Celjski tednik CELJE, 23. decembra 1960 LctoX., štev. 51 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIBEKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO t Nekaj mîsll s prve seje novoizvollencsa Ckrejrcsa komiteja ZKS* in- ' Odločneje v akcijo pri reševanju skupnili nalog Poživeti krajevne odbore, da bo čutiti njiliov vpliv na volivce in občino K.e so pred dnevi v Celju razprav- Ifalj na prvi seji novoizvoljenega ikrajnega komiteja ZKS o organi- zacijskih vprašanjih in deiu osnov- nih organizacij ter občinskih komi- tejev Zveze komunistov v okraju, so poleg uspehov, ki so jih organizaci- je Zveze komunistov dosegle v pre- teklem obdobju, največ časa posve- tili kritični obravnavi nekaterih po- lanjkljivosti. Namen seje je torej kil, da bi člani in organizacije ZVe- ze komunistov pomanjkljivosti čim- prej odpravile ter izboljšale delo. O pomanjkljivem delu nefkaterih •rganizacij Zveze komunistov je bilo ob raznih prilikah in na ne- javni okrajni konferenci Zveze ko- lunistov izrečenih že veliko besed, Tendar drži, kot je ugotovil v raz- pravi eden med člani komiteja, da te izrečene besede prepočasi uve- ljavljajo v praiksi pri kankretnem idu. Medtem ko so rezultati, kolikor *е nanašajo na sprejemanje, lahko rečemo zadovoljivi, saj je število ilanov ZK v celjskem okraju v zadnjih dveh letih naraslo od 3808 ша 6240 članov, pa v okraju niso preveč napredovali pri sprejemanju leposrednih proizvajalcev v Zvezo komunistov. Na seji so ugotovili, »da se organizacije Zveze komuni- stov v podjetjih in še posebej na asi niso razvijale vzporedno z družbenim napredkom, ki ga je zad- ija leta tamkaj opaziti«. Razen tega se organizacije v podjetjih še vse preveč zapirajo eame vase, namesto da bi sodelo- vale tesno z ostalimi subjektivnimi «ilami pri reševanju skupnih nalog In problemov. Na ta nač.n se dro- bijo sile, večkrat ena organizacija ra drugo ne ve kaj dela in uspeh tafkega razdrobljene dela je razum- §ivo slabši in neučinkovit. Komu- nisti v podjetjih bi morali bolj kot ioslej sodelovati tudi pri reševanju raznih problemov na terenu, v sta- novanjskih skupnostih in na vasi. Tako bodo utrdili organizacije So- cialistične zveze in zagotovili uspeš- nejše delo pri reševanju skupnih na- log v komuni. Takšno sodelovanje bo kajpak rodilo novo kvaliteto de- la, ki jo zlasti pogrešamo na po- dročjih stanovanjsikih skupnosti in krajevnih odborov, kjer se družbeno tivJjenje marsikje še ne odvija v korak s časom. Zlasti v večjih kra- jih kot je Celje In Velenje, pa tudi marsikje drugod, bo koristilo večje odelovanje pri reševanju skupnih potreb kraja. V razpravi so zlasti poudarili, da m člani in organizacije Zveze ko- munistov bavijo preveč same s se- boj, namesto da bi naloge obrav- navale konkretnejše in mobilizirale širši krog ljudi za izvajanje. Vse preveč se na raznih konferencah in sestankih poudarja, da organizacije in člani ponekod še niso mojstri svojega dela, govori se preveč na- čelno o nalogah in smernicah okraj- nega in občinskih komitejev, več- krat pa se te naloge premalo resno v praksi izvajajo. Pred nami je kopica nalog, ki ter- jajo več in boljšega vsebinskega dela na notranje političnem in go- spodarskem področju. Vendar se te naloge organizacijam Zveze komu- nistov pa celo občinskim komitejem večkrat izmuznejo iz rok. To pa za- radi lega, ker se organizacije pre- več poglabljajo v razne organizacij- ske in operativne posege, namesto da bi politično obravnavale proble- me in za njihovo rešitev mobilizi- rale čim večji krog ljudi tudi Izven organizacije Zveze komunistov in koordinirale njihovo delo v enotno akoljo. Vsekakor bi moral biti marsikje »bčutek odgovornosti komunistov večji kot doslej, šo posebej pa ob- činskih komitejev in osnovnih orga- nizacij Zveze komunistov, ki so ne- posredno odgovorne za uspešnejše delo komunistov v podjetijh, na va- si in na terenu. Zaradi pomankljivega dela komu- nistov ponekod tudi ni čutiti prave vsebine dela pri nagrajevanju po učinku. So podjetja, v katerih se hvalijo, da so uvedli kompleksno nagrajevanje. Ko so pa to nagraje- vanje natanko proučili, je bilo kaj hitro razvidno, da je to .nagraje- vanje slabo, da nima v sebi elemen- tov za odpravo mezdnega sistema, temveč je nagrajevanje vse preveč akordno. Razen tega se ponekod dogaja, da so dokaj dobro nagra- jeni uslužbenci, med njimi nekateri vodilni brez posebnih zaslug spre- jemajo visoke vsote, vse premalo pa so nagrajeni po učinku neposredni proizvajalci. Tu ne gre, da ti odrekali nagra- jevanje po učinku tistim tehničnim in strokovnim kadrons, ki si to s svojim uspešnim delom zaslužijo, gre za pravo sorazmerje med njimi .in proizvajalci, katere ponekod še vedno radi potiskajo ob stran. Zato bi morale politične sile v podjetjih pravilno oceniti vsebino pravilnikov o nagrajevanju in analizirati njihov učinek v praksi. Tako se pa dogaja, da komunisti to delo prepuščajo marsikje strokovnim kadrom, potem se pa ne zanimajo za družbeno vse- bino sestavljenih pravilnikov. Ko- munisti v podjetjih bi morali vpli- vati tudi na delavski svet, da bi vsak mesec ocenjeval gospodarjenje v podjetju. Druga zelo odgovorna in nujna naloga organizacij in komunistov je, da bi poživili delo krajevnih od- borov, ki končno ne obstajajo le za- to, da 'bi reševali razne komunalne probleme. Krajevni odbori so pred- vsem organ samouprave, ki bodo morali bolj kot doslej seznanjati volivce z raznimi odloki občine In, kar je v našem demokratičnem raz- voju izredno važno, učinkoviteje vplivati na podlagi mnenj volivcev na občinsko politiko. Kjer krajevni odbori slabo delajo, so ljudje pri- krajšani za najosnovnejše demokra- tične pravice, da bi bo!j sodelovali In vplivali pri reševanju številnih problemov v komuni. Zaradi tega se večkrat poraja nezadovoljstvo med ljudmi,,za kar so seveda odgovorni predvsem komunisti, ki ne store ni- česar za poživitev dela krajevnega odbora in organizacije Socialistične zveze. Na zaključku je sekretar okraj- nega komiteja Zve2e komunis'ov Franc Simonč poudaril, da bi bili uspehi pr; delu še večji, če bi ko- munisti hitreje izvajali v praksi na- loge, o katerih sicer večkrat raz- pravljajo, vendar jih vsebinsko vse prepočasi realizirajo. Tu gre za vrsto nalog iz preteklih let, tem pa se priključujejo še nove v zvezi z novim perspektivnim planom. V podjetjih bo potrebno vnesti več vsebine pri utrjevanju novih odno- sov in pri uveljavljanju dejanskega načina nagrajevanja po učinku. Od- praviti bo potrebno predvsem ne- pravilnosti, da so ponekod za isto delo delavci različno nagrajeni, mo- ški bolje od žensk in ljudje, ki so bližji upravi podjetja. Vse te slabosti in pomanjkljivo- sti kažejo, da se organizacije Zveze komunistov ne bi smele zadovoljiti le s poročilom upravnega odbora. Komunisti in organi upravljanja naj bi bolj prisluhnili proizvajalcem In volivcem na terenu. Zato bi mo- rali sodelovanje krepiti tudi preko boljše obveščenosti. V tem pogledu so v Keramični industriji Liboje prekosili marsikateri delovni kolek- tiv, saj v glasilu »Keramik« ne 0'b- javliajo le napotkov delavskega sveta in uprave podjetja, temveč je v njem čutiti tudi glas neposrednih proizvajalcev, njihove želje, težnje in pritožbe. -ma- ZAHVALA IZ TRSTA Te dni je naš Komami moški zbor prejel od tržaške Glasbene Matice naslednjo pismeno zahvalo: »Prosimo Vas, da nam oprostite, ker se Vam šele sedaj zahvalimo za umetniško sodelovanje Vaših članov in dirigenta tov. Egona Kuneja pri koncertu v Trstu pretekli mesec. Pokazali ste, da se zavedate po- mena kulturnega poslanstva umetni- kov matične države zamejskim Slo- vencem.« Slika prikazuje Izmenjavo po- zdravnih besed In daril med Komor- nim zborom in predstavništvom tr- žaške Glasbene Matice na odru Av- ditorija. Vskladimo idejno-vzgojno delo s prakso Pretekli četrtek je bila v Narodnem domu seja okrajnega ko- miteja Zveze komunistov, ki jo je vodil sekretar FRANC SIMO- NI C. Komite se je sestal z namenom, da bi razpravljal o zaključ- kih okrajne konference Zveze komunistov, ki je bila pretekli mesec in o nekaterih nalogah, ki stojijo pred organizacijo Zveze komuni- stov. Uvod v razpravo je prispeval or- gan-.zacjski sekretar okrajnega ko- miteja Jože Marolt. Dejal je, da bo moral okrajni komite v naslednjem delovnem razdobju posvetiti kar največ pozornosti številčnemu giba- nju članstva, izboljšanju dela osnovnih organizacij in o'bčjnskih komitejev, kadrovski politiki, ideo- loško političnemu delu itd. V zadnjih dveh letih se je število članov organizacije Zveze komuni- stov v celjskem okraju podvojilo, kar kaže na precejšnje uspehe osnovnih organizacij, boljše razpo- loženje ljudi in resnično krepitev so- cialističnih sil naše družbe. V letu 1958 je bilo 39 % članov Zveze ko- munistov delavcev in 47 % usluž- bencev. V zadnjih dveh letih se je odstotek nekoliko izboljšal v korist delavcev, ki zajemajo 46 % vsega članstva, odstotek pa še vedno ni zadovoljiv. Zato so na seji predla- gHÌ], da bi v prihodnje največ po- zornosti posvetili spreiemanju de- lavcev v organizacijo Zveze komu- nistov. Kljub razmeroma lepim uspehom je bilo sprejemanje v članstvo Zve- ze komunistov še precej nes,'stema- tično in včasih skoraj krivično. Ne samo, da so v nekaterih osnovnih organ'zacijah sprejemali nove čla- ne le zaradi števila, tudi kriteriji so bili nepravilni in včasih za delavca dosti strožji kot za vodilno osebje in uslužbence. Ko je tovariš Marolt govoril o kaznh. je povedal, da je bilo v le- tu 1958 v okraju 16 manjših kazni — toda 76 izključitev — v letošnjem letu pa le 12 manjših kazni in kar 96 izključitev. Ti podatki govorijo o tem, da v osnovnih organizacijah manjših kazni skoraj ne izrekajo, kar je seveda napak. Večji del iz- ključitev bi lahko s pravilnim delom omejili, saj so skoraj vse izrekli le zaradi nediscipline. Tudi tu se je po- kazalo, da so bili mnogokje kriteri- ji za prestopke delavcev ostrejši kot za uslužbence. Pomanjkljivosti so se pokazale že pri sestankih osnovnih organizacij, kjer so marsikje od enega do dru- gega sestanka minili trije meseci. Nič boljši niso bili tudi nekateri občinski komiteji Zveze komunistov, saj je v celjskem okraju še vedno nekaj takih, ki so se v pre'eklem le- tu sestali le trikrat. V večini pa je bilo de'o komitejev preozko. Redno se je morda sestajal le sekretariat, vse premalo pa ostali člani komi- teja. Bavili so se z drobnimi proble- mi, ki bi jih mora'e reševati osnov- ne organ'zacije, ali pa razpravljali o stvareh, ki sodijo v prsfojnost Socialistične zveze ali kakšnega društva. Hiter razvoj našega gospodarstva in življenja na sp'oh terja politično izobražene komuniste. ldejno-pol.i- tično delo se je v celjskem okraju močno razvilo. Poleg tradicionalnih oblik študija, ki so zdaj prešle v ve- liki meri na Socialistično zvezo, so zaživele tudi nekaiere nove, ki se z njimi ukvarjajo tudi delavske uni- verze. Se vedno pa vel ka večina ideoloških komisij razpravlja o po^. litičnih šolah, seminarjih, morda mi- mogrede o nazadnjaških vplivih, do- sti manj ali nič. pa o pojavih, ki na- stajajo pri novem nagrajevanju, kmetijski problematiki itd. Vse te pojave je nujno treba analizirati. »Zavedati se moramo.« je poudaril tovariš Marolt, »da se bodo komu- nisti tudi pri teh konkretnih politič- nih problemih vzgajali in izobraže- vali, morda celo bolje kot v politič- nih šolah ali seminarjih.