107. številka. jana, v torek 12. maja. XVIII. leto, 1885. Uhaja vsak dan ■veter, izlinši nedelie in praznike, ter velja, po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ' jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljuuljano bre* pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Četrt luta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po ., ,, lo kr. za,mesec, po '0 kr. za četrt leta. — Za tujedeželo toliko, več, kolikor poštnina, znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkmt tisku, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikraf. ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli fraukowati. Rokopisi so ne vračajo. Urednico in u p v.\ v n i h( v o jo v Frana Kolmana hiši, nQledališka atolba". Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. i Nemška brutalnost. Dne 6. t. m. odgovoril je v nemškem državnem zboru minister Puttkammer na interpelacijo, zakaj se iz vzhodnih pruskih dežel iztirava toliko članov poljske narodnosti. Odgovor bil je, kakor je od Bismarckovega kabineta pričakovati, brezoziren, oduren, ali, kakor je opazil Windthorst, „brutalen", kajti Nemci so že davno vsprejeli v politiko Dar-vinovo teorijo in pred veliko leti je že železni kancelar izustil krilate besede: „Macht geht vor Recht". Ker je ministra Puttkammer-a odgovor vsaj glede svoje brezozirnosti zanimiv, ker kaže blaginjo nemške kulture v pravi luči inje najsijajnejše spričevalo najskrajnije nemške sebičnosti in brezpravnosti, ki se dan danes kaže v javnem življenji, ne moremo si kaj, da bi ga „na večni spomin" v glavnih mislih in stavkih ne priobčili. Minister Puttkammer govoril je blizu tako: „Gospodom, ki so stavili interpelacijo, sem jako hvaležen. V javni razpravi bodem zavračal njih dokazovanje in prepričal je, da je bila naredba potrebna. Kajti naredba ta ni imela smotra, da bi opravičene interese poljski govorečega prebivalstva ali celo katolikov kratila. Ako se je tu postavil na čelo stavek, da iztiravanje v masah iz države v državo biti ne sme, je ta stavek tako gorostasen, da presega vse, kar se je dosedaj v parlamentskem življenji doživelo. To je absolutno zanikavanje državne samostalnosti. Kaj pač porečete, ko bi sedaj 20.000 pristnih 1'arižanov preselilo se v Alzacijo ? Parižani so nam sicer jako ljubi gosti, a tudi v tem slučaji morali bi zavrniti priseljevanje v masah. Da smo imeli pravo, tako postopati, kakor se je v vzhodni Pru-siji godilo, o tem se niti dvomiti ne more. To naredbo morali smo ukreniti z oziroin na države politiško varnost, z ozirom na nemško kulturo in na. nemško svojstvo. V zadnjih letih, kako poldrugo desetletje, zvršilo se je čudno, dosedaj nerazjašnjeno premikanje in v onih pokrajinah in sicer nemškemu življu na škodo. Od 1. 1871 do 1880 moralo bi prebivalstvo po normalnem načinu pomnožiti se za 10%. A čujte naslednje Številke: Namesto 10% bil jq naraščaj Nemcev y okraji Marienwerder lo 3.4% (12.190 osob), naraščaj Poljakov pa 8% (30.865 obod) ; | v okraji Poznanjskem: Nemcev 1.9% (5310 osob), Poljakov 10.9% (76.029 osob), v okraji Bromber-škem: Nemcev 5% (15.824 osob), Poljakov 8.4% (26.840 osob) in v okraji Opolanskem: Nemcev 9% (10.738 osob), Poljakov pa 10% (118 416 osob). Te številke so pač najjasnejši dokaz, da narašča poljski živelj in da se nemški živelj s skoro elementarno silo nazaj potiska. Očitati si moramo, da že zdavno nesmo proti temu kaj storili. Zamujeno treba dohiteti. Kol;ko zla prouzročuje poljski naraščaj, dokazal vam, je že čestokrat naučni minister. Za tuje ljudi snovati so se morale učilnice, o kate« rih prej niti govora ni bilo. Kar se tiče gospodarskih nasledkov, rad priznavam, da je za poljedelstvo jako ugodno, da ima delavcev Poljakov, ki delajo za nizko mezdo. A ti delavci Poljaki vender pritiskajo na naše domače delavce, da se morajo izseljevati, ker ne morejo vzdržati tako cene konkurence." Puttkamer potem nadalje razpeljuje, da poljski priseljenci neso nenevarni ljudje, ker so izvrstna tvarina za poljsko propagando. Do 1846. 1. v na-pominanih pokrajinah ni nihče poznal „poljskega vprašanja", a pozneje jela se je čutiti poljska propaganda, samo v Torunu pomnožilo se je 1880. 1. prebivalstvo za 900 poljskih inozemcev. Zatorej bilo je potrebno, da se iztira 30.000 inozemcev, 22.000 od teh ima dovoljenje, da se smejo naseliti. Danes ali jutri se ne bodo iztirali, na vsak način pa se jim bode dal potrebni rok. Da bi onih 8000 ljudi j, ki nemajo dovoljenja za naselitev, v ozir jemali,' ne veže nas nikaka dolžnost, naredba je potrebna, da se Čuvajo državni interesi in vlada kij uhu vsem ugovorom ne bode od tega odstopila. Ta odgovor odkril je Poljakom, česa se jim je od Nemcev nadejati. Drezozirna brutalnost je gaslo nemške politike Slovanom nasproti in ne dovolj, da mora 8000 ljudij kar na vrat na nos ostaviti svoje dosedanje bivališče in je vsled tega mnogo, če ne večina, gmotno uničenih, ne dovolj, da ostalih 22.000 osob prej ali slej doleti ista usoda, vrgel jim je celo Puttkammer v obraz porogljive besede, da so Piusi Poljake potegnili iz najglobokejega barbarstva. Prt mej Poljaki in Nemci je s tem Putt-kamerovim odgovorom za vselej prerezan in spomi- njali se bodo Poljaki besed, ki jih je izrekel slavni njih rojak: „Rus nas s knuto bije, Nemec pa go* vori z bodalci; Rus nas vrže na tla, a Nemec nas tepta v blato." Z rodne zemlje goni Prus Poljake preko meje, kakor s heloti postopa ž njimi, ker se mu kljubu vsem naporom ni posrečilo, da bi v nemških šolah ponemčil poljsko mladež. Ker jih duševno ni mogel uničiti, hoče je sedaj gmotno, odganja jih od hiše, kakor pse, brez odloga, brez milosti, kajti drako-nična naredba veleva „V treh dneh!11 In to se godi v istej dobi, ko je po vsem širnem svetu raztresenih toliko pruskih Nemcev, ki so povsod bili gostoljubno vsprejeti. Nad tri milijone živi pruskih Nemcev izven Nemčije. V Ameriki sa-mej 1,966.700, v Rusiji 600.000, v Avstriji 98.500, v Franciji 95.000, na Danskem 33.800 itd. Ali nemški državniki prav nič ne mislijo na svetopisemski izrek, da se bode z isto mero vračalo, s katero se sedaj meri. Tudi v zgodovini maščuje se vsak nepošten, nepravilen korak in Windthorst je pravo pogodil, ko je rekel: Še je višji sodnik.ua svetu, nego je volja pruskega državnega ministra! