V tor»k. ietrl^k innol.ntn jjhjj« •» *'lja T Mari-l„,ru tl*t i>omIjanj.i M • ---1 leto h ft, _ k, .1 leta trt letu i*o po&tl: Za I se leto/ 10 gl, <» asi leta . 5 „ u ćftrt leta X „ Vredni«! »'>> inopravništ je na stolnem trifu (Ko' tUU) liiintl »t. 184 Oinitnllai Za navadno drestopno ..... plaenje ■ kr., ce N MHfM I krat, :> kr. ti h tlaka Ikra t, 4 kr. č« M ti"k» .Ikrat-Vtff pismenko se plaeu-jejo p> prostoru. Za vsak ti-ek je plačati kolek (iUapalJ] ta M k. Kokopisi at ne »racajo, dopisi naj se liUfriivoljriK frankujejo. Bt. e-t. Ar Maiihotu 1. septembra US<>H. rroejij i. Iz deželnih zborov. Govor dr. Tomana v hrambo deželne avtonomije proti poslancu Kromerju. Ko bi jaz bil tako srečen, da bi bilo privoljcno meni prvemu govoriti, bi se morebiti ne bile slišale besede mojega predgovornika, ktere se ne ujemajo z našo deželno ustavo, in ktere segajo dalje kakor stoji našim pogovorom meja. Ali bode prememba deželnega volilnega reda potrjena ali ne, ktero nasvetujc deželni zbor kranjski, to ne zamore nihče drugi vedeti, kakor tisti, ki na visokem prestolu stoji. (Dobro!) Jaz sem bil na Dunaji in som bliže vira stal, iz kterega je izvirala nova državna ustava, kakor g. predgovornik: tam ni nihče mislil deželno autonomijo kratititi, temuč jo razširjati. Moram reči, da v Meču ni ustavni odbor, ne državni zbor mislil, in da tudi vlada ni želela z osnovo nove državne ustave, deželne ustave pre-narediti, dajo tedaj vse bolje mislilo, kakor naši prijatelji, kterib nočemo imenovati — neprijatelje (Dobro). Poglejmo tudi vendar bolj natanko točke, ktere je g. Kromer razodel, ali so resnične ali ne. On pravi, da la predlog deželnega odbora ni času ugoden, da ni oportun, da ni ustaven in da jo on to poprej odboru razodel. Kar zadene razodevanje pogovorov deželnega odbora, naj to vsak po svojem sodi tako ali tako, kteri o taeih rečeh misli bolj rahlo ali bolj kosmato. Kar pa g: Kromerjeve razloge zadene, liočem dokazati, da niso veljavni. On pravi, nova ustava nam ne da več avtonomije, več pravic; to je bilo pričakovati; tedaj jo obzir jemati na obročje, ktero ustava daje deželnim zborom, deželnim ustavam, iz tega tedaj sledi, da deželni volilni red se ne mora spremeniti posled nove ustave. Ali je to res ali ne? .Inz pravim, naj bode obročje zastran notraj-nih pravic, zastran avtonomije, kteri hoče, tak je to vendar gotovo, da po naši deželni ustavi zamoremo premembe volilnega deželnega roda nasvc-tovati. Saj je zastran volilnega reda to enako, ali ima zbor več ali manj pravic, veće ali manje obročje. Kar pa posebno 7 temeljnih postav dne 21. grudna 18fi7 zadeva, rečem to in prav premišljeno, da državna ustava ne moro prenarediti deželne ustavo, in da nam ne more jemati kar nič, kar v naši deželni ustavi stoji, da ima tedaj le deželni zbor kranjski pravico spreminjati in milostivi cesar sam. (Res je to I glavna pohvala na levici.) Ko se je ta §. 7 državne ustave 21. grudna 1807 osnoval, sem bil sam v odboru delaven in more se v vseh zapisnikih najti, da državni zbor ne more nobene deželne ustave krajšati, tedaj tudi ne pravice jo predruga-čiti ali preminjati. Če bi radi nekteri, da bi prestali deželni zbori in bi vas vse skuj) le radi v državni zbor stisnili, tak tega ne bodo dosegli, ker mi ne oddamo naših deželnih pravic, temveč jih povekšati želimo (Živa polivala.) Da pa mi obdržimo svoje moči, da mi skrbimo za naš mili narod, je potrebno, da se postava deželnega volilnega reda, tako vstvari, da so po izvoljenih zastopani pravi in veljavni interesi domovino, da je po njih zastopan naš slovenski narod, in da ne sedijo tujci ali tuje misleči, ki želijo čoz nas gospodariti, da bodo izvoljeni naši slovenski sinovi, da se obranimo sreče