»»oJfMna nTaifana ▼ srotovfnL
Leto XIV., št. 260
Ljubljana, torek 7. novembra 1933
Cena t«— Din
opruviiisivo: ujutjijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon ŠL 3122, 3128, 3124. 3125. 3126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al. 3. — Tel. 3492. 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica •t 11. — Telefon St 24fi6.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2.. — Teleton št 190.
KaAun) pri pošt Cek zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Cislo 78.180, Wien št 10.V241
Naročnina snaSa meveCnu um Z5.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 312». 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Stros8mayerjeva ulica Stev. 1.
Telefon SL 6.1.	;
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
E9
Balkan in
Srednja Evropa
Zastopnik mednarodne zveze za mir je na otvoritveni seji balkanske konference podčrtal veliko aktivnost balkanskih narodov za konsolidacijo miru in za mednarodno sodelovanje. Kar velja za narode, zastopane na balkanski konferenci, se je že ponovno ugotovilo glede Srednje Evrope za države, združene v Mali antaoti. Odkar je stopilo izven kur-za staro, predvojno načelo, da imajo ravnati mednarodno politiko velesile, do-čim je tako zvanim malim državam odmerjena podrejena vloga, se vedno bolj izkazuje, da je ravno udejstvovanje slednjih v mednarodni politiki največjega pomena za ohranitev mirovnega stanja in njeno konsolidacijo. Danes nikdo več resno ne zanika, da je zlasti Mala an-tanta eden glavnih in najtrdnejših stebrov evropskega miru in da so meddržavne odločitve preko njene glave ali proti njenemu glasu postale gladka ne-možnost. Nasprotno pa se mora priznati, da kaže baš Mala antanta obilo srečne iniciativnosti za ureditev tako zva-nega Podunavja in da njena politika zavzema tudi v jugovzhodni simeri vedno bolj upoštevano pozicijo.
Konferenca v Sinaji in politične akcije, ki so ji sledile, vzbujajo pozornost vse Evrope. Posebno pa je v neposredno udeleženih balkanskih državah opažati mnogo razumevanja za politične cilje, ki jih zasledujejo vodilni državniki srednjeevropske zveze na balkanskem polotoku in ob obaiah Črnega morja. Vodilna misel vseh tozadevnih akcij je vidna: prizadete države naj vzamejo ureditev svoje usode in svojega medsebojnega razmerja same v roke, ker je le po tej poti mogoče priti do miroljubne likvidacije vseh še obstoječih nesoglasij in do iskrenega sodelovanja za skupni podvig in za ohranitev prijateljskih odnošajev.
Z izločitvijo konfliktov na balkanskem polotoku in v Srednji Evropi ne bi bila samo dosežena realna baza za gospodarsko ozdravljenje neposredno prizadetih narodov, nego bi bila dosežena glavna etapa za utrditev in ohranitev miru na evropskem kontinentu. Kajti iskreno medsebojno zbližanje balkanskih, odnos-no podunavskih držav bi napravilo konec poseganju posameznih velesil v njih medsebojne razmere, in zasledovanje realnih ali namišljenih interesov, kateri dosedaj le ovirajo uspešni razvoj politike in gospodarstva v evropski sredini in na jugovzhodu.
Interesi Balkana in Srednje Evrope se nikjer ne križajo in dani so vsi pogoji za pozitivno vzajemno delo v ozemlju od Prage do. Ankare,; — kakor je nedavno ugotovil turški zunanji minister Rudži bej. Vsako motenje mirovnega stanja v Srednji Evropi bi nedvomno vplivalo tudi na Balkan in obratno, kajti medsebojno povezanost kaže že na prvi pogled geografski položaj posameznih držav, da o gospodarskih in prometnih ne-ločljivostih niti ne govorimo. Nikdo ne bo dvomil, da je Jugoslavija ena najvažnejših balkanskih držav in da ima na balkanskem polotoku bitne interese. To dokazuje njena zgodovina, zlasti njena historična vloga pri osvobojen ju Balkana in pri njegovi novozgraditvi. Ravno tako pa je važen faktor v Podunavju in je njena povezanost v srednjeevropsko politiko na dlani. Baš ta dvojna smet daje naši državi posebno važnost, ker ona predstavlja glavni prehod in zvezo rned zapadom in vzhodom. Podobno stališče ima tudi Rumunija, ki jo njeni interesi istotako vežejo v obe smeri. Baš to dejstvo narekuje Mali antanta smer njene zunanje politike, katere prvi koraki pomenijo mnogo obetajoč začetek konsolidacije v tem delu Evrope.
Ta smer razvoja pa v izvestnih centrih evropskega zapada ni deležna nede-Ijenega simpatičnega sprejema in skušajo se politiki Male antante stavljati na pot ovire in težave, ki jih bo treba premagati, ako naj se zares izločijo konflikti in pripravi pot za uživanje sadov trajnega miru. Zdi se, da se hočejo od zunaj v Podunavju in na Balkanu nadaljevati metode staroavstrijske diplomacije z ustvarjanjem nasprotujočih si front in skupin. Značilno je, da sreča-vamo enako prizadevanje v Podunavju, kakor tudi na balkanskem polotoku.
Komaj se je po sinajski konferenci začela pozitivna tvorna iniciativa Jugoslavije in Rumunije, že so se lansirali pomisleki o možnosti njiju sodelovanja, ker sta članici zveze, kateri pripada tudi Češkoslovaška, ki ni balkanska država. Znani grški politik Papanastasiu je naravnost povedal, da bi baš ta zveza tangirala interese »neke« izvenbalkan-ske velesile. Pozornosti je vreden tudi "lanek, ki ga je zadnje dni objavila »Gaz-'etta del Popolo« in ki resno svari Bol-rarijo pred vsako zvezo z Malo antan-o, češ, da bi prišla s tem v popolno od-:snost od zaveznikov, ki so močno obloženi, in b' tudi pomnožila težave svo-gospodarstva. Italijanski list ob-precei neprikrito napada Francijo, eš, da je politika Male antante na Bal-
Preosnova rimske vlade
Ostavka mornariškega In letalskega ministra v zvezi z reformo italijanskih vojaških sil
Rim, 6. novembra, č. Kralj je sprejel ostavko mornariškega ministra Josipa Si-rianjiija in letalskega ministra maršala Itala Balba ter državnih podtajnikov v obeh ministrstvih Russa in Riccarda. Mornariško in letalsko ministrstvo je biilo začasno poverjeno ministrskemu predsedniku Mussoliniiu. Za državna podtajnika sta bila imenovana general Valle v letalskem ministrstvu, general Cavagnari pa v mornariškem. Marša! Balbo je imenovan za guvernerja Eritreje kot naslednik maršala Badoglia.
Nadalje je italijanski kralj imenoval tudi osem novih s&natoriev, vse iz vrst generali-tete. Imenovani so bili: armadni generali Don a t Etna, Ivan Ghersi in Scipio Scipioni, admirali AngeJ Conz, Gino Ducci, Ernest Burzagli in Anton Foschini ter letalski general Peter Picco. Že pred dnevi ie bilo imenovanih za senatorje 12 generalov in admiralov, sedaj pa je 8 novih.
Med tem v italijanskem vojnem ministrstvu nadaljujejo priprave za reorganizacijo italijanske narodne obrambe. Po navodilih ministrskega predsednika Mussoliniia ie državni podtajnšk v vojnem ministrstvu armadni general Baistrocchi izdelal potrebne načrte, pomagala pa sta mu šef generalnega štaba fašistične milice general Teruzzi ter tajnik fašistične stranke Ahil Starace. Po teh načrtih naj bi se preidvsem ustanovilo skupno ministrstvo za narodno obrambo, ki na naj bi se mu pridružile tudi vse ostale borbene fašistične organizacije v državi. Fašistična stranka dma namreč po svojem statutu tudi nacionalno milico, ki je sedaj podrejena notranjemu ministrstvu. Milica naj bi po novih načrtih prešla pod upravo ministrstva za narodno obrambo. Počasi naj bi fašistične vojne sile evolucionarno regeneri-rale v smislu načel fašističnega režima vso italijansko vojsko.
Poset Goringa v Rimu
Pruski ministrski predsednik ima nalogo, da doseže zboljšanje italijansko-nemških odnošajev
Berlin, 6. novembra, s Berlinske politične kroge je silno presenetila vest, da je pruski ministrski predsednik Goring zadnji teden pred ljudskim glasovanjem, torej v volilni kampanji, v kateri je živahno so-; deloval, odpotoval k Mvjssoliniju v Rim. Nihče ne dvomi, da bo Goringa sprejel ministrski predsednik Mussolini in skoraj splošno spravljajo njegovo pot v zvezo z močno izpremenjenim razpoloženjem, ki se je pokazalo v Italiji in pri Mussoliniiu samem nasproti Nemčiji. Ker velja Goring za narodnega socialista, ki najbolj pozn<i italijanske razmere, smatrajo, da je bil najbrže zaradi tega odposlan v Rim, da bi poskrbel za izboljšanje nemško-italijanskih
odnošajev. V Berlinu so zlasti razočarani, ker je Italija opustila vsako inicijativo v razorožitvenem vprašanju.
Rim, 6. novembra, s. Popoldne je prispel na rimsko letališče v Centocelle pruski ministrski predsednik Goring v spremstvu hesenskega princa Filipa, zeta italijanskega kralja in pruskega državnega podtajnika v ministrskem predsedništvu Korner-ja. Na letališču so ga sprejeli državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Suvich, novi državni podtajnik za letalstvo Valle, osobje nemškega poslaništva ter mnogi višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva in višji letalski častniki.
Japonska agresivnost
Vpad japonskih letal na rusko ozemlje — Ustanovitev nove japonske letalske baze proti Ameriki
preizkusila novo orožje za pomorsko vojno. Gre za podmornico, ki ie prirejena za polaganje min in ki more vršiti svoje delo žejo globoko pod morsko površino tudi v močnih
Moskva, 6. novembra, d. Kakor poročajo iz Vladivostoka. so 2. t, m preletela japonska vojaška letala rusko ozemlje ob zahodni obali Amurskega zaliva ter dospela 25 do 30 km daleč preko meje. Med letali ie bilo 8 poizvedovalnih in eno bombno. Vest, da ie cela eskadrila japonskih letal preletela mandžjrsko - sibirsko mejo, je izzvala v tukajšnjih krogih 6ilno vznemirjenje. Vladni krogi naglašajo. da ee je doslej že večkrat dogodilo, da je kako japonsko letalo preletelo rusko me?o. tokrat pa j1- prvi primer, da ie vdrla nad rusko ozemlje cela eskadrila vojnih letal.
London, 6. novembra. č.Listi so danes objavili službena poročila iz Tokija, da bodo japonsike oblaste zgradile veliko letališče na otoku Saipanu, ki leži sredi skupine Ma-rijanskega otočja. Marijansko otočje je bilo prej nemška kolonija, sedaj pa je pod japonskim mandatom. Kakor zatrjujejo japonska poročila, bo služilo letališče za proučevanje meteoroloških .razmer, ribarstva in končno, za prometne zveze med otočjem in Japonsko. Kljub tem zagotovilom je ta vest izzvala v ameriškem pa tudi v londonskem tisku veliko vznemirjenje.
»Daily Telegranh« poudarja, da bo letali-, šče na Saipanu nedvomno izzvalo hude politične zapletljaje, Saipan je namreč za Japonsko v prvi vrsti velikega strategionega pomena, ker ie Marijansko otočje v danem primeru lahko nepremagljiva ovira sovražni mornarici na poti od vzhoda proti zapadu Tihega oceana. Z otočia se lahko prepreči sleherni napad ali blokada kake vzhodne azijske države. Saipan leži nasproti ameriški pomorski bazi na otoku Guam in je le 1500 km oddaljen od otočja Fidži, ki ga upravljajo Zedinjene države. V danem primeru bo mogoče Japoncem preprečiti dohod ameriških ladij na otoke Fidži. Zaradi tega se bodo Zedinjene države nedvomno uprle izvedbi japonskega načrta. Ameriški otok Guam predstavlja najvažnejšo pred-stražo ameriške voine sile in ie za Američane izrednega pomena v primeru kake komplikacije na Daljnem vzhodu. Ob zaključku poudarja londonski list, da ie dobila Japonska mandat nad Mari.ianskim otočjem z obveznostjo, da ga ne bo utrjevala.
London, 6. novembra, d. Po poročilu lista »Sunday Express« je japonska mornarica
tokovih. Nadalje so izvedli poizkuse z novim hidfoplanom, s katerega so metali kemične sestavine, ki povzročajo pliine za solzenje, kakor hitro pridejo v stik z vodo, tako da postanejo posadke vojnih ladij za borbo nesposobne.
