili kot citrono«. Res so Vse smo o Stanoval je na ie bil čarovnik. O ,1lnuadi govoril s hihaštva: C ie Serm .earoonik. *»1 N ,CITn°, šel v vas Kružanj in tam S *Nel sem, jaz, čarov- i( S Jo "it!11 *ač»iSe zbrali- nato pa s ‘•'tal • * st,ojo točko. 1” No°ia in, 'ugestija — V1 j, ,3e rek*t- 1111 sp, °^avnem čudak. V N r°, •hi znali ceniti. *'• -Nar.- ie on P°Pil k Adi . *nan)a in poka-c,0°Tet. N r?Po£dne je stopil v iiiS'**" ' I'a»co5raJet,n». kdo je u-_ >• Ko- *’n° vedeli, da je IkNti kdo drug bi mo-s*no i n°» tako nena-'ia '»orii °n- čaroonik ... \ J*0 Dni ** le — Je n«‘ k ()al Urnem razmiilja-■ om s spretnimi gibi dodajali kapljice. Utrudili sta se. Sest belih mrličev je ležalo na mizi. Oni sta jih dvigali s slamicami in jih zlagali na podstavek. Maja je napravila še enega. — Nariši rnu oči, — predlaga Milica. — Krasno! Bo pravi človek! — se navduši ona in vzame nalivno pero. In človek je dobil oči, obrvi, nos, usta, ušesa Narisali sta mu tudi srajco, kravato, plašč, hlače, čevlje. Bil je popoln. °h ni bil presenečen. H, °no ^>0 izpeljati. Dred *p*ni očesom. *ai> tudi tfčal? S' 'Nno3 le bil u ka- kŠl 1 21 • uri Pr’ olcnu 'n se N, '•*«», dan ^ 31.3(1 kot bi »o ga tu- rni je, da so ga operirali medicina. Prt tem je pokazal koleno in stegno, iz katerega še niso potegnili vseh krogel. Potem je začel pripovedovati: Rodil sem se v Bougie 8. avgusta 1934 ter sem ostal sirota s tremi leti. Imam tri brate in sestro. Delal sem kot težak v električni centrali v Boni in zaslužil 18.000 frankov na mesec. Nisem se ukvarjal s politiko. Leta 1948 so aretirali enega mojega brata, ostala dva, ki sta šla pogledat, kako je z njim, so tudi zaprli. Ko sem šel nato poizvedovat po svojih treh in so mi rekli, da je bolje, da se za take stvari ne brigam. Spominjam se 2. novembra 1954 (začetek alžirske revolucije). Tedaj se je govorilo samo o malem številu banditov in morilcev, ki so se upirali v pokrajini Aures. Rekli so tudi, da gre za komuniste. V začetku sem verjel to tudi jaz, potem pa sem storil vse, da bi zvedel resnico. 6. marca 1955 so me sprejeli v tajno organizacijo. Imel sem nalogo, da sem vzdrževal zveze in zbiral informacije. Do 31. junija 1955 sem zbiral tudi prispevke. Tistega dne sem tudi napravil svoj prvi atentat. V delavnici Maison Carče, v kateri sem bil zaposlen, nas je ravnatelj nekega dne zbral in nam rekel, da smo strahopetci. Rekel nam je; Narodnoosvobodilna fronta vam prepoveduje kajenje, obiskovanje kavarn in kina. In vi ubogate kot strahopetci. Niste možje. Zahtevam, da od danes naprej kadite. Jaz sem bil odgovoren za politično delo v delavnici. Zvedel sem, da nas je muslimanski nočni čuvaj ovajal. Organizacija mi je ukazala, r.aj ga ubijem. Prvič sem torej moral ubiti človeka. Zadušil sem stražnika, toda še prej je kričal, tako da je neka patrulja proti meni streljala in me ranila v mečo; kljub temu mi je uspelo, da sem zbežal. Do 14. julija 1956 sem ostal med borci v Pale-stru in bil drugič ranjen. Od 8. do 14. julija je bila v pokrajini Blidi čistka, ki se je je udeležilo 28 tisoč vojakov. Takrat sem bil podoficir in vsi borci, ki sem jim poveljeval, so bili ubiti. Mene so ranile tri krogle in spominjam se, kako je neki vojak rekel: «Te- Ravnateljica glaabene šole iz Ljubljane tov. Udovčeva se po nastopu v Avd.toriju zahvaljuje občinstvu in Glasbeni Matici za topli sprejem me zdravili, nato pa zasliševali. Pri tem sem pripovedoval eno veliko laž z nekaterimi resničnimi podrobnostmi, ki so jih lahko kontrolirali. Verjeli so mi in me vtak-niki v zapor v Tablatu. 13. oktobra 1956 sem skupno s štirimi drugimi mladeniči u-bil jetniškega stražnika. Sežgali smo arhive in zbežali. Bil sem imenovan za podporočnika in od tedaj sem bil vedno v akciji. V dveh mesecih sem organiziral pet zased, zaplenil mnogo orožja, pri čemer je bil lahko ranjen samo en borec. Kmalu zatem so me imenovali v «področno poveljstvo«, maja 1958 pa sem postal major. 17. novembra 1958 so me aretirali. Trije generali so sklenili, da nas likvidirajo, in sicer generali Mas-su, Faure in De Maisonrouge. Začeli so z velikansko vojno operacijo s 30.000 možmi, letali, helikopterji, topništvom in padalci, da bi očistili področje med Palestrom, Ain Bes-sefom in Bou Zegzo. Nekega naših obveščevalcev so ujeli in takoj sem premestil svojo skupino drugam. Na ta način lahko ujetniki govorijo resnico, ne da bi izdajali. Naš obveščevalec je bil tako pogumen, da ni povedal resnice. Po izrednem naključju pa je dal lažno informacijo, ki je bila resnična. Ujeli so nas na kraju, ki ga ni mogel obveščevalec na noben način poznati. Bil sem še enkrat močno ranjen v roko in nogo in si zaželel smrti. V jamo, v katero smo se zatekli, so vrgli solzilne bombe, ker so nas hoteli ujeti žive. Ne spominjam se, kaj se je zgodilo potem. Zbudil sem se v neki vojaški francoski bolnišnici in tedaj so me neprestano obiskovali kapetani, polkovniki in generali. Spominjam se, da mi je neki francoski major rekel: «Ali si ti poveljeval v Bou Zegzi 3. avgusta 1957? No, čestitam ti, stari moj, dobro si delal.« Drugi niso bili tako velikodušni. Potem sem videl generala Massuja. Tudi on mi je govoril takoj o bitki pri Bou Zegzi in mi rekel: «Torej si me ti Azzedin prisilil zapisati v mojo vojaško knjižico edini poraz moie kariere.« Zdravili so me dobro in nič mi ni primanjkovalo. General Massu mi je dolgo govoril o miru in rekel, da so borbe prenehale, da so nas naši voditelji v inozemstvu izdali in da je prišla ura sprave. Nekega dne me je obiskal kapetan Marion. Rekel mi je, da so vsi drugi skušali dobiti od mene kakšne informacije, njega pa naj samo poslušam. Rekel mi je, da mi zaupa in mi je predlagal, da me osvobodi če bi sprejel njegove pogoje. Vrnil bi se k borcem ter skušal prepričati svoje poveljnike, naj položijo orožje. Spo-. ročil bi jim obljube francoskih generalov, da jim dajo vilo, avto s šoferjem, stalno plačo in odgovorne službe v upravi Premišljal sem vso noč in prišel do sklepa, da moram storiti vse, da se pridružim borcem. Spomnil sem se na frazo generala De Gaulla, ki je rekel: «Razumem vas.