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. maja. Volilno gibanje je po vseh avstrijskih krono-vinah jako živo. Volilni shodi vrste se dan za dnevom Posebno mnogo se letos ponuja in usiljuje novih kandidatov, jeden boljši od druzega. k vsega tega volilnega gibanja pa še sedaj nič ne moremo sklepati, kako močne bodo razne stranke v prihodnjem državnem zboru. Predvčeraj je v peiein volilnem okraji na Dunaji demokrat dr. Lueger sklical volilen shod. K skodu so bili povabljeni volilci VBeh političnih barv. Razvil je pred njimi svoj program. Izjavil se je, da naj se obdrže sedanje razmere z Ogersko in prijateljska zveza z Nemčijo. Carinsko zvezo z Nemčijo bode pa on vedno pobijal, ker bi škodovala našej industriji; nadalje se je izrekel, za okrajšanje volilne dobe, splošno volilno pravo, uveden je. nemškega državnega jezika, varstvo srednjega kmetijskega in delavskega stanu, podržavljenje železnic, kreditnih zavodov in zavarovanja. Potem se je tudi izrekel za jednakopravnost vseh veroizpovedmi) in narodnostij, poslednje s pridržkom, da se LISTEK. „Cloveka nikar!" (Odgovor na dva dodatka dra. Mahniča v „Slovenci".) ... „Tandem aliquando! Vendar je enkrat konec tudi II. dodatku,8 — vskliknil sem sinoči, 7. t. m., ko sem „Slovenca" štev. 100. od prijatelja dobil. Dolgo dovolj je črnil preučeni g. dohtar M. moj verski in duhovniški plašč s svojim globokppomo-čenim peresom. Črnila mož pač ni štedil. In že samo to obBoja njegovo kritiko: stvar, ki potrebuje toliko dokazovanja, ne more biti dobra. Zagnal se je g. M. na pesem „človeka nikar" kakor sv. Jurij na zmaja; samo da on ni sv. Jurij in moja pesem tudi ni zmaj. Prenapeti, vsled napačnega razumi jenja te pesmi razgreti možgani pričarali bo mu pred oči „fantazmagorijo" podobno zmaju, in po ti domišljeni prikazni zdaj maha in udriha; a mojega „človeka nikar" ne zadene nikjer. , Svoj napad na to pesem v priliki tako opravičuje: „Ko so se črni oblaki nakopičili nad vino- gradom, tedaj začne kmet, ko si drugače pomoči ne more, streljati y črno vojsko, da bi jo razgnal z nad glave, kaj tacega, mislil sem, je tudi meni storiti, ako hočem zavrniti pretečo nevihto. Streljati je treba!" Tako »Slovenec" št. 82. Velja g. dohtar! Vsprejmem vašo priliko. Ž njo ste isto izrekli, kar jaz ravnokar v priliki o zmaji. Kakor je znano, misli slovenski kmet, da v oblakih „coprniki" ?u „coprnice" točo nosijo, katero mu na pridno obdelano polje izsipljejo. J$oper te domišljene sovražnike strelja .pod oblak". Ker pa figura mora bjti dosledna in celotna, ne polovična (in ker ste Yi tako strašno logičen človek, boste mi pritrdili), tedaj se tudi vam, kakor kaže vaša prilika, potrebno zdi, streljati zoper domišljene škodoželj-njke. — Vaše streljanje je se ve da le z besedo, a tudi beseda lahko rani in ubije. '/Moje pesmi pač g. strelec ubiti ne more, ker je ni nikjer zadel, kakor sera že omenil; a vse njegove puščice od-letajo od domišljenega zmaja drugam, pogosto na mojo osebo, zlasti ua-me — duhovnika. Zato je pač treba jih odbiti. Moj učeni gospod nasprotnik je jako bojevit. In velik je proti meni, kakor Golijat proti Davidu. Oborožen je s kopjem in mečem vesoljne filozofije, oblečen z oklepom nezmotnosti (saj proti meni govori vedno kakor ex cathedra) in glavo mu pokriva čelada „logike". Tako že kakih dvajset dni kliče prezirljivo na boj. Kaj bo začel proti njemu ubogi Davidček! Neprodornega oklepa nezmotnosti nimam. Skromnemu pastirčku na deželi kopja in meča vesoljne filozofije ni bilo treba. Pa čakaj, saj imam soboj „pračicou prirojenega zdravega razuma, vzemimo sabo par kamenčkov od potoka resnice in hajd, nad velikana. Zdi se mi, da je čelada njegove logike na čelu skrhana, sence se mu vidi, pomerimo dobro, — morda . . . Toda govorimo brez figur, sicer bo. treba obrambi zopet obrambe, in obrambini obrambi obrambe. . Že naprej povem, da odgovarjam sicer na dr. M. razprave, a ne zaradi njega, marveč zaradi drugih. Govoriti takemu človeku, bi ne bilo modro. Kako naj dokazujem človeku, ki se ne briga za autentično razlago?! In to dela on, ki zaseda stolico svetopisemske eksegeze!.. Ali ne sloni, bas njegov predmet ves na autenticitetiV Ali ne razkladajo svetih listin razni krivoverci na sto nači- nemščina proglasi državnim jezikom. Da bi taka jednakopravnost ne imela nobene cene, nam še praviti ni treba. Ko ga je že jeden volilec vprašal, kake naroduosti da je, ter mu je dr. Lue^er zatrdil, da je Nemec, ga je shod jednoglasno proglasil kandidatom. Vse posvetovanje je bilo nenavadno mirno, le to je je motilo, da je mej Luegerjevim govorom bil prišel policijski komisar Thoma in vprašal Luegerja, zakaj ni razglasil shoda. Ko mu je ta razložil, da je samo volilni shod ter so samo povabljeni gostje prisotni, je policijski komisar ogledal povabila nekaterih zbranih volilcev in odšel. Franca Loblieha postavil je okrajni volilni odbor 9, volilnega okraja Dunajskega kandidatom. Temu možu so v nekem drugem volilnem okraji demokrati sami bili postavili protikandidata in bil je že v nevarnosti, da nikjer ne bode voljen. Zdaj se ga je usmilil 9. okraj, in prišel bode v zbor, ako se proti njemu ne postavi kak nov kandidat, kateri hi ga izrinil. Lbbliehova veljava na Duuaji je zelo pala. — Petakarji v Pragi imeli so shod in sklenili dogovoriti se z Riegrovim in mladoeeskim klubom, da postavita tudi jednega malega obrtnika kandidatom za državni zbor. Zbor nemških kmetovalcev v Upi je pokazal, koliko upliva ima nova gospodarska stranka na Češkem. Sešlo se je bilo nad 1200 nemških kmetov, mej njimi samo 150 privržencev gospodarske stranke, pa še teh se noben ni upal zagovarjati njegovih načel. Ta zbor je pozdravil dr. Knotz, potem pa prečital pismo deželnega poslanca Holzelna, v katerem obžaluje svojo zmoto, da je bil pristopil gospodarske) stranki in izjavlja, da zopet pristopi liberalcem. To je vzbudilo burno odobravanje. Potem govorilo je već govornikov, vsi v ultranemškera zmislu, vse zbrano ljudstvo jim je pritrjevalo« Posebno veliko navdušenje se je polastilo vseh zbranih, ko je Kirschner