V tor»k. ietrl^k innol.ntn jjhjj« •» *'lja T Mari-l„,ru tl*t i>omIjanj.i M • ---1 leto h ft, _ k,
.1 leta trt letu
i*o po&tl:
Za I se leto/ 10 gl, <» asi leta . 5 „ u ćftrt leta X „
Vredni«! »'>> inopravništ je na stolnem trifu (Ko' tUU) liiintl »t. 184
Oinitnllai
Za navadno drestopno
..... plaenje
■ kr., ce N MHfM I krat,
:> kr. ti h tlaka Ikra t,
4 kr. č« M ti"k» .Ikrat-Vtff pismenko se plaeu-jejo p> prostoru.
Za vsak ti-ek je plačati kolek (iUapalJ] ta M k.
Kokopisi at ne »racajo, dopisi naj se liUfriivoljriK frankujejo.
Bt. e-t.
Ar Maiihotu 1. septembra US<>H.
rroejij i.
Iz deželnih zborov.
Govor dr. Tomana v hrambo deželne avtonomije proti poslancu
Kromerju.
Ko bi jaz bil tako srečen, da bi bilo privoljcno meni prvemu govoriti, bi se morebiti ne bile slišale besede mojega predgovornika, ktere se ne ujemajo z našo deželno ustavo, in ktere segajo dalje kakor stoji našim pogovorom meja. Ali bode prememba deželnega volilnega reda potrjena ali ne, ktero nasvetujc deželni zbor kranjski, to ne zamore nihče drugi vedeti, kakor tisti, ki na visokem prestolu stoji. (Dobro!) Jaz sem bil na Dunaji in som bliže vira stal, iz kterega je izvirala nova državna ustava, kakor g. predgovornik: tam ni nihče mislil deželno autonomijo kratititi, temuč jo razširjati. Moram reči, da v Meču ni ustavni odbor, ne državni zbor mislil, in da tudi vlada ni želela z osnovo nove državne ustave, deželne ustave pre-narediti, dajo tedaj vse bolje mislilo, kakor naši prijatelji, kterib nočemo imenovati — neprijatelje (Dobro). Poglejmo tudi vendar bolj natanko točke, ktere je g. Kromer razodel, ali so resnične ali ne. On pravi, da la predlog deželnega odbora ni času ugoden, da ni oportun, da ni ustaven in da jo on to poprej odboru razodel. Kar zadene razodevanje pogovorov deželnega odbora, naj to vsak po svojem sodi tako ali tako, kteri o taeih rečeh misli bolj rahlo ali bolj kosmato. Kar pa g: Kromerjeve razloge zadene, liočem dokazati, da niso veljavni. On pravi, nova ustava nam ne da več avtonomije, več pravic; to je bilo pričakovati; tedaj jo obzir jemati na obročje, ktero ustava daje deželnim zborom, deželnim ustavam, iz tega tedaj sledi, da deželni volilni red se ne mora spremeniti posled nove ustave.
Ali je to res ali ne? .Inz pravim, naj bode obročje zastran notraj-nih pravic, zastran avtonomije, kteri hoče, tak je to vendar gotovo, da po naši deželni ustavi zamoremo premembe volilnega deželnega roda nasvc-tovati. Saj je zastran volilnega reda to enako, ali ima zbor več ali manj pravic, veće ali manje obročje.
Kar pa posebno 7 temeljnih postav dne 21. grudna 18fi7 zadeva, rečem to in prav premišljeno, da državna ustava ne moro prenarediti deželne ustavo, in da nam ne more jemati kar nič, kar v naši deželni ustavi stoji, da ima tedaj le deželni zbor kranjski pravico spreminjati in milostivi cesar sam.  (Res je to I glavna pohvala na levici.)
Ko se je ta §. 7 državne ustave 21. grudna 1807 osnoval, sem bil sam v odboru delaven in more se v vseh zapisnikih najti, da državni zbor ne more nobene deželne ustave krajšati, tedaj tudi ne pravice jo predruga-čiti ali preminjati.
Če bi radi nekteri, da bi prestali deželni zbori in bi vas vse skuj) le radi v državni zbor stisnili, tak tega ne bodo dosegli, ker mi ne oddamo naših deželnih pravic, temveč jih povekšati želimo (Živa polivala.) Da pa mi obdržimo svoje moči, da mi skrbimo za naš mili narod, je potrebno, da se postava deželnega volilnega reda, tako vstvari, da so po izvoljenih zastopani pravi in veljavni interesi domovino, da je po njih zastopan naš slovenski narod, in da ne sedijo tujci ali tuje misleči, ki želijo čoz nas gospodariti, da bodo izvoljeni naši slovenski sinovi, da se obranimo sreče poptujčevanja. ktero nam sovražniki naklonili hočejo, in po kteri mi ne želimo. (Pohvala.) Deželni volilni red je tedaj jako važen, in ker je tako imeniten, se podsto-pim predlog staviti, naj se ta nasvet izroči posebnemu odseku i) /borcev ali poslancev, kteri naj potem nasvetuje deželnemu zboru.
/nabiti zopet kdo poreče, zakaj ne posvetujemo se brž zdaj o tem predlogu V Jaz mislim, da ga je težko kdo prav dobro in vsestransko pogledal in premislil, da bi mogel koj svoj sklep delati; pa vendar še želim pri tej priložnosti odgovoriti dve besedi, kerniscin zadnjič tega storil. Če deželni odbor svoja dela novemu odseku izročevati nasvetujc, stori to iz tega vzroka, da se deželui zbor sam prepriča o delavnosti deželnega odbora, da vse predmete zopet na rešeto done, da se razvidi, ali on svojo dolžnost stori in M znajo tudi drugi s svojim umom in svojo bistrostjo nasvetovano predloge boljšati.
