DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski diom — Jesenic., Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo t.tu*« mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan. pe-titna enosiolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popnst. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirsjo.
Stev. 46.	Sreda, 10. junija 1931.	Leto VI.
Kriza in naloge strokovnih organizacij.
Organizacija mora nuditi poleg bo-jevnega tudi humanitarni značaj.
Posledice dejanske in fingirane gospodarske krize občutijo svobodne strokovne organizacije tudi pri nas. Predvsem mora organizirano delavstvo voditi borbo za kolektivne pogodbe in pa boj proti zniževanju niczd in plač. Neobzirno so se doslej zniževale mezde v usnjarski, tekstilni, kovinski, rudarski in drugih strokah. Rudarji se nahajajo prav sedaj pred sklepanjem nove kolektivne pogodbe, pri katerem nameravajo rudniški podjetniki pristriči tudi mezde. Vrhutega pa ima delavstvo mnogokje skrajšan delovni teden. Večja tekstilna tovarna je celo tako drzna, da izvaja 10- do Murni delovnik ter plačuje svoje delavstvo, namesto, da bi plačevala odškodnino za nadurno onlo, za čezurno delo slabše kakor ob normalnem delavniku. Tako se bojuje podjetništvo na celi črti za poslabšanje socijalnega položaja delavstva glede mezdnih in delovnih zadev kakor tudi glede socijalnega zavarovanja in delavskega varstva. Borba za te pravice delavstva so najvažnejše naloge svobodnih strokovnih organizacij in le teh, ker so neodvis-^ vsakršnih tujih meščansko-politič-nia vplivov.
Nimajo pa strokovne organizacije samo te naloge. Organizacije imajo še druge važne notranje naloge, ki jih morajo člani enako ceniti. Taka naloga je podpiranje članov v slučaju, če njih delovna sila ni produktivno zaposlena. Ne moremo namreč računati s tem, da bi današnja družba, dala sredstva za vzdrževanje ^zaposlenih. Kdor nima dela, je žrtev gospodarskih razmer. Iz tega fazloga morajo strokovne organizaci-,e kar najbolj lajšati njih bedo. d k namen snujejo organizacije °bro urejene podporne ustanove v svojem delokrogu, ki dobe pomen zn dobo gospodarske krize, hranitev in izpopolnitev podpornih uyedb mora biti zaraditega strokov-nim organizacijam prav posebna bri-^a:.pe ustvarja že gospodarska kriza nrmado nezaposlenih članov, v? j. izroča strojna tehnika še večje število delavcev predčasno in trajno,
j\a -er °Pešai°’ deloma ker se j, V. ja prebrzo razvija, iz promocijskega procesa. Za te člane je pac nujno dolžna skrbeti organizacija, amo pogled v te podporne ured-
samopomoč za članeMUHo ? ski služijo podporam in lihko Večerno, da strokovne organizacije boli skrbe za svoje člane kakor skrbi država, oziroma družba, dasi bi bilo to uje naloga. V vseh strokovnih organizacijah tudi zmaguje ta zavest; vse strokovne organizacije se trudijo, kako bi se notranje utrdile in postale *udi materijalna zaščita svojih čla-u°v. Poraja se v strokovnih organi-2acijah v ,tem zmislu povsod razvediva požrtvovalnost in vzorna sočnost.
Nihče naj ne misli, da ta skrb za . ane ni priporočljiva za naše bo-levne organizacije ter da bi podporne Uredbe spravljale organizacije v težaven položaj. Potreba nas sili k te-uiu, ker ne moremo malomarno opa-Zavati, kako narašča beda okoli in °koli. In z razpoložljivimi sredstvi uioramo ob požrtvovalnosti skušati na tak ali enak način omiliti sedanje
Sklep kongresa nemške socialno-demokratične stranke.
Zaupnica strankinemu načelstvu.
Kongres nemške socijalne demokracije je bil v soboto 7. t. m. v Lipskem zaključen. Strankinemu vodstvu je izrekel kongres soglasno zaupnico. Debata o taktiki stranke je bila na kongresu sicer živahna, vendar še je pa dosegel manifestačen izraz odobravanja dosedanje politike, ki gre za tem, da se ščiti demokracija in demokratična ustanova nemške republike.
Kongres je tudi odločno obsodil kršitev discipline devetih državnozborskih poslancev, ki se niso ravnali po sklenjeni taktiki državnozborske frakcije ob priliki glasovanja o nadomestni križarki. Stranka je sklenila, da iz zgoraj navedenih razlogov ne glasuje. Opozicijonalni poslanci so uvideli napako sami.
Presenetila pa je kongres zasilna odredba Hindenburgova, ki predvsem obremenjuje delovne sloje. Stranka bo o ukrepih proti njej še sklepala.
Kongres stranke je uspel tako
dobro, da bolje ni mogel. Vplivni vodilni sodrugi trdijo, da je ta kongres prav posebno dokazal razumevanje težkega položaja ter dokazal, da hoče stranka z vso odločnostjo čuvati svoj položaj kot politični faktor z ozirom na razmere v nemški in mednarodni politiki.
Strankino načelstvo.
Izvoljeni so bili v načelstvo stranke:	Wels, Crispien in Hans Vogel
kot predsedniki; kot odborniki prejšnji člani in iznova dr. Breitscheid in Litke (Berlin).
Stanje stranke.
Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je stranka v zadnjih dveh letih pridobila 100.000 članov ter šteje sedaj 1,037.000 članov. Imo-vine je imela stranka leta 1930 nad 15,400.000 mark (200 milijonov dinarjev). Minulo leto je bilo nekoliko slabše zaradi silne gospodarske krize.
Macdonald za mednarodno sodelovanje.
Urad dela mora
Predsednik angleške delavske vlade Macdonald je govoril na konferenci delavske stranke v Blackpoolu. Apeliral je v svojem govoru na druge politične stranke, da sodelujejo pri reševanju nekaterih važnejših vprašanj, ker je sodelovanje mogoče. Priboriti moramo predvsem mednarodnemu uradu dela več vpliva in
dobiti več veljave.
ugleda. Sodelovanje se mora raztezati tudi na mednarodne zadeve. Francija, Nemčija, Zedinjene države in Velika Britanija morajo paziti na to, da nobena država ne uspeva, če ne uspevajo tudi druge države. Vsi narodi se morajo združiti, da iztrebijo zla na svetu in vsak narod mora pri tem delu pomagati.
Madžarski parlament razpuščen.
Madžarski socialni demokrati demonstrirajo za tajno volilno pravico.
V	soboto, dne 6. t. m. je ministrski predsednik grof Bethlen sporočil, da je dobil od državnega upravitelja dopis o razpustu parlamenta in o sklicanju novega parlamenta dne 18. julija t. 1.
Ob čitanju Horthyjevega dopisa so poslanci vseh strank vstali, razen socialnih demokratov. Seja je bila sicer burna. Po prečitanju dopisa je govoril grof Bethlen. Med govorom so socialni demokrati ponovno vzklikali: Sem s splošno, enako in tajno volilno pravico!
Mosley—Hitler.
Pokazal je samo svojo barvo.