izjavil, da pristopi nemškemu klubu, ako ho voljen. Videlo seje, da nemški kmetje isto tako mislijo, kakor dr. Knotz in da za polovičarske stranke ne marajo. Konservativci mislijo v več nemških okrajih na Češkem in Moravskem postavili svoje kandidate, da vsaj spoznajo, koliko privržencev imajo mej češkimi in molovskimi Nemci. V Levovu je predvčeraj bil shod vzhodnogaliških zaupnih mož. Zbralo se je bilo kakih 70 zastopnikov okrajnih in krajnih volilnih odborov. Temu shodu je predsedoval grof Alfred Potočki. Na vprašanje jednega zaupnih mož, izjavil je Potočki, da se z metropolitom Semhratovičem ni bilo sklenilo nikako sporazumljenje zastran psevdo-rusinskih kandidatov. Ta shod je sklenil, da se imajo povsod nastavljati strogo narodni kandidati, in da imajo vsi drugi poljski kandidati odstopiti od kandidature, ko bo centralni odbor za kak okrai postavil kandidata. — Liberalni veleposestniki tirolski zavrnili so kompromis, katerega so njim ponujali konservativci. Ker bodo italijanski veleposestniki najbrž volili z liberalci, bodo najbrž ti zmagali. V lir val.sli t'iii saboru začela se je debata o Izrednem budgetu. Opozicija sklicala je vse svoje poslance k temu posvetovanju, ki bode jako zanimivo. Starčevicevci bodo predlagali, da naj se ;z-brlfle onih IOG.OQO gld., ki jih vlada zahteva za pokritje stroškov, ki jih je prouzročilo miljenje izgredov na Hrvatskem leta 1883, zato naj se pa dovoli jednaka vsota udovam in sirotam tem povodom palih žrtev Dalje tudi zahtevajo 10O.0U0 gld. za podporo hrvatskega pomorstva. Itnski car izrekel je že željo, da hi se odpravilo obsedno stanje ko so nibilisti nehali ruvati. Temu je ugovarjal senator Durnova, ki sedaj na-mestuje ministra profa Tolstega, češ v Londonu in Genfu bivajoči nibilisti se zopet začenjajo gibati. Na to je cnr privolil, da se še nekaj časa obdrži obsedno stanje, Da se bode ohranil mir mej Itn si jo in Anglijo, temu je najboljši dokaz, da je angleška vlada dala te dni ukaz adrairalitoti, da ustavi priprave za prevažanje vojakov v Indijo. Najbolj je Anglijo to prisililo k miru, da se je glavni poveljnik za Indij", Sir Danald Stevvart, izjavil, da poprej ne more odposlati ekspedicije v Herat, dokler ne bode železnica narejena v Pišintsko dolino. To bi pa še trajalo tri leta. Dolgo so se Angleži tudi nadejali, da Rusija iz denarnih ozirov ne bode mogla dolgo nadaljevati vojne. To dobro nado podrla jim je pa neka izjava ruskega carja, ki kaže, kako ljubi ruski vladar svojo državo. V Gačino sta bifli, odpoklicana ministra Giers in Bunge. Poslednji je kot. minister financ ugovarjal, da Rusija zaradi slabih finančnih razmer ne more začeti vojne. Car mu je na to odgovoril: „Zato le brez skrbi bodite, ako pri de do voj ne, žrtvujem jaz takoj vse privatno premoženje hiše Romanov, ki znaša 180 milijonov rublje v, in se nadejam, da moj vzgled ne bode ostal brez posledicw Kalijau.ska zbornica izrekla je sicer zaupanje vladi pri debati o vnanji politiki, pa le zaradi niinisterskega predsednika Depretisa, ker bi bilo težko mu najti sposobnega naslednika. S politiko Mancinijevo pa skoro nikdo ni bil zadovoljen, in sedaj se govori, da bode ta minister odstopil, spoznavši, da zanj narod več ne mara. Njegov naslednik bode najbrž grof Robillant. Pruski deželni zbor se je včeraj zaključil in misli se, da se jutri zaključi tudi nemški državni zbor. Pruski deželni zbor v tem zasedanji ni nič važnega dognal. Državni zbor se je pa večinoma bavil z gospodarskimi vprašanji. llolandski kralj je neka zbolel in boje se že za njegovo življenje. Zategadelj se pa sedaj po časopisih zopet razpravlja vprašanje, komu pripade po njegovej smrti vojvodina Luksenburška. Zdaj se govori, da vojvodi Nassavskemu. Zato se bode potegoval tudi nemški cesar. Občinske volitve na Špan jskem za vlado neso tako ugodno izpale, kakor se je sprva poročalo. V več mestih propali so vladni kandidati. Vsi vodje zjedinjenih liberalcev. Sajasta, Castelar, Moret, Martos, Piny, Margal, Figuerola itd. so voljeni. Vlade to neki ni nič oplašilo in hoče še vedno dalje tirati konservativno politiko. Dopisi. Ta Woirali JMkcga 11. maja. [Izv. dop.] V „Slovenci" od 9, t. m. oglasil seje nek jako previden in štedljiv dopisnik z Notranjskega. Pometal je v reto kandidate za notranjske občine, mej njimi tudi take, ki se za kandidaturo pri nas niti oglasili neso, in tako močno pretresava! reto, da je vse skozi in čez popadalo, kajti zrnice, katero dopisniku najbolj dopade, spozna za tako, ki ni čisto zlato, in vender hoče, da bi bilo to zrno jedino še pravo za Notranjce. Uboga Notranjska tekom jednega leta si jako propala. Nočemo rabiti hujega izraza, ali rekli bodcino, da je saj jako naivno, ako dopisnik, kateri dru. Dolencu sposobnosti ne odrekuje, ga No-tranjcem zato ne more priporočati, ker bi se njim po tej volitvi c. kr. davki zvišali. Svoje poslance ne plačujejo dotični okraji, ki jih volijo, ampak država, in glede cele države bode svotica, za katere so bodo Notranjcem davki zbog te volitve povišali, tako minimalni, da smo prepričani, da bi to nakla-dico rodoljubni dopisnik gotovo iz lastnega žepa radovoljno pokril in se s tem skrbi znebil, da na Dunaj ne bi poslali čistega zlata. Tudi to skrbi do- pisnika, komu bode skrb za več druzih poslov, katere opravlja dr. Dolenec in celo skrb ga je za nje-govo obitelj. Omenjene posle, kakor deželnega poslanca in mestnega odbornika bode lehko še sam opravljal, obitelj pa, katera je upeljana tako na sigurno narodno stezico, bode gotovo mogla voditi vzgledna mu skrbna in čistega zlata vredna narodna soproga, a komu drugemu bi se sedaj, ko seje za njegove navadne posle gotovo že previdel, ponudila lepa prilika, da bi sebe in posebno pa svojo rodbino jel speljavati na tisti tir, ki pelje do narodne omike in jedino prave vzgoje. Kar pa gospoda Hinko Kavčiča zadeva, mu izročimo zdaj reto v roke in odskočimo daleč proč, kajti vemo, da jo bode on tako potresel, da bode, kar je znotraj, šlo vse po zraku in gospod dopisnik došel v nevarnost, da odleti na vrh Nanosa, da bode tam, ako zdrav in čil do tal pride, si bistril oko in zamogel bolj jasno soditi o notranjskih razmerah. Iz Celja 