« To frazo sem ponovil kapetanu Marionu in mu rekel, da sprejmem njegove pogoje. Deset minut kasneje me je prišel obiskat general Massu m me nazval «sin moj«, od-čepil steklenico šampanjca in mi ponudil tudi sadni sok. Preden sem odpotoval, me je kapetan Marion spremil k svoji teti. Odšel sem k borcem in jim povedal vse, kar se mi je pripetilo. Rekli so mi, da naj dam Francozom vsaj eno informacijo in se hlinim, da delam zanje. Vrnil sem se v Al-žir ter rekel kapetanu Marionu in generalu Massuju, da nisem videl svojega polkovnika, da pa neki drug poveljnik pristaja na predloge Francozov. General Massu mi je rekel: «To je (iovolj za za- četek in bo največji uspeh moje akcije v Alžiru«. Posrečilo se mi je zvedeti, kakšne informacije dobivajo Francozi o nas in kdo jih daje. Preden sem se vrnil med bcrce, sem omogočil tudi pošiljko živeža in zdravil borcem. Med mojim bivanjem v Alžiru me je general Massu vprašal, če bi hotel dati u-kaz, da se na mojem odseku nehajo vojaške operacije. Odgovoril sem mu, da ne in tedaj mi je rekel: «Stori kar hočeš, jaz bom vsekakor vojaške operacije ustavil.« In res so Francozi s svoje strani prenehali za dva tedna vse boje. Vrnil sem se in se stavil na raznolago svojim voditeljem, ki so me pred nekaj dnevi poklicali v Tunis. Iz inteivjuja je torej razvidno, da je vsa politika ((krajevnih premirij,« «popuščanja» in «miru pogumnih« zgrešena. Francoska vlada in glavni stan v Alžiru pa vodita še naprej tako politiko. Ravno zato je članek, ki je pokazal nesmiselnost take politike, tako hudo razburil francosko vlado. kvarjal se je predvsem s trgovino draguljev in zlata, toda njegova glavna dejavnost je bila drugačna. Izposojal si je denar na visoke obresti, nekateri pravijo, po 10 odstotkov na mesec, in sicer za neke njegove tajne posle, o katerih pa se je že nekaj zvedelo. Poleg svojih običajnih poslov pa je imel še svoje posebno veselje, čemur pravijo dandanes «hobby». Na deželi pri San Colombanu sul Lam-bro je imel namreč vzorno posestvo, kjer je redil izbrano pasmo holandskih krav, Ome-pieni «neodvisni» listi so ravno ta njegov «hobby» izkoristili, češ da ga je spravila na boben reja krav. Nedvomno je bil na svojem posestvu zelo širokosrčen, tako da so bili vsi njegovi kmečki delavci zadovoljni z njim. Toda zaradi tega ne bi bil propadel. Posestvo obsega 60 ha, nedaleč pa ima Grassi še okrog 120 ha pašnikov in travnikov, kjer kosijo travo za krmo. Komaj travo pokosijo, jo v posebnih sušilnicah le delno o-sušijo, da potem ne gnije, in jo dajo v silose. Na posestvu je deset traktorjev; nameščen je na njem tudi posebni kemik, ki vedno pregleduje mleko, živinozdravnik pa vsako jutro pregleda krave. Molzni stroji so popolnoma avtomatični. Mleko mehanično izsesavajo iz vimen in se pretaka po podzemskih ceveh naravnost' v zaprte posode, Romolo Grassi se je navdušil nenadoma za kmetijstvo in živinorejo pred nekaj leti, ko se je poročil s hčerko nekega malega posestnika v San Colombanu. Pred petimi leti pa je zgradil dva velika racionalna hleva za prvih 80 krav, ki jih je kupil na Holandskem. Bili sta to dve veliki lopi s premakljivim postreš-jem, ki so ga poleti odstranjevali za prezračevanje. Podnevi pa so se krave pasle na posestvu, ki )e okoli in okoli ograjeno. Grassi je ne-ka' časa živel tudi na posestvu in je -vstajal že ob 5. uri zjutraj, hodil na polje in šele potem odpotoval v Milan. Posestvo je sicer bilo pasivno, toda za t'o se mož ni zmenil. Cesto pa je izginil za krajšo ali daljšo dobo. Njegovo posestvo so hodili obiskovat tudi ministri in ga je pohvalil tudi minister Medici, ki je bil njegov gost pred tremi meseci. Njegovi prijatelji pa .so ^ili tudi Colombo, Pella, Merzagora in drugi. Minister Medici je dal sedaj v zvezi s tem tudi izjavo^ v kateri pravi, da je šel pcgledat Grassijevo posestvo zaradi vzorne živinoreje. Toda čeprav je Grassijeva dejavnost do sedaj še prikrita, se je vendarle zvedelo, da ie imel nad polovico delnic dveh delniških družb za bonifikacijo doline Comacchio v Emiliji, ki sta lastnici okrog 7.000 ha močvirnatega zemljišča, ki čaka že od leta 1930 na izsuševalna in izboljševat na dela. Ta zemljišča SO »► daj vredna nad dve milijar4l lir in Grassi je ravno upaL da bo dosegel spričo svojih številnih prijateljstev med političnimi možmi intervencijo vlade, da se prične bonifikacija. Ravno v tem grmu pa tiči zajec. Minister Medici je namreč tudi izjavil, da ga je hodil zlatar Grassi obiskovat v Rim zato, da bi mu dajal strokovne nasvete za njegovo vzorno posestvo. V levičarskih časopisih pa menijo, da je R. Grassi hodil v Rim zato, da bi dosegel od vlade čimpreji-nji začetek izsuševalnih del v Comacchiu. Od teh del si jo namreč obetal okrog 2 milijardi lir dobička Od tod morda tudi velike naložbe in krediti, ki so jih dajali Grassiju industrijci in bankirji, ki so znani po svoji previdnosti in poslovnem čutu in ki so prav getovo morali z Grassijem že mnogo zaslužiti. Mož se je namreč ukvarjal tudi z dru-gimi, do sedaj še neznanimi kupčijami in posli, saj je če-sto potoval v Indijo, Kanado, na Holandsko itd. Kapitalisti, ki so mu posojali^ na visoke obresti denar, pač niso bili naivni emilijanski kmetje, ki bi se dali prepričati od raznih podeželskih kuratov in menihov, naj posojajo denar za «verigo sv. Antona». Vsa stvar pa se je sedaj Se bolj zapletla, ker je župan občine Comacchio izjavil, da omenjeni družbi sploh nista lastnici teh zemljišč, ki da so ‘občinska. V tem primeru bi bila sleparija še večja. V