Iz angleške delavske stranke je nedavno izstopil bogataš Mosley ter snuje svojo stranko. Delavska stranka mu je bila premalo radikalna. Mosleyeva stranka je pa sedaj poslala dva svoja voditelja, majorja Thompsona in Lesly Cuminga v Nemčijo, v monakovski glavni stan Hitlerjeve fašistične stranke. Stranka ima nad 325 milijonov imetja, in sicer je dobila znaten del imetja od papirne industrije in nekega magnata pomorske plovbe. Vse to kaže, da Mosley ni spadal v delavsko stranko in da ima povsem druge interese kapitalističnih magnatov.
razmere. Da je tako, imamo tudi dokaze.
V	organizacijah, ki so v tem zmislu notranje utrjene in urejene, imajo tudi bolj stalno članstvo in mnogo manj jih zadene izprememba gospodarskega položaja. Člani imajo v takem primeru mnogo več zaslombe v svoji strokovni organizaciji, kakor povsod drugod, tako ne le z ozirom na plače, kolektivne pogodbe in dogo-vore, ampak tu imajo tudi zaščito in pomoč v usodnih dnevih svojega življenja. Člani razumejo to in te uredbe tudi primerno cenijo.
Gospodarska kriza seveda ogroža članstvo strokovnih organizacij. Število časih znatno pada, ker delavstvo menjava poklic, ' odpotuje. Grozna beda odvzame organizacijam elane. Marsikdo obupan in vznemirjen zapusti ob takem času strokovno organizacijo, ker ga mučijo težke razmere, napadajo podjetniki, ne da bi se mogli zadostno ubraniti ali doseči posebne uspehe, Agitacija organiza-
cij v takih primerih ne more vse škode popraviti. In dobre podpore v taki veliki delavski stiski so tudi važen faktor, ki s svojo pomočjo ohranijo članstvo v trdnem zaupanju v bodočnost.
Zaraditega strokovne organizacije ne smejo nikdar obenem, ko vrše svoje velike druge naloge, pozabiti na pravkar imenovani namen. Dolžnost strokovnih organizacij ob krizah^ ker jo članstvo zna ceniti, je, pospeševati podpore, uredbe, je utrditi, izpopolniti in tudi poskrbeti v ta namen potrebna denarna sredstva. Z majhnimi žrtvami, z majhnimi prispevki se zbero velike vsote, ki so v sili velika uteha.
Velike poplave v Macedoniji.
Neprestano deževje je povzročilo v južni Macedoniji velike poplave, ki so zahtevale tudi nekaj človeških žrtev. Nastala škoda se ceni na več milijonov dinarjev,
Puška vzgojno sredstvo za mladino.
Mussolinijev članek o mladini in fašizmu.
Kdor hoče imeti dobro vzgojeno mladino, kdor želi miru med narodi, kdor želi, da se vzgoji človeštvo napredno in za praktično življenje ter vidi v človeštvu problem višje in popolne kulture, ne bo mladine vzgajal s puško v roki, ker je vzgoja z orožjem v roki najboljša pot nazaj v barbarstvo. Potrebna je morda obramba miru, potrebna je obramba pravic in pa tudi kulturnih dobrin, če so v nevarnosti. Ali vzgoja naroda ob puški, kakor zahteva bivši učitelj in sedanji predsednik italijanske vlade Mussolini, je zločin nad narodom, slab zgled za vso človeško družbo v trenutku, ko se vrši ob veliki propagandi delavskega gibanja borba za razorožitev in za svetovni mir. Italijanski duh oboroževanja vlada sicer še po nekaterih drugih državah, dasi vse ječe pod ogromnimi bremeni stroškov za militaristične namene ter utemeljujejo svoje oboroževanje zlasti z oboroževanjem svojih sosedov ali gospodarskih konkurentov.
Pettisoč milijonov dolarjev stane vsako leto vzgoja narodov s puškami. Pettisoč milijonov ali 280 milijard dinarjev; to je znesek za eno leto, s katerim bi naša država ob sedanjem gospodarstvu lahko krila dvajset let svoje proračunske potrebščine.
Mussolini je v odgovor na papeževe proteste proti fašizmu in preganjanju katoliške akcije napisal v fašistovskem listu »Gioventu Fasci-sta« članek, v katerem postavlja dve glavni tezi. Pravilno naglaša Mussolini, da pripada vzgoja mladine izključno državi, s čimer pa seve še ni rečeno, da je vsaka državna vzgoja dobra in prava. Če so na krmilu države ljudje, ki vzgoje v prid sploš-nosti ne razumejo, tedaj je tudi država slaba vzgojiteljica. Problem vzgoje ne more biti filistrstvo, ne sektaštvo, ne oboževanje oseb in domišljije, da je ta ali oni narod bo-žanstven. Prazne fraze niso vzgojne; prazne fraze in puška vodijo narode v nebrižnost za življenske probleme. Tako vzgojeni narod postane lutka življenja in naglo propada.
Nadalje pravi Mussolini, da mora biti mladina prežeta s fašistovsko disciplino, sezati po knjigi in tudi po puški, ker je to potrebno za obrambo domovine in obrambo fašistovske revolucije. Italija vsa stoletja svoje zgodovine ni znala pokazati svojih vojaških vrlin. Po vojnah rimskega cesarstva je bila edino svetovna vojna, v kateri je Italija »zmagala«. Mladina naj ohrani vojnega duha, da bo pevaje šla v borbo, ki bo nastala v zračnih, morskih in na zemskih mejah Italije. — Tako hoče Mussolini, ki je danes v Italiji država, vzgajati mladino. Tako hoče Mussolini vzgajati nov rod s puško v roki, ki bo komaj čakal, da zapoje patriotične pesmi in navdušen za klanje napade »sovražnika«, a živeti in delati pa ne bo znal.
Vatikan je postal pohleven. Papež zahteva samo, da se protikato-liške demonstrante zapre in voditelje izroči sodišču ter da italijanska vlada obžaluje nasilje proti katoliški akciji in svetemu očetu, ter da se nio-rajo krivci kaznovati kakor žalitelji kralja.
Borba med Vatikanom in Kvirina-lom se zaključuje. Za mladino, za bo-
dočnost se gre obema. Vsak ima svoje vzgojne metode in oba hočeta pahniti človeštvo nazaj: Kvirinal v cesarski rimski imperializem, ki je povzročil v starem veku polom svetovne rimske države, Vatikan pa v srednji vek najžalostnejšega spomina za vse evropsko človeštvo.
Ne ena ne druga teh metod vzgoje ni prava; napake v zgodovini bi morale biti svarilni opomini. Razvoj gre naprej: kultura, vsesplošni človeški interesi, svetovni mir; v tem duhu se bo moral vzgajati človeški rod bodočnosti.
Kdo podpira nemške fašiste.
6.5 milijonov dinarjev podpore so prejeli nemški iašisti od podjetnikov.