Čsl. državni proračun
Praga, 6. novembra, 8. Vlada je danes predložila poslaniki zbornici državni proračun za 1. 1934. V svojem eksipozeju "je izjavil finančni minister dr. Trapi, da je vlada v glavnem stremela za tem, da bi kljub težkim razmeram v vseh okoliščinah zavarovala ravnotežje v proračunu, ker je s tem podano najboljše jamstvo za stabilnost valute. Novi proračun izkazuje 7630 milijonov Kč izdatkov in 7631 milijonov Kč dohodkov ter se potemtakem zaključuje s prebitkom milijona Kč. Redukcija v proračunu izdatkov znaša v primerih s prejšnjiim letom milijardo Kč ali 11.6 odstotkov. Novo uvedena vojaška taksa se bo pobiTala od oseb, ki so oproščene vojaške sflnžbe in je preračunana ra 35 milijonov Kč. V proračunu je bilo prvič doseženo ravnotežje samo z redukcijo izdatkov. Efekt znižanja osebnih izdatkov znaša 400 milijonov Kč. Finančni minister je izjavil, da je letos najbrže že dosežena najnižja točka v krizi. Vlada bo morala v bodoče ustvariti pogoje za razširjenje gospodarskih odnošajev z inozemstvom, v prvi vrsti pa si bo prizadevala rešiti problem cen za najvažnejše predmete za vsakdanjo rabo. Prav tako bo vlada proučila tudi možnost kreditnih olajšav in smatrala za eno prvih in najvažnejših vlog, da povolino reši gospodarski problem med državam« Male antante.
Občinske volitve v Bolgariji
Sofija, 6. novembra. AA. Včeraj so bile izvršene v popolnem m ru in redu občinske volitve v kakih 20 mestih in 300 kmet-skih občinah v Bolgariji. Volitve so bile pretežno krajevnega pomena in predstavljajo uspeh strank Narodnega bloka Število komunističnih glasov je znatno padlo
kanu inspirirana iz Pariza in da ji je Herriot s svojim sofijskim posetom pripravljal pot.
Temu nasproti pa se morda z večjo pravico zatrjuje, da nedavna Gomboševa pot v Sofijo in Ankaro ni izvirala samo iz madžarske iniciative, marveč da ima Rim velik delež na madžarskem poskusu, odtegniti Bolgarijo od skupnosti z Jugoslavijo in Rumunijo. Kakor je v Podunavju Madžarska sama ovira za medsebojni sporazum vseh nasledstve-nih držav, tako naj isto vlogo vrši Bolgarija na Balkanu. Niti, ki se pletejo i2 Rima preko Pešte v Sofijo, so očividne.
Tudi Avstrija je danes pod vplivom istih stremljenj. Ze nedolžni dunajski se-
stanek dr. Beneša z Dollfussom je bil povod za italijansko kritiko in v Avstriji sami je oboževatelj fašizma Starhem-berg — bodist iz lastne iniciative, bodisi na migljaj z juga — čutil potrebo, da v javnem govoru dementira vsako možnost skupnega postopanja s severnim sosedom.
Življenjski interesi Balkana in Srednje Evrope zahtevajo, da njih države odločitev v svojih zadevah vzamejo same v roke in se otresejo varuštva od zunaj. Zdi se, da to spoznanje prodira in vsaj večji del balkanskega tiska razodeva volio za pozitivno sodelovanje v smeri, kakor se razvija po iniciativi iz Sinaje.
Razsodba v vohunskem procesu v Beogradu
Podpolkovnik v pokoju Lujo Mičič obsojen v smrt na vešalih, en obtoženec na dosmrtno ječo, eden pa
je bil oproščen
Beograd, 6. novembra M. Danes ob 16. je bila pred državnim sodiščem za zaščito države objavljena javno razsodba v procesu proti Luju Mičiču in tovarišem zaradi zločina vohunstva v korist dveh tujih držav. O tem se je vršila glavna razprava od 23. do 29. oktobra in je bila v interesu državne varnosti izključena javnost. Obsojeni so bili:
1.	Lujo Mičič, podpolkovnik v pokoju, na smrtno kazen, ki se izvrši z obešenjem.
2.	Friderik Cervenka, avstrijski državljan in major v pokoju, na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic.
3.	Avgust F u r 1 a n i, zasebni uradnik in kapetan v ostavki, na 20 let ječe in trajno izgubo častnih pravic.
4.	Mane Streicher, letalski kapetan v pokoju, na 10 let in 6 mesecev ječe ter trajno izgubo častnih pravic.
5.	Kamilo S e r r a g l i, italijanski državljan in trgovec, na 10 let ječe, trajno izgubo častnih pravic ter po izvršeni kazni na izgon iz kraljevine Jugoslavije za vedno.
6.	Edmund W e i s s, italijanski držav-
ljan in trgovec na 5 let ječe, 5 let izgube častnih pravic in po izvršeni kazni na izgon iz kraljevine Jugoslavije aa vedno.
7.	Oskar Raunacher, administrativni kapetan v pokoju, na 2.400 dinarjev globe.
8.	Raul Raunacher, administrativni kapetan v pokoju, na globo 1.200 dinarjev.
9.	Anton Velikonja, pehotni major v pokoju, na globo 3.000 Din.
Oproščen je bil Karlo L a 1 i č, podpolkovnik v pokoju.
Prvih šest obtožencev je bilo obsojenih po § 42. vojaškega kazenskega zakona, Weiss kot pomočnik Streicherja, Oskar in Raul Raunacher ter Velikonja po § 114. k. z., ker niso prijavili pristojnim oblastem informacij o ukrepih obsojenega Červenke pred izdajo poročil tujim zaupnikom o vojaški obrambi naše države. Vsem obsojencem razen Červenki in Mičiču se všteje preiskovalni zapor. Vsi so bili obenem obsojeni na solidarno kritje stroškov, ki se proglašajo za izterljive.
Trgovinska pogajanja
z Italijo
Odhod nase delegacije v Rim — Pogajanja bodo odločilnega pomena za izvoz naše živine
Beograd, 6. novembra. AA. Kakor znano, je italijanska vlada zahtevala lani revizijo carinskih postavk o naši živini in živinskih proizvodih, ki se že od 1. 1924., ko se je sklenil sedanji trgovinski dogovor, niso iz-prementte. Revizijo je Italija motivirala s potrebo po okrepitvi zaščite domače proizvodnje, mi smo pa nanjo, pristali, čeprav je povečana carina dosegla znatno višino. Sedaj je italijanska vlada ponovno prosila za novo revizijo, ker se je pokazalo, da domače cene živine in . živinskih proizvodov še vedno ne ustrezajo.
Ker bo od možnosti pristanka na novo zvišanje carin v s:,av-n»*»i Mvvsen naš bo-
doči izvoz živine, mesa in drugih živinskih proizvodov v Italijo, ki je bila doslej glavni kupec tega našega blaga, bodo pogajanja za to revizijo odločilnega pomena za bodoči razvoj naših trgovinskih odnošajev z Italijo.
Našo delegacijo za pogajanja o reviziji bo vodil g. Milivoj Pilga, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, njena člana bosta dr. Liudevit Prohaska, načelnik kmetijskega ministrstva, in dr. Milan Lazarevič, nač min. za trgovino in industrijo. Delega-legacije pa g. Boško Gjorgjevič, pristav ministrstva za trgovino in industrijo. Delegacija je nocoj odpotovala v Rim.
Razorožitvena debata v angleški zbornici
Priprave za nadaljevanje razorožitvenih pogajanj
Ženeva. 6. novembra. 9. Tajništvo Društva narodov sporoča, da je Henderson dostavil članom predsedništva razorožitvene konference začasno besedilo angleškega osnutka konvencije z upoštevanjem izpre-minjevalnih predlogov, ki so bili spreje-ti pri prvem črtanju. Na ta način bo lahko predsedništvo na svoji seji dne 9. novembra ukrenilo vse potrebno za 6estavo besedila za drugo čitanje. ki ga namerava predsednik predložiti glavnemu odboru razorožitvene konference še pred njegovim sestankom dne 4. decembra.
London. 6. novembra. AA. Jutri se ee-staneta obe zbornici angleškega parlamenta. Sedanje zasedanje bo trajalo do petka prihodnjega tedna. Nato bo 21. novembra
angleški kralj otvoril novo zasedanje. Jjtri-šnja seja bo posvečena veliki debati o razorožitvi. Pred debato bo zunanji minister sir John Simon poročal o položaju in o politiki, ki jo je v tem vprašanju vodila v zadnjem času angleška vlada. V debato bodo posegli vodja onozicije George Lansbu-ry, sir Herbert Samuel, sir Avstin Cham-berlain in Llovd George. Jutrišnje seje se bo udeležil tudi predsednik razorožiti ene konference Artur Henderson, ki je bil nedavno izvoljen za poslanca pri naknadnih volitvah v Clayvereonu. Delavska stranka je sklenila, da bo najprej poslušala Simonovo poročilo o zunanji politiki in da bo šele nato sklepala o tem. ali naj post s v? vrvata-nje zaupnice.
Dollfussovo čiščenje
Dunaj, 6. novembra, č. Na sestanku zastopnikov krščanske socialne stranke v Celovcu je zvezni kancelar Dollfuss poročal, da bo vlada v kratkem imenovala komisarja za uradništvo. Kancelar je poudaril, da je avstrijsko uradništvo v splošnem sicer prežeto s tradicionalnim duhom zvestobe in čutom dolžnosti napram domovini, da pa je vendar nekaj uradnikov, ki <o skrivaj proti državi. Naloga novega komisarja bo zato. da očisti vrste avstrijskega uradništva. Dollfuss je v svojem govoru izrazil tudi upanje, da se bo končno tudi delavstvo iztreznilo in zapustilo >vo-je dosedanje strankarsko vodstvo na Dunaju
Bivši podkancelar Winkler je imel v Haimburgu govor, v katerem je nagi isil, da je prišel čas za vrnitev Avstrije v normalne razmere. Normalni razvoj avstrijskega javnega življenja se da doseči ie tako. da se ustava na legalni način retor-m:ra. Naša pot, je izvajal govornik, mora teči po sredi, ker smo mišljenja, da more le taka politika, ki je daleč od vseh ekstre-mov. odpraviti spore in zatreti medsebij-no sovraštvo. Zaradi tega smo nasprotniki he'm\vehrovcev, ki si hočejo priboriti v3o oblast.
1^*kot nemškega b!??*
Angliji
London. 6 novembra, d. Nad 500 delegatov ki so zastopali 150.000 Židov iz vseh krajev države se je včeraj sestalo v Londonu na konferenci, na kateri so sklenili bojkot nemškega blaga Pozvali bodo vse ž de v angleškem imperiju. nai ne kupu jejo in ur.orabljaio nemškega blaga, do-k'er se .drekajo v Vemčiji zidom državljanske pravice in enakopravnost.
Smrt Andreja Ljapčeva
Sofija, 6. novembra, p. Danes ob 18.30 je umrl bivši ministrski predsednik Andrej Ljapčev, eden izmed najuglednejših bolgarskih državnikov in vodja bolgarske nacionalistične politike. ^ Andrej Ljaptev se je rodil leta 1866. Študiral je v Curihu, Berlinu in Parizu. Že v mladih letih se je posvetil političnemu življenju. V sobranje je bil izvoljen prvič 1. 1908. V demokratskih vladah je vodil resore poljedelstva, trgovine in financ. Leta 1926. je postal ministrski predsednik. Po zmagi Narodnega bloka se je umaknil iz političnega življenja.
Stavkovni pokret med bolgarskimi uradniki
Sofija, 6 novembra. AA. Včeraj se je vršila velika javna protestna skupščina državnih in samoupravnih uradnikov, ki jo je sklicala zveza strokovnih uradniških društev. Vsi govori so slikali slabo gmotno stanje uradništva. ki že več mesecev ne dobi va plač, in našteli nešteto primere/ za dokaz, da je v upravni državni in samoupravni politiki zavladalo neznosno strankarstvo. ki škoduje interesom države in samoupravnih teles Govorniki so ape lirali zaščito vrhovnega ustavnega fak torja proti takšnemu stanju in je skupšči na na njihov predlog sprejela resolucijo v kateri zahteva, da se uradniška stalnost zajamči z zakonom. Med zborovanjem v metali z balkona letake, ki so poziva! uradnike k proglasitvi splošne stavke
Fuzija angleških paroplovnih dni/?
London, 6. novembra. AA Liverpoolsk dopisnik lista »Dailv Mail« napovedu'' skoro išnio fuzi jo velikih paroplovnih dm/"t »Cunard Line« in »White Star Line«. Fu zija je v načelu že gotova, urediti ie tre ba le še nekatere podrobnosti.
- »3TJTR0« I!. 260 ••
Nevarnost z vzhoda in zapada
stop Sokolov in Sokolic s predstavo z vti-bami ter otroški tamburaški zbor v narodnih. nošah. Program je zaključila alegorična slika.
Nj. Vel kraljica je bila izredno ugodno presenečena, stopila je k otrokom in se ljubeznivo razgovarjala z njimi. V razgovoru z mestnim načelnikom dr. Krbtkom se je nato informirala o delovanju socialnih ustanov v Zagrebu. Med silnimi ovacijami in vzkli-kanjem zbrane množice je Nj. Vel. kraljica odšla potem po savskem predmestju na Ka-zališni trg, kjer je obrtni muzej. Pred vhodom jo je pozdrava upravnik muzeja dr. Tkalčič. ki je služil za vodnika. Kmalu po 12. uri se je kraljica vrnila iz muzeja ter se med burnim vzklikaniem množic odpeljala v dvorec.