Milanu se tudi govori, da. so njegovi sedanji upniki zaslužili z njim nad milijardo in pol lir. Kot smo že omenili, so hoteli največji upniki tudi vso stvar prikriti, čeprav bi sedaj s tem mnogo zgubili. Razni Falcki in Bian-chiji namreč niso marali javnega hrupa in so se tudi >ali posega davčnih organov. V s** mamu ljudi, katerim je Grassi dolžnik in katerega je sam sestavil pred svojim odhodom iz Milana, je namreč zapopa-dena vsa italijanska vodilna plast, katere interesi so osredotočeni v Milanu. Vedeti je namreč treba, da so se v Lombardiji in zlasti v Milanu zbrale ogromne vsote prikritega kapitala, katerega lastniki storijo vse, da ne bi pritegnili nanj pozornosti davčnih oblasti. Med leti 1948 In 1956 so ta denar vlagali v giadbeno dejavnost in pri tem ogromno zaslužili, toda sedaj je nastala že kriza in na ti-seče razkošnih stanovanj je praznih, medtem ko ljudskih stanovanj primanjkuje. Tako je tudi ta veliki škandal pokazal kako gnila je italijanska vrhnja gospodarska in finančna plast Razvoj «afere Lacaze» «Afera Lacaze« se še vedno razvija. Jean Paul Guillaume je sklenil, da bo nastopil v vlogi civilne stranke proti dr. Mauriceu Lacouru, ki so ga pretekli petek zaprli v zapor Sante pod obtožbo poskusa u-mora. Paulov odvetnik je izjavil, da se bo njegov varovanec uprl zahtevi, da se La-ccur spusti na svobodo. Do sedaj se je Paul proglasil za zasebno stranko samo proti Jeanu Lacazu, bratu njegove krušne matere. V sodnih krogih pa se vprašujejo, kakšen pomen je treba pripisati Lacourovemu početju, ki je leta 1957 vzel iz neke sirotišnice dekletce modrih oči, ki naj bi jo Do-minique Lacaze - Walter po-hčerila. Po dveh tednih je namreč Dominique deklico vrnila. Lani pa naj bi dr. La-cour prosil nekega Nemca, naj bi mu preskrbel podobno deklico ter mu je tudi dal predujem 350.000 frankov. Ko pa je Nemec zvedel, česa Lacou-ra dolžijo, je vrnil denar. Iz vsega tega sklepajo, da sta hotela Lacour in Dominique Lacaze - Walter Paula vsaj razdediniti. Ce bi deklico po-hčerili, bi ji pritikalo polovico ogromnega premoženja, ki ga cenijo na 50 milijard frankov. Seveda gre samo za domneve. Proslava obletnice madžarske revolucije Ob 40. obletnici proslave madžarske «sovjetske republike« bodo počastili tudi spomin ma- džarskega revolucionarja Bela Kuna, ki je bil likvidiran za Stalinovih čistk. Bela Kuna so rehabilitirali za časa desta-linizacije, toda tokrat ga prvič uradno proslavljajo in na-zivajo z junakom. V Budimpešto je priila Bela Kunova vdova z otfoki in pričakujejo, da se bodp udeležili proslav z odkritjem plošče in z uprizoritvijo draj ((Mavrica«, v kateri ji Kun glavna osebnost. rame Ala Petrolej v Libiji Neki zastopnik petrolejske družbe «Shell Oil Co» je izjavil, da so naleteli na petro-loi v Bir Tlacsinu, kakih 260 kilometrov od Tripolisa v Libiji. Dejal pa je, da je še preuranjeno izračunati obsežnost ležišča, toda dosedanje raziskavapje je pokazalo, da b’ . dali vrelci lahko do tisoč sodov petroleja na dan. a Ne razburjaj te. Sje le igra.* HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Primerno ozračje za sklepanje pogodb ali za pomirjanje starih sporov. Prevzemite nase vso odgovornost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zadovoljni boste, ker ste se zaupali zaupanja vredni osebi. Ne zanemarjajte svojih, niti svojega zdravja. DVOJČKA (od 21. 5. do 23. 6.) Ne računajte preveč s tujimi in nezainteresiranimi ljudmi, pač pa oprite se le na lastne sile. Pazite na zdravje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Okrepite stike in čustvene vezi do določene osebe, ker se bo sicer prijateljstvo omajalo. Skoda bi ga bilo. .^EV (od 28. 7. do 22. 8.)’ Sodobnost ne pomeni, da se moramo otresti vsega starega. Pozitivne navade ohranimo. To velja posebno za vas. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Mož.ia rešitev nekega starega vprašanja Izogibajte se pre-žolčnih diskusij in ne bodite tako naivni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Okoliščine kažejo, da bi tokrat vaši načrti mogli uspeti. Kaže se napredovanje vašega položaja ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sodelavci vam bodo skušali pomagati kar bo v nji-hovih močeh. Ce ne bo uspelo vse, boste sami krivi. STRELEC (od 23 11 do 20. 12.) Zaupanje, ki ga imate v samega sebe, vam bo pomagalo prebroditi tudi težave, ki jim sicer bi ne bili kos. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Svojo trdno voljo uveljavite, toda ne nasproti drugim, pač pa nasproti sebi. Zdravje ni kar tako, poslušajte one, ki vedo več kot vi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Marsikaj bo šlo po vodi. Predvsem vaše poslovne zadeve, ki ste jih zanemarili. Trenutna utrujenost prehodnega značaja. RIBI (od 20. 2 do 20. 3.V Le dobro izbrana poteza va» lahko izmaže iz zapletene situacije, v katero ste po nemarnosti zabredli. Z zdravjem bodite kar zadovoljni, ker včasih le pretiravate ■ napori, PRIMORSKI DNEVNIK — I — 20. m»rcl Gorisko-beneškl dnevnik Sporočilo ministra za javna dela Tognija Odobren prispevek 4,4 milijona lir za elektrifikacijo doberdobskih zaselkov \O Šestič zaporedoma tuje ime v « zlati knjigi» Odbojkarski troboj na stadionu «Prvi maj» Uspešno prizadevanje občinskih predstavnikov - V poštev pridejo zaselki v Dolu, Sabriči in Komarji V zadnjem času smo v našem listu večkrat pisali o prizadevanjih občinskih predstavnikov doberdobske občine, predvsem pa njenega župana Andreja Jarca, da bi oblasti spoznale, kako potrebna je elektrifikacija še preostalih vasi v občini, kjer si prebivalci še vedno svetijo s petrolejkami, čeprav stanujejo ob državni cesti in v neposredni bližini električnih daljnovodov. Občinski predstavniki so se svoj čas pogodili za elektrifikacijo teh vasi z družbo Selveg, ki je napravili načrt. Manjkalo