11. maja. [Izv. dopis.] (Volilni shod v B ras lovca h) v nedeljo popoludne, sklican po Celjskem volilnem odboru, bil je obiskan ne le iz bližnje okolice, temveč tudi iz sosednjih okrajev, z Vranskega, iz Mozirja, Šoštanja itd. Predsedoval je starosta gorenje-savinjskih Slovencev, obče spoštovani Gašpar Šorn, župan iz Grajske vasi. G. dr. Vošnjak, dozdanji državni poslanec poročal jo o svojem delovanji v državnem zboru in ko-nečno izrekel, da mu njegova opravila več ne dopuščajo prevzeti poslanstva, katero so mu volilci že dvakrat bili izročili. Upa, da se bode v prihodnji dobi državnega zbora več dalo opraviti, začetek je storjen, slovenske zahteve so opravičene in se morajo uresničiti. Politiška oblastva že uradujejo slovenski z občinami in strankami, katere to same store in zahtevajo. Tudi sodnijam je ukazano slovensko uradovanje in ker se zdaj pripravljajo vse tiskovine, kmalu ne bo nobenega tehtnega ugovora proti popolni ravnopravnosti slovenščine v vseh uradih. G. minister Pražak je naklonjen Slovencem in ne bode odjenjal, dokler se ne bode pri vseh sod-nijah v slovenskih pokrajinah za Slovence uradovalo v njihovem jeziku. Slabeje je še zastran šolstva, toda tista ovira, ki je vse zadržavala, bode menda odpala do prihodnjega zbora. „Dvanajst let, končal jo govornik, zastopal sem Celjski okraj v državnem zboru. Ril je to čas najhujega bojevanja za narodne pravice, pa tudi čas krepkega vzbujenja narodne zavesti. Vaše zaupanje, katero ste mi ves čas ska-zovali, dalo mi je pogum, kedar so nasprotniki z najhujo silo državne pomoči in nemškega fanatizma se zaganjali v naš narod, ga skušali demoralizovati ter duševno in gmotno uničiti. Pa Vi se neste dali niti premotiti po sladkih obljubah, niti preslepiti po zvijačah. Stali ste trdno ko skala za svojo sveto narodno stvar in iz vašo neomahljivosti zajemal sem nov pogum in veselje do podvojenega dela. Zdaj, ko se ločim od častnega mesta, storim to v svesti si, da sem s svojimi skromnimi močmi pripomogel, kjer in kolikor se je dalo, pripravljati boljšo bodočnost in da nikdar neseni iskal zase časti ali dobička, temveč vselej le trudil se za blagor svojega milega naroda." (Živahno odobravanje.) Konečno priporoča volilcem, naj soglasno izvolijo od „Slovenskega društva" priporočenega kan- nov ? In vsak je prepričan o resnici svoje tolmačbe! Vsak po svoje dokazuje svojo razlago! „llic liber est, in <]uo cjuaerit sua dogmata quisnue, — Inve-nit et pariter dogmata quisque sua." Kaj pa je mojemu kritiku glavno vodilo pri iskanji prave razlage V Ali ne autenticiteta? On bi toraj prvi moral se spomniti autentične tolmačbe in jo iskati. Toda ves njegov spis kaže, kako visoko (v svoji domišljiji) stoji nad nami, kako mu mi glede duha, učenosti, logike, filozofije in verskega čuta le kot uboge mravljice lezemo okoli peta, ter mu do glave niti z očmi ne segamo. Kako gleda na nas doli pomilovalno! Kar ni ž njim, kar ne priznava njegove logike, je njemu ali neuko, neumno, ali pa liberalno v slabem pomenu besede. On tedaj, učeni dohtar, ki je premlel vse filozofe, naj vpraša bore — ka-plančka za menenje?! Ne samo to, marveč ta gospod se je še potem, ko sem po svojem prijatelji g. Hil. Zornu, (ki je v svoji protikritiki zastopal zdravo pamet, krščansko ljubezen in autentično misel) izrekel, da z nevoljo odbijam vsa M. podtikanja — držal le svoje trme, in se oziral na mojo razlago le toliko, kolikor se mu je zdelo, daje njemu v prilog, meni pa na kvar. Da, kar jc še huje, v 11. dodatku celo namigne, da zdaj, tako na- paden in obdolžen tako velikih zmot, bom se ve da skušal kolikor mogoče katoliškega duha spraviti v „človeka nikar". ,,Potem, ko je kdo napaden in obdolžen tako velikih zmot, je že naravno, da se brani na vse kriplje, ter daje svojim besedam, kolikor le mogoče tak pomen, kakor ve, da se. bo bolje opral in svoje nasprotnike zavrnil." („S1." št. 91.) Gospoda, ali je to pošteno? Ali tako veliki apostel Pavel karakterizuje ljubezen? Zato pravim, da sicer odgovarjam na dr. M. adreso, a ne zaradi njega, ker po gori navedenih nazorih njegovih bi to bilo brez vspeha, ako bi mu tudi um prepričal, njegova volja se neče dati prepričati; on ne išče resnice, nego zmage, zahteva od mene, ne protidokaz, le priznanje svojih sofizmov, zahteva, da se mu kar naravnost pod vržem in sam obsodim nekatere svojih poezij. Le berite, gg. moji, kako mi zmagovestno narekuje mirovne pogoje! Ne njemu torej, ampak vam, ki vam je do resnice, naj ob kratkem razložim človeka nikar" z ozirom na M. pačenje. Povod in stališče M. kritike nam najlepše po-jasnuje on sam. Nanj je namreč naredila ta pesem že hitro s početka „ncugoden vtfs, žalila je, čeprav si ni bil popolnoma v svesti, kako in zakaj, nekako njegov čut, bi rekel verski čut." („Slov.a št. 85.) In tam, kjer zavija tako strahovito svojevoljno ono vrstico, iz katere prisiljeno in krivo tolmačene izvaja skoro vse druge (se ve da tudi krive) posledice, govori tako: „Zdaj pa poglejmo še stik, v kte-rem stoji „prošnja" pesnikova z neposredno prejšnjim verzom: Ti sam si gospodar! A eno tc prositi smem itd. Povem ti, ljubi Mirko, da ta stik se mi jo že prvikrat čuden zdel, moj čut se je proti njemu vprl, Spodtikal sem se pri njem nad onim „«", ki moč stika bistveno naznači in določi. Od začetka ni mi bilo prav jasno zakaj; zato sem začel motriti in misliti, da bi si reč razjasnil." („Slov.u št. 86.) Tukaj tedaj mož dvakrat priznava, da je bil vtis pesmi sicer neugoden, a še nejasen, neutemeljen, ne še podprt z razlogi mislečega uma. Prosim č. bralca, naj si zapamti, kar zdaj porečcin: Dolžnost g. dohtarja in vsakega nepristranskega, vestnega kritika bi bila zdaj ta: iskati iz cele pesmi poštenih, neprisiljenih razlogov, ali je ta neugodni vtis 1.) opravičen, 2.) ali ni opravičen: iskati bi torej moral dve reči t. j. vzrokov pno in con t r a glede tega vtisa ali čuta. Ako jc našel nekaj, kar didata, g. Mili. Vošnjaka, kateri ima vse lastnosti za to imenitno mesto in katerega koristno delovanje je vsemu volilnemu okraju znano in že tudi priznano po lanski volitvi v deželni zbor. Potem poroča g. Mih. Vošnjak o svojem delovanji v deželnem zboru štajerskem, kjer so