Popoldne si ie kraljica ogledala Higienski zavod na Zelenem Bregu in se zelo zanimala za njegovo delovanje. Od tam se je odpeljala v mestno osnovno šolo na Rebru nad Maksi-mirjem, ki spada med najmodernejše v državi in na evropskem jugu sploh.
Ob 8. zvečer je Nj. Vel. kraljica prisostvovala svečanu predstavi »Lrbušec v gledališču.
BAYER
lahko preneslo bolezen« tke klice na svo|e bližnje. • zlasti na otroke. Kašelj In bronhialni katar so po« gostoma začetek nevar« nih bolezni, katerih se lahko obvarujete, če vzamete KRESIVAL
K resi val ozdravi kaše!) v kratkem času
Jesen, vode in sneg
Ljubljana, 6. novembra Tako vodenega leta že nismo zlepa preživljali. Res smo imeli v dravski banovini v letu 1924. in še pozneje leta 1926. grozovite povodnji, zvezane s katastrofami celih vasi, zlasti hribovskih naselij nad Polhovim gradcem in v dolini Ločnice, Hra-stenice in drugod. Takrat je bilo prizadeto tudi Celje z okolico, vendar »o bile katastrofe lokalnega značaja, omenjene prav na ozka ozemlja. Letos je drugače. Imeli smo pomladne povodnji, poletje tudi ni mirovalo, jesen pa je bila naravnost usodna.
Na Barju
je povoden j naravnost permanentna. S travnikov in njiv se voda ni odtekla ie od septembra Poljedelcu je povzročila res ogromno škodo. Prebivalstvo živi že nekaj mesecev v stalnem strahu, da bodo vode, posebno v vaseh v bližini Ljubljanice, iz-podkopale celo temelje hiš.
Po zadnjem dežju, ki se je v soboto pre-vrgel v pravcati snežni metež, je tvorilo Barje zopet jezero od Zel imel j do Haupt-manice in Črne vasi pa gor do podpeškega polja in čez Ljubljanico do Bevk, Blatne Brezovice in travnikov tik Vrhnike. Voda še deloma stoji na nižjih travnikih in njivah
blizu meter visoko.
Na Ljubljanici so morali v soboto za-tvornice popolnoma odpreti, kajti višje l»ori je voda na premnogih mestih udirala daleč iz normalne struge in se zlivala tudi na višje ležeča mesta. Na Barju je bil zadnje dni promet omogočen znova le s čolni, cakor že često letos. Prav kakor v časih mostiščarjev. Ljudi je minila vsaka dobra volja. Vprežna živina mora počivati v hlevih, vse vožnje tudi po višje grajenih cestah so onemogočene. Voda se na mnogih mestih zliva čeznje prav visoko, gloje pod fundamentom in trga nasipe. Kmečko delo je moteno tudi v gozdu. Iz krimskega pogorja se čuje, kakor pripovedujejo domačini, na mnogih krajih
votlo bobnenje In šumenje.
Nekateri so prisluškovali ob skalah in prestrašeni ugotavljali, da bučanje narašča, odjenjava in se spet stopnjuje. Ob vznožju Krima udarjajo na dan zopet številni studenci, ki bruhajo vodo visoko v zrak, drugod pa na pobočju odmakajo skale in odplavljajo ruševino.
Bati se Je za zimo hudih plazov z mešanico kamenja in skalnih drobcev, na poletje pa udora skaL
Pri vseh teh slabih izgledih In mizer-nem splošnem položaju vlada v premnogih hišah pomanjkanje. Prebivalstvo je le pičlo oskrbljeno z živežem in živi po večini od mleka in koruznih žgancev.
Ob zadnjem deževju je nevarno naraščali tudi Gradaščica. V Polhovgrajskih hribih je deževalo že nekaj dni neprestano. Ljudje, ki so prihajali v mesto po opravkih, so pripovedovali, da »o valili hudourniki v dolino velike množine vode. Božna se je penila že vsa divja in je na nekaterih mestih udarila čez strugo. V nevarnosti je že bilo nekaj gorjanskih mlinov, a tudi žage v dolini. Nižje doli, zlasti na Dvoru, se je Gradaščica ponekod razlila čez travnike, vendar se položaj ni poslabšal in ni postajal grozen. Tudi čez travnike na Viču je ponekod voda prav visoka. Istotako je v Mestnem logu, kjer so travniki delno še pod vodo, zlasti ob Čurnovcu in ob Malem grabnu.
Sava je narasla ob zadnjem dežju dober meter nad normalo, nakar je začela spet padati. Huda je bila zlasti pri Zalogu, kjer so manjših poplav ob stiku Save z Ljubljanico že vajeni. Skoro stanovitna povoden j je seveda kvarna za njive, ker voda trga plodno zemljo ali pa jo na mirnejših krajih stiska v pravo blatno gmoto.
Zaradi povodni! Ie letos silno prizadet logaški srez
2e zaradi prejšnjega deževja, posebno pa zaradi neprestanih padavin v dneh od K. do 30. oktobra so bile vode že tedaj divje. Te dni sicer še niso dosegle višine, kakor pri poplavi v septembru, vendar pa je voda poplavila velik del površine, ki je bila pod vodo tu<ji v septembru. Banovin-ska cesta Rakek-Planina in Planina-Laze je bila večji del že suha, zdaj pa je ponovno zlezla pod vodo. Kakor kažejo znaki. ta cesta letos sploh ne bo prosta vode, dokler ne pride s snegom suh mraz in bo voda zamrznila. Vode so hudo poplavile
Kija v občinah: Stari trg, Cerknica. Dolnji gatec, Laze in Planina. Pridelki so bili jesepi na vsem tem polju uničeni že pri prvi poplavi. Zdaj obstoja škoda v glavnem v tem, da so zopet uničene že drugič posejane ozimine. Prebivalstvo je v hudi stiski, posebno v Lazah, Jakovici in Starem trgu. Manjka živeža in nujno po-I trebno je, da priskoči na pomoč oblast.
makar v obliki javnih del. Ljudje morajo najti zaslužka, drugače jih bo zajel obup.
Zaradi sobotnega snega, ki je bil moker in težak, so se potrgale številne brzojavne in telefonske žice. Precej je trpel v nedeljo do poznega popoldneva tudi lokalni telefonski promet v mestu in okolici. Na delu je bil ves delovni aparat telefonske centrale od jutra do večera. Moten je bil tudi brzojavni promet, kajti žice so bile na mnogih krajih potrgane na vseh progah.
Železniški promet
je bil normalen in ga poplave niso motile. Vlaki so prihajali na glavni kolodvor normalno, le nekateri s prav malimi zamudami. Kakor so nam sporočili, v soboto na Jesenicah in v skrajnem Gorenjskem kotu ni snežilo in je vladalo znosno vreme, precej časa celo brez dežja. Sneg je naletaval šele od Podnarta dalje proti Ljubljani. Snežilo pa je tudi na Dolenjskem in na Notranjskem. Sneg je povsod hitro kopnel in vse kaže, da bomo tudi letos imeli ono lepo pozno jesen, ki je toliko značilna za podnebje slovenskih dežel
Novi zakonski predlogi
Beograd, 6. novembra, p. Kakor smo že javili, je Narodna skupščina sklicana za 9. t m. dopoldne. Narodna skupščina se bo pred pričetkom velike proračunske debate bavila poleg drugega tudi s predlogom zakona o obvezni telesni vzgoji mladine. Ta zakonski načrt je bil že svoječas-no dovršen skupno z gasilskim zakonom in bo sedaj definitivno rešen. Razen tega bo prišla na dnevni red tudi kopvencija o definiciji napadalca, ki je bila sklenjena z Rusijo. Predložen bo tudi zakonski načrt o izpremembi zakona o direktnih davkih ter izprememba zakona o trošarinah in taksah.
Reorganizacija finančne kontrole
Beograd, 6. novembra, p. Kakor se do-znava, se pripravlja velika reorganizacija finančne kontrole. Dosedanji sistem dvojnega tira, namreč vzporednega poslovanja davčnih uradov in finančne kontrole, bo odpravljen ter bodo organi finančne kontrole direktno podrejeni davčnim upravam tako, da se bo v bodoče zagotovilo popolno soglasno poslovanje obojestranskih organov, kar bo vsekakor v korist uprave same in tudi občinstva.
Komunistični proces
| 1 V	•	1<VV
pred državnim sodiscem
Beograd, 6. novembra, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela danes razprava proti 7 dijakom in dijakinjam komunistom iz Ljubljane, in sicer: Borisu Vojniloviču, Konradu Venigerhol-cu, Dušanu Boleti;, Lidiji Šentjurčevi, Borisu Kidriču, Ivanki Muačevičevi in Fe-dorju Kovafiču, ki so vsi obtoženi zaradi komunistične propagande.
Seja vlade
Beograd, 6. novembra Zvečer ob 6. Je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča.
Seja kluba senatorjev
Beograd, 6. novembra p. Predsednik kluba senatorjev JNS Kosta Timotijevič je sklical za jutri ob 10. dopoldne sejo kluba senatorjev.
Plačevanje poslovnega davka za Izmenjavo moke
Beograd, 6. novembra AA. Glede na vprašanje neke zbornice, ali so dolžni menjalci moke plačati skupni davek ali pa splošni davek na poslovni promet in pod kakšnimi pogoji, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Vsaka izmenjava žita za moko zunaj mlina se smatra za prodajo moke in je podvržena skupnemu davku na poslovni promet, izmenjava moke v mlinu med mlinarjem ln kmetom pa se bo smatrala za »ušurno me-Ijavo« (mletje na merice).
Odlikovanje
Beograd, 6. novembra AA. Z redom Ju-goslovenske kroge 2. stopnje je odlikovan Vojln Djuričič, upravnik Državne hipote-karne banke v Beogradu, z redom Jugo-slovenske krone 4. stopnje prof. B. de Maudhui, zastopnik amer. lastnikov obveznic v upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije; z redom Jugosloven-ske krone 3. stopnje pa Maurice DeVis, podpredsednik upravn. odbora družbe vzhodnih železnic v Parizu.
Zima v Liki in Medjimurju
Zagreb, 6. novembra n. V Laki je zapadlo 15 cm snega. Na planinah je divjal vihar, tako da so ponekod nastali zameti.
Cakovec, 6. novembra n. Davi je po vsem Medjimurju snežilo. Sneg je južen ln bo, kakor vse kaže, kmalu skopnel.
Vremenska usnoved
Zagrebška vremenska na nered n dano.: Pretežno oblačno, le v nekaterih »»vernih krajih začasno v«dro, zm«rno hladno. — Situacija vč*raj*njeca dne: Kad Mrarnim delom kontinenta pr*«te4a)e noSaa haro-nveti»ka de*>re*(j», H M •» je nM umikati pred vMrlm prHUmr z A«U*tek*ea oceana.
Dtinajgka rremoa»ka aep*Ted m tor»k; Vreme se bo poUsuna pmbMtlo.
Uspeh hltlerjevcev v Romuniji
Bukarešta, 6. novembra, č. V Transilvaniji so se vršile včeraj volitve v mestne in okrajne svete saških Nemcev. Nemški narodni socialisti eo dosegli absolutno zmaso in si priborili 62 odstotkov vseh nemških mandatov. Izredno velika je njihova zrnata v Sibiniu in okolici. V Brašovu so zmagali •™stnnn'V? konservativne nemške Ptranke. Klhib silni volilni propagandi so se vršile volitve popolnoma mirno.
Naši kraji in ljudje
Moderna ljudska prosveta
Blizu 800 delegatov, ki so zastopali 337 prosvetnih društev, je v nedeljo dospelo v Ljubljano na občni zbor Zveze kulturnih društev. Tolikanj častna udeležba podeželskih prosvetarjev z lepim številom uglednih ljubljanskih predstavnikov je dala zboru značaj krasne kulturne manifestacije, ki je dala nove smernice za bodoče prosvetno delo med Slovenci. O zboru je obširno poročalo ponedelj-sko »Jutro«. Tu sledi govor tajnika ZKD dr. Mihelakao moderni
ljudski prosveti:
, x . .	prosvetno delo ima svojo dobro stran, da
Narodna prosveta obče m tudi prosvetno delo ZKD ne sme biti osobito v sedanjih časih kompliciranega državnega, gospodarskega in socialnega razvoja nevtralno in primitivno nasproti državno politič-n m in svetovno nazorskim strujam Delo ZKD in njenih članov je prosvetno, pri tem pa em*nentno politično detj, kakor je na zadnjem občnem zboru ZKD poudaril minister dr. Kramer. Politično delo, a ne v smislu strankarskih razračunavani in podpiranja partijskih taktik, amnaic poetično delo kot eden izmed razvojnih čini-teljev, k\ oblikujejo usodo in bodočnost narodi
Prosvetno delo ZKD se mora otresti naivnosti onih, ki ne uvidijo velikega pomena ljudske prosvete za vse naše javno življenje. Nevtralnost prosvetnega dela je stara metoda, ki se je postavila na stališče takozvanega znanstvenega svetovnega gledanja. To gledanje pa pušča v nemar najvažnejša vprašanja, ki v našem duhovnem in socialnem svetu igrajo največjo vlogo. To gledanje je povzročilo, da se je razvila zoper nevtralno prosvetno delo konfesionalna in marksistično svobodomiselna prosveta.