pa je najvažnejše, in sicer denar, ki b* ga morala dati država, ker so občinski dohodki preskromni, da bi lahko z njimi krili stroške za tako obsežno javno delo. Občinski voditelji so se o-brnili na prefekta dr. Nitrija, ki je takoj pokazal popolno razumevanje za načrte občinskih mož. Tudi senator inž. Solari je med svojim nedavnim obiskom v Doberdobu u-gotovil nujnost elektrifikacije in zagotovil svojo pomoč. Po vsem tem je minister za javna dela Togni te dni sporočil v Gorico, da je odobril doberdobski občini izplačilo prispevka v znesku 4.431.000 lir na podlagi zakona št. 589 za elektrifikacijo zaselkov v Dolu, Sabličev in Komarjev. Doberdobski občinski predstavniki so vest sprejeli z zadovoljstvom, saj je to sad njihovega dolgoletnega nesebičnega prizadevanja, da bi ime-11 vsi občani elektriko v hiši. Se bolj pa so z vestjo zadovoljni prebivalci teh vasi, ker vidijo, da se je uspešno zaključila birokratska pot prošnje iz Benetk do Rima_ Slabo praznovanje sv. Jožefa Sovodenjci v Petovljah: siti 703.000 lir. Na to ceno je Pettarin ponudil 8-odstotno znižanje. «»--------- Konferenca glede prijave neposrednih dohodkov Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča vsem članom, da bo danes 20. marca ob 20. uri v dvorani Petrarce konferenca, na kateri bo govornik finančne intendance govoril o enotni prijavi neposrednih davkov. Konferenca se organizira z namenom, da se davkoplačevalcem olajša izpol-nitv obrazcev. «»------- Proračun za leto 1959 na prihodnji seji Na prihodnji seji goriškega občinskega sveta, ki bo v sredo 25. marca ob 18. uri bodo razpravljali o proračunu za leto 1959. » *------- Filmi na Trgu C. Battisti za pešce in vozače Danes zvečer ob 19. uri bodo predvajali na Trgu Cesa-re Battisti v Gorici dokumentarne filme, s katerimi bodo pešce in vozače seznanili, kako naj se obnašajo, kadar so na cesti. Vsi so vabljeni, da s. filme ogledajo. « »------ Najdeni predmeti Praznovanje sv. Jožefa na Goriškem nima posebne tradicije. V bližnji okolici ni nobene vasi, kjer bi bil ta praznik udomačen. Izjema so edino Petovlje pri Sovodnjah, ki si jih Sovodenjci vsako leto izberejo za cilj svojega popoldanskega izleta. Tudi letos so se nekateri Sovodenjci odpravili v to vas na slavljenje pa-trona, toda vreme, ki ni bilo najbolj pogodu, jim je zabavo nekoliko pokvarilo. Meščani so se pripravljali na izlete v Brda, kjer so se razcvetele breskve, vendar jih je pršenje, ki je pomalem ves dan nagajalo, pridržalo doma. Zato pa so bile toliko bolj polne kavarne in kino dvorane. Asfaltirali bodo parkirni prostor na gradu V skladu s sklepom občinskega odbora, ki ga je odobril občinski svet, so razpisali dražbo za oddajo gradbenih ael na gradu; občina je namreč sklenila asfaltirati parkirni prostor. Te dni je bila na ž.upanstvu dražba, na kateri je ponudil največje znižanje (0.50 odstotka) gradbenik Er-nesto Makuc. Delo bo stalo 1,850.000 lir. Te dni je bila še ena dražba; županstvo je oddalo gradbenemu podjetju Pie-tro Pettarin ureditev občinskega poslopja v Ul Mazzini 7, kjer je sedež občinskih stražnikov in zdravstvenih u-radov. Za zapirala in ureditev dohoda je sklenila potro- Poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini so pošteni najditelji izročili v varstvo sledeče predmete, da jih izročijo zakonitim lastnikom: žensko uro in štiri ključe za ključavnico «Yale». Kdor lahko dokaže, da so ti predmeti njegova last, naj se zglasi na policiji Kos marmora sc je odtrgal Predvčerajšnjim zjutraj se je z velikim truščem odtrgal od terase Katoliške banke v Ul. Boccaccio večji kos marmora, ki obdaja teraso v prvem nadstropju. Marmor je padel na pločnik tik nekega Kino v Gorici VERDI. 15.30: «Tot6, Eva in prepovedani čopič*, Toto Abbe Lane. CORSO. 15.30: »Nevihta* italijansko - jugoslovanski koprodukcijski film, Silvano Mangano, Van Keflin, v barvah. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 17.00: »Vrtoglavi- ca*, G. Kelly, N. Wood. CENTRALE. 17.15: »Sigfrid*, S. Fischer in I. Ochitti, ci-nemascope v barvah. MODERNO. 17.00: »Umetniki in mode'-«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Al-banese, Korzo Italia 33, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 14 stopinj ob 13. u-ri, najnižja 6 stopinj ob 5.45. Vlage 85 odstotkov. motorja in se povsem zdrobil. Na srečo v tistem trenutku ni bilo na kraju dogodka nobenega človeka in zato tudi ni bilo žrtev. Vse drugače pa bi se stvar iztekla, če bi se marmor odtrgal takrat, ko je v okolici poslopja vse polno lju-d/ iz Jugoslavije, ki se zelo radi zadržujejo okoli pokritega trga. Ce lastniki še niso pregledali preostalega marmora okoli terase, naj to hitro storijo, da preprečijo kakšno nesrečo. Nesrečno godovanje Včeraj se je prevrnil z motociklom v Placuti 19-letni pleskar Giuseppe Colella iz Ul. Italo Brass 34. Po nepotrjenih vesteh se je zaletel v pločnik, ker mu je zdrsnilo. Pretresel si je možgane, zlomil levi gleženj ter se potolkel vudi po desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico BP, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Zdravil se bo 3o dni. Miguel Poblel zmagovalec 50. dirke Milan-Sanremo *• Vito Favero kot najboljši Italijan šele šesti SANREMO, 19. — Predvidevanja o zmagi enega izmed hitrostnih vozačev v množičnem sprintu so se uresničila. Zmagal je Miguel Poblet, ki je poleg Belgijca Van Looya veljal za enega največjih favoritov. S svojo zmago je že šestič zaporedoma v zlato knjigo zmagovalcev vpisano ime tujega kolesarja in njihova serija se bo prav gotovo nadaljevala vse, dotlej, dokler se ne bo med Italijani pojavil hitrostni vozač, ki bo sposoben vzdržati na dolgih razdaljah. Poblet je zmagal predvsem zaradi tega, ker je bil sposoben na razdalji 500 m trikrat odgovoriti na napade svojih nasprotnikov in sicer prvič na poskus