Kakor poroča »Dortmunder Ge-neralanzeiger« so poruhrski rudniki zopet podarili nemškim fašistom podporo v znesku 500 000 mark (6.5 milijonov dinarjev). Znesek je bil nakazan po zaupnih osebah, da iz knjižbe ni razvidno, kdo je obdarovanec. Nedvomno so fašisti prosili za podporo in dokazali, da dobro delajo. Delovanje fašistov je v interesu podjetnikov, zato so jim naklonjeni. Podjetniki so pametni ljudje, zato podpirajo vedno in povsod tiste organizacije, ki rušijo delavsko solidarnost njim v prid in v škodo delavskemu razredu.
Monakovska steklena palaia pogorela.
Nenadomestljiva izguba nemškega slikarstva.
V	soboto zjutraj je na sedaj še nepojasnjen način nenadoma izbruhnil požar v umetnostni razstavni palači v Miinchenu, v takozvanem »Glaspalastu«, zgrajenem izključno iz stekla in železnega ogrodja, zavzemajoč 11.500 kvadratnih metrov prostornine, Stavba je bila zgrajena v letih 1853—54 v razstavne svrhe. Od leta 1888 je služila izključno kot razstavni objekt za slikarska in kiparska dela. Trenutno je bila prirejena razstava nemškega romantizma v slikarstvu in so v to svrho bila zbrana najboljša dela prvih nemških mojstrov prošlega stoletja, ki so jih v ta namen posodile razne nemške galerije, muzeji in zasebniki. Ta razstava je obsegala 110 najdragocenejših slik. Poleg tega se je pa nahajalo v palači nad 70 razstav raznih slikarjev, skupno nad 3500 slik, ki so razen nekih malenkosti vse postale žrtev katastrofe. 'Skupna škoda se niti ne da oceniti. V Nemčiji vlada radi te katastrofe splošna potrtost.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno ? Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti
Pantelejmon Romanov:
Pasje življenje.
Gospodinja je delala na vrtu, ko je pritekla njena nečakinja in ji povedala, da je prišlo v stanovanje nekaj moških, ki sprašujejo po njej.
»Kaj mi pa hočejo?« je vprašala začudeno.
Nečakinja ni vedela odgovora. Neka soseda se je oglasila:
»Bogsigavedi! Morda hočejo zmeriti sobe?«
Gospodinja se je že hotela prekrižati. V strahu pred tujci, ki so vpraševali po njej, je pozabila to storiti. Odprla je usta in poslušala sosedo, ki je hitela pripovedovati:
»Eh, tudi k sosedovim so prišli ljudje z metri. Zmerili so sobe, potem so jih pa vrgli iz stanovanja. Dejali so, da se kubatura ne ujema .. .«
»Res je, zmerom govore o nekakšni kubaturi. . . Vrag jo vzemi!«
»Veste kaj, soseda, morda so pa prišli, da preiščejo stanovanje? Bog-nedaj, da bi jim kakšno reč skrila.
V	tem primeru ti vzamejo vse, kar imaš.«
Doma in
Kreditni zavod za trgovino in in* dustrijo, ki je bil v zvezi z dunajskim Kreditnim zavodom in je eden najmočnejših zavodov, je prešel v roke jugoslovanske večine. Glavni soude-leženki sta Mestna hranilnica ljubljanska in Hranilnica Dravske banovine (Kranjska hranilnica). Zavod je bil gospodarsko avtonomen in ni trpel zaradi dunajske krize, pač pa je potreboval, ker je velik zavod, močnega finančnega zaledja.
Zagrebška zveza industrijalcev je imela v nedeljo svoj občni zbor v Zagrebu. Dosedanji predsednik Aleksander je odstopil ter bil izvoljen za častnega predsednika. Novi predsednik je industrijalec VI. Arko.
Dr. France Windischer je odšel v pokoj. Pri ljubljanski zbornici za trgovino, obrt in industrijo je generalni tajnik dr. France Windischer deloval 36 let in sedaj stopa na svojo željo v pokoj. Dr. Windischer je bil res delavec, miren, vztrajen in najobjek-tivnejši posredovalec v spornih vprašanjih, kolikor je mogoče danes govoriti o objektivnosti. Udejstvoval se je dr. Windischer zlasti kot gospodarski pisatelj s posebno preciznostjo in dobrohotnostjo svojih spisov. Iz njegovih spisov ni nikdar odsevala subjektivnost in sovražnost, marveč vedno le stvar, snov, kakršna je v današnji družbi. Želimo mu i mi ob slovesu iz TOI odpočitek in svobodo za nadaljnje delovanje.
*
Mesto Dunaj dobi novo ustavo in nov volilni red. Dunaj je danes obenem dežela in občina. Občinski svet je sočasno deželni zbor in župan je deželni glavar. Ustava se bo nekoliko izpremenila in tudi volilni red bo spremenjen. Število občinskih svetovalcev, ki je nekoč pod Luegerjem znašalo 165, so po vojni znižali na 120. Sedaj jih bodo znižali na 70. Pri volitvah bo uvedeno dvojno štetje glasov, kot pri parlamentarnih volitvah.
Stralella odstranjen. Ker je javnost po končni razsodbi v procesu proti »Arbeiter-Zeitung« in po sklepu glavnega parlamentarnega odbora zaman čakala, da bo Strafella prostovoljno zaprosil za razrešitev, je ministrski svet v soboto sklenil, ga odpoklicati.
Mesto dr. StraHella je bil imenovan generalnim ravnateljem avstrijskih zveznih železnic višji gradbeni svetnik inženir Egon Seefehlner, ki bo po možnosti nadaljeval z elektrifikacijo avstrijskih železnic.
Zasilna odredba nemške vlade. Dne 6. t. m. je bila objavljena zasilna odredba državnega predsednika, ki ima namen z novimi davki in črtanjem postavk v državnem proračunu vpostaviti nemški državni proračun v ravnovesje. Po tej odredbi se znižajo tudi plače državnih uradnikov, deželnih, občinskih in javnih nameščencev. Prispevki za nezaposlene se
»Ah, človeka lomi strah, še preden jih je videl.«
Gospodinja je zavila roke v predpasnik in razburjena odhitela proti hiši. Na pragu so stali trije mladi moški. Vprašali so jo:
»Ali ste vi gospodinja?«
»Oprostite, jaz sem,« je rekla preplašena ženska in pogledovala zdaj tega, zdaj onega.
»Prišli smo, da pregledamo vaše stanovanje, državljanka. Odprite vrata.«
Bognedaj, da bi oklevala ali se jim celo postavila po robu! Toda slučaj je nanesel, da je tisti mah prihitela perica, ki je šepnila prestrašeni gospodinji na uho:
»Vprašaj jih po izkaznicah.«
Gospodinja se je prestrašena ozrla naokoli. Imela je že na jeziku vprašanje o izkaznicah, a v zmedi pa je že eden izmed gostov, mlad fant v kožuhu, potegnil meter in se obrnil k tovarišem ter zamrmral med zobmi:
»Ta je že naša.«
Gospodinjo je to še bolj zbegalo. Besed, ki jih je bil rekel fant z metrom tovarišu, ni razumela. A bila je
po svetu.
znižajo za 5 odstotkov. Čakalna doba za podpore za nezaposlenost se podaljša, poostri pa obveznost sprejema ponudenega dela. Zasilna odredba ima namen vplivati, da se čim-prej doseže revizija reparacijskih obveznosti. — Obenem obsega odredba program javnih del, skrajšanje delovnega časa v javnih obratih takoj, v privatnih pa po dogovorih in ob intervenciji oblasti. Večina sanacijskega programa zopet obremenjuje produktivne sloje in nameščence. Vlada je segla po tej odredbi, ker v državnem zboru ni prodrla s svojim finančnim načrtom.