Prosvetno delo ZKD je že po svojem velikem ustanovitelju Gregorju Žerjavu od vsega spočetka zavrglo naivno načelno nevtralnosti, kakor ga zavračajo danes na polju ljudske prosvete največji znanstveniki. Spominjam samo na znanega univ. prof. dr. Flitnerja.
Poleg konfesionalne in marksistično svobodomiselne grupe prosvetnega udejstvo-vanja postavlja ZKD kot veliko kulturno omrežje s svojim prosvetnim programom fronto nacionalne, sokolske, solidaristične prosvete bodisi na polju kulture, pojmo-
vanja državne tvorbe, pojmovanja gospodarskega in socialno političnega sistema.
Zavedajoč se, da mora prosveta sodelovati s pozitivnimi činitelji, ki ustvarjajo danes kulturno, socialno in politično bodočnost naroda, je njena zgodovinska naloga, da s prosveto poglobi in razširi smisel za nacionalno skupnost in za socialni solidarizem.
Naš narod potrebuje kakor nikoli doslej baš v teh težkih časih duhovnega in socialnega pesimizma ognjišča zdravega optimizma. Ta ognjišča so vsa naša društva, ki tvorijo veliko kulturno omrežje. Vse to omrežje, pa ne sme dovajati ljudstvu le občih nevtralnih kulturnih in duhovnih dobrin, ampak je predvsem njegova naloga, da oblikuje in ustvarja nacionalno in solidaristično voljo in idejo.
V tem smislu, na popolno avtonomnem prosvetnem področju nosi program ZKD značaj kulturne politike. Vsaka ljudska prosveta, ki je neko gibanje, usmerjeno z gotovim smotrom in v katerem je dinamičnost in pokret. je kulturna politika. Kulturna politika in ljudska prosveta sta pri vseh narodih važen političen činitelj. Ona dvigata poedincu in narodnemu kolektivu nacionalno in družabno zavest in odgovornost. To gibanje pa je osobito danes velikega pomena, da privede narod in mladino k pravilnemu pojmovanju vseh naših težkih problemov in da ga zavaruje pred napačnim gledanjem problemov.
Tako ekstenzivno kulturno politično in
ustvarja kolektivno edinstvo, da grupi ljudi v kratkem času vcepi s propagando neko miselnost, ki je potrebna ne iz osebno vrednostnih potreb, ampak iz gospodarskih, političnih in družabnih razlogov. V življenju naroda nastajajo stalno situacije, ki je v njih nujno potrebno, da tudi narodna prosveta pripravlja ljudi, narod, razred, sloj, da sprejme določeno miselnost vase. Nobena moderna družabna politika ne more obstojati brez javnega mnenja. Za vsako državno in drugo politiko je potrebno, da eksistira neko javno mišljenje. To je eno.
V drugi vrsti pa je nujno potrebno, da ima prosvetno delo tudi svojo notranjo stran, da se to javno mnenje poglobi tudi v notranjost. Prosvetno delo mora biti tudi intenzivno in zgrajeno na modernih načelih delovne pedagoške šole. Tudi tam, kjer imajo kulturno politični smotri v prosvetnem delu prednost, mora narodna prosveta temeljiti na intenzivnih metodah, če hoče imeti trajni učinek. Smotri vsakega prosvetnega dela, ki služi delavskim, poklicnim in drugim organizacijam, so resnični le, če jih je sprejelo spoznanje in razum. Poleg trenutne propagande izvestne državne, socialne, etično-sokolske ali družabne miselnosti in mehaničnih metod mora pristopiti prava vzgojna metoda, katere namen je notranje spoznanje. Kajti vsako spoznanje, ki hoče imeti trajne vrednosti, mora izvirati iz svobodnega mišljenja človeka; to pa je možno le tam, kjer se vrši prosvetno delovanje v intenzivni meri.
Poleg opisanih dveh važnih načel, ki naj vodita vsako prosvetno delo, naj bo to konfesionalno, marksistično ali ZKD, je treba omeniti še tretje načelo: o vsebini narodne prosvete.
Moderno pojmovanje vsebine in predmeta prosvetnega dela se popolnoma loči od naziranja prostovoljne narodne prosvete v preteklosti.
Staro pojmovanje je baziralo na misli splošne izobrazbe; ta motiv izvira iz dobe Goetheja in z njim združene duhovne aristokracije. Ideal je bil poznavanje klasikov, rastlinstva in drugega.
Sodobna ljudska prosveta pa razširja in poglablja predvsem poznavanje drugih pojavov, ki se pojavljajo v novih socialnih in življenjskih razmerah okoli sodobnega človeka. Zaradi socialne družabne, gospodarske in politične strukture je postavljen sodoben človek v mnogo situacij, glede katerih sta premalo skrbela bodisi šolska izobrazba mladine ali pa poklicna strokovna izobrazba. Narodna prosveta. ki poleg ljudske šole in univerze prosvita narod in sicer predvsem odrasle ljudi, mora imeti mnogo bolj praktični značaj kakor stara narodna prosveta Ne praktični značaj v tem smislu, da služi poklicni izobrazbi Gre za prakt;čnost. ki stoji v službi duhovnega in socialnega življenja narodovega. Praktičnost je v tem. da mora narodna prosveta izobraževati n. pr. o higijeni, o oskrbi otrok, o soudejstvovanju na političnem delavsko društvenem življenju in v kulturnem svetu, o pomenu državljanske vzgoje itd.
Cilj moderne narodne prosvete je, da izobrazi narod, da lažje obvlada življenj-
		
■■■■^■■■■^■■Kg]		a
Danes ob 4n iy4 ln 9yA zvečer
Marija Jeritza poje arije
Verdija iz:
»Aide« in »Moč usode« Lenarja:
»Servns VVien«,
»Ti in jaz sva drug za drugega« »Povej ml, kje se moja mamica
žalosti«, »Caše naj zvenijo«
v velefilmu:
VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA
Jeritza
Paul Hartmann, Leo Slezak, Szoke Szakall, Johannes Rie-mann. Glasba: Lehar
Kot dopolnilo: Nov »Foxov« zvočni tednik
Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure!
Elitni kino Matica
Telefon 21-24.


ske naloge, pred katere ga stavlja razvoj družbe, gospodarskega procesa in države. Osobito danes, ko poklici ne izčrpajo življenjske naloge docela. Mnogi opravljajo samo pridobitno delo, toda nimajo nobenega poklica, na drugi strani pa so poklici zaradi racionalizacije dela in delitve dela zelo skrčeni m zmehanizirani, tako da ne izčrpajo volje človeka, ki stremi po delu in ustvarjanju. Narodna prosveta odkriva in odpira drug delovni svet, ki se izraža v službi za delavski pokret, za državno politiko, za zadružništvo, za socialna vprašanja.
Povsod se danes priznava, da so načela narodne prosvete druga in da ne morejo biti več taka, kakor so veljala doslej. Niti načelo nevtralnosti, niti načelo primitivnosti in nepraktičnosti ne drsita več v mednarodni prosveti.
Komur bi bilo to nejasno in bi zameri' če hoče ZKD iti v tej smeri, naj pogleda po svetu, naj sliši mednarodne konference o svobodni narodni prosveti odraslih, pogleda naj znanost!
Milan Antič, novi minister dvora
Kakor smo poročali v nedeljo, je bil imenovan za novega ministra dvora g. Milan Antič, ki je bil (* 1892 v Zaječaru) daljšo dobo v diplomatski službi, a za vršilca dolžnosti m:n;stra dvora je bil imenovan ob koncu leta 1932.
Vojna in okunacijska škoda
Ljubljana. 6. novembra Gospodarski odsek ljubljanskega sreske-ga odbora JNS je dobil že na en sam poziv tako veliko število prijav, da ne more vsakemu posebej odgovoriti; zato bomo zadevne važnejše podatke in navodila priob-čali po potrebi v »Jutru«
Skoraj vsi oškodovanci se pritožujejo, da so svoje zadeve že izročili različnim društvom, dosegli pa niso popolnoma nič. Ker tudi druge akcije in intervencije niso nič zalegle, ni čudno, če je večina postala že skrajno skeptična. — Poudarjamo, da gre gospodarskemu odseku predvsem za to. da dožene. kje je krivda na dosedanjem zavlačevanju. Čim se to dožene, se bo interveniralo pri merodajnih činiteljih, da nemudoma pristopijo k rešitvi in da po tolikih neuspešnih konferencah in komisijah vendarle likvidirajo to, v neskončnost zavlačevano zadevo. Če pa to ne bo uspelo, bo gospodarski odsek prizadete obvestil o vzrokih, bodisi po časopisju, ali pa v posebnih dopisih.
Tisti, ki odseku škode še niso prijavili s potrebnimi podatki vred, naj to nemudoma store, da bodo zbrani podatki za enotni nastop popolnejši. Predvsem pa ponovno opozarjamo, da naj navedejo tudi podatke: kdaj in po kom je bila škoda cenjena in kateri oblasti je bila vložena prošnja za odškodnino. Tisti, ki škode niso prijavili nobeni oblasti, težko da bi mogli kdaj svoje pravice uveljavljati.
Tragična smrt mladega učitelja
Knjaževac, 6. novembra. V dneh, ko se spominjamo mrtvih, mnogi še bolj občutijo sVoje težave. Zato je baš v tem času vsako leto največ begov iz življenja. Obupal je tudi učitelj Milovan Nerat, ki je služboval na osnovni šoli v vasi Krenti blizu Knjaževca. v ponedeljek 30. oktobra popoldne si je pognal v glavo revolversko kroglo in ko so v njegovo stanovanje prihiteli najprej neki sosedje in pozneje tudi zdravnik, je bil sicer še živ, a brez zavesti, z avtomobilom so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Zaječar, umrl pa
Najrajši imam
težko delo!
Veliko pospravilo je zame praznik. Kakor bi trenil, preženem nesnago .. . kakor bi mignil, napravim kuhinjo lepo snažno. Ognjišče očistim tako, da se lahko ogledate v njem. In kaj šele kuhinjsko opravo! Ne — tega ni mogoče popisati. Pridite hitro pome k trgovcu!
VIM
CISTILKAVIM CISTI VSE!
Je že drugo jutro, ne da bi se bil prej zavedel. Zapustil je tri pisma, in sicer in ni, šolskemu upravitelju in staršem, ni pa v teh pismih navedel nobenega pravega vzroka svoje tragične smrti. Pisal je samo, da se umakne iz življenja in da želi, da bi bila njegova žena srečna.
Nesrečni Nerat, doma iz Slovenije, se je pred šestimi meseci poročil z mlado učiteljico, ki je nameščena na sosednji osnovni šoli 6 do 7 km daleč onkraj planine Tresibaba. Ves čas po poroki se zakonca sploh nista videla in je Nerat prebival v borni sobici, kjer je imel kar na tleh borno slamnjačo za svoje ležišče. Bil je dober učitelj in je vse pretresla njegova nenadna, tragična smrt.
Uradniki, upokojenci in invalidi
po statističnih pregledih finančnega ministrstva
Beograd, 6. novembra
Finančno ministrstvo je že lani uvedlo važno statistiko o uradnikih, upokojencih in invalidih. Ta statistika je potrebna pri sestavljanju vsakoletnega državnega proračuna. Prvi statistični pregled je že izdelan in sicer na temelju proračuna za leto 1933-34. Podatki so bili zaključeni s 1. julijem letošnjega leta. Na prvem mestu v pregledu je 27 ministrov in banov, potem 54.796 uradnikov, 15.352 uradniških pripravnikov, 34.974 zvaničnikov, 11.075 slu-žiteljev, 38.601 kontraktualnih in honorarnih nameščencev in dnevničarjev, 2255 neopredeljenih nameščencev, 10.107 častnikov in vojaških uradnikov, 39.933 podčastnikov in orožnikov. Skupno število državnih uslužbencev iznaša 207.130.
DTžavni uslužbenci pri banskih upravah pa so po strokah razdeljeni takole: na prosvetno ministrstvo jih odpade 30.324, na notranje zadeve 7814, na finančno ministrstvo 9, na ministrstvo za zgradbe 2627, na ministrstvo za kmetijstvo 583, na ministrstvo za trgovino in industrijo 324, za šume in rudnike 286, na socialno politiko in narodno zdravje 1718. Vseh državnih uslužbencev pri banskih upravah je 43.685.
Stanje upokojencev s 1. julijem pa je bilo naslednje: glavna državna blagajna je imela 7821 upokojencev, ki so prejeli na leto 176,302 846 Din. Državna hipotekar-na banka ima 85 upokojencev z letnimi prejemki 948.240 Din. Finančna direkcija Ljubljana 9467 upokojencev z letnimi prejemki 155,606.532 Din. Direkcija Zagreb 14.468 upokojencev s prejemki 242,918.316 Din itd. Skupno število upokojencev znaša 60.402 z letnimi prejemki 1.,020,699.336 dinarjev.