Van Looya, drugič na vztrajno prodiranje Van Steenbergena in tretjič, ko je v zadnjih metrih odločno zavrnil njegov poslednji brezupni poskus. Van Steenbergen je bil zelo aktiven v prvi fazi dirke, potem pa se je zadrževal ves čas v sredini glavnine in stopil na plan šele v samem San-remu, kjer je izigral svojo zadnjo karto. Veliki favorit Van Loy je zapravil vse možnosti za zmago kmalu po Im- HiimiiiiiHmiiiiHiiitiiiiiimiiiiftmmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinmiiiiimimiiiiiiiiiiitiMiiiiHtiiiiiiimi Diletanti na stadionu «FIaminio» Italija-Nizozemska 1:0 Strelec edinega gola je bil v 7’ prvega polčasa Caincianaini RIM, 19. — Prvi nastop italijanske diletantske nogometne reprezentance je bil uspešen. Pred razmeroma maloštevilnimi gledalci na novem stadionu »Flaminio* so premagali nizozemske diletante z rezultatom 1:0’(1:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Recchia; Penzo, Bar-bacci: Giuberti, Caramanna, Matalone; Ore, Aldi, Bergallo, Bassi, Ciancianaini. Nizozemska: Koers; Van Bruggen, Claus; Wooning, Van Ierlandt, Clavan; Sljikhis, Van Schijndel, Ten Hoppen, Frede-riks, De Kleermaeker. V drugem polčasu je Bettini zamenjal Aldija, pri gostih pa Van Dolder Slijkhisa Po dveh izmeničnih napadih je Italija prešla v vodstvo že v 7’. Desno krilo Ore je lepo centriral. Zmedo v obrambi je izkoristil Ciancianaini, ki je prehitel vratarja gostov in poslal žogo v spodnji levi kot vrat. V 9’ so imeli Italijani spet lepo priložnost za gol. Srednji napadalec Bergallo je preigral celo vratarja, toda v gneči se je obramba gostov rešila. V naslednjih minutah je bila igra v glavnem uravnovešena in oba vratarja sta imela precej priložnosti za učinkovite intervencije. V 24’ bi gostje lahko izenačili, toda desno krilo Sljikhis ni izkoristil ugodnega predložka Kleen maekerja. Nizozemci so btli nevarni tudi v 27’ in 29’ in nato še pred koncem polčasa, vendar pa se rezultat ni spremenil. Italijani so bili v tem delu igre hitrejši, Nizozemci pa bolj homogeni, vendar prepočasni. Prvi napad v drugem polčasu so izvedli Italijani že v 2’, toda Ore je streljal slabo. Takoj nato je moral Recchia v plavalnem skoku prestreči žogo, ki jo j« v paraboli Streljal Van Dolder. V 9’ je francoski sodnik spregledal prekršek branilca gostov z roko v kazenskem prostoru, potem pa je po nevarnem protinapadu Nizozemcev vratar Recchia odbil žogo v kot. V 29 Je branilec Koers odbil v kot zaključni strel Bet-tinija. Sledila sta dva kazen- ska strela najprej proti gostom in nato proti domačim, ki sta ostala neizkoriščena. Italijani so poslej precej popustili in gostje so za kakih 10 minut vsilili svoj ritem, ki ga pa zaradi počasnosti niso mogli uveljaviti v zaključnih fazah. Edini nevarni napad so izvedli v 32’, ki se je zaključil z drzno parado Recchie. V zadnjih minutah so se Italijani otresli pritiska in uprizorili vrsto nevarnih napadov, ki pa jih je obramba gostov vedno pravočasno zadržala. V celoti je igra italijanske reprezentance zadovoljila. Prvenstvo diletantov V srečanjih za prvenstvo diletantov so bili včeraj v B skupini doseženi naslednji re zultati: Ponziana - S. Giovanni 1:0 Turriaco ■ CRDA 3:1 Fortitudo - Gradese 3:1 Libertas - Pieris 1:0 Cremcaffe - Cervignano 3:0 Fiumicelto - Muggesana 2:0 Ronchi - Cava Romana 1:1 Aiello - Istria 2:0 Aquileia je počivala. V A skupini je Cividalese premagal Juventino s 4:0. PRVENSTVO REZERV Verona -Triestina 3:2 VERONA, 19. — V srečanju za državno prvenstvo rezerv je Verona B premagala Trie-stino B s 3:2 (1:0). Triestina bi zaslužila vsaj neodločen rezultat. Verona je prešla v vodstvo v 5’ prvega polčasa po osebni akciji Nico-lettija. Kljub terenski premoči je Triestini uspelo izenačiti šele v 16’ drugega polčasa po Cazzanigi. V 20’ je Ronchoni povišal rezultat na 2:1 v korist Verone. Gol je dosegel s pomočjo roke, vendar ga j«, sodnik kljub protestom igralcev Triestine potrdil. V 29’ je Corso dosegel še tretji gol za domače, minuto pozneje pa je Puia postavil končni rezultat 3:2. V vrstah Triestine so bili najboljši Cazzaniga, Rigonat in Modolo. Miguel Poblet — izčrpan, toda prvi periji, ko se 3e hotel s sicer sijajnim, toda kaj malo premišljenim pobegom otresti vseh svojih nasprotnikov Ko je potem skušal izvesti poslednji napad iz ozadja, ni i-mel zanj več dovolj moči. Nadaljnji protagonisti dirke so bili Graczyk, Pambianco, Derycke in Van Vaeremberg. Prvi je bil skoraj ves čas v ospredju in samo pred ciljem se je iz nerazumljivih vzrokov odtegnil borbi za prvo mesto. Pambianco se je boril zelo dobro do Capo Mele. De-rcke je bil izvrsten v vzponu na Turchino, toda pri Capo Mele je bil že brez energij, Van Vaeremberg pa je skušal biti prisoten pri vseh pobegih. V hladnem in oblačnem vremenu je startalo 178 kolesarjev. Tempo je bil že v samem začetku zelo hiter, vendar pa v prvih kilometrih ni prišlo do večjih pretresljajev v skupini. Sele pri Vogheri je kakih 15 kolesarjev sprožilo odločen napad. Med njimi so bili tudi Poblet. Favero, Baf-fi, Impanis in drugi. Na njihov napad so najprej reagirali Bruni, Ciampi in Fornara, potem pa še Defilippis in De Bruyne, ki sta končno z vso ostalo glavnino ujela ubežni-ke. Naslednji napad so sprožili Azzini, Gismondi, Neri in Van Vaeremberg in kmalu je bila v vodstvu skupinica sedmih kolesarjev, ki se je z divjo vožnjo pognala proti Turchinu. Pri Ovadi so imeli že 2’ naskoka. Malo prej so padli Poblet, Sorgeloos in Hovenaert, ki pa so lahko brez poškodb nadaljevali vožnjo. Napad na Turchino so začeli sami, ko pa je vzpon postal bolj strm, so vstopili v akcijo Graczyk, Pambianco in Michelon. Njihov napad je bil izredno silovit in začetni zaostanek 210” so hitro zmanjšali na 1’35” in malo pod vrhom so skoraj dohiteli vodilno sedmorico, v kateri si je prav na vrhu prelaza