poptujčevanja. ktero nam sovražniki naklonili hočejo, in po kteri mi ne želimo. (Pohvala.) Deželni volilni red je tedaj jako važen, in ker je tako imeniten, se podsto-pim predlog staviti, naj se ta nasvet izroči posebnemu odseku i) /borcev ali poslancev, kteri naj potem nasvetuje deželnemu zboru. /nabiti zopet kdo poreče, zakaj ne posvetujemo se brž zdaj o tem predlogu V Jaz mislim, da ga je težko kdo prav dobro in vsestransko pogledal in premislil, da bi mogel koj svoj sklep delati; pa vendar še želim pri tej priložnosti odgovoriti dve besedi, kerniscin zadnjič tega storil. Če deželni odbor svoja dela novemu odseku izročevati nasvetujc, stori to iz tega vzroka, da se deželui zbor sam prepriča o delavnosti deželnega odbora, da vse predmete zopet na rešeto done, da se razvidi, ali on svojo dolžnost stori in M znajo tudi drugi s svojim umom in svojo bistrostjo nasvetovano predloge boljšati. Drugi vzrok, da se izročujejo poročila deželnega odbora novim odsekom je, da še le 3—4 dni vkup sedimo, da predlogi in nasveti deželnega odbora so nam še le došli v roke, in da tako ni lahko mogoče brž so posvetovati in sklepati v zboru, če pa to ni mogoče, je naravno, da so volijo novi odseki za pretres, sicer bi pa morali praznovati brez dela, kar ni naša naloga. Stavim tedaj predlog: Naj slavni zbor sklene, da se izroči nasvet deželnega odbora zastran premembe deželnega volilnega reda posebnemu odseku obstoječemu iz fl udov, kteri odsek ima poročati in nasvetovati deželnemu zboru. 5. seja deželnega /.bora kranjskega a\g. (Izv. sporočilo.) '' Bil je sledeči dnevni red: 1. Vladni predlog: Postava, po kteri ^s;;omene oni stavki deželna volilnega reda kranjskega, kteri določujejo, komu no pristaja volilna pravica in kdo so smo voliti v deželni zbor; 2. vladni predlog: Postava, ktera določuje, kaj se ima zgoditi, ko bi 80 deželen poslanec na kazen obsodil ali v kazensko preiskavo del; .;. vladni predlog: Postava, vsled ktere se spremeni §. 6. srenjske postave kranjske od 17. febr, L866; •I. vladni predlog: Postava, vsled ktere--se predrugači srenjska postava mesta ljubljanskega od !». julija 1850. 5. Sporočilo deželnega odbora o delavnosti njegovi. ii. Sporočilo o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj postonjskega, vrhniškega in loškega trga. Predlogi vladni 1—4 so se po nasvetu Tavčarja (slovenski) izročili včeraj izvoljenemu in ustanovljenemu odseku za premembo deželnega volilnega reda in občinske reči brez debate. 5. Sporočilo deželnega odbora kranjskega se ni bralo temuč izročilo posebnemu odseku 5 členov po nasvetu dr. Prevca (slovenski), v kterega so voljeni: Svctec, Kozler Peter, dekan Toman, Dežman, Rudež. 6. Zastran volitve Mullejeve se je volil nov odbor po nasvetu dež. odbora. Voljeni so: Kaltenegger, Kromer, dr. Preveč, Svetec in Tavčar. Prihodnja seja v torek 1. septembra, ker imajo posamezni odsoki mnogo gradiva pretresti. 4. seja ja deželnega /lior;« koroškega Tudi tretja seja 28. t. m. je bila samo lokalne važnosti. Posamezni odbori so naznanili svoje prvomestnikc in deli dnevnega reda so sc brez debat končali, to je, skor vsako sporočilo je nehalo s tem, da se je stvar dotičnomu odboru v pretres izročila, ali potrdila. Ta sporočila so: o ohranitvi ceste od Velikovca do Pliberka; o subvenciji (200 gld.) za cesto Motniško; o vpo-ljanji pasjega davka; o zasebni prošnji necega K. Šega; sklep navdarka 15% pri pobiranji užitnega davka za Beljak; o navdarku 5 od stotkov na direktne davke v šolski občini Sv. Lenardu za šolskega poslopja stroške; dalje se je vzela nečemu invalidu štipendija, ker je bil zarad tatvine obsojen in konočno so je gospodarskemu odseku oddal nasvet, od 29 poslancev podpisan, ki zahteva naj se pošlje promemorija ministerstvu kupčijstva zastran železnice Beljaško-briksenske. Prihopnja seja v pondeljok. I) o p i s i. Iz Gorice, 25. avgusta. — ov. [Izv. dop.