Poleg državnih uslužbencev, ki dobivajo prejemke iz državnega proračuna, a službujejo pri banskih upravah, imajo banske uprave tudi svoje uslužbence in za nje svoje posebne proračunske izdatke. Skupno število takih banovinskih uradnikov iznaša 2056, uradniških pripravnikov 1051, zvaničnikov 372, služiteljev 428, dnevničarjev in pogodbenih uslužbencev pa 7868. Vseh skupaj je 11.878. Banovine pa imajo tudi svoje upokojence. Vseh skupaj je 699 s skupnimi letnimi prejemki 7,661.820 Din. Na dravsko banovino odpade 85 upokojencev z letnimi prejemki 697.615 Din.
Invalidov pa je bilo letos 1. julija skupaj 70.788, ki so prejeli na osebnih in rodbinskih prejemkih iz državne blagajne 103,490.835 Din. Na ljubljansko finančno direkcijo odpade 5234 invalidov, izditki za nje na znašajo letno 9,017.772 Din.
Statistični pregled ima še razne tabele glede državnih uslužbencev po skur>i lah, nadalje pa podrobni pregled ter rekapitu-lacijo osebnih in materialnih izdatkov v državnem in v banovinskih proračunih.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Davna preteklost se razkriva
Veliki uspehi Muzeja Južne Srbije
Skopi je, 6. novembra.
Muzej Južne Srbije se že tri leta bavi z raziskavanjem področja okrog vasi Suvo-dol blizu Bitolja. Ugotovljeno je, da je tudi okrog tega kraja velevažno arheološko področje, ki je zelo podobno že svetovno znanemu stobskemu področju. Naključje je hotelo, da so tudi v Suvodolu kakor v Sto-bih naleteli najprej na ostanke starokr-ščanske bazilike in da so potem iz mnogo starejših plošč, ki so bile vzidane v cerkveno zidovje, z gotovostjo sklepali, da so na sledu mnogo starejši naselbini V sami cerkvi so našli velik žrtvenik z grškimi napisi. Poleg tega žrtvenika so našli še razne druge ostanke iz poganske dobe in bo vse to v najkrajšem času rekonstruiral naš znani arheolog dr. Nikola Vulič. Mnogo fragmentov iz starorimske in grške dobe pa so našli tudi v zemlji, ki je pokrivala ostanke starokrščanske bazilike. Med najlepšimi letošnjimi najdbami je torzo boginje Diane. Vidi se, da je ta umetniška skulptura že razbita prišla v zemljo, iz česar se sklepa, da ie postala žrtev nekega velikega prevrata v stari naselbini.
Naš ožji rojak g. dr. Mesesnel, ki ima velike zasluge pri arheoloških odkritjih v južnih krajih, je prepričan, da bodo nadaljnja raziskovanja spravila na dan zanimive ostanke treh kulturnih dob. Prva doba Je poganska, druga pa od tedaj, ko se je krščanstvo vsidralo na razvalinah poganstva. Tretja faza pa je barbarska, ki je uničila vse kulturne ostanke paganov in kristjanov. Tretja doba je zapustila samo veliko število grobov z raznimi predmeti iz bakra in bron? ter z nakitom iz kosti in stekla. Dosedanje najdbe izdajajo sledove velike starodavne naselbine. Sistematično raziskovanje bo dalo odgovor na vprašanje, če niso to sledovi starorimske Herakleje.
KULTURNI PREGLED
tlion pred padcem
Turške kumare v Ljubljani
V nedeljo je narod v evojem Narodnem gledališču slavil svoj veliki dan. Bila je to bela vrana sredi črnih dni: premiera je bila v drami in hiša je bila razprodana do zadri jega kotička. Prvič se je tokrat zgodilo, da ie razen malega človeka prišel v teater v velikem številu tudi naš veliki človek, naša inteligenca, naša bolj ali manj oficielna družbi, ki h kakšnim Shakespearejem in Cankarjem po navadi ne zahaja. Na večernem listj ie bilo nekaj posebnega: Turške kumare.
Kako neki — bi se kdo vprašal — kako neki, da se najbolj bedne in najbolj bedaste komedije na svetu ne morejo baviti i nobenim drugim vprašanjem kakor s problemom zakonske nezvestobe, e problemom greha v 'jubezni?
Odgovor na to vprašanje ie čisto preprost: zato. ker v vseh moralnih registrih sveta tli bolj bednega, bolj zlaganega statuta, kakor te tista zapoved o zvestobi. Razpošljite 6le na vse štiri strani neba in poiščite ga, kristalno dušo, učitelja Šviligoja. ki ni še tu »podrsnil! če našega malomeščana niti s terorjem ne spravite čez Talijin prag _ bur
ifo o zakonolomu poide gledat kar iz lastne "iciative; v teater poide, da bo v akterjih, i na odru uživajo slast in zadrego nezve-tobe. videl Watechenmanna, ki je karikatura
njegovega lastnega obraza.
In kakšen paradoks! Vse tiste dobre, poštene, ničvredne ljudske igre in odrski komadi, ki jih s cunjo za prah v roki lahko na kupe nameteš na vseh pozablejnih policah kakšnega pozabljenega antikvariata in ki obravnavajo ta velevažni, vesoljno zanimivi tema — vse te ničvredne igre imaio zmerom eno skupno odliko: njihova prijazna, dobro mišljena tendenca je obče spoštovani nauk, da se greh ne sme goditi, da katastrofe niso za mladino in da se mora zakonsko življenje nazadnje zmerom vrniti v normalni tir. Takšno in samo takšno tendenco mora imeti vsaka, tudi najbolj ničvredna komedija tega žargona, če naj bo vredna vsaj počen groš. Komedija, ki niti takšne tendence ne zmore iz sebe, ie eamo zabavni šotor rta veleeejmu, zabavni šotor, v katerem vam po volji postrežejo s kakršnimkoli največjim nesmislom sveta.
Nesmisel — to je beseda. Čemu naj bi bile stvari smiselne, če so pa nesmisel, alogika in amorala tista olimpijska anarhičnoet ki v nji človek našeg-a miljeja vsaj kdaj pa kdaj lahko sprosti svojo bedno, uklenjeno, do zadnjega nerva zlegalizirano dušo?
Na Dunaju, je v parterju rekla gospa za menoj, so bile pa Turške kumare bolj pikantne. Pikantne? Ne vem Samo to je brez dvoma gotovo, da so te kumare svojim haremom in svojim Monreposjem kjerkoli v
zapadni Evropi, ki vzdržuje s Carigradom bolj romantične stike kakor naš Balkan, bolj verjetne kakor pri na$. Te kumare pri na6 ne gredo na nobeno polico, nobena kljuka jih ne vzdrži. In mimo vsega, kar na njih niti estetsko niti moralno niti umsko niti nikakor ni dobrega: mimo vsega spravlja ta komad 9 svojimi praznimi, iz trte zvitimi, zlobnimi izmišljotinami čisto dostojne in poštene ljudi ob dobro ime Da bi kakšen naš Vrbek ali Picek imel kdai na takšen način kakšnega opravka z odaliskami in barskimi plesalkami — to je laž, ki se komadu bere na zobeh, toda stare babnice io bodo vendarle lahko kot najbolj zanimivo resnico raznašale okrog.
Gledališču, režiserju, igralcem — vsa čast. Zdajle ne utegnemo iskati krivca, zakaj je tako pri nas. da ena sama Tjrška kumara vrže blagajni menda veg kakor deset Hamletov skupaj. Toda publikum je z nad vse energičnim plebiscitom postavil Turške ku-mre na 9voj repertoar. Publicum vult deci-pi. Za kruh ideje in lepote ga nima, za cir-censes razmetuje denar. Režiserju in ansamblu vsa čast. S svojimi ekstemoori so igralci pred dostojno javnostjo nadvse dostojno in z jasnim namenom opravičili «ebf> in hišo: niso zbijali odjrnih operetnih kvant, samo s pikrimi pripombami o neplačanih gažah. o redukcijah, o sanaciji gledališča, ki je ni od nikoder, so vzbujali smeh v ljudeh
Pa to seveda ni bil večer «meha Ta večer igralci prav za prav niso nastopili Igralo je občinstvo. Bil je večer tragike — tragike slovenskega igralca, tragika slovenske kultu-
re. In večer tragike bo ostal še celo tedaj, če bodo Turške kumare našemu gledališču v resnici vsaj toliko, kolikor je črnega za nohtom, pomagale do rešitve.	Fri.
Konec literarne legende o Zofki Kvedrovi
V najnovejšem zvezku revije »Zena in dom« je objavila Mila Scbolle - Zupan-č e v a članek »Ali je Zofka Kvedrova pisa-teljevala tudi češko«. V vseh dosedanjih življenjepisih te naše. zares po krivici zapostavljene pisateljice, čije zbrano delo namerava izdajati založništvo >2ene in doma«, čitamo trditev, da je Zofka Kvedrova pisala tudi češko. Znano je, da je v Pragi izšlo šest nje nih v češčini natisnjenih pripovednih knjig. Doslej smo smatrali, da jih je avtorica sama spisala češko in mnogi so občudovali njen jezikovni talent, tem bolj, ker vemo, da je pisala razen v materinem jezikj tudi še v srbohrvaškem in nemškem. Tej jezikovni razkosanosti so pripisovali krivdo za oblikovno. zlasti stilistično nedognanost njenega dela.
Avtorica uvodoma navedenega članka je sedaj popravila napačno mnenje o češkem pisateljevanju pokojne Kvedrove. Dokazuje namreč, da je njene 9pise prevajala iz slovenskega rokopisa ga. Zdenka H&ekova Dykova, ki je bila takrat še dijakinja in Zofkina najintimnejša prijateljica. Ga. dr. Dvkova — vdova slovečega češkega pesnika, publicista in politika Viktorja Dyka — je
pisala ge. Mili Scholle - Zupančevi pismo, ki v njem izrečno izjavlja:
»Zofka ni pisala češko. Bila je nadarjena za jezike, toda morala je preveč naglo stvar-jati, da bi se utegnila katerim izmed njih priučiti (razen nemščini, ki se je je učila od mladosti). Njena dela 6em prevajala v če-ščino, toda tiskala so se kot original, zakaj Zofka je sodila o prevodih, da so dobri, a tudi iz finančnih ozirov sva to obe potrebovali.«
Tako je sedai zadeva pojasnjena in Zofka Kvedrova izločena iz vrst čeških pisateljic. Ker pa najbrž niso ohranjeni originalni rokopisi njenih »čeških«, v Pragi izišlih spisov, bo treba te spise, ki seveda tudi izidejo v Zbranem delu, zopet prevajati, da preidejo v literarno zakladnico onega jezika, v katerem so bili prvotno spisani.
Kulturna prireditev v črni mlaki
Kot 11. zvezek zbirke »Slovenske potic,* ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, je pravkar izšla nova, še ne uprizorjena veseloigra pesnika in dramatika, ravnatelja ljubljanske drame Pavla Golie »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Nova veseloigra je nekaka naša komedija zmešnjav. Dva Rusa 9e po naključju priklatita v Črno mlako, kjer on-dotni rodoljubi in vrli kulturni delavci pravkar pripravljajo mogočen sprejem prijatelia naroda, profesorja Nemca iz Prage. Brezposelna Rusa 6i »izposodila« obleko profesor-

Domače vesti
♦ Jubilej zaslužnega narodnega borca In pisatelja. V Beogradu bo te dni proslavljal 80 letnico svojega življenja in 60 letnico svojega javnega delovanja nekdanji narodni poslanec Tomo Oraovac. Jubilant je rodom iz okolice Cetinja in je bil eden od prvih dijaKov tedaj ustanovljene cetinjske bogoslovne Šole. Nekaj let je bil učitelj v svoji domovini, ker pa se je udejstvoval v pokretu za ustavno svobodo leta 1881. v črni gori, je moral domovino zapustiti ter se preseliti v Srbijo. Vneto je deloval kot prosvetni delavec v južnih srbskih krajih, pridobil si je pa tudi velike zasluge z zbiranjem narodnih pesmi ta pripovedk. Prva njegova književna dela so izšla že v letih 1878. do 1880.