« V psefeklem lehi se je pokazalo, da poverieništva Zveze komunistov, ki so jih ustanovili v nekaterih ob- činah, niso imela večjih uspehov. Ker naj poverjeništva, ki so organ komiteja, povezujejo na območju ene stanovanjske skupnosti le več terenskih organizacij, so na seji pri- poročili, da bi jih razen v celjski v vseh občinah ukinili. Kadar se po- kaže potreba, da o nekem problemu razpravljajo skupaj tovarniški aktiv Zveze komunistov, terenska organi- zacija Zveze komunistov itd. naj bi sklicali sestanke aktivov. Na seji so še priporočili, da bi pri vseh kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih zadrugah ustanovili or- ganizacije Zveze komunistov, popra- vili včasih zgrešeno kaznovalno po- litiko, sprejemali dijake na šolah v organizacijO le ob koncu leta in idejno-vzgojno delo kar najbolj po- vezali z življenjsko prakso. -ica Žalna svečanost v okviru proslav na čast dnerô JLA, je bila v sredo popoldne pred spomenikom na šlandrovem trgu žalna svečanost, ki jo je pripravila komanda celjske gar- nizije. Razen najvidnejših pred- stavnikov JLA ter javnega in političnega življenja Celja in okraja se je na žalni svečanosti zbralo več kot 2000 Celjanov, zlasti pa mladine. Po himni, ki jo je zaigrala godba na pihala »France Prešeren«, je o pomenu dneva JLA spregovoril major Nikola Radoman. V drugem delu komemoracije je sodeloval še me- šani zbor celjskega učiteljišča. Med Igranjem žalostinke so k spomeniku položili vence zastopniki JLA, Zve- ze borcev, Zveze rezervnih oficirjev In podoficirjev ter predstavniki po- litičnih organizacij. Spomin padlih junakov pa je s častno salvo poča- stila tudi enota celjske garnizlje, - NOVOLETNA ŠTEVILKA • NA 20 STRANEH # Našim naročnikom in ♦ bralcem sporočamo, da bo # izšla prihodnja številka na- ♦ šega lista na 20 straneh pri- # hodnji petek. Poleg zanimi- ♦ vega branja za novoletne • praznike bo v tej številki ♦ tudi nagradna slikovna kri- w zanka z lepimi denarnimi ♦ nagradami in koledar s sli- • ko v koloru. Cena tei §te- ♦ vilki V kolportaži bo 20 din. VREME V NASLEDNJIH DNEK za čas od 22. do 31. decembra Vreme bo še nadalje zelo ne- stalno s pogostimi padavinami. Temperatnra negotova. Kaže. da bo okoli 22. preplavil Slovenijo zrak Severnega ledenega morja in h« povzročil snežne mefeže ter občuten padec temperature. Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Se hitrejša decentralizacija javnih služb v torek dopoldne sta zasedala oba zbora Okrajnega ljudskega odbora. Razen nekaterih tekočih zadev, poroštev in podobno, so razpravljali še o problematiki javnih služb, o kmetijskih posest- vih In kmetijskih zadrugah glede na ekonomske razvojne perspek- tive ter o problematiki gozdar- stva. Pri obravnavanju javnih služb je bila v ospredju nova vloga okraja, ki z vse hitrejšim prena- šanjem pristojnosti na občine do- biva In bo v naprej še bolj do- bivala vlog* skupnosti komun. To pa hkrati pomeni, da je po- trebno hitreje prilagajati opera- tivne organe okraju tem smot- rom. In sicer bolj vsebinsko kot formalno. Pri tem je hkrati po- trebno urediti še vprašanje pra- vice in dolžnosti ustanovitelja občine pri šolskih, kulturnih, prosvetnih, socialnih in zdrav- stvenih zavodih. Zaostajanje v tej smeri lahko kljub siloviti tež- nji za prenašanjem materialnih osnov na komune postane resna zavora. Zlasti pri občinskih od- borih pa bo potrebno dati dolo- čene pravice kolektivom javnih služb, ki glede tega zaostajajo za gospodarskimi organizacijami. V zvezi s tem, bo potrebno tudi rešiti vprašanje nagrajevanja uslužbencev v vseh javnih služ- bah. V razpravi so odborniki pouda- rili, da bo v naslednjem obdobju potrebno okrepiti tudi službe, ki nudijo državljanom pravno po- moč. Gre namreč za pravno Eomoč tedaj, ko posameznik iz akršnega koli vzroka ni nag- njen k temu, da bi iskal pomo>či pri odvetniku, a mn je ta potreb- na. Male krivice, ki se dogode zaradi napak ali nerazumevanja, človeka najbolj bolijo ia težijo. Razen tega pa je v celjskem okraju tudi občutno premalo od- vetnikov, da ibi zadostili tudi tej zahtevi. V nadaljevanju so odborniki razpravljali o kmetijskih posest- vih in kmetijskih zadrugah. Bi- stveno za kmeti'sko proizvodnjo je, da je zelo nizko akumulativna in da se na to naslanja cela vrsta občutnih težav, ki zavira nemo- ten razvoj kmetijstva. Od tod na primer izvira vprašanje na- grajevanja delavcev v kmetij- stvu, posredno seveda tudi močna fluktuacija delovne sile, težave z anuitetami in podobno. Podrobno so analizirali tudi bodočo organizacijsko shemo za- družne organizacije v celjskem okraju. Okrajna zadružna zveza bo Imela nastavljenih nekaj lju- di, njene naloge pa bodo pred- vsem organizacijske in politične narave. Hkrati pa bo kmetijsko- gozdarska zbornica prevzela in naprej proučevala ekonomske kmetijske probleme. Na zasedaniu obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora so razpravljali tudi o nekaterih pro- blemih s področja gozdarstva. O teh bomo obširneje poročali т maslednji ¿teviikL ZBOR MLADIH BRIGADIRJEV Minulo soboto je bil v dvorani Na- rodnega doma v Celju zbor briga- ilrjev, ki so letos ali prejšnja leta lodelovali na katerih koli lokalnih tli zveznih delovnih akcijah. Zbora K je udeležilo nad 350 mladih bri- fadirjev In brigadirk. Na srecaniu j« пајртеј spregovo- ril tov. Joško Plahutnik. v kultur- nem delu sporeda pa je irastopil mo- ški kemomj zbor pod vodstvom Egona Kuneja- V končnem ddu zbora je bil za mlade brigadirje pri- rejen ie ples. — Naš posnetek kaže pogled na dvorano ved nastopom komoroega zbora CELJSKI TEDNIK STEV. 51 23. decembra 1960 Delo V telesno vzgojnih organizacijah naj dobi družbeno priznanje POD VODSTVOM SEKRETARJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL STANETA SOTLARJA SO SE V PONEDELJEK DOPOL- DNE ZBRALI K REDNI SEJI ČLANI KOMISIJE ZA DRUŽBE- NE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA. OSREDNJO TOČKO DNEV- NEGA REDA SO NAMENILI RAZPRAVI O PROBLEMIH TE- LESNE VZGOJE IN SPORTA UVODNE MISLI K TEJ DEBATI PA JE DAL TOV. KAREL JUG. Četudi je prvi jugo&lovanski kon- gres telesne vzgoje nakazal smerni- ce bodočega dela in pot novih orga- nizacijslkih oblik, s? je v športu še do nedavnega čutil močan centrali- zem (deloma je tega še nekaj v tem času) in toga povezanost osnovnih organizacij na republiške strokovne zveze in podobno. Spričo tega šport In telesna vzgoja nista našli v ko- mumi svoje mestO, pa tudi ne orga- na, ki bi usmerjal to dejavnost. Zra- ven tega so tudi poulične organiza- cije posvetile tem problemom pre- majhno pozornost. Zato rast novih organizacij ni šla v korak z zažele- nim razvojem. V celjskem okraju so bili po kon- gresu sicer napravljeni določeni ko- raki, da bi se podrle ograje med te- lesno vzgojno in športno dejavnost- jo. Tako so bile ustanovljene občin- ske zveze za telesno vzgojo, ki pa razen v Žalcu, niso zaživele. Najbolj krMčno stanje je seveda v celjski občini, kjer je ustanovljena obèin- ska zveza takoj po rojstvu sladko zaspala. Čeprav je o-d tega že pol- drugo leto se ni našel še nihče, ki bi jo obudil, oziroma postavil na druge temelje, če so bilj prvi slabi. Z zelo slabotnimi koraki je stopila v življenje tudi občinska zveza v Šoštanju. Isto velja za Konjice. V Mozirju in Laškem so ju ustanovili šele pred kratkim. Zalo je težko go- voriti o njuni dejavnosti. Ne glede na to pa kaže, da so se tu lotili dela z več odgovornosti, kot pa v Celju in Šoštanju. Vse te ugotovitve so žalostne zlasti še, če povemo, da aktivno dela v vseh teh organizaci- jah okoli 30.000 državljanov, zlasti pa mladine. Vzrokov, da občinske zveze za te- lesno vzgojo niso prav zaživele, je več. Kakor ugotavljamo, da politič- ne organizacije, pa tudi nekateri ljudski odbori podcenjujejo to de- javnost, da niti ne vedo, kaj in kako v društvih delajO in s kakšnimi pro- blemi se borijo, ti forumi niso niti poskrbeli, da bi požrtvovalni delav- ci v teh organizacijah dob.li zaslu- ženo priznanje. Ne gre tu toliko za materialno, pa čeprav ga ne smemo podcenjevati, kot bolj za moralno. Prav tako ni rešeno finančno poslo- vanje občinskih organov za telesno vzgojo. V večini primerov ti forumi še niso našli svojega skromnega mesta v občinskih proračunih. Razen tega je odprtih še več drugih vpra- šanj finančno-materialnega značaja, kot vzdrževanje objektov, zagotovi- tev sredstev za rediio delo itd. Razprava o teh vprašanjih pa je pokazala še to, da so partizanska društva premalo razširjena, da ima- mo še veliko krajev, kjer so pred vojno delala telovadna društva, pa zdaj ne kažejo nobenega življenja na tem področju. Gre torej za vrsto problemov in nalog, ki jih bo treba rešiti. Zato so č'ani komisije za družbene organi- zacije 'n društva pri Okrajnem od- boru SZDL sprejeli priporočilo, po katerem naj bodo že v januarju pri- hodniega leta skupščine občinskih zvez in na katerih naj temeljito raz- čistijo kadrovska vpraašnja ter si postavijo trdne delovne načrte. Zra- ven tega naj občinske zveze za te- lesno vzgojo ozToma občinske po- litične organizacije poskrbijo, da bo- do dobili ti organi potrebna prora- čunska sredstva in da bodo skrb za vzdrževanje vseh športnih objektov prevzeli občinski ljudski odbori. Šele na osnovi organizacijske utr- ditve občinskih zvez bo moč izvesti tudi ustanovno skupščino enotne okrajne zveze za telesno vzgojo. Ta pa naj bi bila že v začetku februar- ja prihodnjega leta. Celjski motiv — posneftek, ki bo bržčas kmalu dobil muzejsko veljavo V zadnjem tednu po domovini Petek, 16. decembra *■ NA ZASEDANJU Ljudske бкнрЕИпе ' Slovenije sta oba zbora na ločenih sejah sprejela sedem novih zakonov lu šest odlokov. Med novimi zakoni je tudi o naravnih zdravilnih sredstvih ter zakon o naravnih zdraviliščih. Sprejeli pa so tudi odlok o ustanovitvi okrajnega so- dišča v 2alcu. Sobota, 1?. decembra V TRBOVLJAH je bila občinska kon- ferenca .SZDL, katere sta se med gosti udeležila tudi Miha Marinko in Franc Kimovec-Zigu. Nedelja, 18. decembra OB NAVZOČNOSTI pr-dsednika Ljudske skupščine Slovenije Viihe Marinka so y Trbovljah odprli novo tovarno zidakov iz elektrofiltrskega pepela. Ponedeljek, 19. decembra V GLAVNEM VfK.STU Crne gore Tito- grudu so na slavnosten način počastili 10. obletnico osvoboditve. Titograd je takrat imel samo pet tisoč prebivalcev, danes pa jih že ima blizu 30.000. V po- častitev te obletnice so odprli tovarno za predelavo sadja in sočivja. Torek, 20. decembra V ZAGREBU se je začel peti kongres SZDL Hrvatske. V imenu zveznega od- l>ora SZDL Jugoslavije je kongres po- zdravil Petar Stambolič. referat o delu in nalogah SZDL Hrvatske pa je imel predsednik Glavnega odbora Hrvatske dr. -^'ladimir Bakarič. Sreda, 21. decembra V LJUBLJANI se je začel kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slo- venije. Poročilo o delu prosvetnih dru- štev po zadnjem kongresu je imel Vinko Trinkhaus, predsednik Vladko Majhen pa je prebral poročilo >Glayna gibanja procesa preobrazbe v delu in življenju delavsko prosvetnih društev Svobode Četrtek, 22. decembra V SPOMIN na ustanovitev prve prole- terske brigade 22. decembra 1941. leta praznujemo ta dan kot dan Jugoslovan- ske ljudske armade. Z LETNE KONFERENCE SOSTANJSKE MLADINE Mladinci V velenjsl(em rudniku bodo izboljšali delo V nedeljo dopoldne se je v sindi- kalnem domu zbrala k rednemu let- nemu zasedanju mladina šoštanjske občine. Pred konferenco so pripra- vili prijetno slovesnost ob razvitju zastave o'bčinskega komiteja L^'ud- ske mladine v