Spopadi med komunisti in naci-jonalnimi socijalisti. V nedeljo, dne 7. junija se je vršil v Chemnitzu na Saškem okrožni zlet hitlerjevcev, na katerega sta prišla tudi Hitler in Gob-bels ter bivši nemški prestolonaslednik. Pred komunističnim društvenim domom se je pa razvil pretep med tam oprezujočimi komunisti in mimo korakajočimi hitlerjevci. Bombardirali so drug drugega s kamenjem in streljali iz samokresov. Dva hitler-jevca sta bila ubita, 10 pa ranjenih. Nekoliko komunistov je bilo ranjenih s streli po policiji, ko so bežali preko streh iz obleganega društvenega doma, v katerem je bilo 80 komunistov aretiranih.
Nesoglasje v socijalistični stranki Francije. Radi sklepa strankinega kongresa v Toursu, da stranka ne bo podpirala militarizma in oboroževanja, ki se vrši pod firmo patrijotizma in državne obrambe, je 23 socialističnih parlamentarcev, med njimi Paul Boncour, Renaudel in Varenne, ki tvorijo desničarsko krilo stranke, izjavilo, da ne priznavajo strankinih sklepov.
Nova belgijska vlada je sestavljena. Od 12 ministrov je 7 od katoliške in 5 od liberalne stranke. Socijalisti so slej ko prej v opoziciji.
V	znamenju razorožitve. Francija je imela v toletnem vojnomornari-škem programu dve novi križarki v skupni tonaži 35 000 ton. Sedaj pa, ko je Nemčija spustila v vodo svojo prvo A-križarko v izmeri 10.000 ton, je Francija hitro svoj program spremenila: mesto nameravanih dveh križark bo zgradila majhne, v skupni tonaži 28.000 ton, ki bodo še modernejše, bolje oborožene in večje br-zine kakor nemške. V ta namen je že dovoljen enkratni kredit 1 milijarde 293 milijonov frankov.
Pred stavko treh milijonov delavcev in delavk na Angleškem. Tekom tedna se bo odločilo, ali bo v Angliji prišlo do stavke, pri kateri bi imeli sodelovati trije milijoni delavcev. Velike angleške strokovne organizacije in to: rudarji, transportni, pristaniški delavci ter delavci v dokih in končno delavci strojne industrije so ustvarili ožjo zvezo, da se obranijo pred karteliranimi izkoriščevalci.
prepričana, da je rekel nekaj važnega. Da bi se opravičila fantu, ki jo je zdaj pogledal od strani, je dejala:
»Batjuška, ali naj rečem onim radovednežem tam-le, naj se odstranijo?«
Fant se je namrdnil:
»Pusti jih, ni treba. Čim več ljudi, tem več javnosti.« Potem se je obrnil k tovarišu: »Izmeri zid!«
Nagovorjeni tovariš je začel meriti. Gospodinja je z veliko zaskrbljenostjo opazovala njegovo početje. Mahoma je padlo vprašanje:
»Kaj pa imaš v kovčegu?«
»Nič, batjuška, samo perilo. Nič
drugega . ..«
»Odpri!«
»Oprosti, batjuška, zdaj mi prihaja na misel, da sem včeraj zaklenila sem-le dva koščka mila... in menda tudi malo moke ...«
Odprla je kovčeg.
»Kaj pa ta sladkor?« je vprašal fant v kožuhu. Obraz mu je postal mahoma strog in mračen.
»Da. da, batjuška, tudi malo sladkorja sem skrila ... da ga ne bi miši uničile.«
Pred svetovno vojno se je zgodilo prvič v zgodovini modernega delavskega gibanja, da je milijon angleških rudarjev napovedalo stavko. Tokrat se je svet čudil in delodajalci so se tresli od strahu. Milijon stavkajočih danes več ne imponira, pač pa trije milijoni. V trenutku, ko vlada skoraj po celem svetu brezposelnost ter pomanjkanje, so si združeni angleški delodajalci vtepli v glavo, da je treba plače znižati in obenem podaljšati delovni čas. Delavci pa bodo na to odgovorili s stavko.
Angleška volilna reiorma sprejeta. Angleška spodnja zbornica je pretekli torek sprejela zakon o volilni reformi, in sicer z 278 proti 228 glasovom. Na Angleškem so imeli menda najstarejši volilni red, ki je bil tudi res zelo zastarel. Vsak posedujoči Anglež je imel povsod volilno pravico, kjer je imel, posest. To bo sedaj odpravljeno. Konservativci so se zelo trudili, da bi še ohranili stari volilni nered, od katerega so oni imeli mnogo koristi.
Angleški ladjedelnic ar ji za trgovino s Sovjeti. Delegacija, obstoječa iz newcastelskega župana in zastopnikov strojne in ladjedelniške industrije, je bila 3. t. m. pri predsedniku spodnje zbornice in pri lordu-čuvarju pečatov, ki je poverjen z izdelavo načrtov za pobijanje brezposelnosti, in je predlagala, naj se iz-vozniški krediti raztegnejo tudi na nakup novih ladij po sovjetski Rusiji.
Italija proti nemško-avstrijski carinski uniji. V italijanski zbornici so imeli živahno razpravo o nemško-avstrijski carinski uniji. Schanzer in tržaški senator Pitacco sta dokazovala, da pomeni nemško-avstrijska unija smrt za Reko, Trst in Benetke, ker bi Nemčija, če pritegne nase srednjeevropske države, dirigirala tranzitni promet preko Hamburga. Če Nemčiji uspe carinska pogodba, pomeni to politični in gospodarski' poraz Italije.
Španska ustavodajna skupščina sklicana. Španski ministrski svet je na svoji seji dne 3. junija sklenil, da se skliče nova ustavodajna skupščina, ki bo izvoljena dne 28. junija oz.
5.	julija, za dne 14. julija. Parlament bo sestojal samo iz ene zbornice. Začasna vlada pa bo imenovala državnega poglavarja do uveljavljenja nove ustave. Končno je ministrski svet sklenil, da smejo zopet izhajati vsi časopisi.
Kandidat španske republike za predsednika. Francoski listi javljajo, da postane predsednik španske republike najbrže pariški odvetnik Tor-re. Najprej bo izvoljen za senatorja in potem za predsednika. Torre je Španec in biva že nad deset let v Parizu ter je slovit odvetnik.
Proti večim bivšim španskim ministrom je uvedla republikanska vlada kazensko postopanje radi zlorab svojih bivših položajev.
»Kdaj si ga skrila?«
»Včeraj, predvčerajšnjim .. . Pri-sežem, da je gola resnica.«
»Izmeri kovčeg!« je velel fant v kožuhu tovarišu z metrom.
»Zdaj nam pa pokaži shrambo!«
»Kaj pa kovčeg, batjuška? Ali ostane meni?«
»Pa naj ostane tebi!« je rekel ko-žuhar in stopil proti shrambi.