Drugi vzrok, da se izročujejo poročila deželnega odbora novim odsekom je, da še le 3—4 dni vkup sedimo, da predlogi in nasveti deželnega odbora so nam še le došli v roke, in da tako ni lahko mogoče brž so posvetovati in sklepati v zboru, če pa to ni mogoče, je naravno, da so volijo novi odseki za pretres, sicer bi pa morali praznovati brez dela, kar ni naša naloga. Stavim tedaj predlog: Naj slavni zbor sklene, da se izroči nasvet deželnega odbora zastran premembe deželnega volilnega reda posebnemu odseku obstoječemu iz fl udov, kteri odsek ima poročati in nasvetovati deželnemu zboru.
5. seja deželnega /.bora kranjskega a\g.
(Izv. sporočilo.) '' Bil je sledeči dnevni red:
1. Vladni predlog: Postava, po kteri ^s;;omene oni stavki deželna volilnega reda kranjskega, kteri določujejo, komu no pristaja volilna pravica in kdo so smo voliti v deželni zbor;
2. vladni predlog: Postava, ktera določuje, kaj se ima zgoditi, ko bi 80 deželen poslanec na kazen obsodil ali v kazensko preiskavo del;
.;. vladni predlog: Postava, vsled ktere se spremeni §. 6. srenjske postave kranjske od 17. febr, L866;
•I. vladni predlog: Postava, vsled ktere--se predrugači srenjska postava mesta ljubljanskega od !». julija 1850.
5. Sporočilo deželnega odbora o delavnosti njegovi. ii. Sporočilo o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj postonjskega, vrhniškega in loškega trga.
Predlogi vladni 1—4 so se po nasvetu Tavčarja (slovenski) izročili včeraj izvoljenemu in ustanovljenemu odseku za premembo deželnega volilnega reda in občinske reči brez debate.
5. Sporočilo deželnega odbora kranjskega se ni bralo temuč izročilo posebnemu odseku 5 členov po nasvetu dr. Prevca (slovenski), v kterega so voljeni: Svctec, Kozler Peter, dekan Toman, Dežman, Rudež.
6. Zastran volitve Mullejeve se je volil nov odbor po nasvetu dež. odbora. Voljeni so: Kaltenegger, Kromer, dr. Preveč, Svetec in Tavčar.
Prihodnja seja v torek 1. septembra, ker imajo posamezni odsoki mnogo gradiva pretresti.
4. seja <l<'/«lii<u:i zbora »(irskoga 10. avg. (Izv. sporočilo.)
Deželni glavar prične to važno sojo nekoliko po 10 uri. Poslanci so večidel vsi nazoči, galerije zelo napolnjeno. Predsednik naznanja nekaj volitev in peticij, med temi ono ljudskih učiteljev, naj se jim povokša plača. Dnevni red: 1. dr. Sohloffer zagovarja svoj in tovarišev nasvet, kteri se glasi: „Slavni deželni zbor naj izreče Njegovemu veličastvu v najponižnejein pismu svojo zalivalo za potrditev drž. osnovnih, posebno pa verskih postav. V posvetovanje tega predmeta naj se voli odbor !) članov". Dr. Bchloffer ni v podporo svojega nasveta ničesar povedal, kar bi ne bili že mnogo boljo in ostreje drugodi brali: Osnovne postavo so naj važneji steber mogočne države, ustavo morajo podpirati vsi njeni prijatelji, ker se je pričela huda borba proti ustavi, ktero hočejo nekteri s svobodo po njej jim podeljeno uničiti; ustava naj so krepko in brezozirno izvrši tudi proti njenim sovražnikom.
Posebno govornik povdarja verske postave: Država je dala po konkordatu svojo postavodajuo pravico iz rok in se v nekterih važnih vprašanjih podvrgla dovoljenju ali prepovedi rimske kurije. Teb over so jo zdaj država odtrcsla. Zvunaj zbornico so neprestano vrta in dela, da bi se potlačilo pravo ljudsko mnenje; ljudsko mnenje pa smo mi (posl.); mi vemo, kaj hoče ljudstvo, kaj mu treba. Kot ljudski zastopniki moramo odpraviti vse , kar se hoče med prestol in ljudstvo postaviti in resnico kaliti. Tudi verske postave naj bi so brezozirno vršilo. — Nasvet naj bi se izročil ustavnemu odboru, ki je med tem voljen.   (Posamezna pohvala sem ter tje).