| Kakor bi jih z ledeno vodo oblil, tako je zadela panitalijanskc organe tukajšnih Lahonov vest, da se zbere tudi v našem goriškem Primorji slovenski tabor! In ti pre-brižljivi čuvaji avstrijskih — talijanskih!V (kako pa!) pokrajin so brž poskrbeli, da se prva stopinja slovenskega tabora, na sveti italijanski zemlji! zapreci in do korena — zatre. To ljubeznjivo dete italijaniznia, na slovenskih avstrijskih tleh, ki sc je na blagih prsih visoke vlado že tako napojilo, da od umirjenosti in radosti — dedovanja želi, saj kos ljubljeno matere svoje "a večno pritisniti si na goreče srce svojo, in v tej zanešenosti, poskrbeva po vsi svoji moči odpraviti vsaki trn, ki bi ji imel ovirati sladki ta objem. pa pustimo, naj nanaša drva, saj jih na našo ognjišče I Kakor ti pripoveduje dragi „Narod"! tržaški dopisnik „narodna zavest slovenska se je vzbudila vsled poslednjih dogodkov . . . Tako mi moremo reči: S tem, da so nam preprečili prvo naše zborovanje za namenjeni tabor, so nns v sklepih le še toliko bolje utrdili! - Naši veljaki in domoljubi spoznavši važnost narodnih taborov; previdevši. da gre tu za obstanek in razvoj naroda našega, in na blagost države so namreč sklenili tudi pri nas sklicati slovenski tabor, in s tem namenom so razposlali preteklega tedna do mIi bolj znanih bližnjih županov in domoljubov povabila, da dojde 2-1. t. m., kar je naj več mogoče jih v dvoranu pri „Katarinu"' v Gorico k dogovoru: „ali. kedaj in kje bi sklicali se tudi goriški Primorci v narodni tabor, pogovoriti se o zadevah naroda našega po zahtevali sedanjega časa. Pa. kakor je zgorej omenjeno, dobili so po srečni jim naključbi, tudi La-honi dvojico razposlanih povabil, ter se. kakor so čuje, nagloma naščovali kakih 200*) potepuhov mestnih, da za plačo to stvar po njih visokodušni kulturi — razbije. Vsako le mogoče sredstvo so porabili, še celo mestno starešinstvo! sije prizadevalo, poštenemu postopanju našemu o vero staviti. Za-pretili so pa to najpred z gromom in peklom gostilničarju pri „Katarinu", kteri je bil tako prisiljen odreči sobano zborovanja. Obilno je prišlo županov in domoljubov, kteri so z veseljem predlog na Blovenski tabor sprejeli, kar nam je dokaz, da Vam bodem kmalu veselejše novice o tej stvari sporočati mogel. Naj se Lahoni še tako repenčijo, prej ali pozneje bodo morali priznati, da stojimo na svoji zemlji! — Še eno. Kako visoko se pope-nja lahovska kultura, kaže tudi to, da je med slovesno mašo o shodu deželnega zbora 22. t. m. v stolni tukajšni cerkvi bomba počila . . . fcj! — Važno je, daje c. kr. namestnik gosp. Tino pri prvrem shodu deželne poslance tudi v slovenskem jeziku nagovoril, ali se bodo tudi naši slovenski poslanci materinščine poslužili ■— vederemo! V Gorici1'*), 28. avg, [Izv. dop.] Sedem iskrenih domoljubov, dr. Lav-rič na čelu, je bilo razposlalo dne !). avgusta vsiin županstvom na Goriškem vabila, naj pridejo župani, starešine iu drugi veljaki na dan sv. Jerneja v Gorico in naj se zbero ob dveh popoldne v dvorani pri „Katarinu", da se sklone ali in kdaj se ima sklicati slovenski tabor na Goriškem in kje naj bi zboroval. Tudi bi sc bila imela voliti dva odbora; prvi obstoječ iz 10 udov, da vse preskrbi, kar postava zahteva in da bo tabor vodil, drugi pa, koji bi moral šteti 15 udov, bi moral paziti na dober red pri taboru in skrbeti za vse, kar se zunajnosti tabora tiče. Vabilo sc ni zastonj! Dasiravno jc prednji večer in še tisto jutro tako lilo, kakor o času vesoljno povodnji, vendar se jo bilo sešlo toliko županov, starešin, duhovnikov in drugih domoljubnih