Tam so takoj opazili še dva kov-čega. Gospodinja se je zaman trudila, da bi enega skrila. Kožuhar, ki je bil očividno predsednik komisije, je bil videti zelo lokav in prebrisan. Zahteval je, da mora tudi ta dva kov-čega odpreti. V njih so našli moko in sladkor. Žena se je kar za srce prijela, tako močno ji je utripalo, vendar pa se je skušala obvladati, da ne bi vznemirila komisarjev.
Tedaj pa je vsem zastala sapa. Gospodinja je mislila: Zdaj pa poreče: Zaplenjeno! — Neka soseda, ki je gledala preiskavo, pa je šaljivo pripomnila: Piši: Izgubljeno! — Vendar je ostala ta huda beseda brez odmeva.
(Konec prihodnjič)
Karlisti v Španiji. Don Jaime Bourbonski, karlistični pretendent za Španijo, je odpotoval v pokrajine Baskov, kjer ima karlistične shode. Baski (ob Pirinejih) zahtevajo tudi avtonomijo, kakor Katalonija.
Litavska vlada je izgnala papeževega nuncija. Papeževega nuncija Bartolonija v Kownu je litavska vlada pozvala, da zapusti deželo. Nun-Cl) se je hotel še udeležiti evharistič-nega kongresa v Vilkowskiju, toda vlada je to preprečila z njegovim izgonom. Odpotoval je skrivaj z avtomobilom do nemške meje. Kaj poreče yatikan na to odredbo litavske vla-
de
ni znano. Ce bi Vatikan ukinil
diplomatične zveze, namerava vlada odpovedati konkordat, kar bi bilo Vatikanu še bolj neprijetno.
Druga sovjetska petletka. Ni še Prva petletka (petletni načrt industrializacije) dokončana, se že delajo načrti za drugo petletko. Tozadevna komisija je bila te dni pod predsedstvom Kubiševa sestavljena.
Sovjetska naročila na Japonskem. Sovjetski poslanik v Osaki je v nekem govoru povdaril potrebo, da se Pogajanja o dovoljevanju kreditov oimprej zaključijo. Poslanik se je obrnil zlasti do zastopnikov bank in industrije in jih je opozarjal na vedno naraščajoči trgovski promet med Sovjetsko Unijo in Japonsko. Bežno ie orisal program sovjetske Unije za industrializacijo vzhodnoazijskih Pokrajin sovjetske Unije in je opo-zarjal na ugodne prilike, ki se nudijo Pn tem uporabi japonskih strojev, tt^ktričnih aparatov itd. Sovjetska Unija je pripravljena izvršiti pri japonski industriji naročila za 40 milijonov rubljev, po potrebi tudi več.
Amerika bi znižala vojne dolgo-Ve’	evropske države morajo
omejiti oboroževanje. To stališče zavzema državni tajnik Stimson, ki v kratkem obišče Evropo. Zlasti se nanaša ta pogoj na Francijo in Italijo.
1 j£av*ne zaloge pogrezajo v morje.
io j° •Inneira (Brazilija) poroča-
!°' da so tamošnji velepridelovalci
115 prodajalci kave sklenili, velike
zaloge kave pogrezniti v morje, da
bi na ta način preprečili padanje
cene kavi. 4500 vreč kave so že vrgli
v morje, sledilo bo pa še 40.000 vreč.
Si more še kdo predstavljati hujši
vnebovpijoči greh? In medtem, ko
letno na milijone ljudi po vsej zemlji
Pogine za gladom, zažigajo kanadski
Zltni trusti velikanske količine žita,
aa bi vzdržali cene na zaželjeni vi-
Sl*. Kdo more še trditi, da je današ-
J1 kapitalistični družabni red pravičen?
Izzivalnost snobizma, Kaj vse r ^eričani zbirajo. Veliko tisočev tPr°le^arcev počiva v Dolomi-it l" * ^r*ev brezsmiselne avstrijsko-sk l	vojne.	S krvjo oškropljene
ale so danes senzacija nadutim merikancem. V Cortina d’ Ampez-pride vsako leto bogata Ameri anka za več tednov, ki v tem času venomer lazi po hribih in zbira — osti bivših vojakov. Pravi, da je ? a že mnogo jako lepih, belih semplarov in jih ima že za cel mu-ej. Lep smoter svetovne vojne.
•
P?;deli\k'
letnica Jurija Stephe„So„ar0lš,“h^; son je bil namreč rojen dne 8 iunUa 1781 v Angliji. Prva železnica, ki e bila jako enostavne konstrukcije rhed mestoma Stocktonom in Der-Bngtonom leta 1825. Tovarna za lokomotive v New-Castleju je bila dalj-dobo jako pomembna.
.Poljšak vendar uspešen? Na du-najski medicinski fakulteti se vrši Poseben tečaj za zdravnike, ki se r°oejo špecijalizirati na zdravljenje ka. V tem tečaju je imel dvomi ■ Velnik Funke predavanje o Poljša-.°Vem mazilu proti raku, ki ga on e dalj časa in v različnih slučajih ^Porablja, in to baje z več ali manj , °brim usDehnm 7eln dobro učin-
ku
)e pri zunanjem raku, na površini ®lesa, medtem ko za raka na notra-organih ne pride v poštev.
. Mesto Berlin ima dolga 772 mi-JOnov mark, njega premično in ne-
Tudi Ti
delavec in nameščenec, moraš razmišljati, kako boš najboljše branil svoje interese.
Pomni! Tvoje edino orožje je dobro razširjen in neodvisen delavski list; zato naj bo Tvoja naloga, pridobiti »Delavski Politiki« vsaj enega novega naročnika, katera se je ves čas svojega izhajanja odločno borila za izboljšanje bednega položaja delavcev.
Da zamore »Delavska Politika« vršiti nalogo v polni meri, moraš tudi Ti pomagati s tem, da jo širiš in ji pridobivaš nove čitatelje, oziroma naročnike.
Vsak zaveden, strokovno in kulturno organizirani delavec mora imeti doma predvsem delavski časopis. Mesečna naročnina »Delavske Politike« znaša Din 10.—, kdor pa tudi tega zneska ne zmore sam plačati, naj si jo naroči skupno s svojim bližnjim sodrugom.
Sodražica! Sodrug! Ne zamudita nobene priložnosti, da opozorita sotrpina in prijatelja, ki še nima »Delavske Politike« naročene, da mora biti predvsem naročnik svojega delavskega lista.
Čim več naročnikov in čitateljev »Delavske Politike«, tem več borcev za delavske pravice!
Kongres mednarodne zveze privatnih nameščencev.
Tudi privatni nameščenci za 40urni delovni tednik.
Od 11. do 14. maja t. 1. se je vršil v Amsterdamu kongres mednarodne zveze privatnih nameščencev. Kongres je odobril sklepe mednarodne strokovne zveze in socijalistične in-temacijonale glede pobijanja nezaposlenosti ter povdaril, da je enotna fronta delavcev nujno potrebna.