slo« venski poslanci skupno z nemškimi konservativnimi razne koristne nasvete stavili. Omenja zlasti svoj nasvet zastran hranilničnih obrestij, vsled katerega so štajerska in še neke druge hranilnice znižale obresti na 4'V/o, lfi Celjska tega še ni storila. Njegov program za državni zbor je: Vse za vero, dom in eesarja! (Živio!) Župan S t e b 1 o n i k s Pake izreka obžalovanje vseh volilcev, da g. dr. Vošnjak ne prevzame več kandidature in nasvetuje, da se voli gospod M. Vošnjak. (Živahni živioklici.) Gosp. Gabršek z Vranskega poudarja velike zasluge g. dr. V o š n j a k a, kateri se je boril v najhujih časih pritiskanja neustrašeno in neomahljivo in v mnogih govorih' po-tezal se za narodne pravice in gmotne koristi Slovencev. Silno obžaluje, da se tak odličen in ne-utrudljiv zagovornik, ki je bil na čast vsemu slovenskemu narodu, odteguje državnemu zboru. — Vsi volilci mu pritrde, na kar g. dr. V o š nj a k navaja, da mu njegova opravila v kranjskem deželnem odboru ne dopuščajo, muditi se po 5 do 6 mesecev na leto na Dunaji. Uverjeni pa naj bodo volilci, da bode, kakor dosedaj, tudi zanaprej poganjal se za pravice in koristi vseh Slovencev. G. dekan Bohinc iz Braslovč priporoča kandidaturo g. M. Vošnjaka in zahvaljuje se predsedniku K. Šornu, da je tako dobro vodil zborovanje. G. Šorn se končno še jedenkrat zahvaljuje g. dr. Vošnjak u za njegovo dolgoletno delovanje in pozdravlja g. Mih. Vošnjaka kot prihodnjega državnega poslanca. (Živio-in Slava klici.) Domače stvari. — -(Presvetli cesar) podaril je za obnovljenje cerkve v Stekanji vasi 150 gld. — (Osobne vesti.) Knezškof dr. Misija povrnil se je včeraj zjutraj iz Rima v Ljubljano. — FZM. baron Kuhn pripeljal se je včeraj zvečer v Ljubljano nadzorovat tukaj nastanjene vojake. Zaradi preslabega vremena vršilo se je nadzorovanje v vojašnici pri sv. Petru, v Kolizeji itd. Iz Ljubljane odpelje se baron Kuhn v Trst. — (Volilni shod) bode v četrtek 14. dan t. m. v Gotni vasi, na kar volilce še jedenkrat opozarjamo. — (Pevski zbor Ljubljanske Čitalnice) priredi v sredo dne 13. maja 1885 v deželnem gledališči predstavo s prijaznim sodelovanjem gospodov predtelovadcev društva „Sokol". Pri predstavi svira vojaška godba slavnega domačega peš-polka baron Kuhn št. 17. Vsporedr 1. Kock: „Se-režair', ouvertura, svira vojaška godba. 2. Telegram. Vesela igra v jednem dejanji. Češki spisal G. Pfleger-Moravskv, poslovenil Josip Stare. 3. Meverbeer: Zbor in molitev mornarjev iz opere „Afrikanka", svira vojaška godba. 4. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", poje mešani zbor čitalnični. 5. Telovadba: Skok, izvršujejo gg. predtelovadci „Sokola". 6. Gj. Eisenhut: „Moja ljubav", osmospev. 7. Schubert: „Na moru", pesen, svira vojaška godba. 8. A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij, poje mešani zbor čitalnični s spremljevanjem vojaške godbe. 9. Telovadba na drogu, izvršujejo gg. predtelovadci „Sokola". Čisti dohodek te predstave namenjen je pevski blagajnici. Ustopnina: Parter in lože 50 kr. Fauteuil v parterji 80 kr. Sedež v parterji 70 kr. Sedež na galeriji 50 kr. Garnizonski in dijaški biljet 40 kr. Galerija 20 kr. Sedeži se dobivajo v sredo pri gledališki kasi dopoludno od 11.—12. ure in zvečer od 7. ure naprej. Kasa se odpre ob 7. uri. Začetek ob polu 8. uri. K tej predstavi prav uljudno vabi odbor. — (Glede j utr š nje predstave) v deželnem gledališči omenimo, da so na plakatih izostale besede: Štev. 1. Nepar. — (Iz Celja) se nam piše: 11. maja. Včeraj popoludne peljal so je ves Foreggerjev generalštab z g. županom Neckermanom na Čelu v Konjice, da j delajo tam propagando in utrde omahljivce. Gospodje I se močno boje, da ne bi v mestni skupini prodrl kak narodno-konservativen kandidat. Zato že zdaj kličejo: „Alle Mann ha BordI" -- (Sokoli) zbirajo so v nedeljo od '/a 10-do 10. dopoludne v Ljubljanski čitalnici da jih bo tukajšnji fotograf g. Pogorelec skupno fotografoval. Pride naj vsak, kdor ima društveno opravo, v ta-istej; vabljeni so tudi vsi tisti člani društva, ki nimajo društvene oprave, pa se vendar žele skupine udeležiti. Podobo kupiti je vsakemu prosto. Popoludne, če bo lepo, izleti „Sokol" v Kožarje. — (Sv. Pankracij), prvi izmej usodne trojice, pozdravil nas je danes jako nemilostno. Zjutraj prebudil nas je z gromom iz spanja, sedaj dežuje, vmes pa naletavajo gosti sneženi kosmi. Temperatura se je toliko znižala, da se v mnogih staniščih kuri. Po gorah palo je veliko snega, v Trbiži bil je preteklo soboto 35 centimetrov na debelo. — (Prve letošnje črešuje) prinesle so Vipavke že pretekli teden na trg. Seveda so te zgodnje črešnje jako drage in ne še prav sočne. — (Društvo „Edinost") priredi prihodnjo nedeljo dne 17. t m. v velikem salonu in na vrtu J gostilne nasproti Bošketu „A11' Aurora" veliko besedo s plesom. Začeiek točno ob 5. uri popoludne. Spored obsega 20 točk, pri katerih sodelujejo pevski zbori: „Slovanska Vila" iz Skednja, „Zora" iz Vr- ' dela, Rojanski pevski zbor, „Zvon" iz Lonjera Do linski zbor, „Preširen" iz Trsta, „Skalau iz Gro- I pade in Padrič, pevski zbor iz Barkovelj in telovadno društvo ,,Tržaški Sokol". Davorina Jenka zbor „0 Vidovem" pelo bode nad 300 pevcev. Razen zborov so na sporedu samospevi (F. Pogačnik), deklamacija (Polic Muhova), govor in sviranje veteranske godbe. Gotovo hode to izredno lep večer, mnogobrojen sestanek slovenskega življa, kakeršnega v Trstu še ni bilo. — (Morilec svojih otrok), Fran Košir, je na Žahjaku v jako slabem stanji in se mu pamet še ni povrnila, tako da doslej ni bil niti zaslišan. Zdravi ga kazniIniški zdravnik g. dr. Kap-ler, a malo je upanja, da bi Košir še prišel k pravi pameti. Toliko se je dognalo, da je bil Košir že 1. 