ZA PULLOVERJE PRISTNA
ANGLEŠKA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni tr^l
♦	Praktični učiteljski Izpiti v Ljubljani •o bili na drž. učiteljski šoli v dneh od 20. do 28. oktobra pod predsedstvom direktorja Nandeta Marolta. K Izpitu se je oglasilo 10 kandidatov in 15 kandidatk. Izid izpitov je naslednji: Izpit so položili z odličnim uspehom Zakovšek Josip, učitelj v Sv. Križu, srez Krško; s prav dobrim uspehom Bon Alojzija, učiteljica v Podgradu, srez Novo mesto; Levičar Marija, učiteljica v St. Vidu, srez Litija, Pire Milena, učiteljica v Šenčurju, srez Kranj, Pizzulin Rudolf, učitelj v VeL Laščah, srez Kočevje, Potokar Rafaela, učiteljica pri Sv. Krilu, srez Litija, Svetina Frančiška, učiteljica v Kapelah, srez Brežice, in Žlebnik Ema, učiteljica v Orehovici, srez Novo mesto; z dobrim uspehom: Aljančič Marija, učiteljica v Trebelnem, srez Krško, Dež-snan Alojzij, učitelj v Gotenici, srez Kočevje, Gabrič-Iskra Marija, učiteljica v Boh. Bistrici, Kobal-Fischer Helena, Kamnik, Kraje Justina, učiteljica pri sv. Antonu, srez Brežice, Kramar Fran, učitelj na Blanci, srez Brežice, Majnik Anton, učitelj v 2virčah, srez Novo mesto, Rihar Rozalija, učiteljica pri Sv. Miklavžu, srez Laško; Skalamera Neda, učiteljica v Brigi, srez Kočevje, ln Zazula Pavla, učiteljica na Vr-lm pri Sv. Treh kraljih, srez Logatec. Re-probl ranih je biLo 5 kandidatov in 6 kandidatk istočasno pa je položil^ Zirkelbach Ljubica, otroška vrtnarica v št. Vidu nad Ljubljano vrtnarski izpit z dobrim uspehom.
♦	Fond za revne dijake v Kragujev-eu Je ustanovila beograjska občina ob 100 letnici kragujevške gimnazije. V ta fond je občina vložila kot prvi prispevek 20.000 Din. Pri proslavi v Kragujevcu je beograjsko občino zastopal sam občinski predsed nlk Milutin Petrovič.
♦	Absolventi kmetijskih šol sreza ljubljanskega bodo imeli v nedeljo 12. t m. sestanek ob 9. v Ljubljani v lokalu restavracije >Prl levu« na Gosposvetski cesti. Razpravljalo se bo o ustanovitvi podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol za srez ljubljanski ln o drugih važnih kmetijsko stanovskih zadevah, predvsem o izdajanju lastnega Zvezinega glasila »Brazda«.
„černeto v Poslovni Koledar Poslovili Adresar Jugosla-_vije 1934." 11245
♦	Vseslovanski kongres kemikov se bo v juniju prihodnjega leta vršil v Zagrebu. Na kongresu bodo sodelovali zastopniki kemijske znanosti vseh slovanskih narodov. Pri tej priliki se bo proslavil spomin stoletnice znanega ruskega kemika Dimitrija Ivanoviča Mendelejeva. Istodobno pa se bo v Zagrebu vršil tudi II. kongres jugoslovanskih kemikov. Oba kongresa organizira Jugoslovensko kemijsko društvo ob sodelovanju Udrtiženja kemikov, ki so dovršili študije na filozofski fakulteti.
♦	Sindikat duševnih delavcev. V Beogradu se je pred nekaj meseci ustanovilo združenje intelektualnih delavcev, ki je zgrajeno na sindikalni podlagi in nima no-
ja in njegovega asistenta, ki 9i pred mestom privoščita kopelj. Tako postaneta Rusa deležna vseh časti, ki so namenjene »prijatelju naroda«. Profesor Nemec in njegov asistent prideta kajpak v hido zadrego, in ker ne moreta preprečiti vrlih rodoljubov, da sta to, kar sta v resnici, ju poženejo na eesto, dokler ee zadeva ob koncu ne poiaei->; in ne izlije v eološno slovansko navdušenje.
V okviru tega dejanja se je avtor veselo ponorčeval iz našega malomeščanskega življenja in postavil pred čitatelje. odnosno bodočega gledalca vse nolno smešnih karakterjev in komičnih prizorov. »Kulturna prireditev v Črni mlaki« je lahka, neprisiljena in zelo zabavna veselois?™. ki bo gotovo prešla v repertoar naših nodpželnih odrov. A tudi čitatelj. ki ie ne bo videl na odru. bo imel z njo mnogo vedre zabave. Prav tako priporočamo knjižno izdajo občinstvu, ki io bo kmalu videlo na odru v Li.ibliani in menda §e y drugih naših mestih. Kdor io rtrei prečita. bo gotovo še bolj už'r?' v igri! Okusno opremMena knjiga "stare Dir ?r ™ dobiva v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Se-lenburgova lica 3.
Fran Mileinski v nemškem prevodu. V založbi Ehr. Kaiserja v Miinchen i je pravkar izšel nemški prevod igre Frana Milčin^kega »Kjer je ljubezen, tam ie Bog«. Igro ie preložil Emil ^mnsek in je izšla kot 94 zvezek v zbirki »Mfincbener Laienspiele«. ki |o
bene zveze s prejšnjo zvezo intelektualcev Ta sindikalna organizacija ima svojo posredovalnico za službe, ki stoji pred težkimi nalogami zaradi tega, ker šolska izobrazba le v redkih primerih odgovarja zahtevam raznih podjetij, ki iščejo le praktično izobražene moči. Posredovalnica je v največjih primerih poskrbela službo le onim članom društva, ki so obiskovali razne večerne tečaje ter se tam naučili tujih jezikov, knjigovodstva in raznih drugih predmetov komercialne stroke. Društvo bo skušalo samo ustanoviti praktične tečaje, da bi tako njegova službena posredovalnica imela zažeJjene uspehe.
♦	Novi grobovi. Mojstrana je Izgubila eno svojih najzglednejših gospodinj: umrla je gospa Marija R a b i č e v a, soproga dvornega nadlovca, hotelirka in posestni-ca. V prav isti meri kakor njen mož, je uživala dober sloves daleč naokrog, vse jo je spoštovalo. Trpljenju je iskala odpo-moči pri zdravnikih in v zdravilišču v Ljubljani, žal je bilo vse veliko prizadevanje zaman. Blago pokojnico bodo prepeljali iz Ljubljane v domači kraj in bo jutri ob 15. položena na farnem pokopališču v Dovjem k večnemu počitku. _ V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton Reya, državni uradnik v pokoju. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 16. — V Grižab je umrl bivši tovarnar g. inž. Jos. Sonnenberg ki si je pridobil zlasti lepe zasluoe za Ze-dinjene steklarne in keramično industrijo d. d. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 15. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Smrt rodoljubnega pomorca. Kakor javljajo iz Tivta, je te dni na službenem potovanju med Buenos Airesom in Rio Grande umrl znani pomorski kapetan Ljubo Sijerkovltf, komandant nekega argentinskega parobroda. Pokojni se je nad petdeset let boril z morskimi valovi ter užival sloves hrabrega pomorca. Jugosloveni, nastanjeni v Buenos Airesu so imeli v njem dobrega zaščitnika. Svojega rodnega kraja Orahovca v Dalmaciji se je pogosto spominjal in pošiljal bogate podpore tamkajšnjim revežem.
♦	Strašna nesreča na železniški progi. Blizu železniške postaje Markovec na progi Beograd-Niš je v nedeljo popoldne trčila lokomotiva z enim vagonom v voz, poln vaščanov, ki so se vozili domov 8 pokopa-lišča. NeBreča se je zgodila, ker je neo-prezni voznik pognal -aonje na progo, ko so se že spuščale zatvornice. Lokomotiva, ki je menjavala tir, je razbila voz, ubila dve kmetici, šest r>seb pa ranila.
Plačana ljubezen
♦	Ciril Metodovi družbi so poslali za revne šolske otroke podpore: Zveza slov zadrug 100 Din; občinski urad Murska Sobota 50 Din; posojilnica Sodražica 100 Din; kmetska posojilnica Št. Rupert 25 Din; Jadranska podunavska banka, podružnica Ljubljana 30 Dm. Srčna hvala!
♦	O poslovanju banke, ki je zapustila samo dva raztrgana kovača. Na razpravi v štipu proti propadli Vinički kreditni banki se nadaljuje stara pesem: Nisem kriv, ničesar ne razumem o bančnem poslovanju. Kakor predsednik upravnega odbora, ki je bil nekdaj občinski stražnik, tako se tudi drugi odborniki po vrsti zagovarjajo, da niso ničesar razumeli o bančnem poslovanju in da so podplsavali razne obračune brez vsakega razumevanja. Podpisali so se v kot pod morje številk, kamor jim je s prstom pokazal bančni knjigovodja. Vsi ti »nedolžni« odborniki pa kakor po dogovoru valijo krivdo na knjigovodjo Keviča, ki pa dokazuje, da je bil v banki samo uradnik in da je delal, kar so mu ukazovali. Večarat je baje upravni odbor opozarjal na velik nered v banki, pa so mu potem upravni svetniki kar po vrsti govorili: Skrbi ti za svoje delo in jej kruh, ki ti ga dajemo!
GEOBG ALEKSANDER FELIKS BRESSART MARION TAAL
▼ veseli glasbeni komediji
Yl
Lepe ln pikantne ljubavne scene! Smeh ln veselje!! Lepe popevke! Glasba: Franz Grothe.
Feliks Bressart v veliki komični vlog!
Kot dopolnilo Nov »Foxov« zvočni tednik Danes ob 4., 7. in 9% zvečer
Zvočni kino „IdealM
♦	Spori v organizaciji beograjskih zdravnikov. Med organizacijami, ki so v skrbeh zarad' nesloge članov, je tudi zdravniška zbornica za Beograd, Zemua ln Pančevo. V nedeljo »o se vršile volitve zborničnega odbora, ki jih je izvedel po odstopu prejšnjega odbora od ministrstva za socialno politiko ln narodno zdravje imenovani ko-misariat. Volitve so pokazale, da je še daleč od sloge. Za odborniška mesta je namreč 816 kandidatov, od 460 oddanih glasovnic pa je bilo _ 115 praznih.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna JOS. REICH.
DAMSKI PLAŠČI
J05.- Din športni plašč 290.- Din plašč z baržunom, 342.- Din plašč s kožuhovfno AN T. KRISPER
Mestni trg 26	Stritarjeva ulica 1-3
LJUBLJANA
Iz Ljubljane
u_ Proslava narodnega praznika v
Ljubljani. Narodni praznik 1. decembra proslavi Ljubljana tudi letos na priljubljenem novinarsnem koncertu v Unionu. Opozarjamo društva na to s prošnjo, naj ne prirejajo 1. decembra zvečer svojih proslav ali drugih prireditev.
u_ Gostje Iz Južne Srbije. V petek 10.
t. m. koncertira v Ljubljani pevsko društvo »Vardar« iz Skoplja. To je najstarejše srbsko pevsko društvo v Skoplju, ki je začelo s svojim delovanjem že leta 1907., ko je bilo Skoplje še v turškem carstvu. »Vardar« je danes najštevilnejše in tudi najagilnejše skopljansko pevsko društvo, ki stoji pod umetniškim vodstvom znanega g. Josipa Brnobiča. Zborovsko petje goji z največjo intenzivnostjo in umetniškim zanosom, kar v polni meri kaže sestava koncertnega sporeda, ki sestoji prav za prav iz 2 delov. 1. del obsega samo skladbe duhovne vsebine, v II. delu pa so najrazličnejši zbori jugoslovenske glasbene literature. Zbor koncertira pred svojim ljubljanskim koncertom v Nišu, Beogradu in Zagrebu. Ponovno opozarjamo na ta koncert in vabimo k številnemu obisku. Koncert bo v imionski dvorani, pfedprodaja vstopnic od 6 do 30 Din v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Plačana ljubezen
Odkritja zdravnice. Gospa dr. Kienie lz Stuttgarta se že leta In leta bavi z. vprašanjem odprave telesnega ploda. Kot zdravnica je v teku svoje prakse prodrla za kulise življenja ženske vseh stanov, dekleta vseh družabnih plasti so našla pri njej utehe in vzpodbude. Marsikatero dekle je v strahu pred sramoto šlo od nje s tihim veseljem in radostjo. V filmu, za katerega ima največ zaslug Thea Harbou. se nam pokaže vsa veličina otroka ln matere, Film je namejen ženskam vsega sveta. Obravnava socialni problem, katerega rešitev še nI izrečena. Film priporočamo ženam in materam ter dekletom, vsekakor pa tudi moškim. ZKD ga bo predvajala v prihodnjih dneh. Film se imenuje »Otrokova pravica.«
u_ Prirodoslovna sekcija muzejskega društva za Slovenijo je pridobila za svoje prvo poljudno znanstveno predavanje direktorja botaničnega instituta zagrebške univerze, g. profesorja dr. Vale Vouka. Na slov njegovega izredno zanimivega predavanja je: Luč živih bitij (s skioptičnimi
izdaja Rudolf Mirbt Prevajalec je dodal igri nekoliko simpatičnih besed o avtorju. Tu pravi med drugim: »So pisatelji, ki jih občudujemo in slavimo in ki so deležni javnega čaščenja. So pa tudi pisatelji, čijih imen ne tiskajo v zgodovinah književnosti z debelimi črkami, ki pa jih ljudje ljubijo. In v tej ljubezni je njih veličina. Tak ljubezniv pesnik je 1. 1932. jmrli slovenski pisatelj Fran Mileinski. Ni ustvarjal mogočnih romanov in ne pošiljal v svet plamenečih manifestov; njegovo delo je preprosto, veselo in ljudsko. Kot humorist se je izkazal v njigah »Igračke«. »Muhoborci«, »Drobiž«. Iz njegovega delovanja pri mladinskem skrbstvu je nastala povest »Ptički brez gnezda«. V nji se že kaže ljubezen Frana Milčinskega do odroka. ljubezen, ki 6e je najlepše izrazila v njegovih pravljicah in pravljičnih igrah.« Nato prevajalec E Sma«>ek označuje Se le igre in pravi: »Njegova najgloblja, naiprisrč-neiša igra je »Kjer je ljubezen, tam je Bog« Uprizoriti jo je treba preprosto in enostavno. iz veruiočega srca in s tiho pobožnostjo Je polna posvečenoeti kakor kakšna nabožna oesem. a preprosta kakor ljudska povest.. .< Prevod je gladek in prijeten. Organizator in ideolog monakovskih laiških iger Rudolf Mirbt je spisal poseben predgovor, ki v njem skuša snraviti idejo takih ierer v «klad s se-ianio »li idsko državo« v Nemčiji, obenem oa brani slovenskega avtorja pred morebitno odklonitvijo »patriotskih revolverekih kriti* kov.«
Nova knjiga Miroslava Krleže. V založbi zagrebške »Minerve*, ki izdaja Zbrane spise avtorja »Glembajevih«. je pravkar izšla nova knjiga Krleže z naslovom »Legende«. Vsebuje njegova pretežno zgodnja dela. polna simbolizma in ekspresionietičnega zaleta, ki pa že kažejo ves talent poznejših Krleževih spisov. Tu so zbrani ti-le dialogizirani sni-si: »Legenda« (1913), Maskerada (1912). Kraljevo (1015). Kristofor Kolumbo (1917), Michelangelo Bounarroti (1918). Adam in Eva (1922).