Po sprejetju resolucije, ki načelno sprejema program mednarodnega socialističnega gibanja, je kongres posebej povdaril naslednjih sedem spe-cijalnih zahtev. In sicer:
1. Nemudoma naj se uvede 40urni oziroma 5dnevni delovni teden.
2. Splošno naj se podaljša šolska doba in določi višja starost za zaposlitev v različnih poklicih.
3. Izpopolni naj se posredovanje služb za nameščence z ozirom na njih posebne potrebe; prepove se naj obrtoma vodena posredovanja služb; zagotovi naj se svobodna selitev nameščencev po mednarodnih pogodbah.
4. Uvede, oziroma izpopolni naj se varstvo za slučaj odpovedi službe nameščencem.
5. Zagotovi naj se zadostna odškodnina odpovedanim nameščencem, zlasti če se jih odpusti zaradi racijo-nalizačnih ukrepov.
6. Zadostna podpora za nezaposlene nameščence za vso dobo nezaposlenosti.
7. Zagotovi naj se zadostna pokojnina za stare nameščence, ki niso več sposobni za poklic.
premično premoženje se ceni na 2362 milijonov mark. Ostalih 1590 milijonov mark še vseeno nudi dovolj jamstva za nove kredite.
Začetek nove velike ekspedicije na severni tečaj. Iz Provincetovna (Zedinjene države) poročajo, -da je podmornica »Nau-tilus« odplula -proti Londonu, odkoder bo nadaljevala vožnjo preko Bergena in Tramsoa na Spitzberge. Od tu bo nastopila »Nautilus« svojo vožnjo na severni tečaj. Na krovu se nahaja Hubert Willkins ter nekateri znanstveniki. Podmornica ima živili za 18 mesecev, ter kuriva za 8000-km dolgo -pot. Willkins računa, da bo v 20 dneh dosegel severni tečaj.
Strela zažgala petrolej v Rumnniji —
350 vagonov naite zgorelo. Strela je udarila pretekli teden v rezervarje rumunske rafinerije v petrolejski pokrajini Bacau in zažgala -nafto, ki je eksplodirala. V nekaj trenutkih je bila cela okolica eno samo plameno morje. Ker -se je v času nezgode nahajalo na -prostoru več uradnikov in delavcev, se je -bati, da so vsi zgubili življenje. Uničeni so trije taniki z vsebino 350 vagonov nafte. Škodo cenijo na okoli 50 milijonov lejev.
Družinska tragedija. V Kolmarju na Al-j*	Se ie v tamkajšnji justični palači
£2? a Jtra5na rodbinska tragedija, V f°dnika dr. BilKnga je prišla njegova
nem n3’ i S, Eltero sJa se nahajala v ločilnem -postopku, ter oddala nanj štiri revol-
Mnrilk->S ^ e'	^ 'e 'Padel -smrtno za-det.
Morilka je na to povžila dozo močnega strupa ter se takoj zgrudila poleg trupla svojega moža.	k	s	r
Avtobus konkurent železnice. Na progi Dunaj—Budimpešta so uvedli avtobusni promet -kljub temu, da -postajajo me-d) obema mestoma -dobre železniške zveze.
Blazna mati ubila svoje otroke. V Heil-zingenu na Sp. Avstrijskem je žena kočarja in cestarja Emila Meierja v hipni zblaznelosti s sekiro ubila svoje štiri otroke v starosti 3 d-o 9 let medtem, ko -so spali. Nesrečno mater so prepeljali v blaznico.
Izpoved malomarnega delavca.
Kako piše delavec strokovni organi* zacijL
Vest me že dolgo muči in sili, da Vam pojasnim svojo stvar, ki mi je silno neprijetna in me v notranjosti peče.
Gotovo se še dobro spominjate, da ste me lani zastopali pri neki mezdni zahtevi.
Jaz sem pa ostal nehvaležen na-pram svoji organizaciji, in sicer s tem, da sem zaostal s svojimi prispevki. Ne gre mi res ne za znesek, ki ga, kar smatram za svojo dolžnost, moram plačati vsak teden, ampak vzrok je moja malomarnost.
Moja vplačevalnica ni v kraju, kjer stanujem.
Ker pa odhajam vsako soboto šele ob osmih zvečer iz šole iz mesta, mi ni bilo nikdar mogoče, priti v vplačevalnico, čeprav sem imel resno voljo, da to storim. Tako sem zaostal s prispevki. Tudi nisem nikogar imel, ki bi bil vplačilo zame oskrbel.
Toda pravzaprav je to le moja malomarnost. Prosim Vas za svet.
V	vplačevalnico ne morem iti, ker tam me bodo smatrali za odpadnika. Utegnil bi Vam dokazati, da sem ostal to, kar sem vedno bil, bojevnik za svobodo delavca, zakaj že pet let sem politično organiziran, dalje sem delavski telovadec in pevec.
Morda se boste nasmehnili, dragi sodrug, ^ mojim dolgim izvajanjem, toda nisem si mogel misliti, da bi slabo mislili o meni.
Upam, da mi verujete in vpo-števajte me na podlagi mojih izjav. Čakam Vaš svet, da bom vedel, kaj naj storim, zakaj zadosti mi je, da bi še dalje užival tiste pravice s sodelavci, ne da bi izvrševal svojo dolžnost napram svoji strokovni organizaciji.
•
Delavec (v Avstriji), ki tako misli, ni odpadnik, pač pa je malomaren. Napako se prav lahko popravi. Pismo dokazuje, kako velik pomen pripisuje avstrijsko delavstvo strokovnim organizacijam.
Da bi se polastil dedščine, je hotel sežgati svoja brata. V vasi Hoch-strass v Avstriji je zgorel skedenj kmeta J. Dasebecka. Preiskava je dognala, da je skedenj zažgal kmetov 25 letni sin Gottfried z namenom, da bi zgorela njegova dva brata, ki sta prenočevala na skednju in da bi po njuni smrti postal edini dedič očetovega premoženja. — Med »dobrim« kmetskim ljudstvom je mnogo gnilega. Katoliška vzgoja se ne obnese.
Gasilec obsojen na smrt. V ČešJci-Liipi obsojen na smrt trobentač prostovoljnega gasilnega -društva v Wolfs--dorfu-. I ekom lanskega leta je pri treh naj-
premožnejših posestnikih svoje vasi zažgal poslopja, ki so vsa -do tal -pogorela. Pri enem požaru je smrtno ponesrečil en gasilec, pri druge-m je umrla ena ženska in tako dalje. Materijalne škode je nad 1 milijon Kč. Trobentač je postal sumljiv -radi tega, ker je bil vedno -prvi na kraju požara, dasiravno so požari izbruhnili navadno med 3. in 4. uro zjutraj. Priznal je, da je na ta način h-o-tel paradirati v gasilski uniformi in se izkazati, kaka dobro zna trobiti
Mihevc Nace:
Varčevanje, gospodarstvo in Številke, ki jih je treba poznati.
(Konec.)
Kakor je pred nekaj meseci poročal v Nemčiji izhajajočemu listu »Reklame« vladni svetnik dr. Rolle, so v Braziliji uničili 4 milijone kavi-nih grmov, da bi znižali produkcijo kave na 15 milijonov vreč. Sploh se v Braziliji uniči in požge več kave nego se je izpije. Zavod za licitacijo kave v imenovani deželi je sedaj sklenil, da se bo kava uporabljala za gnoj in je zato že dal na razpolago 60.000 vreč kave.