Poslanec M. Herman povdarja, da Slovenci nimajo nobenega vzroka veseliti se novih postav, da tudi niso z njimi nikakor zadovoljni. V svojem iu v imenu svojih slovenskih tovarišev nasvetuje; naj se prestopi o za-upnici na dnevni red. Temu nasvetu se pridruži tudi bar. Boni. Kai-scrfeld, ki kaj tacega ni pričakoval, pripoveduje v nejasnih stavkih, da so ta nasvet ne smo staviti, da se to raj no smo o njem glasovati. Poslanec Herman zavrne nuiogovednoga predsednika drž. zbora Kaiscrielda kazaje na §. 30 /borovega postopnika, kteri določuje, da so sme med posvetovanjem vsigdar, kakor tudi reči stoje , prestopiti na dnevni red. — Kaiserteld ne more tega tajiti, da bi pa vendar nasvet iz zbornice izrinil, pravi da se mora pred glasovanjem vprašati, ali kdo nasvet podpira. Herman mora zopet opominjati predsednika drž. zbora na :i0. postopnika, kterega bero v zadnjem stavku: Nasveti za prestop na dnevni red ne potrebujejo nobene podpore. Herman je imel zase postavo, Kaiserteld večino in predsednika, ki je zamotani vozal razsekal in brez ozira na opravilnik vprašal, kdo podpira Hermanov predlog. Podpirajo ga le Slovenci, bar. Boul in dr. Micbl, zatoraj se zavrne a sprejme Sohlofferjev nasvet. Co bo slavna večina premislila svoje postopanje, menda ne bo imela vzroka s seboj zadovoljna biti.
2. Vladini predlog, naj prestane kuratorij na Ivanišči se sprejme in se bo cesarju v potrjenje predložil.
8. in t. Vladni predlog o realnih šolali in šolskem nadzorništvu. Po nasvetu posl. Fevrera so voli odbor za srednje in više šole, kteremu se izroči prvi predmet, in odbor za ljudske šole, kteremu so preda drugi predmet.   Odbora imata vsak po 7 členov.
5. Sporočilo o novih volitvah.   (Scsslcr, dr. Scbmidt,  dr. Do-
minkuš).
Poročevalec dr. Suhloffer se opira na sporočilo deželnega in posebno za to izbranega odbora. Naj prvo govori o volitvi posl. Sesslcrja in dr. Schmidta. Pravilnost predstojećih volitev mu je odvisna od tega, ali imajo mesta in trgi voliti s kmečkimi srenjami, ki so ž njimi združene ali ne. Postava je tli nepopolna in ničesar ne določuje; tudi djansko se različno postopa. Odbor hoče kmečke občine ločiti, ker se je leta 18G1 in 1807 tudi tako delalo, a ni bilo pritožeb, posebno pa , ker imajo po volilni postavi kmečke srenje imeti svoje posebne zastopnike, mesta pa svoje, ker imajo mesta druge interese, kakor kmečke občine. Tako se je zdaj volilo, torej pravilno, naj se tedaj potrdi volitev dr. Schmidta in Sesslcrja.
Dr. Vošnjak spodbija v obširnem, dobro premišljenem govoru pra-vilnost dr. Schmidtovo volitve.  V odboru so se prezrlo moje misli. Treba
_i     iS ...M
jo paziti, da so volitve vselej pravi izraz ljudskega mnenja, in da ne pripomorejo umetni manevri in SAmOvlastno tolmačenje postav neopravičenim večinam k zmagi. Prav je, da se je mariborska volitev tako natanko preiska-vala, čuditi se je le, da je deželni in posebno voljeni odbor s tako lahko-mišljeiiostjo prezrl celo kopico pomot, ktere ima dr. Schinidtova volitev, kar se more le z narodno pristranost j o obeli odborov raztolniačiti. Potem opiše g. govornik dejanske razmere in odvzeme odboroveniu sporočilu govorniški kine. Te bomo prinesli, kakor celi govor prihodnjič po brzopis-neni zapisniku. (Jovornik se čudi, kako se jc moglo priti do tega, da so so za volitve v deželni zbor celo novi volilni zapiski napravili, kar je gotovo proti poitavi in že samo na lebi dela volitev nepostavno. Ko je tako še obširneje dokazal vse krivite . ktere se pri tej volitvi gode pravici ein postavi vrne se zopet k odborovema sporočilu in njegovim neresnicam Proti volitvi kot nepostavni so protestovali volilci iz Slov. Gradca iz Sostajna. kteri so po tako zasukanem volilnim pravu prišli ob svojo pravico. Oc odbor pravi, da je podpisalo protest ■amo 22 volilcev, ni to res; protest sta podpisala srenjska zastopa v imenu vseh volilcev, kteri so zelo razkačeni nad vsem volilnem ravnanjem, Če hoče zdaj še deželni zbor sam podpirati te nepravilnosti, ni se čuditi, če postaja nezaupnost veča in veča. Ljudstvo vendar za zdaj ne pričakuje, dfl deželni zbor ne bo podpiral teb krivic, ampak se skazal kot branitelja ljudskih pravic, Naštevajo glasove in odmetavajo nepravilne, pride govornik do sklopa, da jo pravi izvoljence prav za prav g. Globočnik. torej nasvetuje. naj se volitev dr. Sclimidta ne potrdi, pač pa pripozna g. (ilobočnik kot postavno iz voljni poslanec.