Šoštanju. Zastavo je razvil predstavnik Okrajn-ega komi- teja Ljudske mladine Emil Roje, šo- štanjski pionirji pa so o'b njej zapeli nekaj pesmi. Konference, ki se je začela takoj po razvitju zastave, se je ude'ežil tudi član Centralnega komiteja Ljudske mladine Božo Jurak, pred- stavniki okrajnega komiteja Ljud- ske mladine iz Celja ter političnih in družbenih organizac.j šoštanj- ske občne. Na konferenc; je sekretar občin- skega komiteja Ljudske mladine v Šoštanju Ljubo Nar^ks podal obšir- no poročilo o delu mladinskih akti- vov, ki so v preteklem lelu zadovo- ljivo delali. Kljub temu, da je v šo- štanjski občini vključeno v organi- zacijo Ljudske mladine kar 84 od- stotkov vseh mlad.h ljudi, pa je v nekaterih organizacijah ta odstotek precej nižji. V velenjskem rudn.ku, kjer so morali m.ed letom komite mladine zaradi nedelavnosti celo izmiCnjati, so uspeli v organizacijo vključiti komaj 20 % miad/ne, ki je zaposlena v podjetju. Rudniški ko- mite se je zdaj tesno povezal z or- ganizacijo Ljudske mladine na ru- darski šoli in upajo, da bodo v pri- hodnje uspeli število članstva zvi- šati. Ob volitvah v delavske svete je bilo v šoštanjski občini izvoljenih precej m.Iadincev in mladink, saj je odstotek mladih v organih samo- upravljanja nad povprečjem celjske;- ga okraja. Tako pa je le v nek rlh manjšh podjetj'h, saj na prnner v šoštanjski termoelektrarni nimajo v delavskem sve'u niti enega pred- stavnika mladine. Prav lepe uspehe je dosegla kmečka mladina. V zadnjem času so ustanovli nekaj novih aktivov Ljud- ske mladine, aktive mladih zadruž- nikov so pa — ker se bavijo z vzgo- jo kmetijsk h pro zvajalcev — pre- imenovali v klube mlad.h proizva- jalcev, ki bodo tud. povezovali oiA ganlzacljo Ljudske mladine in za-^ drugo. Po živahni raz'pravi so na konfe- renci izvolili še sedemindvajset čla nov obč.nskega komiteja, delegat* za okrajno konferenco LjUdske mla- dine in prvič na konferenci Ljudske mladine lud. delegate za občinsko konferenco Soc.a.istxne zveze. ODMtVI IZ 2ALSKE OBČINE V poročilu na letni kon- ferenci mladine žalske ob- čine je predsednik Občin- skega komiteja LMS tov. Jože Zupane med drugim povedal tudi tale primer: Nek krojač ki dela v va- sici blizu Žalca, je v uk sprejel vajenko. Toda ob sprejemu je postavil pogoj, da se bo lahko pri njem iz- učila le v primeru, če se bo odpovedala mesečni nagradi in če bo navzlic temu podpi- sala, da ie to nagrado spre- jemala. S tem pogojem so se strinjali tudi starši, ker so se bali, da bi se hčerka sicer ne izučila v poklicu. In spet iz istega vira: Mlad pomočn'k je bil za- jx)slen pri zasebnem obrt- n'ku polnih osem ur. Po do- govoru z njim pa ga je imel na zavodu za socialno zava- rovanje prijavijenesra samo za št'riurno zaposlitev. Tu- di to je b'l pogOT za delo, ki ga je mladi kvalificirani de- lavec SD'c'el v bnipzni, da bi ne ostal brez dela. Tovariš Jože Tan pa ie v ra/ioravi med dTunr'm dejal: Na nekr'm sestanku se je oglas'1 tudi mlad'nec. da bi povedal svoie mnenje. V tem pa se je oarlasH sekretar os- novne orsran'zac.'ie Zveze koTnun'stvo in dejal. T\ na kar t'ho bodi, si premlad, da bi govoril! Vsi ti primeri so žalostni in vredni naivpćieSvobode<, bo te dni pričel s sezono. Težave, ki so se zgrnile nad člane Delav- skega odra niso ostale brez po- sledic: sezono bodo začeli z dve- ma mladimskima deloma, kajti bolezen jim je onemogočila, da bi jo začeli tako, kot so predvi- devali. Sicer pa je važno, da v tem času predvsem poskrbijo za mlade gledalce in ti bodo lahko zadovoljni, saj so jim pripravili kar dve igrici. V ponedeljek, 26. decembra ob 16. uri bodo uprizorili Mihalkova igro v treh dejanjih »Šestero mu- šiketirjev«, ki jo je v prevodu Mi- leta Klopčiča zrežiral Cvetko Vernik, бсепо pa je pripravil To- ne Zorko: Ivče Knez se spre s prijatelji, ker mu ti ne dovolijo, da bi igral D' Artagnana, slarr- nega mušketirja. Ivče pa jim pri- pravi maščevanje in jo prijate- ljem dobro zagode. To je kratka vsebina igre, vmes pa je poln« duhovitih dialogov, petja in м-ј bave. Dan kasneje, 27. decembra ok 16. uri pa bodo uprizorili drug* mladinsko igrico »Kekec in Moj- ca«, ki jo je рк) Vandotovi povesti priredil Milan Stante. Vandotove x)vesti o Kekcu in Mojci in Tin- iari in Rožletu so pač toliko zna- ne, da bi bilo odveč pripovedo- vati vsebino. Igro >Kekec in Moj- ca« je zrežiral Peter Božič, scen* je zasnoval Tone Zorko, za glas- ibeno spremljavo pa je poskrbel Edi Goršič. V naslovnih vlogak SP nam bosta predstavila Brank« Planine in Jasna Vidmarjeva. so- delujejo pa otroci in člani De- lavsikega odra. -t-è CBLJSKl TEDNIK ^TEV 51 - 25. decembra 1^0 ZA MALE BRALCE Naši nagrajenci Veliko pisem smo dobili to pot. Precej je bilo prikupnih podpisov in vsi ste napisali največ pet besed. Prvo nagrado smo prisodili Anici Verdel iz Celja za podpis: Parkiranje prepovedano! Drugo nagrado — 500 dinarjev bo dobil Marijan Kotnik iz Lave 13. Napisal je takle podpis: Bo šlo brez sodelavcev? Marička Solak Iz Spodnje Hudi- nje pa bo dobila tretjo nagrado — prav tako 500 dinarjev za podpis: Majhen mož, velike skrbi. Vsem iep pozdrav. Govorimo slovensko Bilo je pri fizikalni uri. Profesor nam je razlagal dvotakni motor. Dejal je: »Dvotaktni motor je se- stavljen iz cilindra in karterja.« Učenec Slavko pa ga je takoj pre- kinil: »Oprostite, tovariš profesor! Govorimo slovensko! Motor je se- stavljen iz klobuka in karterja.« Malčka German, 8. a. T. I. osnovna šola Celje Nova nagradna sličica Čeprav so lepi, sončni dnevi že precej daleč, smo za današnjo nagradno sličico vendarle izbrali tegale fantka, ki se igra ob vodi in se ne smeni za nič okoli sebe. Lepo mu je, ko gleda svoj mlin- ček in v mislih je gotovo kje da- leč, velik in močan. Poglejte sli- čico in napišite nam podpis k njej. Pa še nekaj! Prihodnji teden bo izšla praznična številka naše- ga lista. Ker bo v njej tudi naša rubrika dobila nekaj več pro- stora, nam hitro pišite in ne po- zabite, da bomo začeli novo leto. Zato naj bodo prispi^evki, ki nam jih boste poslali, res novoletni. Torej — iza pisanje imate čas v soboto, nedeljo in ponedeljek, v torek pa moramo vaše prispevke že imeti v uredništvu. Lep po- zdrav! Vsi otroci v Belih vodah bodo smucoli Na pobudo Celjske smučarske podzveze ter prizadevnih učiteljev so na osnovni šoli v Belih vodah že pred tremi leti ustanovili smučar- ski aktiv. V tem času je imel aktiv več prireditev, kot športne dneve na snegu, redne vadbe pri urah telesne vzgoje, tekmovanja v počastitev po- hoda XIV. divizije Itd. Razen tega si je zagotovil še 23 parov smučI. Vendar to ni bilo dovolj. Mladina jih je hotela imeti še več. Zato so pisali nekaterim podjetjem In jih prosili za pomoč. Doslej jim je šo- štanjska termoelektrarna nakazala 50.000 dinarjev, železarna na Rav- nah pa 10.000, razen tega so sami zbrali še 55.000 dinarjev s tem, da so pomagali pri komunalni ureditvi kraja. Tako so med drugim poprav- ljali cesto, ki vodi do šole In dobili za to delo primerno plačilo. Poleg tega jim je podjetje Planica-šport Iz Ljubljane podarilo 20 parov mla- dinskih smuči, sami pa so jih naro- čili še 13 parov. Tako bodo to zimo v Belih vodah smučali vsi šoloob- vezni otroci! To je bila široko za- snovana In hkrati uspela akcija, ka- tere iniciator je že ves čas priza- devni učitelj Jože MeJanšek. Velik razmah smučarskega športa pa jih že sili k temu, da razmišljajo na ustanovitev samostojnega šolskega športnega društva, ki se bo zaen- krat ukvarjalo s smučanjem, prihod- nje leto, ko bo dograjena šola, ki bo na vso srečo Imela tudi telovad- nico, pa tudi z ostalimi vejami te- lesne vzgoje. Gradnja nove šole se bliža koncu Ne bom pozabila Sonce je že zašlo in čriček je pel svojo pesem, na obzorju pa je še rdela večerna zarja. Po cesti je stopalo mlado dekle. V rokah je nosila kovček. Poznala sem jo, bila je sosedova hčerka. »Kam pa zdaj na večer?« sem jo vprašala. »V mesto grem. Tam sem si poiskala službo.« Malce so me presunile njene besede. Tudi ona odhaja od doma, kot odhaja toliko ljudi. Se bo kdaj vrnila? Cez nekaj dni mi je pisala, da je dobila službo, da ji gre kar dobro, vedno pa ji zablešči jo solze v očeh, kadar se spomni na naša polja, po- toke in gozdove. Ko bom čez nekaj let tudi jaz morala v mesto, se mi bo verjetno prav tako zgodilo. Odšla bom z upa- njem, da mi bo tam lepše. Morda mi bo res. Vendar se v duši ne bom nikoli mogla ločiti od našega skrom- nega domka, gozdov in večerne zarje. Marica Deželak, Planina 9, Planina pri Sevnici Ni razumel Učitelj: »Janko, okoli česa se vrti zemlja?« Jan,ko: »Okoli sonca!« Branko: »Hm! Tovariš učitelj, okoli česa pa se vrti zemlja potem, ko sonce zaide?« Marica Kunst, Zadobrova 39. Skofja vas Шо\ tnltiiek Mama mi je neko pomlad dolok- čila v vrtu prostorček, da bi se sama navadila gojiti zelenjavo in cvetje. Vrtiček, ki meri šestnajst kvadratnih metrov, sem razdelila na majhne gredice, na njih sem nasadila vse vrste zalenjave. ob robu pa rože. Bilo je v začetku junija, ko je bilo vse v najlepši rasti. Z mamo sva se domenili, da bomo tisti dan pripravili kosilo z mojega vrta. Vsa ponosna sem odšla med svoje gredice, da bi nabrala so- late. Tedaj pa — o jo j! Na mojih gredicah se je pasla cela jata račk. Vrtna vrata so bila odprta in račkam je prav gotovo zadi- šala krhka glavnata solata. No, potem je morala kosilo pre- skrbeti mama, jaz ,pa še kljub temu rada delam na vrtu. Anica Jeršič, Teharje pri Celju K zadregam dedka Mraza (Pripombe in dodatki k pripombam na Polulah) Pregovor pravi, da je po toči zvo- niti perpozno. Res je, toda tudi čud- no, kakor da pri nekaterih stvareh nihče ne uspe pravočasno potegniti za vrv zvona? Na občnem zboru krajevne orga- nizacije ZB na Polulah se je pod točko »razno« razvila živahna raz- prava v znaku bližajočih se novo- letnih praznikov. Glavne misli te dodatne razprave so bile: Ф Da je na nedavnem roditelj- skem sestanku vse obnemelo, ko je upravitelj šole pojasnil, da bo letos dedek Mraz prišel praznih rok. Molk je včasih zgovoren. Tokrat je pome- nil, da ljudem ni vseeno ali bodo otroci imeli novoletno jelko ali ne. # Po dosedanjih vesteh mnoga podjetja pripravljajo praznovanje novega leta v ozkem zaprtem krogu, pa tudi tisti tereni, ki jih je indu- strijski razvoj Celja »obdaril« z močnimi gospodarskimi organizaci- jami. Ф Prizadevanja za zbiranje sred- stev na skupni sklad kaže kaj malo upanja. Prošnje trkajo tíb izpraz- njene fonde. Vse kaže, da se bo le- tos v Celju pokazal dedek Mraz marsikje v dokaj nesocialni luči in da kljub dobri volji ne bo mogel obiti očitkov pristranske neenakosti. # Konkretno »Pod gradom« je silno nerodno. Edino podjetje je »Apnenik«. Vsa velikodušnost vskla- jena z možnostmi kolektiva v obliki 30 jurjev je nasproti 600 otrokom kapljica v kozarcu potre'b. Kaj sto- riti? Baje so po razredih otroci že začeli zbirati denar, da se bodo ob- darovali. Organizacije obračajo do- mala prozne blagajne v hudi zadre- gi. Ce dajo vse, je premalo. Celo di- narji namenjeni za kulturno in idej- no izobraževanje se bodo spremenili v bonbončke in čokoladna rebrca. Tak je položaj. Dedku Mrazu, sim'bolu enega med največjimi otro- škimi prazniki, se obetajo v Celju neprijetni dnevi, polni zadrege. Težko je soditi, kaj je prav in kaj ne? Prav nič težko, če bi imeli pred očmi napredne vzgojne cilje in jih z naprednim prisluhom obravnavali tudi kolektivno, v občinskem merilu. Nežna otroška duševnost je