Holandsko-vzhodnoindijska trgovska družba je dala uničiti tisoče kvintalov dišav, da se ohranijo visoke cene. V Ameriki in v Egiptu so dali požgati bombaž; v Zedinjenih državah so požgali pšenice tisoče vagonov. Na Francoskem so razlili tisoče hektolitrov vina, ker so hoteli prištediti stroške za nabavo novih sodov.
V	Kanadi se namerava uporabiti pšenična polja za zimsko pšenico odslej za pašo. Na Ceylonu se odtrgava sedaj od vsake čajne rastline mesto treh samo po eno pero, ker hočejo znižati žetev čaja na 75 milijonov funtov.
Celo v Nemčiji so uničili veliko število kvintalov sladkorja, da preostanki zalog ne znižujejo cene, s katero se znatno nadomesti »škoda« uničenega sladkorja.
Danes razbijajo v Nemčiji v tovarnah porcelana del proizvodov, da cene porcelana ne bi padle.
Ker se pri plavžih iz ostankov lahko izdeluje neki cementu podoben materijal, ki se da uporabljati pri gradnji cest in hiš, plačuje cementna zveza lastnikom plavžev odškodnino, da teh ostankov ne porabljajo v pametne svrhe.
Iz teh primerov je razvidno, da ni kapitalizmu na tem ležeče, da bi se prišlo na pametno pot. Ali naj človeštvo še dolgo prenaša te gospodarske nerednosti?
Ali ne more predvsem delavski razred napeti vse sile, da revidira ta nered? Uničevati blago, mesto da bi ga uporabljali v prid človeštva, da bi zadovoljilo z njim svoje potrebe, samo zato, da ostanejo cene visoke, to je gospodarstvo, ki ga je treba odpraviti.
Železniški sprevodnik morilec. -Pred nekaj dnevi sta bila na progi Kovel—Sarny na Poljskem v železniškem vlaku umorjen* ter oropana neki inten-dančni ter neki -računski častnik. Odvzeto jima je bilo 100 tisoč zlotov. Dognano je, da je omenjena potnika umoril sprevodnik dotičnega vlaka, in sicer s -pomočjo strojevodje. Morilca sta bila aretirana.
Z ročno granato proti svatom,, V'
gališki vasi Rogezro je bila svatba. Neki hlapec, ki se je nahajal na vojaškem dopustu, je neopaženo vrgel med svate ročno granato, in sicer iz jeze, ker ga niso povabili v goste. Ranjenih je bilo 14 oseb, od teh 6 težko.
Letalska nesreča v Franciji. Težka letalska nesreča se je zopet dogodila na Francoskem. Pri Metzu so imeli vojaške letalske vaje. Neko letalo je strmoglavilo iz precejšnje višine in se je vžgalo. Štiri oseke, iki so se nahajale v letalu, so zgorele.
Eksplozija municijskega skladišča. Pri eksploziji granate v municij-ski zalogi v Piazenzi v Italiji sta bila dva delavca dobesedno raztrgana na kosce. Tako gre denar davkoplačevalcev v nič.
Menih umoril samostanskega predstojnika. Menih Silvester v samostanu Sveta Petka v Jagodini je z revolverjem ustrelil samostanskega prednika Imana Mohameda Baranko-viča. Silvestra, ki izjavlja, da je krvavo dejanje storil iz maščevanja, ker ga je umorjeni baje pretepal, so zaprli.
Zdravnik v Brooklinu zaboden. Ni še
dolgo od tega, ko so listi poročali iz New-yorka o tem, kako »o roparji izvabili nekega tamošnjega zdravnika sredi noči na prosto in ga na to umorili. Sedaj pa zopet poročajo o enakem slučaju. Ugledni zdravnik ter specijalisf za -očesne in nosne bolezni dr. Deely je bil v lastnem stanovanju zaboden in razen tega so mu storilci glavo popolnoma raz-bili.
Ljubljana.
SK »Svoboda«. Redni občni zbor SK »Svobode« se vrši v petek, dne 12. junija t. 1. v prostorih »Svobode« v Delavski zbornici. V slučaju, da bi bil občni zbor ob navedeni uri nesklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Maribor.
Morala trpi v zasilnih stanova-
njih. Mestni mladinski svet je na svoji zadnji seji, ki se je vršila minuli teden, razpravljal med drugim tudi o kvarnem vplivu barakarskega življenja na mladino. Zlasti se to tiče razmer v baraki mestne občine v Kraljeviča Marka ulici. Hvalevredno je, da se je za to vprašanje začel zanimati mladinski svet. Da se napravi konec tem razmeram v baraki, pa bržčas ne bodo zadostovali ukrepi, ki jih je menda ta seja osvojila, t. j. da naj bi se te nadležne stanovalce enostavno izgnalo iz Maribora. Tudi je absurdna trditev, da stanujejo v tej baraki večinoma delamržneži. Čudimo se, kako da se sploh zamore označiti ljudi, ki žal vsled velike brezposelnosti nimajo zaslužka, za delamržneže. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo izmed onih, ki so si dovolili tako grd naziv na te nesrečneže, se je tudi resno potrudil, da bi jim preskrbel delo in šele nato dotične, ki bi se ne hoteli odzvati, označil za delamržneže. Nikakor pa ne gre, kar večino stanovalcev pavšalno tako grdo osumniditi. Vzemimo slučaj, da bi bila ta trditev tudi upravičena, z izgonom teh ljudi pač nemorala ne bo odpravljena; kvečjemu pa se bo to nemora-
lo preneslo tudi v te kraje, kamor se bo te ljudi izgnalo. V barako pa se bodo naselili drugi brezstanovalci, ki bodo to žalostno življenje nadaljevali. Leglo te nemorale se da iztrebiti le na ta način, da se za brezsta-novalce zgrade stanovanja, barako pa podere. To je dolžnost družbe, ki bi takih sramotnih stanovanjskih razmer nikakor ne smela trpeti.
Velik požar v skladišču Kernindustrije V Melju. Minuli četrtek je v skladišču Kera-industrije izbruhnil požar, ki je uničil večjo množino kemikalij, olja in barv. Ogenj je prodrl skozi strop do drugega nadstropja, kjer je skladišče Franzovega mlina. Požar je, kakor se domneva, nastal vsled kratkega stika. Mariborski požarni hrambi se je po dveurnem napornem gašenju posrečilo požar omejiti. Nastala škoda se ceni nad pol milijona dinarjev.
140 otrok bo to leto poslala mestna občina na počitnice. Od tega števila bo oddanih 100 okrepčila potrebnih otrok v »Počitniški dom na Pohorje«, 40 pa bo poslanih na morje.
Vlom v blagajno Ljudske Samopomoči so izvršili neznani storilci ponoči na četrtek, dne 14. t. m. Nasilno so odprli blagajno ter odnesli nad Din 3000.— gotovine in še nekatere druge vrednostne predmete. — Domneva se, da so ta vlom izvršili isti vlomilci, ki so o binkoštih vlomili v Obrtno banko v Ljubljani.