Posl, Herman krepko podpira predgovornika natanko razpeljevaje nepostavnost volitveno, Odbor je skrbno iskal vse. kar govori za volitev in je s tem pokril kričeče nepravilnosti. „Jaz vprašam g. sporočevalca, naj mi pove, koliko Matbržaiiov je volilo, ki plačujejo manj kakor 10 glti. davka". Vsi ti glasovi so nepostavni. Pri volitvi dr. Dominkuša ste preiskavali celo pelnice prvotnih volilcev. tu pa V86 grehe zagovarjate . ker sc je že večkrat grešilo. Deželni in posebni odbor priznavata nepostavnost. Ni dovolj da niso Slovenci zastopani v deželnem odboru, vzel bi jim ta rad še tu pa tam kak glas, ker se deželni odbor ne more povzdigniti nad svoje pristransko stališče. (Predsednik pravi, da tako govorjenje ni pravo, poslanci sikajo.) Kamor pogledamo, protivi se slovenskemu narodu znana stranka „svinčenih podplatov", ki mu je svojo „kulturno pijanost" toliko časa vlivala, da je ob samosvest prišel (bravo na desni, nemir na levi). Navadna poštenost tirja. da se da volilceni še enkrat prilika voliti tem več, ker je vsilavanje Sclnnidlovo občo nevoljo po deželi zbudilo, kteri bi brez tega nasilstva nikdar ne bil izvoljen. Ako ima Sebinidt, ki naše dežele in njenih potreb ne pozna, le trohico poštenja, v sebi, odpovedal se bo sani. Po vsem tem nasvetuje naj se volitev Selnnidtova odboru vrne, in odbor naj o njej še enkrat poroča.
Po nekterib ugovorih in ko je tudi o, kr. namestnik pritrdil, da bo treba postavo poplaviti in dopolniti ne najde ni Hermanov ni Vošnjakov predlog potrebne podpore in z veliko večino potrdi volitev dr. Schmidta.
Dr. Schloffer poročajo o volitvi dr. Dominkuša je izdal „110 v nepo-pravljon i z t i stega, kar je že deželni odbor dvakrat očital tej volitvi. G. poročevalec, z nekakim veseljem po dvakrat celo trikrat pripoveduje, kar je proti volitvi. drugo pa zamolči Ko je vse fakta posvojeni zasukal stavi štiri sicer neovrgljiva pravniška vprašanja, kteraso pa tu nepotrebna, ker jim potreba djanske podlage. II koncu stavi nasvet, naj se volitev dr. Dominkuša ne potrdi.
Dr. Vošnjak se no more strinjati s tem nasvetom, ker trdi in dokazuje, kako različno je poročal Že deželni odbor o tej volitvi: kar mu je enkrat grozovita napaka, mu je drugič popolnoma postavno. Iz vseh sporočil je po tolikih preiskavah le to razvidno, da je napravila politična nradnija mariborska pri volitvi nekoliko formalnih pregreškov, kakorini so sc pri naglici te* dajnih volitev povsodi godili pa tndi povsodi przrli in odpustili, le iz Domin* kuieve volitve hočete napihniti veliko dvorno in državno akcijo. Ze sporočilo c. kr. okrajnega urada mariborskega spodbija skoraj vse, kar trdita od-borova sporočila. Govornik biraj prosi, naj se sporočilo bere. Namestnik jo pripravljen Bporočilo \ branje prepustiti. Zbor tega ne dovoli!!! Vošnjak pravi, da mu y vzelo tu ravnanje najbolje orožje iz rok, vendar še dokaže od točke do točke, da sta odbora pri tej volitvi vse „nudic polovila", dru-godi pa sta dopuščal.!, da so jima „sloni izbežali".
Pristranost v proisknvi volilnih aktov dokazuje govornik od točke do točke in si.lepa tO svojo razlaganje V stavkom: Neprestani lov po prvotnih volilcih, ki so se pregledali, pozabili, sili človeka res k smehu, a mora zopet vsacega državljana v njegovem kontitucijonalnem zavestiji tolažiti, da se po vsej deželi nebo zgubil le en volilec ne. Skoda samo. »lato strogo preiskava nje deželnega odbora ni poskusilo se tudi na srednjem in gorenjem Stirskem. Kazen zapisnikov se sklicuje govornik napriČO nnzočega poslanca Kriehuberja, na protest srenje bitenbeiske in komisarju deželnega odbora naravnost očita, da jo krivo zapisal, kar so srenjčani izrekali. Sicer pa govore vsi zapisniki sami proti sebi, ker so pisani le v nemškem, srcnjčaiioni večidel neuinljiveni jeziku. Sploh pa so pogreški, če hi jih tudi kaj bilo, vsi le formalni in nebistveni in ker je deželni zbor ravnokar pokazal, da celo pri bistvenih z nekako liberalnostjo čez prsti gleda, naj to stori tudi tu in potrdi volitev dr. Dominkuša.
Poslance Kr. lirandstiitter se vzdigne k svojemu deviškemu govoru, med kterini sc jo videlo, da zbornica ni dobro vedela, kaj govornik prav za prav hoče. Vsakako ni nič kaj navadnega, da bi kdo kakor je storil Brand-stiitter, spodbijal odborove razloge in dokazoval, da se jc v 3 srenjah postavno volilo, kar je odbor zanikoval, a vendar h koncu priporočal, naj sc potrdi odborov nasvet, za kterega tudi 011 glasovati obljubi.