ob- čutljivejša kot jo utegnejo zaznava- ti mnogi prijatelji mladega rodu. Mladostna doživetja dajejo dosti- krat pečat karakterju doraslega čl«- veka. In če gre za tako važne vzgojne oblike, potem nas ne bi smeli ve- diti čudni nagibi kot ozka tekmo- valna strast (»Mi bomo priredili najlepšo novoletno jelko«) in sebič- nost (»Mi imamo denar za obdari- tev naših otrok in pika«). Ne bi bil rad demagog, ko si pred- stavljam pogovore otrok v šolskih klopeh po praznikih. Nehote me spe- minja na predvojne prilike, na veli- ke pakete buržujskih otrok ter ovla- žene oči, spuščene v prazne roke de- lavskega drobiža. Odklanjam sleherni očitek pretira- vanja in dlakocepstva. Niti ne izsi- ljujem sentimentalnih solza. Opozc ril bi le, da so iz površnosti povzro- čene napake ob takih akcijah bolj daljnosežne kot mi bodo prizadeti utegnili priznati. J. Krašov«c Dedek Mraz že kupuje Zadnji čas je, da pogledamo po trgovinah in izberemo darila za svoje drage. V zadnjih dneh se na- bere posebno gospodinji še toliko drugih nepričakovanih skrbi, da je najbolje, da so tedaj skrbi za. dari- la že mimo. Nekoč sem brala »zlata pravila«, ki si jih je predočila neka žena pred nakupom za Novoletno Jelko. Spo- minjam se, da je bil njih smisel v ten, da darila naj ne bodo le sama sebi namen, da jih torej ne kupimo, ker je morda nam všeč ali pa ustre- za predračunu, ki smo ga sestavili. Na drugi strani pa darila nikakor ne smejo biti mašilo za vse tisto, kar naši družinski člani nujno ra- bijo, pa jim doslej še nismo kupile. Dedek Mraz mora velikim in malim otrokom izpolniti željo, le čisto majhno, nikakor pa ne sme prinesti samo neobhodno potrebnih roka- vičk, peresa, čeveljčkov ali ubogi mamici celo zajemalke in sklede, ki smo jo pred dnevi razbili. Popolnoma nepotrebna darila so za današnji čas seveda preveliko razkošje, vendar pa z malo dobre volje vskladimo koristno z lepim in zaželenim. Najboljše vodilo pri iz- biranju daril naj bi po mojem mne- nju bilo, izbrati darilo, ki ni nujno potrebno, je pa koristno. Malemu otroku je najteže izbrati igračo, pa tudi primernih preprostih igrač, ki bi odprli pot otrokovi- domišljiji in ustvarjalnosti skoraj ni dobiti. Manjši otrok ima rad preproste igrače, kocke raznih velikosti in barv, pa razna vozila, od majhnega vozička za punčko (ne glede na to, če je obdarovanček deček ali dekli- ca) do kolesa, ki ga že lahko sam poganja (trokolo), samokolnice ali lesenega vprežnega vozička. Sta- rejšim deklicam ustrežemo s šival- nim priborom, dečku s sestavljan- kami (Mehanotehnlka). Cim starej- ši je otrok, laže je zanj izbrati da- rilo, saj že poznamo njegove težnje, pa tudi mi ga želimo že usmeriti in izberemo primerno darilo. Nikar ne darujmo možu kot edino darilo kra- vato, še posebej ne, če smo to sto- rile že vseh zadn-jih šest let. Vse- kakor pa je modna kravata poleg knjige v etuiju, okusnega pepelnika, doze za cigarete, lepih in ne potreb- nih gumbov za manšete, nalivnega peresa ali aktovke, lepo darilo. Cena daril ni nič važna za tiste- ga, ki je darilo dobil, če mu to ugaja! Ni treba, da je darilo raz- košno, vsekakor pa naj ustreže skri- ti želji, pa čeprav le v obliki koška za papir, prtičev, neseserja in dru- gega. . Vrtec popoldne Vzgojiteljice v vrtcu Anice Cer- nejeve so se odzvale številnim proš- njam staršev in bodo v prvih dneh januarja uvedle še popoldansko iz- meno. Prošnje zanjo so bile od dne do dne bolj nujne In so pokazale težko stanje stanje v družinah, kjer sta zaposlena oba roditelja, pa Ima- ta poleg tega tako razporejen de- lovni čas, da ej njun otrok marsi- katero popoldne sam. — Zaradi po- manjkanja vzgojiteljskega kadra, pa je bil odziv tem prošnjam vse doslej malone nemogoč, saj so tudi sedaj lahko rešile vzgojiteljice si- tuacijo le tako, da bodo izmenično vodile poleg dopoldanske še popol- dansko skupino. Število prošenj, ki jih že sprejema uprava vrtca, bo pokazalo, če bosta potrebni morda celo dve popoldanski skupini. Starši, ki so zaposleni In jih ves delovni čas tare skrb za malčke, bo- do ustanovitev popoldanske Izmene In veliko razumevanje uprave vrtca nedvomno znali ceniti. Prvi sneg Prvi sneg smo že dobUi. saj smo se ga veselili. Topli časi so minili, s snegom vred smo se zbudili. Toda glej — sneg je skopnel, prehitro v druge kraje odšel. Sonce se kaže, izza oblaka pokuka. Pavlihova pratika laže, spet nas za nosek pocuka. Marijan Kotnik, Lava 13, Celje SlJvestrovalJ bomo doma Marsikje so letos sklenili, da bodo Novo leto počakali doma, v kroga svoje družine ali dobrih prijateljev. Marsikje je to tudi prvič, saj so leto za letom silvestrovali zunaj. In marsikje so raz- log za tako odločitev tudi visoke cene v vseh lokalih dobrega slovesa. Poglej- mo, kako lahko silvestrujemo doma, ne- koliko razkošno, pa tako prijetno, da si tudi drugo leto ven ne bomo več želeli. Najbolj važno je, da- ustvarimo praz- novanju primerno vzdušje. Silvestrova- nje je v naprej obsojeno na neuspeh in dolgčas, če se nam ta večer ne zdi vred- no praznično urediti sobe. Po vsem pro- storu naj bo kar največ smrekovih ve- jic s svečico in srebrnimi laski, srebrnih in zlatih zvezdic, kosmov vate, pa smre- kovih vej v vrčih, ki so okrašene z svet- lečimi kroglami, zvončki in svečicami. Pod lučjo ali vratnim obokom obesimo šop lima (pfičji Um), ki ga prevežemo z živopisanim trakom. Star običaj dovo- ljuje vsakemu možu v družbi, da pod vejico lima poljubi na Silvestrov večer vsako ženo, ki tu obstoji. — Lnč lahko nekoliko zastremo ali pa silvestrujemo pri svečah, vzdušje je bolj intimno in družba bolj vesela. Ob polnoči vošči najmlajša pripadnica ženskega spola iprva vsem možem v družbi srečno Novo leto; najmlajši mož v družbi pa enako vsem ženam. Prosim vas, ne glejte ves večer tele- vizijskega programa, če niste uverjeni, da je to res želja vse družbe. Radio pušča zabavi mnogo več razmaha, pred- vsem, če ni preglasen.-Lep običaj je, da se o polnoči ugasnejo luči in se v temi počaka, da gong ali zvon odbije polnoč. Prinašamo vam nekoliko nasvetov, kaj ponudimo zbranim na Silvestrov večer. Upamo, da bomo s temi nasveti ustregli vsa| tistim, ki želijo prijetno in malo bolj razkošno silvestrovali, saj dedek Mraz in Novo leto prideta samo enkrat v letu in s svojimi najdražjimi, pa z najboljšimi prijatelji, le redko prazjin- jemo. Topla večerja Predjed: Cvetača z majonezo: Glavna jed: Garnirana preslaaùijaKa pljučna pečenka. Solate: Slad ca: Tutti frutti krema. Kuhano cvetačo pustimo v glavicak km. polijemo z bolj redko majonezo. Glavna jed: Pljučno pečenko presla- niniiAo, osolimo, opopramo in hitro ope- čemo na olju, dodamo košček lorberja, nato pa v pečici spečemo in med tem ves čas zalivamo. Ko je meso mehk«, serviramo narezano, obloženo z masle- nim grahom( vložen grah skuhamo in za- belimo z maslom), praženim drobnim krompirčkom, praženim korenjem, stroč- jim fižolom, garniramo s peteršiljem. Solate: V veliko skledo naložimo vei vrst solat (rdeče zelje, endivija, beli fi- žol, pesa, motovileč). Sladica: Tutti frutti krema. — V skleil* naložimo plast bebi piškotov in plast vanilijine kremie ter to ponavljamo. Pred serviranjem okrasimo s stepeno sladk* smetano in sadjem (vložen ananas, češ- nje, marelice, višnje, breskve). Servi- ramo mrzlo. APRES SOUPES (mrzli buffet) Mrzla plošča. (Razne vrste mrz- lega mesa garniramo s kislimi kumari- cami, vloženimi gobicami, paprikami). Poleg serviramo sauce tartar (majonezi dodamo nasekljane kisle km- marice, malo čebule, zelenega peteršilja, nekoliko pretlačenih kaper. sardelo, opo- pramo in po potrebi dodamo limMioT sok). FRANCOSKA SOLATA: Kuhamo zele- no, korenje, krompirček, grah ter ва- sekljane kisle kumarice na drobno _zr»- žemo in pomešamo z dobro začinjea* majonezo. Lahko ponudimo tudi kakšen namas (nekoliko receptov smo vam svetovaJi ▼ zadnji novembrski številki. S CELJSKEGA TRGA v zadnjem tednu je bil trg dobro pre- skrbljen malone z vsemi poljskimi pri- delki (cvetačo, peso, kislo repo im Bi- ljem, glavnatim zeljem, ohrovtom, e«- divijo in repincljem ter radičem, jmžb« zelenjavo), pa tudi ponudba sadja j« bila zadostna. Cene niso bistveno p»- rasle, nekoliko so spet poskočile jajcem. Trg tudi v tem tednu, kakor že ve« zadnji čas ni bil zadostno preskrbljen z mlekom in mlečnimi Izdelki, pa imM kakovost teh «rtiklov je mAogoàxei dvomlj^iva. t o CELJSKI TEDNIK STEV. 51 23. decembra 1960 NEVERJETNO v ponedeljek zvečer ]e bil ¿ redn' 'e'ni oben' zbo" druš'va za 'e'esno vzgojo Parfzan-Ga-*/ berje. Ce smo lahko na vseh dosedanjih pregled h de'a vi- de.i in rl'šal' v de'bati 'udi za- s'opn ke vseh mogoč h družbe- nih in po'itičnh organizacij, sve'a za telesno vzgojo in osta- lih, pa 5e je zadnji občni zbor v tem pog'edu močno razliko- val od p-e'šnjih. Razen nred- kov Okrajne zveze Partj-- zan, sorodnega d'uš'va Ce'je- 1 esto te- HDK Celje, .so na zaiinji zbor pozabili prav vsi ossali. Tu ni bi'o predst.-'vni- kcv ¡liti kra;evn'h po''fčnih organlzacij, kaj še'e občnsk h. Res je, da smo v času obč- n h zborov, *oda res je tud to da bi si društvo, ki v'aga toli- ko skrb: in s'l ama'erskih de- lavcev v vzgojo ml?dega rodu zasluži'o več pozo-nost: od vseh družbenh člnite'jev. Od- so'nost predst.?vn:kov krajev- nih in občlnsk h politčnih or- gan'zacij na občnem zboru prav go'ovo n; spodbudna za lieo druš'venlh funke onarjev. Ce že govorimo, da na te tihe in pr'zadevne de'av:e preradi pozabljamo, bi jim vsaj na skupščin; lahko dali skromno iroralno prznanje za neséh čno de'o. ki so gp oprav'li. Al: n' žalostno, če moramo vnovč postavi'i vprašan'e, za- kaj delo v telesno vzgojnih in športn h organizacijah ne dc/bi ludi javnega in z?s'uženega polit čnega prznanja? Zak.aj podcenjujemo to delo, k; je v glavnem posvečeno vzgoji mla- dine? 7гкгј? Neverjetno! Gimnaz jci na prvem m^stu v nedeljo dopoldne je bilo v Celju okrajnn prvenstvo srednjih In vajenskih šel v košarki. Nastopilo je kar enajst inrï»ov z nrd 120 ipralci. Po predteknio- vanjih v treh skupinah so se v finala za naslnv okrajnega prvaka srečali: gimnazija. Tehniška srednja in Ekonom- ska srednja šola. Borbe za csvjitev naj- višjega mesta so bile zelo trde, moštva pa izenačena. Zmagala je gimnazija f red Ekono'msko in Tehniško srednjo solo. Igre med tremi finalisti pa so se kon- čale takole: gimnaziia—TSŠ 29:29, ESS— TS5 22:20 in gimnazija—ESŠ '50:26. Ostala mesta pa so zasedli: 4. Industrijska ru- darska šola Velenje, 5. učiteljišče, 6. Industrijska rudarska šcla Rog. Slatina, 7. IKŠ, 8. Vajenska šola Žalec, 9. Va- jenska šola Velenje, 10. Vajenska šola Šoštanj in 11. MIŠ Štore. . Okrajno prvenstvo je razveselilo z množično udeležbo in lepo kvaliteto. Naš posnetek pa prikazuje prizor iz igre med učiteljiščem ter Srednjo teh- niško šolo. Telesna vzgoja in šport POD ENO STREHO ODSLEJ ENOTNO DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO V STORAH V nedeljo dopoldne je bi! v Sto- rah ustanovni občni zbor enotnega društva za telesno vzgojo, ki so ga imenovali Partizan-Kovinar, Store Hkrati s tem pa so predstavniki obeh doslej ločenih organizacij po- dali obračun minulega dela. Med go- sti so se skupščine ude'eži'i še se- kretar Okrajnega odbora SZDL Sta- ne Sollar, predsedn k Okrajnega sveta za telesno vzgojo Karel Jug in sekretar komiteja Zveze komuni- stov v železarni Ignac Korošec. Raz- veseljiva pn je bila še ena ugotovi- tev — zbora se je udeležilo nad 200 ljudi, predvsem pa mladine. Kakor sta v pornčMih