1883. meseca avgusta zblaznel. — (Z Opčine pri Trstu) se nam danes piše: Vam poročam žalostno novico, da je danes mej 7. in 8. uro zjutraj strašna toča dosti pridelkov pokončala. Mraz je; in ko te vrstice pišem, je vse belo. Ubogi posestniki! — (Prvi roj.) Iz Borovnice se nam piše: Tudi letos ulovil je starosta naših čebelarjev, tukajšnji posestnik Miha Borštnik, dne 11. maja okolu 10. ure dopoludne prvi roj. Pol ure pozneje razveselile so previdne živalice dobrega svojega pastirja še z dvema drugima rojema. — Gotovo se mora polastiti vseh naših sport čebelarjev — kajti racijonalno goji čebelarijo pri nas le posestnik g. Dragotin Žitnik -— nekaka nevolja, da jim odnaša že več let zaporedoma rečeni mož prvence rojev. No, pa mislim, da se bodo že utolažili, kajti 7", letnemu starčku, ki redi že 58 let čebele, morajo drobne živalice trud poplačati vsaj s tem, ker dobička mu pri zaporedno slabih letinah itak dona-sati ne morejo. — („\Viener Versicherungs-Gesell-schaft".) Pod tem naslovom priobčili smo nedavno notico, posneto iz zavarovalnega lista „Anker", meneč, da je napominani strokovnjaški list resnico pisal. A iz računskega poročila in bilance za 1. 1884, priposlauih nam od ravnateljstva, prepričali smo se, da je „Wiener Versicherungs-Gesellsehaft" na jako trdni podlagi, ker znaša uplačani delniški kapital pet milijonov "goldinarjev in je društvo samo v preteklem letu imelo 377.393 gld. 8 kr. čistega dobička, prepričali smo s-e ob jednem, da je ,,Anker" neresnico pisal. Toliko so nam je zdelo potrebno, omeniti v obrambo resnice. — („Četvorka") složena iz najlepših hrvatskih pjesama za glasovir od Ante Sto lir a. To je naslov novej hrvatskej skladbi, ki so dobiva v Varaždinu pri J. B. Stiller-ji za 80 kr. in katero našim narodnim krogom prav toplo priporočamo. — („Cirkus Ama to") na cesarja Josipa trgu je vreden, da se ogleda. Konji so lepi in izvrstno šolani, spored vsak dan raznovrsten in vodstvo skrbi vestno za premembo in vedno zabavo občinstva. Izmej dosedanjih produkcij je posebno omeniti izvrstnega telovadca, mladega \Vhiteley-a, ki se odlikuje po nenavadni gibčnosti in žilavosti. Ravnatelja gg. Ferdinand in Rudolf Amato sta elegantna jahača, vrhu tega sta se včeraj kot clovvna in godca posebno izkazala. Ravnatelj Rudolf Amato pa še posebe s skokom s tal na dirjajočega konja. — (Razpisana mesta:) Stavbenega pristava za državno stavbeno službovanje v Kranjski. Prošnje do 28. t. m. na c. kr. deželno predsedstvo. — Služba učitelja na jednorazrednici v Žaljni. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. t. m. na okrajni šolski svet v Litiji. — Službi druzega in tretjega učitelja na čveterorazredni deški ljudski šoli v Kamniku. Plača 400 in 450 gold. Prošnje do 22. t. m. — Služba davčnega eksekutorja pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje v 14 dneh potom politiškega oblastva. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Maribor 12. maja. Presvetli cesar je g. dr. Gregorca pomilostil. mu je govorilo za ta neugodni vtis, iskati bi moral potem (k temu bi ga morala siliti ljubezen do resnice in ljubezen do bližnjega), ali ni morda še več vzrokov proti temu neugodnemu čutu. Ali g. dr. je hotel samo ta neugodni vtis pojasniti, opravičiti, z umom asniij razlogov dobiti, iskal je torej neugodne razlage „človeka nikar". Nikjer nam ne pripoveduje in nikjer njegova razprava ne kaže, da bi bil iskal tudi bolj mehke razlage, t. j. take, ki bi bila ta neugodni vtis vbla-žila, morda do cela izbrisala. V tako obširni razpravi bi se dalo tudi to s kratkim stavkom povedati, ali vsaj iz konteksta zaslediti. Jaz tega no morem najti nikjer. Stališče mojega nasprotnika je torej že a priori moji pesmi sovražno. Ta njegova izjava tedaj kaže, da jc le to skušal, da bi to pesem z vsem aparatom svoje filozofije vničil in mene pred svetom ogrdil. Toda k stvari! Odgovarjal ne bom na vse besedičenje dr. M., nego le na to, na kar se njegov dokaz poglavitno opira. Prvi in glavni steber mu je verz: „A eno te prositi 8im':m . .. Kaj mojemu kritiku to, če jaz, katbiišk d 11-hovnik, govorim z Bogom! Nisem sicer ž njim tako per ,,du und du", kakor moj učeni g. nasprotnik; a vendar menim, da vem in še bolj čutim, kdo da je Bog. kako neizmerno visoko stoji nad j mano. To mojemu kritiku vse nič! Po njegovem „dokazu" se jaz z besedami „a eno te prositi smem" postavljam z Bogom v eno vrsto, si prisvajam enake pravice ž njim! In iz česa to sklopa? Iz besedice ,,sinem"! Sosebno mu to pomaga tist adversativni , a". Ta ,,smem" poinenja tukaj njemu: „ich darf, es ist mir erlaubt, ich babe da s Recht"! Za Božjo voljo! Ali sem res tako izgubil vso glavo, da ne vem, kaj govorim? Ali mi je res tako zatemnel pojem o Bogu, da se drznem vkazovati mu?! Ali nisem vendar tudi jaz sedel na semeniških klopeh? Ali nisem nekoliko učil se teologije? Ali mi niso bili učitelji Hrasti, Zorni, Kocijančiči — možje, katerim njih naslednik, moj kritik, ni vreden niti jermenov pri čevljih odvezati V Ali niso tudi ti šteli me med boljše svoje poslušalce? Ali ne učim od tistih dob že 10 let v cerkvi in šoli? Ali nisem služil 12 let pod župniki, ki so moje govore slišali? Saj bi : bili vendar našli, kako slab pojem imam o Bogu! In ko bi ne znal druzega kot mali katekizem, ali hi ne bilo to dovolj občuvati me tolike zmote Pa glej, na vse to zdaj stopim pred Boga in z bese- dami: „a eno te prositi smem" Najvikšomu .,velevam, vknzujem"!! Oh, uboga moja glava!'Gospoda moja, ki stojite na strani M., prosim vas, roko na srce\ odgovorite odkritosrčno: ali morete res kaj takega misliti o človoku, ki je dovršil bogo-slovsko študije in služi kot duhovnik? — Ali more sam moj nasprotnik to resno misliti? Jaz ne morem tega misliti niti o mojih učeiičkib! In danes sem jim nalašč v šoli stavil vprašanje, ali moremo Bogu kaj vkazati, od njega kaj tirjati? — in lepo pravilno so mi odgovorili, da Boga moremo le prositi. In jaz, njihov učitelj, naj bi to trdil?! Jaz naj bi Bogu vkazoval?! Toda moj kritik me izgovarja s tem, da sem to zapisal nevede, da si nisem bil v svesti o pomenu teh besed! To izgovarjanje je zopet tako, da mora človeka žaliti. Jaz toraj ne vem, kaj sem položil v pesem! G. dohtar, jaz dobro vem, kaj sem hotel položiti v njo in kaj sem položil, a najbolje vom to, da kar ste vi položili noter, ni moje, to je kukavičino jajce. A gospodine, za za to, kar vi denetc v pesem, ste odgovorni vi, ne jaz! (Haljo prita.) London 12. maja. Dolenja zbornica zavrgla je s 290 proti 260 glasovom Hamil-tonov amendement ter vzprejela v drugem branji zakon o kreditu 11 milijonov funtov šterlingov. Dunajsko Novo mesto 