Dr. Razlag so izreka za to, da so postava povsodi vrši, kolikor mogočo, ljudsko zastopništvo naj v nhranenje svoje lastne časti skrbi, da bo vsaka volitev postavna, Pri preteklem zasedanji ho jo sicer izreklo, da se jo marsikaj nepravilnega godilo pri volitvah poprek; kratki čus ni dopuščal
preiskovanja; zdaj so se glede nekterib volitev zvedele nove nepostavnosti, in ker ima deželni zbor vsak čas pravico in dolžnost nepravilnost, za ktero poz T 6, preiskati in odstraniti, zatorej nasvetuje, naj odbor volitev v Lipnici*) še na novo preišče in poroča, med tem pa naj neodločeno ostane Vprašanje zarad dr. I loniinkušove volitve. Poročevalec, ki je sam po tej sumljivi volitvi prišel v deželni zbor, jo popolnoma molčal, kakor tudi dr. Stremavr na očitanje dr. Vošnjaka, da ni zapisnikov tako pisal, kakor so zaslišanci izrekali. Dr. Schloffer hoče, da naj se narodno vprašanje ne meša med pred. stoječe vprašanje, pozabi pri tem le, da so ravno slovenski poslanci hoteli, da se ob moč spravijo protinarodne namere odborove. Poročevalec nekoliko svojih nedokazanih tirjatev ponavlja, kar se mu jc pa že samemu odveč zdelo, tako da h koncu vsklikne: Gospoda, ne prevsopihajmo so, no pre iskiijnio posameznih stvari, samo izrecimo, da jo volitev dr. Dominkuša ne-postavna. To se je tudi zgodilo, ker nasvet dr. Razlaga ni našel potrebno podpore. Zbornici seje na oči videlo, da ni bila v srcu tega svojega junaštva nič kaj vesela, kakor da bi si s Pvrrhusom vred enacih zmag ne želela več.
(i. in 7. predmet dnevnega reda, ustanovitev stolice za mehanično tehnologijo in nameščanje dveh asistentov na Ivanišči so izroči odboru za srednje šole, drugi predmeti pa prihranijo prihodnji seji, ktera ima biti v torek, 1. sept. Volili so se potom še odbori, in je bil izvoljen posl. Lenček v odbor za ljudske šole.
Iz soriškega deželnega zbora
—KI— (Izv. spor.)
(1. seja.) Po slovesni maši v stolni cerkvi so v novo zaškripala dolgo zaprta glavna vrata našo deželne hiše. Zbrali so se vsi poslanci razen prevz. knezoškofa, bovškega okr. predstojnika Aleksandra Rozman-a in c. k. sekeijskcga načelnika Sizinija žl. Pretis-a.
Deželni glavar Viljem grof Pace odpre sejo s govorom, v ktereni povdarja posebno, koliko sadu da nam je dozorelo iz neutrudljivo delavnosti državnega zbora — in česa da sc nam je še nadejati pod vodstvom sedanjega odgovornega niinisterstva — iu pod vlado presvitlega cesarja, kteremu je edina skrb napredek in blagor celega cesarstva. Sklene z „Evviva" cesarju Fr. J. 1.   Poslanci iu poslušalci odgovore „Evviva" in „Živio"!
Na to povzame besedo novi cesarski komisar Feliks baron Pino — Friedenstbal-ski. V laškem govoru pozdravlja sploh visoki zbor in omeni vsega tega, kar je vlada tudi drugod zborom sporočila. Potem nagovori še posebno slovenske poslance tako-le: „Slavni deželni zbor! Ker mi je velika čast dana, biti načelnik lepe Goriške okrajinc in tudi vladin namestnik pri slavnem deželnem zboru, presrčno tedaj tudi Vas pozdraljam slovenske poslance, in Vam izrečem svoje žive želje, da bi imela dober vspeh vsa važna opravila slavnega zbora.
Čeravno še zdaj slovenskemu jeziku nisem prav kos, bo moja skrb, sc ga v kratkem naučiti, ker sem so ga bil že pred nekim časom lotil, in ker tudi drugi slovanski jezik poznam. Podite tedaj prepričani, da na moji strani ne boste nikdar pogrešali dobro volje in potrebne podpore. Glavno delo je pa Vam samim izročeno, in ker so bile Vaše dosedanje pravice tudi mnogo razširjene, Vam ne bodo odšle lepe priložnosti, vsim deželnim potrebam sčasoma zadostiti, kar s celim sercem privoščim".
Zdaj položi na predsedništveno mizo pet vladinih predlogov: trije obsegajo prenaredbo našega občinskega statuta za Goriško mesto; četrti obsega načrt postave , ki zapopada določbe, ako se deželni poslanec na kazen obsodi, ali če je v kazensko sodnijski preiskavi, in zadnji pa naj važnejši jc zastran prenaredbe realnih šol; napove ob enem, da bo mogel v kratkem predložiti vis. zboru načrt postave zastran nadzorništva javnega poduka in ustanovljenja šolskih svetovalstev, krajnih, okrajnih in deželnih. — Seja se sklene ob ll3/4 prcdpoldne.
Pol ure pred slovesno mašo je počila v stolni cerkvi v spoveduiei pri vratih bomba. — Namenjena je bila naj brže deželnemu zboru. — La-hona, ki jo je sprožil, so kmalu zasledili in sedi že v preiskalnem zaporu. Pravijo, da se ni denes v prvo skazal.
(2. s oj a dne 22. avgusta oh 1 uri popoldne).
Najprej se potrdi volitev deželnega poslanca Aleksandra Rozmana c. k, okrajnega načelnika v Bovcu, ki pride v zbor namesto poprejšnega to-minskega okr. načelnika Fr. Grosstnann-a, kterega volitev jo spoznal zbor v zadnji sejni dobi za neveljavno.
Potem se izroče vsi vladini predlogi odseku !i udov, ki se jo sprejel po glavarjem nasvetu enoglasno in brez posebnega glasovanja. Enako se izroče računi in preudarki finančnemu odseku od 7 udov, kakor ga nasvetujc deželni glavar.