dejala pred- sedniik Partizana Franc Zelič ter predsedn'k Kovinarja Dušan Grego- rin so bili temelji za združitev obeh doslej ločenih organizacij postavlje- ni že takrat, ko so se odločili za gradnjo novih športnih ohiektov ' sîad'ona, telovadnice, kegljišča in ostalh športnih igrišč, ki še čakajo na dovršitev. Uporaba skupnih ob- jektov, zlasti pa želja po koncentra-- ciji strokovnih kadrov sta dali konč- ni povod, da so ustanoviM najprej med obema društvoma koordinacij-, sk' odbor in nazadnje sklicali skup- ščino, na kateri so združili obe or- ganizaciji in ustanovili enotno dru- • štvo za telesno vzgojo Partizan-Ko- vinar-Štore. S tem so postavili ce- lotno telesnovzgojno delavnost na zelo široko osnovo in dali približno tisoč mladim ljudem, da najdejo v enotni organizaciji in močnem dru- štvu vse pogoje za pestro udejstvo- vanje. Tradicij za takšno delo tu ne manjka; zraven tega pa sta se že doslej Partizan in Kovinar uvelja- vila na tekmovanjih 'n ostalih pod- ročjih. Mimo splošne vadbe in športn'h iger, ki so jih gojili pri Partizanu, bo v novem društvu de- 'ala še nogometna, košarkarska in kegljaška sekci'a. Vse pa kaže, da se bo to delo še razširilo na druge panoge. Z ustanovitvijo enotnega društva ■'a telesno vzgojo so v Storah po- drli »ograjo« med Partizanom in Kovinarjem, podrli so stara nazira- n'a na telesnovzgojno dejavnost in orilagodi'i svoj program dela že- ljam in potrebam mladine. Spričo tega lahko ocen'mo ustanovitev ^notnega društva kot pomemben ko- rak naprej, kot rezultat pozitivnih stremljenj na polju telesnovzgojne- ga udejstvovanja. Kakor doslei, tako bodo člani, zla- sti pa še mladina novega društva pridno sodelovali pri nada'.jevanju prostovoljnih delovnih akcij in po svojih močeh pomagali, da bodo de- 'a pri gradnji vseh športnh naprav, zlasti pa igrišč, opravljena v naj- 'ra'šem času. Ce bodo ta dela opra- vili sami, pa bodo nujno potrebovali lomoč pri dograditvi telovadnice. Za popolno ureditev telovadnice bi potrebovali še okoli deset milijonov dinarjev. Del teh sredstev bodo prav gotovo krili :z lastnih virov (žele- zarna), drugi del pa bodo morali prispevati tudi ostali činitelji kot obč'na in morda celo okraj. Kajti zahteva po dokončni ureditvi telo- vadnice je utemeljena in nujna. Med pomembne sklepe občnega zbora lahko prištejemo tudi odloči- tev, po kateri so novi stadion na Lipi imenovali — stadion železarjev. Tako so dali priznanje tistim, ki so dali pobudo in tudi največ prispe- vali pri njegovi gradnji. M. B. Dva posnetka z občnega zbora: Pogled v dvorano; zgoraj: delovnç predsedstvo In tov. Zelič med govorom Vodniške vrste bo treba pomladiti Brez hrupa, tiho in mirno ter brez živahnih debat je minil deseti red- ' ni letni občni zbor Partzana Celje- Gaberje. Ce bi povzeli poročili pred- sednika Jureta Klanjška ter načel- nika Pavleta Božiča, bi lahko prišli, do zaključka, da se je delo v tem društvu ustavilo, morda samo za hip, toda ustavilo se je in tako vsaj v minulem razdobju ni bilo tistih bleščečih uspehov, ki smo jih bili si- cer navajeni slišati in ugotavljati. To pa seveda ne pomeni, da so šli nazaj. Ne, prav tako so delali prid- no in požrtvovalno ter zbirali k red- nim vajam svojih oddelkov na stoti- ne mladih in starejših pripadnikov. Kakor v dejavnosti, ki je imelo pre- malo javnega poudarka, tako tudi pri številu članstva niso šli naprej. Čeprav tega niso povedali na glas se zdi, da so letos postavili tem.elje za pestrejšo dejavnost v prihodnjem obdobju. To kaže tudi odločitev, da bodo na novo pridobljenem zemlji- šču uredili igrišča za športne igre ipd. Sicer pa se v tem društvu z enako vnemo udejstvujejo orodni te- lovadci kot ljubitelji športnih iger. Zlasti lep korak naprej je bil na- pravljen pri m.oški orodni telovadbi; ženskam pa kanijo posvetiti "eč po- zornosti v naslednjem obdobju. Za- nimiva in razumljiva hkrati je tudi težnja, da bo treba vrs'e vodnkov in vodnic pomladiti, da bo treba va- nje zajeti več mladine in podobno. Partizansko društvo v Gaberju spada v vrsto tistih organizacj, ki si je znalo z dobrim in skrbnim go- spodarjenjem postaviti osnove za ši- roko zasnovano udejstvovanje. Zato •so na zboru iznekli javno priznanje tudi gospodarskemiu odboru, ki je pripomogel, da so se lahko člani društva zmeraj udeleževali tekmo- vanj in nastopov ter da so lahko brez posebnih težav nabavljali tudi potrebno opremo in orodje. Enako priznanje pa so dobili tudi vodniki in vodn.ce vseh oddelkov. -mb TEKMOVANJE PRI AVTOOBNOVÍ V počastitev desete obletnice de- lavskega sam.oupravljanja ter na čast dneva JLA je sind kalna po- družnica celjske Avtoobnove orga- nizirala tekmiovanje z zračno puško. V ekipnem ocenjevanju je zmagala vrsta Avtoobnove s 350 krogi, druga je bila Kovlnotehna (345), tretja pa Emajllrka s 338 krogi. Med po- samezniki je zmagal Strajhar s 95 krogi pred Podplatanom (oba Avto- obnova) 92, Apatom 88, Hočevarjem (oba Kovlnotehna) 88, Vanovškom (TEP) 87 itd. Združitve in imenovanja Na zadnji seji obeh zborov občin- skega ljudskega odbora v Celju so med drugim . razpravljali tudi o združitvah in imenovanjih. Tako so odborniki potrdili predlog o zdru- zuvi projektivnega biroja in projek- tivnega ateljeja v novo enoto »Pro- jekiam.«, ki bo začela delati z no- vimi letom. Zaradi enotnejšega ob- ravnavanja komunalnih, stanovanj- skih 1.1 urbanističnih zadev se bo- sti združila tudi zavod za urbani- zem in bro za stanovanjske in ko- munalne zadeve. Na seji so za direktorja »Avto- busnega prometa« imenovali Fran- ca Bajea, Slavka Prelovca pa raz- rešili na lastno prošnjo. Mesto di- rektorja v podjetju »Seme« v Celju bo prevzel Ivan Luskar, v obrtnem podjetju »Obnova« v Celju pa An- ton Mavric. Nova imenovanja Oba zbora Okrajnega ljudskega odbora sta na zadnjem zasedanju imenovala nove predsednike in sod- nike za novi okrajni sodišči v 2alcu in Slovenskih Konjicah. Ža predsednka Okrajnega sodi- šča v Slovenskih Konjicah so izvo- lil! dosedanjega okrožnega sodnika Ludvika Gorenjaka. Razen njega pa so za sodišče v Slovenskih Konjicah izvolili še za sodnika tovariša Ste- fana Vllerja. Istočasno so za predsednika Okrajnega sodišča v Žalcu izvolili tov. Vinka Žagarja, za sodnika na tefti sodišču pa tov. Jožeta Cerjaka^ Kam za silvestrovo? Po podatkih, ki jih ima na. razpolago Oepševalno in turi- stično društvo v Celju, bodo v mestu ob Savinji le tri večje prireditve ob prehodu starega v novo !e'o. Silvestrovanje pri- pravlja Partizan v Gaberju, nadalje hotel Evropa ter atlet- sko društvo Kladlvar. Priredi- tev slednjega društva bo v dvorani Narodnega doma. Nenapovedana silvestrova- nja pa bodo seve tudi po vseh gostiščih in restavracijah. SILVESTROV vaiíkcy vmt ^¿ JAD S^ladivarja Med letošnje organizatorje sil- vestrovanj se je uvrstilo tudi at- letsiko društvo Kladivar. Da bi ohranilo tradicionalni naziiv valč- kovih plesov, so dali zadnji dru- žabni prireditvi v letošnjem letu naslov »Silvestrov valčkov večer«. Zabava bo v dvorani Narodnega doma. Zanjo vlada med Celjani upravičeno vel'ko zanimanie. Za ples v velik' dvorani bo poskrbel ansambel Metronom, pel pa bo Toni Kljajkovič iz Zagreba. V ba- ru bo igral tr'o Bor'sa Kovač'ča. Posebnost tega večera bo tudi srečo lov. da ne omeniamo spe- cialitet. ki jih pripravlja gostin- sko podjetje »Koner«, ki je pre- vzelo skrb nad celotno postrežbo. Vstopnice z rezervacijo so ve- zane na vabila. Predprodaja pa se bo začela šele 25. t. m. Vinjen motorist V noči od nedelje na ponedeljek se je v bližini Petrove v Savinjski dolini dogodila huda prom,etna ne- sreča. Iz smeri Petrovč sta se proti domu vračala pešca Mirn k Karel in Planinšek Olga, oba doma iz Prešinje vasi. Za njima je pripeljal s precejšnjo hitrostjo močno v'njen , miotorist Vrečar Franc, doma iz Lju- bečne in z vso si'-o trči! v oba pešca ter ju sunil po cesti, kjer sta o'ble- žala s hudim.: poškod'bami. Prepe- ljali so ju v celjsko bolnišnico. Mir- nlk. Karel si je na več mestih pre- bil lobanjo ter je ob času poročanja še vedno v nezavesti. Planinšek Ol- ga s; je zlomila levo nogo v krači in dobila odrgnine po telesu. Do hude nesreče je prišlo zaradi divje vožnje vinjenega motorista, ki so ga organi LM priprli. Za stor- jeno dejanje se bo m.oral zagovar- jati pred sodiščem. krojiika nesreč PRI SEKAN.JU DRV sc je ranila v nogo Mar:ja Brečko iz Ostrožnega pri Ponikvi. NESREČNI PAOCI Ivan Romih s Partizanske ceste je pri delu nadel s strehe. Dobil je notranje poïkrdbe. — Z motoriem je padel in si rpnil glavo Franc .lnrjevec iz Gr:ž. — Anton .lerman s Trubarieve ul'ce si je pri nadcu poškodoval rebra. — Ivan Voh iz Studencev pri Žalcu je padel in si zlomil nogo. — Pri padcu se je poško- dovala Marija Veber :z Voj-nka. — Ivana Smole iz Lokovine pri Drbrni je padla in si zlomila levo roko. — Karolina Vre- čer iz Zaffrpda ie padla s kolesom. Težko si je poškodovala glavo. PAZITE NA OTROKE Enoletni Stefnn Arhan-č z Mariborske ceste se je polil z vročem mlekom in se opekel po obrazu in telesu. S SEKIRO se je ranila Frančiška Vovk iz Kozjega. V PRETEPU na Dobrni so Tereziji Regula s Ceste na Dobravo po.š.ko Paki je nekdo z nožem zabodel v hrbet. PRI VLAKU v Šmarju je neka ženska napadla Olgo Šket iz Korenta. Šketovo je poškodovala po glavi in trebuhu. Gibanje вгеМуа!!!«!! v času od 10. do 1?. decembra 1960 je b!lo rojenih 38 dečkov in 35 deklic. Poročili sn se: Viljem Lorger, delavec iz Ostrožnega, in Ilormina Majcen, tkalka iz Trnovel> pri Celju, .^imun Bebolič, natakar iz Banjola :n Zofija Nngernik, natakarica, iz Celja. Oto Simončič, strojni tehnik iz Zabukovice, in Ana Fonda, trgovska pomočnica iz Celja. Frančišek Urbane^ če\liarsk: "omočnik iz Šmartna ob Paki, in Marija Mežnar. učiteljica iz Skornega. Stanislav Podjaveršek, delavec iz Run-, toi, in Kristina Dobnik, uslužbenka iz Slatine. Umrli: Katarina Urbajs, gospodinja iz Pra-> pretna, stara 62 let. Matilda Vajdec, in- viai dska upokojenka iz Brega, stara 39 let. Hermina Hočevar, vzdrževana oseba iz Celja, stara 86 let. „Ob žici okupirane Ljubljane" Tretji dsl razpisa partizanskega pohoda ^ za leto 1961 Danes objavljamo zadnji oziroma tretji del razpisa partizan- skega pohoda »Ob žic' okupirane Ljubljane« za leto 1961. Medtem ko smo dosle; obravnavali tekmovalne kategorije, datum tekmo- vanja, pogoje, zdravniške preg'ede in proge, pa smo v tretji del zajeli nagrade, prijave in razno. Zmagova'na ekipa v vsaki tekmo- valni ka'egor'ji 'er prvoolasrane ek'pe Zveze borcev v obeh skup'nah fekmovplnepa po'^oda in zmrgova- le^ mrlerra mara'ona p-ejmejo na- s'cv »"r?gov" PC p?r' zanskega po^-oc'a OB 7ТЛ OKITÌFANE L.TIBUA^E "A I ETO 194« in pokrl 7r-"gova'cp V 'rajno last. C'an' prvop'rs'rrn'h ek p oziroma zmrgov?'ec vp'q'-^z r^-'^'ona pre'- me'o г ? e, č'-n' drugo-^'aslranih ek"p oi'.'ov? dru^l v rp'em mpra- tonn '^-ebrne, ''e';' v 'e^" s'kuplnah pa b-onrc'e -i>ke'e. Vs', kl ore'me- jo p>ke e dobjc še p"?k';čna dari- \9 urlelezencl 'ekmov^nja v vse*^ k?'egor';?h 'ekmovalnega zna- č'j^ prejme'o nagradni kupon za ž-eb?n;e š evl'nlh praktcn'h daril, " ^cer če p-emagajo progo, kakor ;led ■ š ifela ЗССОX40O0X5000X4000X Î000 v manj kot eni uri 45 minut; štafeta 5x2C00 za ženske ekipe v manj kot 50 m'nutah; š'afe'a 5х20ГО za moške ekipe srednjih in, vajenskih šol v manj kot 40 minutah; m.ali maraton v manj kot 1 uri in 45 minut; tekmovalni pohod za moške ekipe v manj kot 3 urah; tekmovalni pohod za ženske eki- pe v manj