11. maja. Pred tukajšnjim izimnim sodiščem pričela je danes na 10 dnij proračunjena pravda proti anarhistom, ki je važna zategadelj, ker so zatoženci vodje anarhističnega gibanja in ker bode s to obravnavo vrsta pravd proti anarhistom zaključena. Glavni zatoženec Josip Hartmann je jako nevarna osoba. Zatožen je veleizdaje in več dinamitskih atentatov, zlasti atentata na mestno hišo in farno cerkev v Dunajskem Novem mestu. Peterburg 11. maja. Kneginja Črnogorska odpotovala je danes v Črnogoro. Truplo umrle črnogorske princesinje Marije odpeljalo de je včeraj čez Varšavo in Dunaj v Črnogoro. . Berolin 11. maja. Herbert Bismarck imenovan državnim podtajnikom v uradu za vnanje zadeve. — Državni zbor vsprejel je v tretjem branji tri marke carine na rž in ravno toliko na pšenico. Pariz 11. maja. General Briere de P Isle poroča iz Hanoi-a v 10. dan t m.: Kitajski komisarji povrnili so se semkaj. Podkralj v YUnnan-u zatrjuje, da bode izpraznenje do 4. junija gotovo in da bode Luhinphoc ubogal. Izpraznenje je težavno zaradi velikih zalog materijala in ker nedostaje bro-dov. Podkralj v Yfihnan-u izdal je proklamacijo, v katerej pozivlje ustaše naj odlože orožje in se pokore. Razne veki. * (Potres v 1. dan maja.) Škoda, prouzročena po tem potresu, cenila se je uradno v Kindbergu na 135.000, v Wartbergu na"45.000 gld. * (Knez Bismarck) izrekel se je v 9. dan t. m. v nemškem državnem zboru' proti temu, da bi se nedelja1 praznovala,''da bi se v nedeljo ne delalo. Kekelje,"da bi mu strogi nedeljski mir bil nesimpatičen in da bi bila ljudska blaginja s tem škodovana. Kdo bi odškodoval delavca, ki bi vsled tega izgubil, 14% svojih dohodkov? pesnica bila je vsled teh nepričakovanih bese ti jako presenečena in je odložila sklep o tem vprašanji. * (Koliko1 nagrade šo dobili Goethe) in njegovi dediči od firme Cotta v Stuttgartu in Tiibingenu? Na to vprašanje odgovarja na podlagi neposredno dobljenih podatkov ^njigotržec M. v „Bdr-senblatt fur den BuchhandeP: Od 1795 1. do svoje smrti prejel je Goethe vsega' vkupe 233.9G9 gld. 21 kr.; njegovi dediči pa do 1865 1. 270.973 gld. 53 kr. V 70 letih od 1795 do 1865 vkupe torej skupni znesek 504.943 gold. 14 kr. ali 865.555 nemških mark. Vznemirjajoča bolezen, za katero bolehajo mnogobrojni ljudje. Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se razširi po vsem životu, ako se zanemari, loti se obisti, jeter in prsnih slinavk, celo zlezne sisteme, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druzimi boleznimi, ako si bode pa \>ralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, če boleha za tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine in teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zjutraj na nebesu in na zobeh debel, masten slez, kateri je v zvezi s slabim okusom v ustip? Ali je jezik bel? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala?'Ali se mi zapira? Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem ? Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu vsede gošča, ako nekaj časa stoji? Ali vre jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdihovanje? Ali srce pogostem hudo tolče? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna bolezen. Ako je bolezen že stara, nastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki. Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadobi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten pot Ko že obisti in jetra huje bolehajo, začno se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje nič ne pomaga. Ta bolezen navstane iz neprebavljivi »sti al j, ujspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame' malo dozo pripravnega zdravila. Zato je vele važno, da se ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukoreninila, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti,, da se. poslednji sledovi bolezni odprlo, slast do jjedij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdrave", frajgotovejše in najboljše sredstvo proti tej bolezni je gotovo „Shaker-eMfakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi. (144—4) Osobe, kojim se zapira, trebajo .SeigeVovih omehčilnih pil* (Abfiihr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj naprayile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. M26, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnira pilam" 50 kr. Lastnik „Sh&ker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: J i !\ IZ- 11 . t IC .\ . t , lekar „Pri zlatem levu", Kreinsfer,, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana: J. pl. Trnkdczv. Idrija: Warto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Bjrnba-cher, J. Nus^baumer. Beljak: Dr. Kumpl". Breze: Aichinger. Herroa^or: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolf8ber£: J. rluth. Gradec: F. Ks. Gschillay „pri sv. Ani"! MariBor: W. Kbnig, J. Nossi Celje: Kupfer-8chmitt, Mareck/ Brnck na M.: Langer. Oleichen-berg: Dr. Fttrst. Konjice: Poapišil. Kindberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschy. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Botteiiinann: F. Illingov naslednik. Staiuz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboscbi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionovie. »SnSak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. ' Poslano. ZLTelzogTtalJivoI S to besedo začenja se »non.su v, današnjej Številki, katera priporoča novo, po (davnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, pleicih, ffolobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nećemo na dolgo hv široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Eksekutivne dražbe. (Iz uradnega lista.) 1 eks. dražba pos. 'Mihe Baniča z Vrha, 514 gld., 16. juniju v Novem mestu. 3. ekB. dražba pos. Antona Rapusa iz Trebnjega 30. maja v Trebnjem. 1. eks. dražba pos. Franca Stebelja z Ustja, 725 gld. 25 kr., 12. junija v Vipavi. 1. eks. dražba pos. Dominika in Marije Pelegrine iz S.ovenske vasi, 1067 gld., 3. junija v KoČevji. Tujci: 10. maja. Pri Mlonn: FritschB z Dunaja. — Neuber iz Budimpešte — Ratschiller i Dunaja. — Žotico iz Trsta. — Frank z Dunaja. — Wruss iz Zagreba. — Baruch z Dunaja. — Ubaldini is Ljubljane. : ri MmHi'1: Frietlricli z Dunaja. — Grofica Margheri iz Rudolifovega. — pl. Sahaj is Pulja. Pri avatrijekem eesarji: Špazapan iz Gorice. Umrl I so > LJubljani: 6. maja: Jurij Oman, delavec, 44 1., sv. Petra cesta št. 9, za alkoholizmom. 