K zadnjemu sporoča dr. Dcperis v imenu deželnega odbora o načrtu postavo, po kteri naj bi se razvrstile in vzdržavalo nedržavne ceste naše dežele.
Tz dotičnoga obširnega sporočila sc razvida, da si jo dobro zapomnil odbor pokaranje poslanca Pagliaruzzi-ja v predzadnji sejni dobi. čas je res. da se reši ta za našo deželo tako važna zadeva in priporočamo se zboru , naj dobro pretresa in povdarja sporočila in nasvete, ki so mu j''1 predložile posamesno občine zastran naših cest. Tudi za ta načrt postave jc že odsek 7 udov odbran, in zbor ga sprejme po glavarjevem nasvetu.
Konec seje oh dveh popoldne.
(3. seja) se je začela dne 24. avgusta o 5. uri zvečer. Deželni glavar naznani, da ste došli dve peticiji, ena od mestnega magistrata Goriškega, druga od mnogo občin naše dežele, ki merite obe na to, da bi sc odpravil;' deželna postava S. novembra 18G4 zastran povračila bolnišničnih stroškov. Te peticiji sc izročite linančnemu odseku.
*) V Lipnici jo namreč izvoljen strogi poroč. »aloc Scblollor, in Frank, tudi člen tega odbora.
Na to bero poslance Marušič obširno interpelacijo v slovenskem j ez ik u, v kteri se pritožuje vimenu združenih obćin Dol-Otlica, da sc neka služnostna obravnava predolgo vleče. Na drobno in prav živo popisuje reve in stiske, ki nastajajo vsled tega ubogim občinarjom: da sc jim je bil prepovedal pašnik, po ktorom drži pot na lastna občinska žemljic a. da so se bili zarad tega do nekega gojzdnarskega predstojnika obrnili, kteri je to prepoved preklical; da jim gojzdnarski urad drva pral skopo odkazujo. tako da ne morejo ž njimi izhajati; da se za vsak mali prestopek kaznujejo, bodisi z zaporom, bodisi v denarji in da sc je nabralo tako globe, ktero bi morali že dosedaj plačati kakih 13.000 gld. Sklene /. vprašanjem: li Ali se bodo Otličanom in Dolcem vsakoišne dosedanje kazni odpustile? 2) Kaj misli visoka Vlada storiti, da se rasprava služnostnih opravil, kolikor zadevajo Otlico in Dol pospeši in vsa ta reč ugodno dožene in reši ?
Zdaj prosi dr. Tonkli besede. Bere drugo slovensko interpelacijo (ljudstvo na galeriji nekoliko zamrmra, pa kmalu potihne), ki se blezo tako-le glasi: Visoko ministerstvo jc bilo prodložilo prejšnjemu deželnemu zboru novo razdelitev politiških okrajev, da bi zaslišalo mnenje njegovo o tej zadevi.
Bivši dež. zbor je nasvetoval v četrti seji četrte sejne dobe dne (!. decembra 1805, naj bi se pridružile novemu politiškemu okraju Goriškemu poleg Kanalskega in Ajdovskega okraja še te-lo županije: Dolenja, Biljana, h kteri jo spadala tudi sedanja županija Medana, Devin, Opačjeselo, Doberdob, Temnica, Selo in Brestovica. Večina teh občin so same prosile, da bi se pridružile Goriškemu polit, okraju; vso so čisto slovenske; razen Temnice, Sela in Brestovice bi pa morale po sedanjem razdelenji vendar spadati vse druge k polit, okraju Gradiškomu. Ker obsega ta okraj ogromno večino laških občin, se ho moralo zarad teh pri polit, uradniji v laškem jeziku uredovati, tedaj so slovenske občine, ki bi spadale k rečenemu okraju, v nevarnosti, da bi tudi one le laške dopise dobivale. Ta nevarnost je tem veča, ker ni znano, da bi bili gg. uradniki, ki so imenovani za polit, okraj Gradiški, popolnoma zmožni slovenskog« jezika v besedi in pisanji, kar je za urado-vanje v tein jeziku neobhodno potrebno. Vsled §. 19. osnovnih postav 21. decembra 1867 je zagotovljena vsem narodom enakopravnost; vsak narod ima nedotakljivo pravico, da so mu narodnost ohrani iu goji in vlada priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in sploh v javnem življenji. Pa vse te lepe pravice ne zadostujejo narodom, dokler ostanejo le mrtve na papirji, uresničiti jih je treba in vpeljati jih djansko v življenje.
Glede tedaj, da imajo omenjene slovenske občine nedotakljivo pravico zahtevati in tirjati, da se ž njimi slovenski uraduje, in da tej pravici se bode lože zadostovalo, ako se pridružijo goriškemu okraju, kakor če bi spadale h Gradiškomu in ker začnejo novi politiški uradi že 31. tek. meseca ura-dovati, podamo podpisani predsedništvu vis. zbora to-le vprašanje do vis. vlade:
Ali jo volja vis. vladi, sprejeti nasvet bivšega dež. zbora, izrečen v četrti seji četrto sejne dobe dne 6. decembra 1865 in odločiti slovenske županije Dolenjo, Biljano, Medano, Devin, Opačjeselo in Doberdob od političkoga okraja (htadiškegn, Temnico, Selo in Brestovico pa od Sežanskega, ter pridružiti jih goriškemu polit, okraju? — Podpisani so: dr. Tonkli, dr. Zigon. Anton Orne, Karol Polaj. Pagliaruzzi, dr. Abram.