priboril gorsko nagrado Van Vaeremberg pred svojimi spremljevalci in prvimi tremi zasledovalci. Kmalu za njimi je privozil na vrh osamljeni Derycke. Takoj nato so se vsi skupaj spustili navzdol v blazni vožnji. Med njimi in prvimi zasledovalci v raztegnjeni glavnini je bilo več kot minuto in pol razlike. Colletta in Piani DTnvrea te razlike niso bistveno spremenili in v Savoni je bil položaj približno isti. Toda kmalu po Savoni se je glavnina organizirala in Defi-lippis, Darrigade in Van Looy so bili med najbolj prizadevnimi. V bližini Nolija so se približali vodečim na 800 m, toda pred Alassiom so ubežniki na prizadevanje Derycka spet nekoliko povečali svojo prednost. Vendar pa se je že jasno odpirala perspektiva množičnega sprinta, saj so med zasledovalci bili vsi glavni šprinterji od Van Looya do Pobleta. Na Capo Mele ni bTo nobe- pa je skušal uiti Charlv Gaul, vendar brez uspeha. Zadovoljiti se je moral le s prvim mestom na vrhu vzpona. Na Berti so se prerili v o-spredje Graczyk, Sorgeloos in Tino Coletto, toda šprinterji Poblet, Van Looy in Vanit-sen so jim ob podpori De Bruyna bili kmalu za petami, tako da so pri Imperiji bili že vsi najboljši šprinterji na prvih položajih. Zadnji platonični poskus pobega je izvedel Pizzoglio, ki si je tudi pridobil kakih 200 m naskoka, vendar pa se je moral kmalu vrniti v glavnino in dati prosto pot' možem «zadnjih 500 metrov«, ki so privozili v Ul. Roma, kjer je bil cilj, kompaktno. Prvi je napadel Van Looy, ki pa je kmalu odnehal. Potem sta nezadržno prodrla po levi strani Van Stenber-gen in Poblet. Spanec je vzdržal napad Belgijca in v zadnjih 50 m s poslednjim naporom prehitel svojega trdovratnega nasprotnika za okrog pol metra. VRSTNI RED: 1. Miguel Poblet 6 45 33” s povprečno hitrostjo 41.575 km, 2. Van Steenbergen, 3. Van Daele, 4. De Mulder, 5. Van Aerde, 6. Favero, 7. Vannitsen 8. Ciampi, 9. Albani, 10. De Cabooter, 11. Schils, 12. Oelli-brandt, 13. Coletto, 14 Defilippis, 15. Graczyk, 16. Vrancken, 17. Calvi, 18. Monti, 19. Con terno, 20. Chiti, 21. Aeren-houts, 22. Pellegrini A., 23. Schepens. 24. Benedetti, 25. Darrigade, 26. Molenaers. 27 Carlesi, 28. Guazzini, 29. Ron-chini, 30. Fore, 31. Gaincbe, 32. Elliot, 33. De Bruyne, 34. Padovan, vsi s časom zmagovalca. Svetoivanski odbojkarj pred Škedenjci in tabornik} J Presenetljivo dobra igra tabornikov in nazadovanje Škedenjci V sredo zvečer je bil na stadionu «Prvi maj« odbojkarski troboj kot nadaljevanje ne-ideljskega športnega srečanja med »škamperlovci« in gojenci Dijaškega doma. Na troboju so nartopile ekipe prosvetnih društev «škamperle» in »Skedenj« ter tabornikov. Kot se je predvidevalo, je prvo mesto osvojila ekipa »Škamperle«, venidar pa se je morala zanj precej potruditi, ker sta ostali ekipi, posebno pa »Taborniki«, nudili močan odpor. Tehnični rezultati: Škamperle - Taborniki 2:1 (15:10, 8:15, 15:12) Škamperle - Skedenj 2:0 (15:7, 15:9) Taborniki-Skedenj 2:1 (3:15, 15:8, 15:9) Končna lestvica troboja: 1. Škamperle 2 2 0 4:1 4 2. Taborniki 2 1 1 3:3 2 3. Skedenj 2 0 2 1:4 0 V prvi tekmi večera sta se pomerili ekipi »Škamperle« in tabornikov. Škamperlovci so takoj prevzeli vodstvo medtem ko so taborniki šele iskali bili P® oslanjala bolj na posameznike | di ta set. Škedenjci ?° aso| Vrtt r, a U-rtl.V-fiv TnHa 7P v CP1 npvicrani. ime , ufl medsebojno povezavo. V tem prvem nizu se je njihova igra kot na kolektiv. Toda že v drugem se je položaj spremenil. Taborniki so začeli igrati odločneje in kmalu so vodili z 8:5. Škamperlovci so se tedaj sicer zdramili, toda taborniki so bili razigrani in set je bil njihov. Tretji set je bil najbolj zanimiv in razburljiv. Rezultat se je stalno menjaval: najprej 3:0 za Škamperle, nato 6:3 za tabornike in 11:7 za tabornike in spet 12:12. Sledilo je dolgo izmenjavanje servisa in končna zmaga Svetoivančanov s 15:12. V tej prvi tekmi troboja so se med Škamperlovci izkazali Jurkič, Pavlica, Furlanič in Posega s svojimi učinkovitimi servisi, med taborniki pa Palčič, Zupin, Pečar in Svetina. Sledilo je srečanje Škamperle - Skedenj. Prvi set je potekel v znamenju vsestranske premoči škamperlovcev. V drugem setu pa so se Škedenjci nekoliko opomogli in za kratek čas prešli celo v vodstvo pri 9:5. Toda njihove nade so Škamperlovci kaj kmalu razpršili in osvojili tu- Jušno-ameriško nogometno prvenstvo cej nevigrani, Hobr&L svojih vrstah neka)i gralcev, ki bi z re^T11^pše f V , IVI ^ gom lahko dosega11 zultate. , . ^-pčanj* ® Tretje in zadnje jjr bilo med taborniki denjci. V začetku so zaigrali odlično in.. Iri5:l, vano visoko zmag^ -C riši»» v dnu viaunu —- • -m drugem setu se ta po pustili presenetiti- vi> vih udarcih so stvo in ga kljub m več F poru Škedenjcev „ £ II T C sta bili v začetku ___ začetku ob*0 # enakovredni in za . ko je bilo treba pj. njamh servisov. K . ■,„))>»■ Škedenjci zaradi P oUStili * fizične kondicije P ,-jejo taborniki so se jleji® vrstili na drugo mest0, V*ll,pd DA-.« Pilat in Svetina,_ borniki so se 0d|^ ci oa Milič, Mijot in Poleg škamperluv ^ zijo največjo P°h je * ki. V njihovem kaj talentiranih P trenii>% ki bodo z resnejših » ^ lahko v kratkem c« n g Svetoivančanom sprotnik. škedenjcem s,e._)jebolj -- ,. 