»La suda štelo«, glasilo naših esperanti-stov, je objavila v najnovejši številki prevod kulturnega feljtona v »Jutru« z dne 22 julija t 1., ki ;e v njem dr. A. Debeljak ocenil dr. Štefančiča esperantsko prepesnitev Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. V isti številki je izšel pomemben ideološki članek slo venskega esoerantista prof. Rudolfa Raku še: »Nova ideologio naj nova vojo«. Pisec premotriva položaj esperantskega gibanja v sedanji svetovni sitiaciji. Ta članek ie takoj v celoti ponatisnilo na uvodnem mestu svetovno esperantsko glasilo ^Heroldo de Espe ranto«. V isti številki časopisa »La suda sle lo« je objavljenih tudi več kuiturnoinforma tivnih vesti V> iib
Pristopajte h »Vodnikovi družbi"
slikami ln demonstracijami). Govoril bo o rastlinah ln živalih, ki se svetijo, karo productrajo svetlobo, potem pa o sveteinih
bakterijah. Takšne baterije je namreč mogoče gojiti na veliko in narediti iz njih pravcate svetilke. G. profesor je sam odkril novo vrsto tak&nih bakterij in sicer na nekih ribah našega Jadrana. Te bakterije dajejo tako močno luč, da Je z njimi mogoče razsvetliti tudi velike prostore. Predavatelju se Je to posrečilo n. pr. o priliki njegovega predavanja na Kolaričevi ljudski univerzi t Beogradu, kjer Je imel z razsvetljavo velike dvorane senzacionalen uspeh. Razsvetliti nam hoče tudi dvorano Delavske zbornice in sicer dne 9. t. m. ob 20. Sekcija vabi vse, ki se zanimajo, na to izredno zanimivo predavanje našega učenjaka.
u_ Ekskurzija carinskih uradnikov v vevško papirnico. Ljubljanski pododbor združenja carinskih uradnikov je priredil v soboto ogled tovarniškega obrata v papirnici Vevče-Goričane-Med-vode z namenom, da bi carinski uradniki podrobneje spoznali vso fabrikacijo od sirovih Jelovih debel do popolnega komercialnega produkta _ papirja. Vodstvo obrata je vložilo
ves trud ter obrazložilo posestnikom vse tehnične ln kemične strani svojega obrata. Carinski uradniki so s tem obiskom spopolnili svoje znanje o blagu, v podjetju, ki se je po prevratu osvobodilo tujih rok in predstavlja danes velevažno domače podjetje. Po ogledu je bila gostom prirejena zakuska, med katero je bilo izgovorjenih mnogo prisrčnih besed. Predsednik ljubljanskega pododbora združenja carinskih uradnikov, višji kontrolor g. Pire se je zahvalil gg. inženjerjem za njihov trud. V imenu ljubljanske glavne carinarnice pa se je za uslužnost in gostoljubje zahvalil tudi njen upravnik g. Mijuškovič ter v imenu svojega uradništva izročil večji denarni prispevek za božičnico onemoglih delavcev papirnice. V imenu vodstva tovarne pa je nazdravil obiskovalcem g. inž. Reš, poudarjajoč važnost razumevanja carinskega uradništva za mnoge težave domače industrije.
u_ Velika kneglnja Aleksandra zapusti
te dni Ljubljano. Z njo odide slavna svetovna pevka in igralka Marija Jeritza, ki si je v kratkih dneh osvojila srca Ljubljane. Njeno petje je krasno, kakor je tudi mojstrsko njeno predvajanje. Le še danes ostane film »Velika k-neginja Aleksandra« v Ljubljani. Sledi velika socialna drama v filmu »Plačana ljubezen«. To je ena izmed najbolj napetih dram sedanjosti, Ki slika ženo kot mučenico ln boginjo, vir požrtvovalnosti.
u_ Vstopnice za simfonični koncert, ki ga dirigira največji sodobni češki dirigent g. Vaclav Talich, so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Naše dijaštvo prosimo, da si kupi dijaške vstopnice že v predprodaji, in to v knjigarni. Vsakdo se mora pri nakupu izkazati z legitimacijo, sicer ne dobi dijaške vstopnice, temveč mora vzeti navadno stojišče. Na koncertnem sporedu so zastopani skladatelji dr. Antonm Dvofak, Josip Suk, Lucijan M. škerjanc in P. I. Čajkovski.
u_ Otvoritveni delavski prosvetni večer
»Svobode« in »Zarje, bo v sredo 8. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
u— TK »Skala« se je preselil s svojimi poslovnimi lokali iz dosedanjih prostorov (v hotelu Metropol) na Rimsko cesto št. 13., pritličje.
u_ Samaritanskj tečaj krajevnega odbora Rdečega «križa v Ljubljani se začne v torek ob 19. uri v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti.
u_ Javna dražba najdenih predmetov
na glavnem kolodvoru se bo vršila ie danes in ne 7. decembra, kakor Je bilo zadnjič pomotoma objavljeno.
Plačana ljubezen
u_ Velika škoda na drevesih v parkih
In v gozdih. Težki, vodeni sneg, ki je nale. taval v soboto ponoči, je napravil v parkih in gozdovih dokaj škode. Listje je na drevesih ostalo do zadnjega časa. Sneg se je naleta.val na liste, zato so morale nositi veje veliko težo. V Tivoliju in nekaterih drugih parkih je težki sneg polomil veliko vej. Sploh so zelo trpela listnata drevesa, še več škode je napravil sneg seveda na drevju v rožniškam gozdu in na Golovcu. Gotovo še šlabše Je bilo po gozdovih naokrog po deželi.
u— V dežju je spal v gozdu. Neki pozni pasanti so našli predsinočnjim ob gozdni poti pod Rožnikom v grmovju ležečega mladega dečka, ki je navzlic mrazu in krotki prhi izpod neba sladko spal. Ker se jim je otrok smilil, so ga zbudili in odvedli s seboj v Rožno dolino, kjer ga je eden iz družbe vzel pod streho. Dečko je gostitelju odkritosrčno izpovedal, da je že pred dnevi pobegnil od doma v okolici mesta in da opravlja sedaj priložnostna dela na živilskem trgu. Včeraj zjutraj je našla dečka na policijski upravi njegova mati in ga odvedla s seboj Ugotovilo se Je, da Je deček že zašel v slabo druščino ln se pečal tudi z raznimi prepovedanimi posli.
Specialistka za žen. bolezni In porodništvo
DR. MIRA FINK
se je preselila
v Gledališko ulico štev. 16,1. nadstropje (Dukičev blok 2)
in redno ordinira od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Štev. tel. 30-08.
11937
feo^LSKIDOfti;
Lilian Harvev, Willy Fritsch
v ljubki opereti
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 27-30
SMEH!	SMEH!
Danes zvočna opereta
ZVEZDE Z NEBA
Komur je do smeha, za tega skrbi znani komik
Szoke Szakall
Ženska srca lomi
Gustav Frohlich
Moškim se dobriKa
Liane Haid
Danes ob 4., 7. ln 9. uri zvečer. Cene Din 2.—, 4.—, 6.— in 8.—!
u— Brezobziren voznik. Na Tržaški cesti je včeraj dopoldne povozil Andrej H. uradnico Mileno š. Vozil se je z zaprav-ljivčkom v smeri proti Viču, pa je zavil kar na hodnik in pahnil ura&aico z vozem li zidu neke hiše. Milena š. se je pri padcu hudo pobila na rokah in po obrazu, najbr-že pa ima tudi notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico, dočim se bo moral brezobzirni voznik zagovarjati na pristojnem mestu.
u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo v četrtek v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« jazz. Opozarjamo vse cenj. obiskovalce, da je začetek točno ob 20. _ Odbor.
Iz Celja
Valček ljubezni
Predstave: torek, sreda in četrtek ob %7. in «.9 uri
Pride!
»PAPRIKA«
CEJJfe. » OQ»	O"-«.
e_ Rapallskl dan. Društvo »Soča« priredi s sodelovanjem CPD »Oljke« »Celjskegi Zvona« v nedeljo 12. t. m. ob 10.45 v dvorani Ljudske posojilnice, ob obletnici ra-pallskega dne in v počastitev spomina Vladimira Gortana in bazoviških žrtev javno akademijo. Ob 9. dopoldne bo maša v žup-ni cerkvi. Pri maši bo pelo pevsko društvo »Oljka«. Za člane »Soče« bo skupni odhod k maši izpred Narodnega doma ob 8.50. Vabljeni pa tudi vsi drugi, da se pridružijo.
e_ V Mestnem gledališču bodo uprizorili celjski igralci danes ob 20. znano veseloigro Barryja Connersa »Roksi« v režiji g. Milaraa Košiča. Predstava je v abonmaju. Neabonenti naj si danes takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove.
e_ Zaključek šolskega leta na trgovski
nadaljevalni šoli. v nedeljo dopoldne so prejeli učenci in učenke trgovske nadaljevalne šole v Celju v prostorih dvorazredne trgovske šole letna izpričevala. Ob 10. se je pričela zaključna šolska proslava, ki so se je udeležili vsi učenci in učenke ter mnogi trgovci. Vodja šole g. direktor Ha-rinček je pozdravil navzoče člane uprave Združenja trgovcev v Celju ter v lepem nagovoru podčrtal pomen trgovstva in potrebo dobrega vedenja in marljivosti vajencev. Načelnik Združenja trgovcev g Stermecki se je zahvalil učiteljskemu zboru za trud in požrtvovalnost. Omenil je, da je Združenje trgovcev v Celju določilo sedem nagrad za najboljše vajence. Vajenci ln vajenke naj v bodočem življenju vedno gojijo marljivost, poštenost, štedujo, kolegij-alnost ter iskreno ljubezen do naše države. Sledila je razdelitev nagrad sedmim najboljšim vajencem in vajenkaui. Trije so prejeli po 200, trije po 100 eden pa 50 Din. Absolvent tretjega letnika trgovske nadaljevalne šole Fran jo Srnovrš-nik se je v lepem govoru zahvalil učiteljskemu zboru in vodstvu šole za trud, Združenju trgovcev pa v imenu obdarovan-cev za nagrade. Ob zaključku lepe prosla. ve so učenci in učenke zapeli državno himno. Trgovsko nadaljevalno šolo je v rui-nilem šolskem letu obiskovalo 52 vajencev in 31 vajenk, razred je izdelalo 32 vajencev in 15 vajenk, popravne izpite ima 15 vajencev In 14 vajenk, padlo je 5 vajencev in 1 vajenka, 1 vajenka ni bila redovana. Z odličnim uspehom je dovršil letnik 1 vajenec, s prav dobrim uspehom 3 vajenci in 3 vajenke, z dobrim 16 vajencev in 10 vajenk, z zadostnim uspehom 12 vajencev m 2 vajenki.
e_ Obnova brvi čez Savinjo. Mestno na-
čelstvo v Celju razglaša: Od ponedeljka 5. t. m. do vključno sobote 11. t. m. bo pro-vizorno otvorjena obnovljena brv čez Savinjo za peš promet dnevno v času od 17. do 7. zjutraj. Od 7. do 17. bo dovoljen prehod preko brvi edinole v primeru, ako bo zaradi visoke vode onemogočeno prevažanje z brodom, kar naj občinstvo striktno upošteva, da ne bi bila onemogočena razna dovršna dela na brvi. Zasilni brod čez Savinjo bo obratoval do nadaljnjega le v dnevnem času od 7. do 19., kolikor ne bo obratovanje onemogočeno po visoki vodi. Od 12. novembra dalje bo obnovljena brv za pešce čez Savinjo definitivno otvorjena ter postanejo s tem dnem vse izkaznice za brezplačni prevoz z zasilnim brodom neveljavne.
a— Dve tatvini. V soboto med 10. in 12. je bilo izpred neke trgovine na Kralja Petra cesti ukradeno okrog 800 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »"VVaf-fenrad«, tov. štev. 3,142.632, evid. štev. 2—11.785—3, dne 31. oktobra pa je nekdo ukradel iz posebne sobe neke gostilne na Kralja Petra cesti aktovko s štirimi knjigami.
e_ Kino Union. Danes ob .16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Strasten poljub« in dve zvočni predigri.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaga ▼ %. 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10.