Cesarski komisar obljubi, da odgovori v kratkem na obe interpelaciji
Pristopivši k dnevnem redu se sprejmejo enoglasno po odsekovem nasvetu vladini predlogi zastran premembe volilnega reda, kedar jc kak poslanec obsojen ali v preiskavi, — o premembi občinskega reda in volilnika, in obč. reda za goriško mesto.
Zadnji sporoča dr. Pajer v imenu dež. odbora o tukajšnem zavodu za gluho-neme, ki naj bi se preuredil in izrekel za deželno napravo goriške gro-iije in Istre.   Ta predlog se izroči šolskemu odseku.
Za prihodnjo sejo še ni odločen ni dan ni dnevni red. Najbrže bo še le sredi prihodnjega tedna.
3. s«>ja deželnega /lior;« koroškega
Tudi tretja seja 28. t. m. je bila samo lokalne važnosti. Posamezni odbori so naznanili svoje prvomestnikc in deli dnevnega reda so sc brez debat končali, to je, skor vsako sporočilo je nehalo s tem, da se je stvar dotičnomu odboru v pretres izročila, ali potrdila. Ta sporočila so: o ohranitvi ceste od Velikovca do Pliberka; o subvenciji (200 gld.) za cesto Motniško; o vpo-ljanji pasjega davka; o zasebni prošnji necega K. Šega; sklep navdarka 15% pri pobiranji užitnega davka za Beljak; o navdarku 5 od stotkov na direktne davke v šolski občini Sv. Lenardu za šolskega poslopja stroške; dalje se je vzela nečemu invalidu štipendija, ker je bil zarad tatvine obsojen in konočno so je gospodarskemu odseku oddal nasvet, od 29 poslancev podpisan, ki zahteva naj se pošlje promemorija ministerstvu kupčijstva zastran železnice Beljaško-briksenske.
Prihopnja seja v pondeljok.
I) o p i s i.
Iz Gorice, 25. avgusta. — ov. [Izv. dop.| Kakor bi jih z ledeno vodo oblil, tako je zadela panitalijanskc organe tukajšnih Lahonov vest, da se zbere tudi v našem goriškem Primorji slovenski tabor! In ti pre-brižljivi čuvaji avstrijskih — talijanskih!V (kako pa!) pokrajin so brž poskrbeli, da se prva stopinja slovenskega tabora, na sveti italijanski zemlji! zapreci in do korena — zatre. To ljubeznjivo dete italijaniznia, na slovenskih avstrijskih tleh, ki sc je na blagih prsih visoke vlado že tako napojilo, da od umirjenosti in radosti — dedovanja želi, saj kos ljubljeno matere svoje "a večno pritisniti si na goreče srce svojo, in v tej zanešenosti, poskrbeva po vsi svoji moči odpraviti vsaki trn, ki bi ji imel ovirati sladki ta objem. pa pustimo, naj nanaša drva, saj jih na našo ognjišče I
Kakor ti pripoveduje dragi „Narod"! tržaški dopisnik „narodna zavest slovenska se je vzbudila vsled poslednjih dogodkov . . . Tako mi moremo reči: S tem, da so nam preprečili prvo naše zborovanje za namenjeni tabor, so nns v sklepih le še toliko bolje utrdili! - Naši veljaki in domoljubi spoznavši važnost narodnih taborov; previdevši. da gre tu za obstanek in razvoj naroda našega, in na blagost države so namreč sklenili tudi pri nas sklicati slovenski tabor, in s tem namenom so razposlali preteklega tedna do mIi bolj znanih bližnjih županov in domoljubov povabila, da dojde 2-1. t. m., kar je naj več mogoče jih v dvoranu pri „Katarinu"' v Gorico k dogovoru: „ali. kedaj in kje bi sklicali se tudi goriški Primorci v narodni tabor, pogovoriti se o zadevah naroda našega po zahtevali sedanjega časa. Pa. kakor je zgorej omenjeno, dobili so po srečni jim naključbi, tudi La-honi dvojico razposlanih povabil, ter se. kakor so čuje, nagloma naščovali kakih 200*) potepuhov mestnih, da za plačo to stvar po njih visokodušni kulturi — razbije. Vsako le mogoče sredstvo so porabili, še celo mestno starešinstvo! sije prizadevalo, poštenemu postopanju našemu o vero staviti. Za-pretili so pa to najpred z gromom in peklom gostilničarju pri „Katarinu", kteri je bil tako prisiljen odreči sobano zborovanja. Obilno je prišlo županov in domoljubov, kteri so z veseljem predlog na Blovenski tabor sprejeli, kar nam je dokaz, da Vam bodem kmalu veselejše novice o tej stvari sporočati mogel. Naj se Lahoni še tako repenčijo, prej ali pozneje bodo morali priznati, da stojimo na svoji zemlji! — Še eno. Kako visoko se pope-nja lahovska kultura, kaže tudi to, da je med slovesno mašo o shodu deželnega zbora 22. t. m. v stolni tukajšni cerkvi bomba počila . . . fcj! — Važno je, daje c. kr. namestnik gosp. Tino pri prvrem shodu deželne poslance tudi v slovenskem jeziku nagovoril, ali se bodo tudi naši slovenski poslanci materinščine poslužili ■— vederemo!