1,0,1 , da so predstavlja.11 rai« kuptp L« v Zaradi poraza Paragvaja Argentina sama v vodstvu Urugvaj - Paragvaj 3:1, Argentina - Peru 3:1 100.000 gledalcev BUENOS AIRES, 19. — Pred 100.000 gledalci sta bili včeraj odigrani na stadionu Rover Plate dve tekmi za južnoameriško nogometno prvenstvo. V prvi je Urugvaj premagal Paragvaj s 3:1 (2:0), v drugi pa Argentina Peru z enakim rezultatom 3:1 (1:1). Lestvica prvenstva je po teh dveh tekmah naslednja: Argentina 3 3 8 0 11:2 Urugvaj Paragvaj Brazilija Peru Cile Bolivija 2 0 1 2 8 1 1 1 0 1 1 1 8 0 3 0 0 3 13:5 8:4 5:2 8:8 2:11 6:14 Peruanci, ki so najprej igrali neodločeno z Brazilijo in nato premagali Urugvaj, so morali v tretjem nastopu kloniti pred Argentino, ki pa kljub zmagi ni zadovoljila številnih gledalcev. Hitri in prodorni Peruan- ci so se pogumno branili Ves prvi polčas in šele v drugem so se morali vdati boljši tehniki in večji sreči domačinov. Gole so dosegli: v 33’ Benitez (Peru) — avtogol, v 40’ Terry (Peru). V drugem polčasu v 4’ Corbata (Arg.) in v 38’ So-sa (Arg.), ki je v drugem polčasu zamenjal Manfredinija. Inkaso za to tekmo je dosegel rekordno vsoto 4.355.475 pesosov. Zmaga Urugvajcev nad Paragvajci je bila zaslužena in z njo so se Urugvajci oddolžili svojim nasprotnikom za poraz v izločilnem tekmovanju za svetovno prvenstvo 1958 Gole za Urugvaj so dosegli: v prvem polčasu v 3’ De Marco (Urug.), v 36’ Dou-kas (Urug.); v drugem polčasu v 32’ Aveiro (Parag.) in v 38’ Sasia (Urug.). IIIHIIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllllllNIIIIIIIIIIHIlilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMMIIMIIIIIIHIIIIll Svetovno prvenstvo peresne kategorije D. Moore premagal Basseya s knock-outom V trenutku prekinitve je bil Dave Moore v vodstvu tudi po točkah LOS ANGELES, 19. — A- f vratnega dvoboja za naslov. Moore je povzročil Basseyu merikanec Davey Moore je premagal Nigerijca Hogana Kida Basseya s k. o. v 13. rundi in s to zmago osvojil svetovno prvenstvo peresne kategorije. Dvoboj je bil prekinjen v 13. rundi, ker je močna krvavitev iz ran na obrazu onemogočala Basseyu vid. V trenutku prekinitve je bil Da-vey Moore v prednosti tudi po točkah, in sicer po mnenju dveh sodnikov v razmerju 126; 119, po mnenju tretjega pa v razmerju 125:121. Bassey je osvojil svetovno prvenstvo leta 1957 z zmago nad Francozom Cherifom Ha-mio, vendar pa bo imel — kot predvideva pogodba za dvoboj nih sprememb, na Capo Cervo z Moorejem — pravico do po- rane v četrti, sedmi in deveti rundi, in sicer najprej na desni obrvi, nato nad nosom in končno nad levim očesom, V zadnjih štirih rundah se je Bassey boril z veliko težavo, ker mu je kri močno zalivala oči. Nigerijec je sicer skušal izsiliti odločilni udarec, toda Moore se mu je spretno izmikal in ga obenem napadal z močnimi direktnimi desnimi in levimi udarci, Prve tri runde so bile ugodne za prvaka in vse je že kazalo, da bo dosegel še eno zmago v svoji briljantni karieri. Toda v četrti rundi mu je Moore, ki se je dotlej dobro branil, odprl rano in nato ANDREJ BUDAL Zupan Žagar L 29. Mrk je bil ta božič v gozdovih. Ni ga obzarjalo dete v jaselcah Drobno, voščeno, mrtvo trupelce je motno sevalo v krvavih plamenih vojnega požara. Tinica je bila dolgo slaba, Zaman se je silila spomladi, da bi delala kakor nevesta in mati. Slabost jo je premogla. Morala je zopet leči. Le častnikova dolga pisma je z veseljem prebirala, za vse drugo je nekam otopela. žagar je upal, da pojde o veliki noči spet na dopust. A noge so mu prej odpovedale. Pred veliko nočjo se Je zgrudil v gozdu. Naložili so ga m odnesli v kolibo. Zadirčen častnik ga je visokostno premotril: »Pazite, da ni to narejeno. Zdravnik bo brž videl, ali je bolezen prava ali ne. Vemo, da si mnogi sami delajo rane, da bi lenuharili po bolnišnicah. Tam ni prostora za lenuhe. Kdor se sam pohabi, da bi ne bil za delo, bo lahko polival — pa na onem svetu. Zdaj Je še čas, da se premislite; lahko se vrnete na delo*. »Ne morem*, je zastokal žagar. Odnesli so ga na voz, naložen s hlodi, ter ga vsega premrlega oddali v bolniške barake. Ležal Je deset dni. Ta čas ni nikamor pisal. Potrpežljivo Je čakal, da se mu rane zacelijo Po posteljah okrog njega so ležali mnogo večji nesrečneži Na njegovi levici je stokal delavec iz tvornice za strelivo' Smodnik se mu je bil med delom vnel ter ga opalil po obrazu in prsih. Več noči je samo hropel v svojih obkladkih Na desno posteljo so položili vojaškega voznika, ki mu je konjsko kopito zdrobilo kost v stopalu. Vsako jutro so ga atrežniki držali, ko mu je zdravnik ril z nožem po rani, in vsako jutro je rjul kakor zabodena zver in tresel posteljo, da je odskakovala od poda. Po vsem dolgem prostoru je stala postelja ob postelji in na vsaki je trpelo človeško truplo, skupek muk in bolečin. Nobena izmed teh bolesti ni prišla sama, nobene ni prizadela narava, vse so priskelele iz sovraštva med ljudmi. »Ce bi ljudje ne bili taki, bi vsega tega ne bilo*, Je ugotavljal Žagar. Videl je, da je bolniška postelja mnogim drugim potreb-nejša kakor njemu. Prav nič se ni branil, ko so ga po desetih dneh poslali spet v gozdove. Tam sta ga čakali dve ženini pismi. «... Ali prideš za praznike k nam?* je vpraševalo prvo. »Ali nas misliš presenetiti, da nič ne pišeš? Tinica še zmerom polega. Upa, da ji bo zdaj bolje, ko ne bo več tako zeblo. Drv smo imeli to zimo komaj za kuhanje. Nič nismo kurili. Tam jih imate toliko, pa vas gotovo tudi zebe kakor lani. Boštjan pravi, da gredo naprej in so med silnimi gorami že daleč v tuji deželi. Še zmerom se tako hvali kakor zadnjič doma. Jože pogreša tobaka. Kaj pa ti? Tako rada bi ti postregla...* Drugo pismo je tožilo: «Velika noč je odšla in tebe ni bilo. Kaj ti je, da ne pišeš? Puste praznike smo imeli. Tinica je ležala. Včeraj sem bila z njo pri zdravniku. Komaj se je vlekla tja in spet domov. Slaba Je zelo. Zdravnik ji predpisuje dobro hrano, meso in Jajca. Mi pa jemo žgance in zelje. Drugo se celo za drag denar težko dobi. Če njej strežem, pa delati ne morem. Nevesta sama ne zasluži zadosti za nas vse. In te skrbi zate in za fante! Ali umirate ali živite? Tako mi je, da bi obupala, če bi tega otroka ne bilo, ki se nam vsem, ko se kisamo in cmerimo, nedolžno smehlja. Tako zopet vse pozabimo in se še same smejemo z njim...