7. maja: Marija Blaž, mestnega stražnika hči, 2 leti 7 mes., v Kravji dolini fit. 16, za jeliko. 8. maja: Marija Jeršan, kondnkterjeva žena, 49 l, sv. Petra ceBta St. 19, za j etiko. 9. maja: Jera Kozina, hišnega oskrbnika žena, 65 1., KriževniSki trg fit. 7, za j etiko. 10. maja: Emilija Kvas, črevljarjeva hči, 7.m., Poljanska ceBta St. 18, za oslovskim kašljem. — Marija Jan-čič, magacinerjeva soproga, 68 l, Travn ške ulice št. 6, za vodenico. Meteoro logično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 00 m. 732'55 ram. 732 37». 8-4° C 20 2« C 100° C si. vzh. si. jz. si. zah. jas. d. jas. jan. 16-MObb. dežja. Srednja temperatura 12-9°, za 0-2° pod normalom. IDvuaajslca "borza dno 12. maja t. L (Izvirno tetegrafičao poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 50 kr. Srebrna renta..........82 „ 90 „ Zlata renta...........108 „ — „ ! 5°/0 marčna renta........., 98 „ 20 „ Akcije narodne banke....... 857 „ — „ Kreditne akcije.........'289 „90 n J^ondon.............. 124 „ 55 n^ Srebro.............— n — n Napol............ 9 „• 84 „ Q, kr. cekini ............. 5 „, 85 „ Nemške marke.........60 , 85 , 4»/o državne srečke iz 1 1854 250 gld 125 , - „. Državne srečke iz 1 1864 ,100 gld 170 „50 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 107 „ 75 „ OgrBka 7. hit h renta 4°/.......97 „ 20 f „. papirna renta 5% 92 „ 30 „ 5^/j štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/* - • - 100 gld * 114 , 50 „• Zemlj, obč .avstr., 4'/,°/, zlati zast listi , 124 , 50 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 50 n Prior, oblig Ferdinaudove aev. železnico 105 , 50 , Kreditu.- srečko.....100 gld. 175 „ 25 , Rudolfove srečke ..... 10 n 18' n 50 „ Akcije anglo-avHtr. banke . . 120 „ • • 99 , 90 „i Trammway-društ velj. 170 gld a. v.. . 214 p — „ V '„NARODNI1 TISKARNI" V LJUBLJANI je izšel in se dobiva: Knez Serebrjani. Roman, Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8* (i09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. ..... Hiša se :da v najem za poletno stanovanje, s 6 Bobami, lansko leto novo narejena, v prav lepem kraji, pol ure od Leerec, pod Stolom, vas Žerovnlea. , Natančno pove .Tiiiiok Ćop v Mostah p« Losco. (283—1) ' Preselitev' krčme. I Slavnemu občinstvu si usojam naznanjati, da .sem svojo, krčmo iz Judovske steze preložil y i.lugove ulice štev. 79 kjer bodem kakor do sedaj točil le najbolj te nepokvarjen« dolenjska vina, kakor tudi vina la Krške okolice ter ii Hrvatske po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem (277—2) Vekoslav Xu|«m>. s 4 tečaji, ves zidan, z opeko krit in ves prenovljen na mučni vodi Besnici poleg železnice in blizu železnične postaje Zalog (prva poBtaja pred LJubljano), s prostornim hlevom,.njivo in travnikom, odda se v najem, eventualno tudi proda za 3000 gold. Poleg je kmetija z 9 orali travnikov, 15 orali gozda in 9 orali, njiv, vse v jednem kosu ležeče s prostornimi gospodarskimi poslopji. Na tej kmetiji se labko proda mleko zaradi tik ležeče velike fabrike in tudi z vpreženo živino je vedno mogoče zaslužiti kaj« (Jona kmetiji 3700 gld. — Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom : R. Harlag, Ljubljana, Sv. Petra centa, hiš. Štev. 4. (274 —2) Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po..... elegantno vezan po..... II. zvezek, nevezan po..... elegantuo vezan po..... m. zvezek, nevezan po..... elegantno vezan po..... IV. zvezek, nevezan po..... elegantuo vezan po. ... . Ako pa tudi od-dajemo vsak posamičen zvezek, vender bo priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naroenina znaša za L, II.. 111. in IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vho Štiri lepo vezane zvezke 5 gld. gld. r— 1-60 .... , 0-70 .... „1-20 .... „ .0-70 .... ,120 .....070 .....1'20 Naročnina za zvezek I.,' II., III, IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr, za elegantno vezanih prvih 5 v.vezkov t> gld. Naročnina pošilja so najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: g. J o s. Stare v Lj ubijani, Marije Terezijo cesta 5. Naročniki dobivajo knjigo franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr izvod, ako si naroče* skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dr u. -los. Staretn v Ljubljano naročilno avoto 6 gold. (22-20) Odbor za Jurčičev spomenik. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk............ 60 „ c) Fiziko ln kemijo........ „ 60 „ 6) Prirodopii......... „ ,56 „ d, ZomUopia.............26 „ e) Geometrijo........... „ 21 „ f) Malo fiziko........... „ ' 23 • g) Domovinoalovjo . . . . ,..... „ 20 „ h) Prlpovestl iz zgodovine Štajerske . „ 6 „ i) Opli krškega okrajnega glavarstva « 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev ceua 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi raznu pisanice in r Igo, rilce, potem : (232—8) mali slovenski zemljovid kranjake deiole z deli sosednih kronovin ..... . . cena 1 kr. ter slovensko-nemški zemljevid Avatrljako- ■ Ogersks . . « ,. „ 1 m in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 „ Takoj delujočo Uspeh zajamčen. Jleizoftibljivo t . Denar dobi vsaki takoj povrpen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (Ijrailo ustvarjajoče sredstvo) brez i uspeha. * Ravno tako sigurno P" plešah, Ispalili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem litrenji zRjamčen. .Fošijja v eteklenicah po 1 gld. 50 kr. in v Btekleuicah za noskuB po 1 gld. W l.juhi j u u i se dobiva pri g. MZ&%>ardu INahr-u / p Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; 9 Gorici lekar CšGrit-toffoleUi; v Jteki lekar C. Šilhavy; v £>*W Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; » Rovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: Fan lia IIAlu'k orijentalsko lepotilno sredstvo, ki rjdU %JL\j iltlH j p^roja noinpat, belino ia obilnosi telesa, odstranuje pego in laae - cena 85 kr. mW .1 l'Mtl ' . ■ I I •• „ iiW VI aloparlja!