V Gorici1'*), 28. avg, [Izv. dop.] Sedem iskrenih domoljubov, dr. Lav-rič na čelu, je bilo razposlalo dne !). avgusta vsiin županstvom na Goriškem vabila, naj pridejo župani, starešine iu drugi veljaki na dan sv. Jerneja v Gorico in naj se zbero ob dveh popoldne v dvorani pri „Katarinu", da se sklone ali in kdaj se ima sklicati slovenski tabor na Goriškem in kje naj bi zboroval. Tudi bi sc bila imela voliti dva odbora; prvi obstoječ iz 10 udov, da vse preskrbi, kar postava zahteva in da bo tabor vodil, drugi pa, koji bi moral šteti 15 udov, bi moral paziti na dober red pri taboru in skrbeti za vse, kar se zunajnosti tabora tiče. Vabilo sc ni zastonj! Dasiravno jc prednji večer in še tisto jutro tako lilo, kakor o času vesoljno povodnji, vendar se jo bilo sešlo toliko županov, starešin, duhovnikov in drugih domoljubnih možev, da smo so morali posili prepričati, da zadostuje tudi pri nas le mala iskrica celo slovensko stran naše deželo vneti in na nogo spraviti. — Toda žo prednji dan jc bil gostilničar U. pri „Katarinu" odpovedal, da nam ne da na noben način potrebnega prostora, še celo navadne sobe za goste so bili „po naključbi'1 vse razdane. — Najbrže so Lahoni krčmarja ostrašili in mu, Bog ve, kako grozili. Vendar pa bi se bil dal še zadnji trenutek pregovoriti, ako bi ne bil zapazil o določeni uri nekoliko naj znameuitejšili rudečesrajčnikov med svojimi gosti, ki niso gotovo z dobrim iu prijaznim namenom okrogle mize na gostilničnem vrtu obscdali. V čitalnični dvorani pa, ki se nam jc bila gostoljubno odprla, se nismo smeli zbrati, ker je menil gosp. okrajni načelnik, da bi mu bili morali to vsaj tri dni poprej naznaniti. Zatoraj se je odložil ta razgovor do 7. prih. meseca. Povabilo so bodo sedaj le župane in nekoliko veljakov. Čitalnica nam je pripustila tudi za ta dan svojo dvorano, in ker se bodo shajali le povabljeni gostje, nam ne bo mogel tega nikdo braniti. Vendar jc naznanil osnovalni odbor c. kr. okrajnemu načelniku baronu Pino-to svoje namene, da bi sc nam ne podteknila zopet kako nepričakovana zadrega. Bar. Tino je prav prijazno sprejel gosp. župana M. D., kteremu jo odbor to naznanilo naročil, iu mu rekel, da sedaj ni nobenega zadržka več, zagotovil ga jo zraven, da se tudi namenjenemu taboru ne bo odreklo dovoljenja.
Da smo morali prvi razgovor odložiti, pa ne ho taboru nikakor na škodo; — od ene strani so sc goriški Labi že nekoliko ohladili, pozvedali so kaj da nameravajo tukajšnji Slovenci s taborom in kaj da jo prav za prav ta tabor. O sv. Jerneji so menda mislili, da se Slovenci za to shajajo, da bi goriške Lahe napadli iu pri „Katarinu" povečerjali. ker so nas tako pisano in nekako strahovito gledali; o prihodnji enaki priliki so smemo nadejati, da no bodo ne sebi ne nam miru kalili. Od druge strani smo so pa prepričali, da se ni več bati, da bi moral namenjeni tabor le v božjih mislih ostati, in da nam ni treba še sklepati več, ali sc ima shod napraviti ali ne; nepričakovano veliko število domoljubov, kise je bilo sešlo pretekli pondeljek v Gorici, nam je zanesljivi porok, da tabor kedarkoli se skliče, bo štel na tisoče vdeležencev, in da najbrže nebo zaostajal v nobenem obziru za ljutomerskim.
Iz junake doline na Koroškem. [I/v. dop.] Ravno kar jc obhajala celovška kmetijska družba svoj letni shod v slovenskem mestu Pli-berku v zvezi z razstavo za živino in kmetijske pridelke sploh. Naj lepša darila so si priborili slovenski kmetje. Že ta dogodek nam jo dovolje jasen dokaz , koliko koristi ima poduk na podlagi materinega jezika. Dokler sc je samo nemški učilo po šolah, naš kmet ni znal niti nemški, niti slovenski.— Zdaj pa marljivo prebira knjige društva sv. Mohora in slovenske časnike iu se brez težave uči zboljšati kmetijske pridelke.
Kakor na Štajerskem in druged, tako je tudi na Koroškem obudilo prestavljenje uradnikov nezadovoljstvo. Mnogo nam Slovencem pravičnih uradnikov je moralo zapustiti slovenske pokrajine. Nainestu slovenščine sposobnih uradnikov dobimo trdne Nemce, čeravno nič ne znamo nemški. Tako jc na primer g. Semen v Velikovec in g. Hofgartner v beljak postavljen za sodnika.   Oba gospoda slovenščine trohice ne znata.   Kako bosta kaj sodila
*) 200 in ho več, knkor soje lahonska nesramna stmnkii samu očitno izustila, toda naši vrli junaci, kojih jo bilo nad aoc tukaj /.branih, >»: proti taki burji uo ogrinjajo plašno. Pis. **) Ko jo bil prvi dopis iz Gorico žo stavljen, sprejeli hiiio tu ltqječega od druzega g. korespondenla iu ga bralcem podajamo, da si o juti roči govori, kot do-polnitov onoga. Vrod.