kot 2 urah in 30 minut. Kupone za žrebanje prejmejo tudi vsi udeleženci tekmovanja v kalego- r'jah manifestativnega pohoda, ki nas'opijo v ekipah, ki bodo uspešno končale tekmovanje. Vsi ude'eženci partizanskega po- hoda »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1961 prejmejo spominsko značko pohoda. PRIJAVE Odbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Lju'bljane« za leto 1961 bo izdal posebne prijavne obrpzce, ki jih bodo morale športne, družbene in strokovne organiza- cije, odredi predvojaške vzgoje, šole ter enote Ljudske milice in JLA na območju naše repu'blike pre- jeti do 28. februarja 1961. leta. Vse ekipe iz kategorij tekmoval- nega pohoda, ki ne bodo imele na prijavi potrjeno, da so poimensko navedeni tekmovalci oziroma tekmo- valke, razen za registrirane atlete srednje in dolgo progaše ter sm.u- čarje-tekače, zdravniško pregledani in sposobni za tekm.ovanje, bodo av- tomatično uvrščene v ustrezne kate- gorije manifestativnega pohoda. Or- gan zator jih o-tem ne bo posebej obvestil. Pravilno izpolnjene prijave poš- ljite na naslov: Odbor za partizan- ski pohod »Ob žici okupirane Ljub- ljane« za leto 1961, tekmova'na ko- misija, Ljubljana, Resljeva cesta 9, soba 29. Rok za pošiljanje prijav za obe kategoriji množičnega partizanske- ga marša za m:OŠke, ženske in me- šane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov je 15. april 1961. Rok za pošiljanje prijav za vse kategorije, ki bodo tekmovale 7. ma- ja 1961, je 25. april 1961. leta. Dokaz za pravočasno odprem.o prijave je datum poštnega pečata. Kasneje prispele prijave lahko od- bor odkloni ali upošteva. Dokončno prijavo za štafeto, iz katere bo raz- viden vrstni red, mora vodja ekipe oddati na zbornem mestu za odhod na tekm.ovanje. RAZNO Po tekmovanju 7. maja bo ob 18. uri zbor vseh tekmovalcev na Cen- tralnem stadionu ob T.tovi cesti, kjer bo slovesna proglasitev zmago- valca. Žrebanje kuponov za praktična darila bo na slavnostni akademiji v proslavo dneva mladosti 25. maja 1961 v Ljubljani. Morebitne pritožbe vlagajo vodje ekip pismeno kom'siji, ki bo poilo- va,la za tekmovanje dne 27. aprila vse do 19. ure v prostorih pisarne odbora na Resljevi cesti št. 9 — so- ba 29, za tekmovanje 7. maja pa do 22. ure v stavbi Slovenske filharm.o- nlje na Trgu révolue.je, v nasled- njih dneh do vključno 15. maja pa v prostorih pisarne odbora na Res- ljevi cesti 9 — soba 29. Stroške vožnje, prehrane in more- bitnega prenočšča za vse udeležen- ce izven Ljubljane nosijo tekmoval- ci oziroma organizacije. Organiza- cije, ki potrebujejo za svoje tekmo- valce prenočišče, morajo to javiti hkrati s prijavo. Informacijska pisarna bo poslova- la 27. aprila od 8. do 19. ure v pi- sarni odbora na Resljevi cesti 9 ter od 6. maja od 6. ure do 7. m.aja do 22. ure v stavbi Slovenske filharmo- nije ter na glavni železniški postaji. Počitek: konji na soncu, voznl'ki pa CELJSKI TEDNIK STEV. 51 — 23. decerrbra 19P0 Posvetovanje političnih delavcev Pred dnevi je bilo v Žalcu posve- tovanje, na katerem so sodeovali predsedniki vseh vaških odborov SZDL. Govorili so predvsem o zad- njih občnih zborih, o problemih, ki so jih na zborih nakazali prebivalci in za Savlnjslko dolino najaktual- nejšem problemu — o združevanju zadrug. Zanimiva je ugotovitev, da so v žalski občini doslej ustanovili na te- renu že 8 podružnic SZDL. Ze takoj v začetku so se pokazali ào'hrì re- zultati. Tako so na primer pred ča- som iz Vrbja, ki je bilo povezano z Žalcem, hodili na sestanke ali zbo- re le nekateri. Ko pa so osnovali svojo podružnico, se je prvega se- stanka udeležilo preko 50 članov SZDL. Na posvetovanju so govorili tudi o samoprispevkih prebivalcev. Nam- reč, kar v desetih krajih so prebi- valci mnenja, da bi bilo koristno uve- sti samoprispevek, saj bi tako laže rešili nekatere pomembne krajevne probleme. Ceste poprovljojo Okrog Šentvida pa tudi drugod po Sniarskem venomer tarnajo o slabih cestah. Ponekod so vaščani sami pograbili za delo, drugod spet samo kritizirajo in čakajo, a blata je vedno več. Tudi v Šentvidu so dolgo čakali na denar, končno so se zganili. Osamljen je bil glas ti- stega kmeta, ki je odgovoril, ko so ponudili ugaske za posip: »Kdo mi bo pa vožnjo plačal?« Ce bi take- ga posnemali, potem bi res še dolgo čakali. Zdaj so se zganili. Prosto- voljno so že lepe kupe ugaskov zvozili na blatne kolovoze, vendar pa bi potrebovali, posebno na odse- kih Šentvid—Završe—Grobelno, vsaj nekaj sredstev za trd: material in cevi. Na p.'^teklem sestanku podruž- nice SZDL so se obvezali, da vsa ostala dela in prevoze izvršijo z lastnimi silami. Najbolj pa si še že- lijo, da bi zdaj, ko se je proga umaknila od postaje, na novem po- stajališču dobili vsaj skromno stre- ho nad glavo. Pot do tja so si že sami posipali z ugaski, toda sred- stev za postajo in vodovod pa ne bodo zmogli. V vodstvu kegljaci „Celja" Pred kratkim se je začelo okrajno prvenstvo moških vrst v kegljanju v mednarodnem slogu. Medtem ko so prvo kolo odigrali v Celju, so v drugem nastopili na kegljišču v Zabukovci. Tekmova- nje pa bo zaključeno nocoj na kegljišču Ingrada. V prvem kolu so moštva do- segla naslednje rezultate: Celje 6419, Elektro 6568, Kovinotehna 6t8t, 13. mai 6154, Olimp 61 ti, Rudar Zabiikovca 5991, Invalid 5961. Insrrad 58-52. Kladivar 5738 in Kovinar 5689. Med posamez- niki pa so se v tem kolu naibolj izkazali : Lube j 866, Vanovšek (oba Celje) 865, Kranjc (Kovino- tehna) 849 itd. Na kegljišču v Zabukovci pa so se držali takole: Celje 3018, Ru- dar Zabukovoa 2963, Elektro 2909, Olimp 2905, Kovinotehna 2877, Ingrad 2843, 13. maj 2839, Invalid 2831, Kladivar 2799, Kovinar 2670. Pri posameznikih pa so se odli- kovali člani Rudarja iz Zabu- kovce, ki so podrli: Ramšak 407, Štefančič 405 in Ozir 400 kegljev. Po dosedanjih rezultatih kaže, da si bosta pravico do sodelova- nja v renubliški ligi priborila Celje in Elektro. Seveda pa pre- senečenja niso izključena. Množična tekmovanjav streljonju v POČASTITEV DNEVA JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE SO STRELSKE DRUŽINE V CELJSKEM OKRAJU PRIPRAVILE VEC TEKMOVANJ, KI SO BILA POLNOSTEVILNO OBISKANA. V Konjicah so nastopili pionirji ia pri- padniki predvojaške vzgoje. Tako je v ekipnem ocenjevanju pionirjev zmagala SD Loče (214 krogov), ! red SD Špitalič I (2:08), Zrečami II. (170) itd. Med posa- mezniki pa je bil najboljši*Mramor (Lo- če), drugi Klokočovnik (Špitalič), tretji Bukovnik (Loče) itd. Med pripadniki predvojaške vzgoje je v ekipnem oce- njevanju zmagala četa iz Slov. Konjic s 511 krogi, pred čete iz Zreč (491), va- jeniško šolo iz Konje (419), itd. Pri po- sameznikih pa je najboljši uspeh dose- gel Očko (Konjice) s 143 krogi, drugi je bil Meglic (Zreče) 139, tretji Jevšenak (Konjice) 13Í itd. Lepo tekmovanje bo pripravili tudi т Sedražu nad Laškim, kjer se je pomerilo sedem pienirskih in devet članskih ekip. Pri članih je zmagala družina Slavko iSlnnder iz Šempetra s 353 krogi, drugi je bil Ingrad-Celje 345, tretja pa dru- žina Branko Ivanuš iz Celja s 325 krogi. Med posamezniki so najboljša mesta za- sedli strelci iz Šempetra in sicer Posedel (91), in Korun (89). Med ženskami vr- stami se je na prvo mesto uveljavila ekipa iz Šempetra s 284 krogi. Med po- sameznicami pa je zmagala Milica Zu- pane s 86 krogi pred Terezijo Zupane (obe iz Liboj) s 78 krogi. Zraven tega so nastopili tudi pionirji. Zmagali so domačini, med posamezniki pa je bil najboljši Edi Selič s 60 krogi, prav tako iz Sedraža. Uspelo tekmovanje je pripravila tudi družina Slavko Slander iz Šempetra. V ekipnem ocenjevanju i ionirjev so zma- gali domačini pred strelci iz Petrovč in družino iz Liboj. Med posamezniki pa sta se na prvi vrsti plasirala Milena in Roman Ramšak. V ženski konkurenci so najboljše ocene dosegle strelke iz Liboj. DELALI SO BREZ DENARNE POMOČI Preteklo soboto je imela redni letni občni zbor strelska družina »Bratov Do- brotinškov« v Vojniku. Ta družina je v preteklem obdobju dosegla vidne uspehe, zlasti pa še pri povečanju števila članov. Tako zajema 102 člana ter 60 pionirjev. Zanimivo je, da so v njej včlanjeni tudi lovci dveh družin. Mimo tega pa so za- beležili tudi nekaj kvalitetnih rezulta- tov. Med tekmovalci, ki so dosegli naj- boljše uspehe se je izkazal Ivan Samec. Na zboru so veliko govorili o težavah finančnega značaja, pa tudi o dejstvu, da družina v preteklem obdobju ni pre- jela niti dinarja dotacije od občinskega strelskega odbora. Ob zaključku zbora je predstavnik Okrajnega strelskega odbora izročil v imenu Strelske zveze Slovenije bronasti medalji Ivanu Saleju ter Francu Vebru. PRIZNANJA ZA DELO V nedeljo je obračun enoletnega dela podajala pionirska strelska dru- . ž.na »Pionir« na Taboru. Čeprav jo sestavljajo sami mladi ljudje, so na- vzlic temu dosegli nekaj lepih uspe- hov. Razen tega pa so sprejeli tudi zahteven delovni načrt za prihodnje leto. Tako bodo v počastitev 20-let- nlce ljudske vstaje ter na čast dne- va mladosti zgradili strelišče za ma- lokalibrsko puško. Sklenili so, da bo vsak ponir pri teh del.h opravil 15 prostovoljnih ur. Na uspelem občnem zboru, ki ga je vodil 14-letni fant, je zastopnik Okrajnega strelskega odbora pode- lil uprav.telju šole Janč.gaju, nada- lje učitelju Strajharju in učiteljici Verdevovi kakor tudi najmlajšemu predsedniku strelske orgamzac.je, p.onirju Niku Kr.žniku, priznanja za požrivovalno delo. ZA NOVOLETNO JELKO V VELENJU Pred dnevi so se v Velenju se- stali predstavniki množičnih or- ganizacij in se pogovorili o praz- novanju novoletne jelke. Želijo, da bi se tudi Velenje uvrstilo med tista mesta, ki nudijo otro- kom za njihov praznik čim več. Na osnovni šoli Mihe Pintarja- Toleda pripravljajo pravlljičnO' igro »Zvezdica zaspanka«. Kot vse kaže, to ne bo edina priredi- tev za najmlajše. Dedek Mraz pa bo obiskal vse hiše in obdaril otroke. A\LADINSKA POLITIČNA SOLA Te dni je v Celju začela delovati mladinska večerna politična šola. V dva oddelka — delavsko-kmečkega in šolskega — se je vpisalo okrog 80 mladincev in mladink, ki bodo šo- lo obiskovali pet mesecev. Upravnik šole je tovariš Vlado Sruk, pobudo za njeno ustanovitev je dal občinski komite Ljudske mladine v Celju, de- luje pa v sklopu Delavske univerze. Patrolni tek v počastitev dneva JLA sta Okrajni strelski odbor in ko- manda celjske garnizije pripra- vila tradicionalni patrolni tek s strel ianjem. Na tekmovanju je sodelovalo 33 ek'p oziroma 99 tekačev. V mošk< konkurenci je zmagala ekipa AD »Kladivarja« v času 5:?6 0, druga je bila pr- va ekipa JLA v času 5:27.0, tret- ja druga ekipa JLA v času '>:42.0, četrta ek"pa strelsk^ družine »Slavko i-lander« iz 'empêtra v času '':52 0. peto mrštvo dru.'