Tragična smrt mladega dečka. Minuli teden je dobil uslužbenec drž. žel. Mrovle, ki stanuje v žel. koloniji, z avtomobilom dostavljen premog. Med razkladanjem premoga se je Mrovletov sinko neopaženo splazil do avtomobila, kjer se je igral s cevjo, ki služi za izpuh plina. Ko je bil avtomobil prazen, je šofer pognal motor; baš v tem trenutku pa je hotel tudi otrok zatrobiti v cev, vsled česar je švignil izpuh otroku v odprta usta. Deček je zadobil tako težke opekline, da je dan kasneje podlegel poškodbam v splošni bolnici.
Umrli so pretečeni teden v Mariboru: Jožefa Jodl, služkinja, 33 let stara; Helga Birgmayer, hči trgovca, 2 leti; Leopoldina | Stiger, roj. Stepischnegg, soproga trgovca, ' 76 let; Rado Molan, sin delavca, 3 in pol
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa KUrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administratlon der „Radlo-welt" Wlen I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
nun v ven izditi
tu in inozemske nog a vice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
*' (larija Sieber,
Manbor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ELEKTROMEHANlCNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev In dynamo-strojev.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. deL
Justin Gustinčič
Maribor, Tattonbachova ulica it. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
leta; Marija Kleinschuster, roj. Schirkovvitz, zasebnica, 70 let; Alfonz Škerjanc, zasebni uradnik, 39 let; Franc Cafuta, obč. delavec, 76 let; Jurij Kolarič, delavec, 75 let; Boris Mravlje, učenec, 7 let; Marija Nendi, soproga trgovca, 36 let; Polde Modic, vpok. policijski uradnik, 55 let; Josip Mavrič, upok. nadučitelj, 81 let; Ivan Ruber, posestnik, 65 let; Alojzij Škrabi, brivski pomočnik, 21 let; Ferdinand Hauptmann, posestnik, 44 let; Magdalena Turnšek, roj. Scheir.er, 67 let; Franc Neubauer, vojn. tehn. uradnik, 28 let; Marija Lilek, roj. Krajnc, soproga železničarja, 27 let. — V splošni bolnici so umrli: Karl Šerjan, Andrej Perdan, Franc Pelikan, Peter Fok, Alojzij Hojnik, Jurij Rakuša, Anton Radolič, Jakob Ervaš, Andrej Eferl, Marija Marovšek, Ivana Rožič, Julijana Koren, Florijan Stiplovšek, Josip Nendl, Marija Domanjko, Antonija Zern-ko, Anton Šafarič in Danijel Boškan.
Nezgode.-7. t. m. je 47 letni v Krčevini stanujoči železničar F. P. nehote zavžil precejšnjo količino octove kisline in se je zastrupil. Prepeljali so ga v splošno bolnico. — Popoldne pa je padel 44 letni na Koroški cesti stanujoči delavec I. N. v veži iste hiše vsled onemoglosti in se je poškodoval na čelu tako težko, da ga je moral rešilni oddelek prepeljati v bolnico. — Pes je ugrizel 7. t. m. zvečer 13 letno v Mlinski ulici stanujočo učenko H. S. v desno nogo. Pri rešilnem oddelku so ji nudili prvo pomoč.
Tatvina kolesa. Minuli petek je bilo izpred kavarne »Orient« ukradeno novo dVokolo nekemu uslužbencu tovarne Doc-tor & drug. Kolo je vredno nad 1000 Din.
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Trbovlje.
Izleti »Prijatelja Prirode« na binkošt-ne praznike so potekli v največje zadovoljstvo. Skupina, ki je posetila Gorenjsko, je v najlepšem vremenu dospela na Golico v družbi Zagrebčanov. Drugi dan so se podali čez Vintgar na Bled, spremljani od so-drugov z Jesenic. Druga skupina je imela lep izlet na binkoštno nedeljto na Kum, v pondeljek je posetila Mrzlico in Sv. Goro. V nedeljo, dne 31. maja, je bil zopet lep izlet na Mrzlico. Dež je sicer hotel kaliti veselje izletnikom, a se je premislil, ker se je prepričal, da bi bilo brezuspešno. V nedeljo, 7. junija, posetimo člani iz Zagreba, Trbovelj in Hrastnika celjske sodruge in sicer je predviden izlet na Celjsko kočo. Trboveljčani pojdemo zarana peš čez Mrzlico na Celje. Upamo, da preživimo v družbi celjskih sodružic in sodrugov skupno vesele ure, saj je narava baš sedaj v najlepšem cvetju. Torej na plan, člani »Prijatelja Prirode«!
Trbonje.
Prvi nastop diletantov »Svoboda-
šev«. Končno smo se le zbudili ter
Vsakdo mora Citati Fr. žgetevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
bomo prvič v Trbonjah dne 14. t. m, ob 3. uri popoldne uprizorili burko »Trije tički«. Svobodaši od blizu in daleč, prijazno vabljeni! — Priprav, odbor »Svobode«.
Črna.
Delavsko kulturno gibanje pod Peco. Z veseljem se opaža zopetno delovanje tukajšnje »Svobode« pod vodstvom nekaterih delavnih sodrugov. Tako so nas med drugim izne-nadili z objavo, da bo obnovljeni dramatični odsek uprizoril znano veseloigro »Davek na samce« na svojem obnovljenem odru v dvorani gostilne »Knez« v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne. Sodeloval bo tam-buraški odsek, ki bo zaigral med odmori lepe in izbrane komade, za katere se je baje že na svoji redni vaji dobro pripravil. Zavedni sodrugi bodo za to svojo požrtvovalnost sprejeli posebno priznanje občinstva, ki bo v obilnem številu posetilo predstavo, za katero vlada že sedaj splošno zanimanje. Sodrugi, le tako naprej, uspeh ne bo izostal!
Meh za smeh.
Gospa novi kuharici: »In kje so spričevala?«
Kuharica: »Raztrgala sem jih.«
Gospa: »Kako nespametno!«
Kuharica: »Tega bi gotovo ne rekli, če bi jih videli.«
>1«
»Ali me je kdo iskal, ko me ni bilo doma?«
»Da, milostiva; ob petih je prišla gospa Beličeva.«
»Ali se je zelo jezila, ker me ni dobila?«
»Seveda; toda rekla sem ji, da se ji ni treba jeziti, ker vas topot zares ni doma.«
3(upujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
NI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili Obleke*
Čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebSCine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Harlbor, Glavni tri Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
\SSSSSESSISSSSSISWSISSS
JAKOB KOVAČ, Celje,
'diplom, krojaški salon,
Razlagova ul.6, blizu Delavske zbornice
priporoča svoje Izdelke na mero In sicer vse vrste oblek za gospode, dečke ln turiste. Oglajte sl Islošbo. Za Člana ,,Prijatelji prirode" 10% popust.
~ od PapU/iuce.
mbonmjL
in nivo iz
-
Halavplte suole prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Mote obrettnlemo po 71.
proti trimesečni odpovedi.
e
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcll izdala in urelule Viktor Eržen v Mariboru.