* Opravičil se je, da Je bil od dela nekoliko utrujen in len in zato ni pisal. Prosil je ženo, naj mu zlasti o Tinici pogosto poroča, kako ji je. Sekire in žage so pozimi iztrebile močvirje in se oblizovale dalje po napetem pobočju Nekdanjo kolibo, ki je ostala zelo daleč v jasi, so razdrli in si zgradili novo na mestu, kjer so sekali. S tem je odpadla dolga in težavna pot zjutraj in zvečer. Delo na trdih tleh je bilo prijetnejše. Le spuščanje debel po drči ni bilo brez nevarnosti. Skoro vsak teden je koga kaj oplazilo ali pobilo, enega celo do smrti. Žagar je kakor drugi sekal, žagal in pomagal prenašati in spuščati debla. Rane na nogah se mu niso več odprle. Vkljub večji nevarnosti mu je bilo kakor drugim skalovje ljubše od močvirja. O blnkoštih so ga pustili za nekaj dni domov. Tinice se je skoro ustrašil. Bleda lica in vdrte oči so ovajale hudo bolezen. Uboštvo je trkalo na begunska vrata. Vojaška in begunska podpora je komaj zadostovala za zdravnika in zdravila. Kupček prihrankov se je naglo nižal. Tudi ženi in nevesti je gledalo pomanjkanje iz obraza. »Ne pošiljajte mi ničesar!* je prosil žagar. »Privoščite kaj tudi sebi, da mi vsi ne zbolite. Mi se ob cesarskih loncih ne mastimo, pa tudi ne morem reči, da stradamo.* . «Tudi ti se nisi zredil. Bolj suh si kakor lani,* je rekla žena. »To se ti le zdi,* se je skušal pošaliti. »Živite kakor tale,* je pokazal vnučico, ki se je plazila po tleh in se vzdigovala ob stolicah. »Saj bi, če bi mogle,* se je nasmehnila nevesta. »Vsega že primanjkuje, a konca ni.» »Nove napade obetajo,* je povedal Žagar. »Tudi on piše, da nekaj velikega pripravljajo,* je šepnila Tinica. On je bil njen častnik. »Odkar je odšel, ga nikdar ni bilo k tebi?* je vprašal oče. »Ni mu bilo še mogoče, piše pa vedno.* Oče bi bil rad pripomnil, da je to malo verjetno. Saj Je bilo celo njemu dvakrat mogoče. A ni maral bolnice razbur- jati in je molčal. «Da,» je naglo povedala žena. »Skoro bi bila pozabila. Pisala ti tega nisem, ker si obetal, da prideš. Take reči človek težko piše, ker na pošti vse preberejo. Pred dobrim tednom je potrkala mlada ženska pri nas. Imela je sivo obleko, temen klobuk in gosto tančico čez obraz. Lica ji ni bilo dobro videti. Zdela se je mlada in čedna. Govorila je skoro kakor mi, le malo bolj čudno. Vprašala je po starših Ivana Žagarja in mi izročila tole pismo.* (Nadaljevanje sledi). z vztrajnimi napadi prisilil Basseya k vrvem. V sedmi rundi se je Moore takoj po začetnem gongu ponovno vrgel na svojega nasprotnika in mu s silovitimi udarci odprl drugo rano. Nigerijec se je sicer pogumno branil, toda krkavi-tev ga je pri tem močno ovirala. Dvoboj poslej ni bil več zanimiv. Moore je sistematično obdeloval Basseya vse do 12. runde, ko se je ta nekoliko o-pomogel in skušal s poslednjimi močmi zadati Mooreju odločilni udarec. Toda že v naslednjih trenutkih so bili vsi napori dosedanjega prvaka za. man in njegov prokurator Biddles je zaprosil sodnika za prekinitev dvoboja, ker se je tudi razlika po točkah stalno večala v Moorejevo korist. čajno zbrano sKU{'!‘,:e(lno kot pa moštvo, ki ira- so Posamezna m?st. :2ra!cl;: pala z naslednjim^.!8 pa% Škamperle iurkič^, P Rupel, Furlanič, sesa: .. . P<* Taborniki: Palci«* ^ lat, Zupin, Svetina- g, Skedenj: P«W»S S«*1" Bradač, Milič, šič, Štrain, Drasic. NOGOMETNO t M Rezultati 26 S Rev »je »o it i in C B K* h » V včerajšnjem B ^ gometnega Prve gleč11-'1 so bili doseženi “KUo, Atal*-1 . dettese 1:1 »/rorzott0 . I Como: Como-Mara.LeCc° , Messina: Mess ši mcssnid - * .ona-r»*v.l Parma: Re.ggorescia 1'jA Prato: Prato Simmem j. „ 1:1 - S1 Monza: k-)1| to 26 12 1® “ j ■ “1 2« \ 26 1» 26. ko'11 % B;»>! Taranto: Taran^ p,!«-" t, Benetke: Vene j 2'Modena: Z. ,, 1:1 . .ju * Lestvica P° slednja: Atalanta Palermo Lecco Reggiana Cagiiari Novara Simment. Messina Marzotto Brescia Verona Como Venezia Taranto 26 16 J * g Ji| 26 .J 1» Ji 2»« Z. Modena 26 * Catania „ Parma 26 -6 8 -jj Samhened. 26 # 6 lj (5 *2 26 2 m J J Vivegano Prato BOKS Patterson - London 21. aprila za prvenstvo NEW YORK, 19. — Cus D’Amato, prokurator Floyda Pattersona, je med tiskovno konferenco potrdil da bo Patterson branil svoj naslov 21. aprila v Las Vegasu proti Britancu Brianu Londonu in dva meseca pozneje proti evropskemu prvaku Ingemarju Jo-hanssonu. Za ta dvoboj je industrialec Cecil Rhodes iz New Yerseya dal jamstvo 250.000 dolarjev (okrog 150 milijonov lir). • • • ST. LOUIS, 19. — Dvoboj za svetovno prvenstvo sred-njelahke kat. med prvakom Donom Jordanom in izzivalcem Virgilom Akinsom. ki bi moral biti 3. aprila, je bil preložen na 24. april na željo Dona Jordana • • • RIM, 19. — V okviru boksarske prireditve, ki bo v ponedeljek v športni palači v Rimu, se bosta v glavni borbi pomerila Ted Wright (ZDA) in Giancarlo Garbelli Kvot« Totip RIM, 19. — Kvote za današnjo itavo TOTIP: 12 točk — 1.293.739 lir, 11 točk — 35.542 lir, 16 točk — 3665 Ur. Re™lta,i gjelles® ■% da 2:o!gCremonese,otii 1-^ ne 1:1, Spezm J;o V* Ravenna-Livorn = tova - Mestrina tova - Mestno? . . ^ a* Trev^-^asale ^ ' Trenin« *‘LKJ!V vojaške reP^^iii BOČEN, I«- n,anc» ja J vojaška Tepr?\ trening lekmlItaiija°s J prezentanco je' urezcinuiiv« „a kaln» s 4:0 ,ia» s ‘t.u ct3v‘'^ Vojaška rePre a pO- fj stopila v nasJedn^V apna v na*-Lonardi; ve‘* de; Miglisvaccc- biati; Gori, F je Bertusso, A!bim'.jssU ^e1 V drugem P -* ** Triestine Brun Vcrgazzolo. nogg. Madžarski za tekmi z i<'J5 Baroti je dol B moštvi madia s reprezentanc*-*^ 19. aprila ^ nima moštvom® A moštvo ,ie ilkP-fletfml kole; Grosic ,. . Bundszak,_ ^ Sandor, Gere^®’vesi. ( Rakosci in Fen?e V B moštvo )e tudi te drugih vkUu. , ty Lnntosza, Jze P »e11 zn katere JCjg s» dnevi dejal,^t>nc0- J za A reprezeom; ^ ,c» )t<- LONDON, 'ten vojaška i magala repre£(i:U- J ske vojske s J-; , , LION, 19- *“ i.imeiio 10 Francije in neodločeno 1:1- oo«ovu»u';^W STANlSbAte iŠ1 .i I»vv Tiska tlskarJkl * 1