.ine »Brank'> Ivnmiš'< îz Cel^a v času sf.efon ^f"fl ^'>-i'^k'"4' ok'nami ie zmagala ceHskt »»imnazi'a pred L'Voi in ekipo strelske družine »Tempo«. J Pomeni ta pečat neko skrivnost...? Ne, — tu ne gre za jamstvo izredne kva'l'e'e. OSKAR — je jamstvo za dobro kvali'e o. a cena —? Prepričajte se pri nakupu! _ .. , >, Dodatno opozorilo: Zbrane športne sllč ce pošiljajte tudi v naprej na naslov tovarne Zlatorog Maribor! PENT0LAT3A splošno sredstvo za konserviranje lesa Uporablja se za uničevanje: lesne gobe v vlažnih stanovanjih, črvov v pohištvu, glivic, plesni, plevela. Dobi se v trgovini »JADRAN« v Celju PROIZVAJA TOVARNA ORGANSKIH BARVIL — CELJe . . ^ Srečno in zdravo novo leto 1961 želi frizer RIKO GROBELNIK, CELJE in se priporoča s svojimi naj- solidnejšimi uslugami s frizi- ranjem in nego las Uredništvo: Celje, Titov trg 5 — poMiu prtUul Ih — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg v. kongresa 3 — postni predal 152 - telefon 23-75 in 20-89 - Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-(»56 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 25t, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje razpisuje mesto DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »AVTOMOTOR« CELJE. Pogoji: a) višja strokovna izobrazba komercialista v trgovini z 10- letno prakso v avto ali sorodni tehnični stroki; b) srednja strokovna izobrazba komercialista v trgovini s 15- letno prakso v avto ali sorodni tehnični stroki, od tega 5 let na vodilnem mestu. Kandidati naj vložijo kolkovane prošnje na komis'jo za ime- novanje direktorjev pri ObLO Celje do 31. decembra 1960. Iz prošenj naj bo razvidno dosedanje službovanje kandidata. Poleg prošenj naj prilože še prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo, da ni zoper njih uveden kazenski postopek. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA ZA ODKUP 21VINE IN PREDE- LAVE MESA V MESNE IZDELKE »MESNINE« CELJE. Pogoji: a) kvalifikacija inženirja živilske stroke in najmanj 5 let prakse v stroki, od tega 3 leta na vodilnem položaju; b) kvalif.kacija živilskega tehnika z najmanj 10-letno prakso od tega 5 let v stroki podjetja na vodilnem položaju; c) kvalifikacija dvakratnega mojstra z izpitom iz mesarske skoke in klobasičarske ali njej ustrezne živilske stroke z naj- manj 15 let, prakse v stroki, od tega 10 let na delih visokokvali- ficiranega'delavca-. Kandidati naj vložijo kolkovane prošnje na komisijo za Ime- novanje direktorjev pri ObLO Celje do 31. decembra 1960. Iz prošenj naj bo razvidno dosedanje službovanje kandida- ta. Poleg prošenj naj prilože še prepis zadnjega šolskega spri- čevala in potrdilo, da ni zoper njih uveden kazenski postopek. Oglašujte v „Celjskem tedniku" ZAHVALA Ob prerani Izgubi naše ljube mame SLAVICE-URŠULE DREMEL se zahvaliujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu si^remili v njen zadnji dom. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, učencem 5 č. razreda šole Fra- nja Vrunča iz Iludinje, ki^lektivoma Mestne klavnice :n Mesnine Celie kakor tudi sindikalni prdružnici za poklonjene vence in šopke ter vsem za izraženo so- žalje. Iskreno zahvalo smo dolžni dr. Jožetu Grilcu za vse prizadevanje, skrb in nego ljube mame na dcmu. Posebna zahvala sosedom in sorodnikom za vso naklonjenost in pomoč ob času bolezni in smrti naše mame. Družini Dremel in Vaukner ZAHVALA Na mesto venca na krsto pokojne Ele Kalanove je poklonila Laurenen Zwitter iz Celja 2.000 din občinskemu odboru RK v Celju. Lepa hvala! ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage in nepo- zabne mame VAJDEC MATILDE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so so- čustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ter jo spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala vsem zdravnikom Internega oddel- ka celjske bolnišnice in Zdravstvenega doma, ki so ji lajšali trpljenje v bolezni, kakor tudi babicam bolnišnice in kolek- tivu Zdravstvenega doma. Zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči otroci: Marija, Julijana in Alojz DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis V DOPISNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO Pouk se bo pričel v mesecu jannarj« 1961. Prijave pošljite najkasneje do 25. decembra 1951. na naslov: DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarjeva nI. 3 Program, prijave in navodila za vpis im šolanje v dopisni šoli dobite pri Okraj- nih in občinskih odborih ZB ali v Do- pisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3 proti plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite znamko URA »TINTIN« najdena pred sodiščem 19. novembra 1950 ob 8.30. Lastnik naj se zglasi na upravi lista. N.\JDITELJA ovralne verižice z dvodel- nim briljantnim okraskom, izgubljene dne 13. novembra v Celju aH dopol- danskem brzovlaku prosim, da sporoči svoj naslov upravi lista jjcd šifro »Vi- soka nagrada«. ZA NAŠE interesente potrebujemo več vseljivih stanovanj in stanovanjskih hiš do vrednost« 2.000.000 din. Posred- ^niška pisarna, Celje. PREKLIC PrekLcujem neresnične izjave o toveri- Sici PERSOLJA FRANČIŠKI, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Kolčne Vikica, Celje. PRODAM TRI sobne lončene peči prodam. Bukov- žlak 78. POSLOVNI prostor — večji v centru Celja prodam. Naslov v upravi lista. RAZNO pohištvo v dobrem spanju (spal- nica In kuhinjska oprema) prodam. Trubarjeva 41. ^ DEL vseljive hiše v industrijskem kraju blizu Celja, vrimerno tudi za obrtnika prodani. Naslov v upravi lista. OGRODJE starega zidanega šted Inika preda hišni svet, Cankarjeva ulica 5 — Celje. Vprašati pri blagajniku. RADIO »Tesla«, dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO pritlično stanovanje s pred- srb . in prtiklinami. v Celju, delno vseljivo prodam. Naslov v upravi lista. TROSOBNO stanovanje v 1'^M vili in veliko zeljno kad prodam. Naslov v upravi lista. OBVESTI IA Trgovska mreža mesta Celja obvešča potrošnike, da bo priredila v času od 20. do 31. decembra t. 1. v trgovskem centru mesta novoletni sejem. Prodaja blaga za široko potrošnjo na stojnicah bo vsak dan od 8. do 16. ure, razen cb nedeljah in eventuelno ob zelo neugod- nih vremenskih prilikah. Trgovska mre- ža prireja ta sejem z namenom, da ustre- že potrošnikom s kar največjo izbiro blaga in omogoči reden nakup. V ta na- men isi je trgovska mreža zagotovila ustrezne zaloge blaga. Obrtniki imajo za prodajo svojih pro- izvodov rezerviran prostor na trgu V. kongresa. Smrekce za novoletno jelko se bodo predajale od 26. decembra dalje na ži- \'ilski tržnici. SLUŽBE GOSPODINJSKO pomočnico, ali postrež- nico za nekaj ur dnevno sprejmemo. Vrlačnik, Gregorčičeva 2. PODJETJE AVTOOBNOVA v Celju raz- pisuje prosto delovno mesto prodajal- ke v bifeju z 4 urno zaposliiev. 14u- siop siuzbe takoj. HOlEL »EVROPA« v Celju sprejme dve čistiike za stranišča in dve sobarici. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene vloge na upravo podjeija do 27. 12. 19o0. STANOVANJA SAMEC, VIÇJI USLUŽBENEC išče oprem- ljeno sobo. Naslov т upravi lista. OPREMLJENO sobo v bližini mesta od- dam. Prednost: mirna in solidna fanta. Naslov v upravi lista. JUN^ KINO UNION Od 24. do 27. 12. 1960, »LADJARJI 2 VOLGE«, italijansko-franocoski barvai film Od 28. do 30. 12. 1950. »IZGUBLJENI SVINČNIK«, jugoslovanski film KINO METROPOL Od 26. do 29. 12. 1950, »KAPETANOVA IICIi, ruski film Csc DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO - CELJE Dne 24. in 25. 12. 1960, »NAŠI ZVESTI PRIJATELJI«, ameriški filin Predstave vsako soboto ob 15. in 17. uri ter vsako nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. GiMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 24. in 25. 12. 1960, »TABU«, nemški film Dne 31. 12. 1950 in 1. 1. 1951, »PRVI DAN MIRU«, ruski film Piedstave vsako soboto ob 16. uri ter vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop- nina enotna 20 dinarjev. KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 24. in 25. 12. 1960, »ZLATO V DŽUN- GLI«, ameriški barvni film Dne 28. in 29. 12. 1960, »POTEMNELl ANGELI«, ameriški film Csc GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 24. dec. ob 12. uri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za šolo Laško. rb 19 30 — Mihalkov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostovanje v Žalcu. Pred- stava za ZB. Nedelja, 25. dec. ob 15. uri — Mihalkov- llieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje na Gomllskem. Ponedeljek. 25. der. ob 20.30 — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Oddaja za RTV. Torek, 27. dec. ob 15. uri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za »Kovinotehno«. cb 20. «ri — Mihalkov-Hieng: Robinzo- ni in delketi. Gostovanje v Mozirju. Sreda, 28. dec. ob 15.30 — Gray: Lepot« in zver. Zaključena predstava za »Cin- karno«. Cetertek, 29. dec. ob 15.30 — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za »Cinkarno«. Petek, 30. dec. ob 9. in 13. uri — Gray: Lepota in zver. Gostovanje, v Šent- jurju. Sob. tu, 51. dec. ob 9. uri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za »ivietko«. KONCERT i Sredn. 28. 15. 19S0: VI. ab'-imaiski koncert - RENE FOREST, violončelist iz Pariza pri klavirju Freddy Do^k (Beograd). Predprodiy«- vsjk^p«ic ж gLybeni šjoli. Zanimivosti Pismo iz Chicaga Volitve so končane. Zmagal je Kennedy. Naj povem samo to. kar sem videl, slišal in ci- tai. Kennedy demokrat, sena- tor, je razpolagal z m.ilijoni svojega očeta in to tudi krepko izkoristil. Saj si je kupil letalo samo zato, da bi lahko potoval po Ameriki na sestanke in sho- de. Castro je rekel o njem: *Razvajenec, ki si je vtepel v glavo, da mora postati pred- sednik ZDA za vsako ceno. V ta namen se je naučil nekaj govorov in te govore je ponav- ljal ob vsalii priliki.« Dejstvo je. da je govoril proti visokim davkom, s čimer je pridobil farmarje in obrt- nike, pa tudi črnce. Dejstvo je tudi, da je priredil sestanek Poljakov katolikov. Seveda je potegnil za seboj vseh 25.000 navzočih. In tako so glasovali Poljaki za Kennedyja samo za- to, ker je katoličan. Tako vsaj trdijo časopisi. Republikancem tudi ni ugajalo, da je Kennedy tako prijazno pozdravil Hruš- čeva prav v času, ko je ta zelo ostro obsodil Eisenhowerja. Toliko o Kennedyju. Njegov nasprotnik Nixon, dosedanji viceprezident, zvesti sodelavec Ikeja, je govoril stvarno in na- ravnost, pri čemer je poudaril, da ne obljublja ničesar, ker da je vse odvisno od razmer, v ka- tere bodo ZDA privedli razbur- kani časi. Ko je bil njegov po- raz na dlani, so se zlasti ču- dili, kako je mogel izgubiti v Kaliforniji, v svojem rojstnem kraju, kjer bi mu morala biti zmaga zagotovljena. Republi- kanci so postali pozorni. In na dan je prišlo nekaj nevšečno- sti. Na primer: Neka ženska je prišla v volilni urad in vpra- šala, kje je gospod, ki deli de- nar tistim, ki so volili za Ken- nedyja. Rekla je, da ima dobiti 15 dolarjev. Drugi primer: V neko bolnišnico so poslali po- licaja, da prinese glasovnice bolnikov. Za to je imel štiri ure časa. Kako to, da je prišel šele pol ure po zaključku volitev? so se vpraševali. Nota bene so bile skoraj vse glasovnice za Nixona. Časopisi naštevajo še več takih primerov. Eisenhower je imel dan pred volitvami v TV svoj poslovilni govor. Zahvalil se je narodu v svojem imenu in imenu svojih otrok in vnukov za zaupanje in ljubezen, ki jo je bil deležen. »Volite ali iz ljubezni do svoje dežele, ali iz ljubezni do sa- mega sebe,« je rekel. Kaže, kakor da bodo repu- blikanci z vso silo delali na tem, da bo Kenedy j a na pri- hodnjih volitvah nasledil Nixon Ciril Rakuša V levji kletki Prizor na slilki se je ipripetil v Madridu, dokáizíuje pa, da lahko poklicni krotilci postainejo žrtve živali. M so jo ulkrotili. Nesrečnik je namreč sodelovali v nekem filmu, pa se je podal v kletko po svojega ileva, da bi odšla skupno na snemanje. Toda — ojoj! ^o je vsi^opU, se je lev prestrašil gla- diatorske obleke svajega gospo- darja, je zarenčal in ga b1iS'^^f>v ^i r>ogiabil za ramo, nato še za obraz, ga t4>ir!. z njim boril (kakor pr'kazujejo sliike), tako da so ga na kancu komaj rašiii in ga odi^pe- Ijaili v b^-lnišnioo. Gradnja