možev, da smo so morali posili prepričati, da zadostuje tudi pri nas le mala iskrica celo slovensko stran naše deželo vneti in na nogo spraviti. — Toda žo prednji dan jc bil gostilničar U. pri „Katarinu" odpovedal, da nam ne da na noben način potrebnega prostora, še celo navadne sobe za goste so bili „po naključbi'1 vse razdane. — Najbrže so Lahoni krčmarja ostrašili in mu, Bog ve, kako grozili. Vendar pa bi se bil dal še zadnji trenutek pregovoriti, ako bi ne bil zapazil o določeni uri nekoliko naj znameuitejšili rudečesrajčnikov med svojimi gosti, ki niso gotovo z dobrim iu prijaznim namenom okrogle mize na gostilničnem vrtu obscdali. V čitalnični dvorani pa, ki se nam jc bila gostoljubno odprla, se nismo smeli zbrati, ker je menil gosp. okrajni načelnik, da bi mu bili morali to vsaj tri dni poprej naznaniti. Zatoraj se je odložil ta razgovor do 7. prih. meseca. Povabilo so bodo sedaj le župane in nekoliko veljakov. Čitalnica nam je pripustila tudi za ta dan svojo dvorano, in ker se bodo shajali le povabljeni gostje, nam ne bo mogel tega nikdo braniti. Vendar jc naznanil osnovalni odbor c. kr. okrajnemu načelniku baronu Pino-to svoje namene, da bi sc nam ne podteknila zopet kako nepričakovana zadrega. Bar. Tino je prav prijazno sprejel gosp. župana M. D., kteremu jo odbor to naznanilo naročil, iu mu rekel, da sedaj ni nobenega zadržka več, zagotovil ga jo zraven, da se tudi namenjenemu taboru ne bo odreklo dovoljenja. Da smo morali prvi razgovor odložiti, pa ne ho taboru nikakor na škodo; — od ene strani so sc goriški Labi že nekoliko ohladili, pozvedali so kaj da nameravajo tukajšnji Slovenci s taborom in kaj da jo prav za prav ta tabor. O sv. Jerneji so menda mislili, da se Slovenci za to shajajo, da bi goriške Lahe napadli iu pri „Katarinu" povečerjali. ker so nas tako pisano in nekako strahovito gledali; o prihodnji enaki priliki so smemo nadejati, da no bodo ne sebi ne nam miru kalili. Od druge strani smo so pa prepričali, da se ni več bati, da bi moral namenjeni tabor le v božjih mislih ostati, in da nam ni treba še sklepati več, ali sc ima shod napraviti ali ne; nepričakovano veliko število domoljubov, kise je bilo sešlo pretekli pondeljek v Gorici, nam je zanesljivi porok, da tabor kedarkoli se skliče, bo štel na tisoče vdeležencev, in da najbrže nebo zaostajal v nobenem obziru za ljutomerskim. Iz junake doline na Koroškem. [I/v. dop.] Ravno kar jc obhajala celovška kmetijska družba svoj letni shod v slovenskem mestu Pli-berku v zvezi z razstavo za živino in kmetijske pridelke sploh. Naj lepša darila so si priborili slovenski kmetje. Že ta dogodek nam jo dovolje jasen dokaz , koliko koristi ima poduk na podlagi materinega jezika. Dokler sc je samo nemški učilo po šolah, naš kmet ni znal niti nemški, niti slovenski.— Zdaj pa marljivo prebira knjige društva sv. Mohora in slovenske časnike iu se brez težave uči zboljšati kmetijske pridelke. Kakor na Štajerskem in druged, tako je tudi na Koroškem obudilo prestavljenje uradnikov nezadovoljstvo. Mnogo nam Slovencem pravičnih uradnikov je moralo zapustiti slovenske pokrajine. Nainestu slovenščine sposobnih uradnikov dobimo trdne Nemce, čeravno nič ne znamo nemški. Tako jc na primer g. Semen v Velikovec in g. Hofgartner v beljak postavljen za sodnika. Oba gospoda slovenščine trohice ne znata. Kako bosta kaj sodila *) 200 in ho več, knkor soje lahonska nesramna stmnkii samu očitno izustila, toda naši vrli junaci, kojih jo bilo nad aoc tukaj /.branih, >»: proti taki burji uo ogrinjajo plašno. Pis. **) Ko jo bil prvi dopis iz Gorico žo stavljen, sprejeli hiiio tu ltqječega od druzega g. korespondenla iu ga bralcem podajamo, da si o juti roči govori, kot do-polnitov onoga. Vrod.