velikega Asuanskega jezu v Egiptu je znana; manj znana je morda usoda ' nubi j skih spomenikov, ki je z njo v zvezi. Pred tri tisoč leti so bili straž- niki faraonovih templjev, zdaj bodo izginili pod vodo. Tako tudi Abujev kip (na sliki), da ga bo voda zalila točno do oči. 200 ŽRTEV dveh letalskih nesreö V zadnjem tednu sta se pripetili dve hudi letalski nesreči, ki sta ter- jali okrog 200 človeških življenj. Ti dve nesreči sta doslej najbolj tra- gični, zlasti še, ker so bili v obeh primerih žrtve tudi nič hudega slu- teči ljudje na trdnih tleh. Nad New Yorkom, ki ima izmed vseh mest na svetu najbolj živahen letalski promet, je že prava gostota letalskih prog, ki je podobna vrve- žu cestnih križišč. Z newyorskih le- tališč vsako minuto vzleti in prista- ne po več letal. Tako se je v petek pripetilo, da sta trčili dve potniški letali dveh ameriških družb nad newyorskim predelom Brocklynom. V obeh leta- lih je bilo nad sto Ijudj. Da pa bi bila tragedija še večja, so deli go- rečih letal padli na ulice in stavbe ter tam pobili nič hudega sluteče pešce. Tako se je število približalo sto petdesetim žrtvam, čeprav do danes še točno ne vedo, koliko jih pravzaprav je. Druga taka nesreča se je pripeti- la 20 otrokom, ki so v letalu leteli iz Londona v München, da bi ob- iskali svoje očete, ki v Nemčiji slu- žijo v okupacijskih enotah. Letalo, ki je zaradi okvare strmoglavilo v središče mesta, je treščilo narav- nost v nabiti tramvaj, kjer je smrt požela svojo žetev drugih tridesetih ljudi. Obe katastrofi sta močno odjek- nili v svetu in vse kaže, da bodo le- talske družbe utrpele posledice za- radi zmanjšanega interesa za zrač- ni promet. Eno izmed letal je pri- padalo družbi BOAC, ki ima v upo- rabi letala »Comet«. Spomnimo se na številne nesreče letal tega tipa pred leti, ko so se zapovrstjo in iz neznanih vzrokov razletavala v zra- ku. Tokrat je nesreča zadela eno iz- med najbolj modernih letal, šiiri- turblnsko zračno ladjo, kakršno pri- kazuje slika. Najvišja stavba na svetu Gre za tako imenovano »Moskov- sko iglo«, za televizijski stolp, ki bo dosegel 508 m.etrov in bo za 200 metrov višji od Eiffelovega stolpa ter za okrog 50 metrov višji od do- slej najvišje stavbe na svetu — newyorskega Empire State Buil- dinga. Umrljivost nekoč In danes Kakor vedo povedati statistike, je še pred devetdesetimi leti več kot polovica otrok umrla do petega leta starosti, medtem ko doživi danes več kot polovica prebivalstva na svetu 65 let. Umetno izdelan penicilin Znanstvenikom se je posrečilo iz- ■ delati umetni penicilin, ki je dva- krat bolj učinkovit od naravnega, razen tega ne povzroča alergičnih reakcij in proti njemu mikroorga- nizmi ne postanejo imuni, v čemer je njegova velika prednost. aRiL DEBELJAK Iz himalajskega DNEVNIKA 27. 4. Odhod ob 7. Temperatura —3°. Vzpenjamo se na greben nad Kobi- no in Kail Gango na višino 3450 m. ' Krasen pogled v dolino z začetkom morene in ledenika. S tega grebena opazimo lepo možnost za vzpon na Trisul IV z višino 5900 m, vendar imamo trenutno drugo nalogo. Z grebena sestop v strugo Kail Gan- ge na višino 3100 m. To je brez dvoma naš zadnji spust pred odho- dom iz trisulove skupine, saj se pred nami komaj miljo daleč zače- nja ledenik Bidalgwar. Od tod poš- ljemo tekača h glavni skupini z na- šo končno odločitvijo, naj uporabi za pristop do ledenika levo stran Kail Gange, ker je naša, desna, stran, za lokalne nosače prezahtev- na in prenaporna. Ob vodi smo ostali do ene po- poldne. Odhod po ledeniški moreni na višino 3750 m. Tu smo odpustili 3 nosače in vodnika, ostali trije pa ostanejo pri nas, da pomagajo zno- siti material do bodočega baznega taborišča, ki bo predvidoma na vi- šini 40C0 m. Postavimo dva šotora (višinska), Dotijci gredo nazaj na gozdno mejo, kjer si posteljejo med zadnjimi borovci. Topimo sneg, vo- de ni več, nahajamo se na snežni meji. Po večerji zlezemo v šotore, tokrat prvič na naši pravi poti. Za nami je 75 km sotesk in grebenov, pragozdov in brezpotja, pred nami pa samo še led in vrhovi Trisula. Prvi del naše naloge je s tem opravljen, dostop do ledenika Bi- dalgwar je odprt, jutri nas čaka drugi del, ogled južne stene. 28. 4. ' Ze zjutraj se je pokazalo, da smo po petdnevnem maršu potrebni po- čitka. Vstali smo šele ob 8. Počakali smo Dotijce, napol zmrznjene in krenili po moreni dalje do višine 4150 m, kjer smo našli primeren prostor za bazno taborišče. Z Ante- jem sva načela ledenik, ga markira- la z zastavicami in s tem že posta- vila točno smer naših bodočih po- hodov in nošenj med ledeniškimi grebeni in razpokani do višine 4400 metrov. Najin načrt, da si ogledava južno steno s konca ledenika, je preprečil snežni metež, ki naju je s te višine pognal zopet nazaj na mesto baznega taborišča. Med pot- jo sva opazovala vzhodno stran Tri- sulov in ugotovila naslednje: mož- nosti za vzpon po jugovzhodni ste- ni so realne samo v primeru, da ce- lotno moštvo dela s polno paro. Smer predvidoma poteka po ledeni- ku do višine 4700 m, nato pa zavije v strm leden slap, ki bo verjetno dostopen in prehoden samo ponoči in zgodaj zjutraj, ker je izpostav- ljen odlomom ledenlških barier iz- pod vrhov Trisula II in III. Dve na- daljnji možnosti obstajata še v des- ni mejni steni nad ledenikom Bidal- gwar, vendar je bil danes pregled vrhnjega dela nemogoč. Tretja va- rianta je pristop iz konca ledenika Bidalgwar za ledeniškimi odlomi naravnost na plato pod Trisulom II. 2e danes, ob prvem pregledu stene, se mi je zdela edina možna prva smer, to je preko ledenega sla- pu na južno sedlo med Trisulom II in III. Točen odgovor bo dal ogled pojutrišnjem, ko bomo skušali do- seči zatrep ledenika. 29. 4. Dan počitka. Vstali smo šele s prvimi sopčnimi žarki. Ves dan ku- hanje, popoldne močan snežni me- tež,- med odmori strelske vaje. Mo- ja bolezen gre na bolje, vendar vsi čutimo bolezni v grlu. Nenavadna zbirka v Ameriki živi bogataš, strasten popotnik, ki se z veliko vnemo ukvarja z zbiranjem precej nena- vadnega artikla. Na svojih poto- vanjih namreč odkupuje posušene človeške glave. Lovci na glave, nje- govi dobavitelji, so bojda včasih ne- navadno oderuški, tako da je v svo- jo zbirko vložil že kar lep kapital. Posebno ponosen je na glavo neke- ga svojega znanca, ki ga je pred petindvajsetimi leti spremljal na enem njegovih potovanj. V džungli ga je pičila kača. Preden so ga po* kopali, mu je neznan domačin ukra- del glavo. Po dveh letih je zbira- lec spet zašel v tiste kraje. Med drugim je kupil tudi glavo svojega nesrečnega znanca. Spoznal jo je po štir.h bradavicah na levem licu. Aikokol yi steuiUcûk Sta.*i.stični podatki so po- kazali, da smo na področju našega okraja i» letih od 1956 do Í95Í' udušili precej- šnje količine alkoholnih, pa tudi nekaj brezalkohol- nih pijač. Od teh vina 7,576.270 I, piva 16,294.3501, jabolčnika 1,289.350 1, žga- nja 801.774 I, sadnih sokov 155 0561 in ostalih brezal- koholnih pijač, vključno mineralne vode 541,280 1. Skupaj sme popili 26 mili- jonov 439.9431 alkoholnih in 696.336 I brezalkoholnih pijač. Vrednost prodanih alkoholnih pijač je znesla 2.919,075.000 din, brezoLko- holinih pijač pa 329,548.000 din. Pri tem pa ni všteta škoda, povzročena v pro- metnih nesrečah, v gospo- darstvu in družinah. Vsekakor je zanimivo razmerje med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijača- mi, saj je razvidno, da go- vori v prid tiste narodne pesmi, ki pravi »Vince je močno in zdravje nam da.<í (Na žalost: včasih nas tudi zažene ob tla.) Radioaparati in šivalni stroji vseh ziamk vedno na zatogi Raìhsmmisier Himmler v steničiem gradu SPOMIN NA PRVE DNI NEMŠKE OKUPACIJE V CELJU Prihodnje leto bo poteklo dvajsei let, kar so pridrvele faš stične tolpe v Slovenijo trosit svojo »visoko« kulturo. Tiidi po celjskih ulicah so odm.evali koraki njenih nosilcev, kar ni niti Čudno, saj je bila prav lu podružnica Ijko imenovanega >kulturbunda«, ki je pripravljal zmagoslavno pot fašizmu. PARKLJEVA NOC Ko so fašisti prevzeli začasno ob- last, je bila njih prva skrb, da bi dodobra natrpali zapo-e s sloven- skimi rodoljubi. Razume se, da niso imeli težkega dela. saj so jim pri tem domači izdajalci izdatno poma- gali. Tisto aprilsko noč 1941. smo takoj označili za parkljevo noč. V nekaj urah je bilo veliko naprednih Celjanov za zapahi. Ko sem prišel domov, še nisem odložil suknjiča, ko so trije oboro- ženi vojaki pridrveli v stanovanje ter me sredi kuhinje obkolili. Dya pruska vojaka sta mi naetavla na vsako stran čela puško, domači iz- dajalec pa mi je pomolil pištolo nâ želodec ter dejal: »Za slovo imaš' tri minute časa, če pa se ganeš, boš našel kroglo v g'av'.« Med smehom, ki )e ettdil tej bi- strumnosti, so m. govu .. ».^ . s sabo prazni oahrbtnik, čeS. (Ui grem na večno potovanje. Posloviti se ni- sem mogel. Z obo-oženim sprem- stvom sem prišel potlej pred hotel Evropa, kjer sta čakala dva avto- mobila. »Sv njski pes, vstopi,« je rekel tisti kulturbundovec, in sesti sem mora! m.ed oba Prusa. >Naprej — levo,« je ukazal šo- ferju. Očitno proti Narodnemu do- mu. Torej v Savinji bo moj konec, sem pomislil, ne da bi se spomnil, da je tu še vojašnica. Ko je za2vonil zvonec, so se od- prla vrata in kulturbundovec je za- kričal: »Tu je drugi kandidat za drugo nadstropje!« »Dai mu Došteno zaušnico!« je z?vd'1 «*'?žar. -»ker ne pozna ma- aire, da bi se odkrikc кга.квт zas.išaniu v pisarni, 'pri katerem se je pokazalo, da sem ce.o sovrazniK i\em.cev. sem aooii кгеое*с suneií v nroei m ze sem se zaasei v orufi venKi »ovi. Kier te prvi kand'dat pod nadzorstvom stra- žarja pripravljal ležišča iz zdrob- ljene slame, starih rjuh in krp. S hodnika pa je bilo slišati glas ofi- cirja, ki je kričal nad mojimi sprem- ljevalci, zakaj so mi privoščili oseb- ni avtomobil in da bi moral priti peš kakor drugi. »Delati Delat! Tempo! Tempo!« je kričal stražar, ko sem gleda! svo- jega znanca, ki me je v nemščini nagovoril, naj pomagam stresat rjuhe. »Hitro so te naučili svojega jezi- ka,« sem mu reke!, in toliko da je nisem dobil s kopitom od stražarja, ki me je opozoril, da se tu govori samo nemško. Pozno Donoči sva bila gotovíK tedaj pa nama je stražar »namig- nil«, aa ie na vrsti še več sob in da sva tole uredila za aame. S kredo je napisal na vrata 48. Komaj sva orrćela Drioravjaii drueo sobo. ze so ог.сел onnaiaii novi in novj za- i>orniiu. il so nama »oomaeai.i«. Okuoator je zgradbo preimenoval v Steničji grad. RAJHSMINISTER HIMMLER PRIDE Pred zgradbo je bilo kakih dve sto žena, mater, deklet in otrok, ko sem slišal dežurnega oficirja, ki je ukazal komandirju, naj v desetih minutah razžene vso slovensko drhal pred vhodom in očisti ul co in trg, ker da prihaja rajhsminlster Himmler. Novico sem takoj spo-o- čil dalje, potlej pa sem videl, kako je v spremstvu visokih častnikov prikorakal sam rajhsminlster. Po kratkem raportu je »obiskal« zapor- nike in se zanimal za razna nemška imena. Dal nam je razumeti, da bo- mo izseljeni, ker da smo tukaj ne- zaželeni in nepotrebni. Spodnja Štajerska da je bila, je in bo ostala vedno nemška, je rekel. »Obljuba« visokega gosta se je seveda izpolnila. Kmalu so nas raz- selili na vse mogoče konce. In med mnogimi SDomenikl in znamenji žrtvam tašizma je zname- nte tudi na obzidiu bivšega Sten č- |ega gradu, kjer si fa eden fašistič- nih orvakov orvikrat in zadnilkrat oe.eoovai zaone S:ovence. ne da bi veoel. da bodo od tod izšli nevi Dorci za SVO0OÛO. J. V.