7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
6. novembra Ljubljana, 7, 764.6, 3.8, 93, mirno, 10, 12.2, dež; Ljubljana 13. 764.8, 6.2, 86, Wl, 9, Maribor: ni depeše; Zagreb 7, 764.3, 6.0, 90. NE1, 10, 0.4, dež; Beograd 7, 764.2, 6.0, 90, SE1, 9.	Sarajevo 7, 765.0, 5.0, 90,
mirno, 9,	Skoplje 7, 764.8, 10.0, 90,
mirno, 9,	Split 7, 761.5, 17.0, 90,
SSE5. 5, _, Kumbor 7, 762.1, 17.0, 90, E2. 9.	Rab 7, 762.2, 14.0, 90, S2, 5,
10. dež
Temperatura: LJubljana —, 2.3; 6.0, Zagreb 85. 5.0; Beograd —, 6.0; Sarajevo — 4.0; Skoplje __ 8.0; Split 18.0, 15.0;' Kumbor _ 15.0; Rab —, 12.0.
kraju proizvodnje in da namestil 56 litrov prodajamo 50 litrov vsakomur na njegov dom. Poleg tega nas je novela oprostila vrnke kontrole.
Pogosto se nam očita, da s temi predpisi vinogradnik ni dosegel ničesar ter da vinogradnik na teh sploh ni iptaresiran.
Lansiki letnik je bil obilen. Poleg tega smo prišli v lansko trgatev s precejšnjo zalogo. Posledica trošarinske novele je bila, da so cene na drobno za vino po vsej državi zelo padle, na debelo pa so itak že prej. Daljnja posledica je bila, da se je kon-sum vuna znatno dvignil. Prodaja, četudi po sramotno nizkih cenah, je bila mogoča in vinogradnik je dobil vsaj najnujnejša sredstva, ki jih je potreboval za obdelovanje vinograda in za lastno preživljanje. Teh sredstev bi sicer ne dobil.
Z novelo je bila tudi maksimirana občinska trošarina. Spričo hudih razmer v občinah je pa narodno predstavništvo te postavke z letošnjim finančnim zakonom dvignilo za 50 par pri litru. Vseeno pa se občine pritožujejo, da ne dobivajo svojih trošarin redno plačanih, čemer pa ni kriv zakon, nego nevestnost mnogih zaverancev.
Če pogledamo stanje, kakršno je danes, vidimo:
1.	da zahtevajo občine spet uvedbo prometne kontrole da bi mogle laže priti do svojih trošarin in ukinjen je maksim kanja;
2.	da zahtevajo gostilničarji kakor sploh vsi maloprodajalci prometno kontrolo, popisani sistem, plačevanje trošarine, ko sc da sod na pipo, odpravo 5 litrske prodaje im da mora tudi tisti, ki za lastno rabo kupi sodček vina, plačati vse trošarine, poleg tega pa zahtevajo še omejitev vinotočev pod vejo.
Priznati se mora, da so se takoj, ko je stopila novela v veljavo, dogodile marsikje zlorabe, ki so bile legalnim maloprudajalcem v škodo. Toda takrat je bilo temu mnogo krivo to, da oblastva niso dovolj rigorozno postopala po zakonu. Zlorab naše organizacije niso nikdar krile.
Kako stališče zavzema zdaj organizirano vinogradništvo?
Vinogradništvo je ena mnogih kmetijskih panog. Razlika med kmetijskimi panogami je le ta, da vinogradništvo zahteva od vseh največje investicije in da je isto tako riziko največji. Verno, da v cka obremenitev s trošarrnskimi dajatvami vpliva na konsum in na ceno dotičnega produkta. Ne spoznamo torej, da mora biti prav naš pridelek, od katerega je odvisna naša življenjska eksistenca, tisti, po katerem se naj pobere tako velik del javnih dajatev.
Sino torej splošno na stališču (vse naše resolucije, sklenjene v Mariboru, Novem mestu, Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu soglašajo v tem), da je zdaj vel:avni troSarimski zaikon za vinogradnike dober m da moramo vce storiti, da ostane ta ne-izpremenjen. Zlorab, kakor sem jih že omenil, nismo nikdar krili. Zakon daje dovoli podlage, da se lahko onemogoči ;o.
Glede občim smo na pokazali itak dovolj razumevanja. Pobiran ie svoje trošarine si morajo občine same tako urediti, da ne bo škode.
Kdor vso zadevo objektivno premotri, inora priznati, da ie tako stališče vinogradnikov spričo njihovih hudih težav upravičeno.	Lovro Petovar.
Iz Maribora
Pot k važnim poslovnim dogovorom je pogosto zelo neprijetna. V takem primera pa pomagajo odlični
a— Mestni občinski svet bo imei svojo VII. redno sejo v pttek 10. t m. ob 18. z zelo obširnem dnevnim redom, ki obsega med drugim naslednje točke: Za sprejem v občinsko zvezo prosi 37 prosilcev in prosilk. za zagotovilo sprejema pa 4. Dalje bo izpopolnjen davčni odbor v Mariboru, spremenit na pravila Tujsko-prometne zveze ia več osebnih zadev mestnih uslužbencev. V H. odseku se bo obravnavala ban-ska naredba o podpiranja brezposelnih in o pobijanju delomržuosti, pravilnik za mestno oskrbnišnico v Maribora, v 111. odseku kompletin»nje .gradbenega odbora, nastavitev tehničnih moči, določitev gradbenih taks in hoooriranje sej, odstranitev kostanjevih dreves na mestnih cestah in ulicah, v IV. odseku se bodo bavili z odobritvijo letnih zaključkov raznih mestnih podjetij, preureditvijo mariborskega gradu za magistratne urade, ureditvijo realne giinnazije in pritličja Kazine, narooitviio novih hišnih ui uličnih tablic, prošnjo Združenja gostilničarskih podjetij za podaljšanje roka za obdačbo vinskega mošta z ozirom na pozno trgatev, interpelacijo glede kulu-ka. več gradbenimi in davčnimi zadevami, 8 naknadnimi odobritvami in več obrtnimi zadevami.
a— Upokojeno učite!istvo Iz Maribora in
okolice bo Imelo svoj u>mesečni redni sestanek v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v Ko-štomaievi gostilni v Mlinski ulici.
a— Mariborska Glasbena Matica bo imela generalno vajo za svoj veliki nastop drevi ob 18.30 in ne ob 19., kakor je bilo napovedano.
a— V Maribor pride pevski zbor »Var-dar«, kj ;e na veliki turneji po Jugoslaviji ob prMiki proslave 25 letnice obstoja. Koncert organ;zira Glasbena Matica, ki se obrača na prebivalstvo, da bi se ji prijavili vsi, ki bi mogli sprejeti goste na prenočišče.
a— Ludvik von Beethoven ie pri prvem izvajanju svoje skladbe »Fantazija« za zbor, klavir in orkester leta 1808. na Dunaju izvajal virtuozni klavirski part sarn.
S terpentinovo milo ^
^ odstrani vso nesnago -in varuje Vaše perilo.
bonboni, ki dajejo moč in odločnost.
/ počuti se bolje, ' ta je dobre volje.
stotka). Avstrijski šiling v privatne kliringu 8.85.
Curih. Pariz 20.1975, London 16.14, New-vork 331, Bruselj 72. Milan 27.16, Madrid 43.20, Amsterdam 208-20. Berlin 128.1250, Dunaj 72.77 (57.75), Stockholm 83.25, Oslo 81.10, Kobenhavn 72.10, Praga 15.33, Varšava 57.90, Atene 2.96. Carigrad 2.50
Dunaj. (Tečaji v pnv. kliringu.) Beograd 11.57, London 28.53, Milan 47.75, Newyork 582.54, Pariz 35.50, Praga 26.65, Curih 175.76, 100 S v zlatu 128 S pau.
Efekti
LJubljana. Vojna škoda 245—346, 7 odst investicijsko 51—53, 8% Blair 35—37, 7% Blair 33—35, 7% posojilo Državne hipote-karne banke 43—45, 4% agrarne 26 denar. 6% begluške 36 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 245.50—246, za december 245 do 247. 7% investicijsko 50—51.50. 4% agrarne 25 denar, 8% Blair 37 blago, 6% begluške 37 blago; bančne vrednote: Narodna 3575 do-nar, PAB 227—230; industrijske vrednote: Trbovlje 95—110, Islš 5—10, Impex 50 denar.
Beograd. Vojna škoda 246 in 245 zaklj., 6" o begluške 36.10, 36.30 in 36-25 zaklj.. 8",. Blair 36.50 zaklj.. Narodna 3650 den., Priv. agrarna banka 229 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.02, Alpine-Montan. 9.65.
koruza (po navadni tarifi): za november 110 — 112.50; nova, umetno sušena 115 do 117.50; moka: baška >0« 255 — 260; banat-ska 265 — 270.
+ Norosagska blagovna borza (6. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 80 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 102 _ 104; okolica Sombor 101 — 103; srednjeDaška in slavonska 103 — 105; gor-njebanatska M OH do 103; srednjebanat-ska 100 — 102; južnobanatska 94 _ 96; baška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105 — 106; baška, ladja Tisa 106 do 108. — 0*es: baški. sremski in slavonski 51 — 53 Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 63 — 65. Turšfica: baška, sremska in baška okolica Sombor 73 — 75: baška in sremska sušena 63 — 65; baška. za december - jamar 55 — 57.50; banatska 69 — 71; banatsika sušena 59 — 61; sremska sušena 59 — 61; sremska sušena, ladja 67 — 69; baška, ladja Begej 78—79; baška ladja Tisa in Dunav 79—80. Moka: baška, banatska »Ogc in »Ogg< 195 — 215; »2« 175 _ 195: »5< 165 — 175; »6< 112.50 — 122.50; »7< 82.50 — 92.50; >8« 65 — 70; sremska, slavonska >0g< in >0gg« 185 — 200; >2< 165 — 185; »5< 145 - 165; >fi< 107.50 — 117.50; .7« 77.50 do 87.50; >8« 65 — 70 — Otrobi: baški sremski. v jutastih vrečah 50 — 52; ba-natsiki, v jutastih vrečah 47 — 49. Fižol: baški, sremski bili, brez vreč. 2*/» 132.50—135.
Jajca
+ Tržišče z Jajci (6. t. m.). Cene na naših tržiščih so kakor običajno v tem času poskočile. Sveže blago se .plačuje po 16 do 17 Din kilogram. Razmere na italijanskem trgu so zadnje dni boljše in se je povpraševanje po našem blagu povečalo. Za dobra štajersko-zagorska jajca plačujejo Italijani 320 do 340 lir, a za lažje blago po 270 do 290 lir za zaboj s 1440 jaici fco Postojna. Prav tako povprašujejo po našem blagu tudi na nemškem trgu. Za blago v kontingentu se plača carina 30 mark, a za ostalo blago 70 mark. Iz Švice poročajo, da so tudi tam cene jajcem poskočile.
Čudo osvežuje, ugaja, prija,
Na koncertu Glasbene Matice v Union« v Mariboru ga bo 8. nov. igral naš priznani umetnik Marijan Lipovšek iz Ljubljane.
a— Mariborski in ostali pekovski mojstri
iz obeh mariborskih in prevaljskega okraja, okrog 50 po številu, so se zbrali preteklo nedeljo v Mariboru k zelo važnemu zborovanju, ki ga je vodil predsednik g. Jakob Koren. Navzoča sta bila med drugimi gosti tudi obrtnozadružni nadzornik g. Založnik :z Maribora in tajnik zagrebške Zveze pekovskih obrtnikov g. Bašič, ki je podal dva izčrpna referata glede ureditve nočnega dela v pekarnah in o pristopu tukajšnjih pekovskih obrtn kov k državni strokovni zvezi. Glede nočnega dela ni bilo doslej mogoče doseči njegove ukinitve niti pri nas niti v kaki drugi evropski državi.
a— Po četrtem kolu šahovskega turnirja je stanje naslednje: Ostanek 3 (l), Ko-nič 3, Jordan 2 in pol, Lešnik, Savli in Bien 2, Kramar 1 in pol. Romeš in Sila pa oo 1 točko. V drugi skupin;: Kotnik, Lor-ber 3 (1). Gobec mi. in Gujzniik po 3. Fi-šer 2 in pol, Gobec st. 2, Oiz&Ij 1 in po! 0), Vrenko in Hvale brez točke. Peto kolo se odigra v sredo 8. t. m. v kavarni »Jadran«
Blagovna tržišča •
StITO
+ Chicago. 6. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za december 86.50, za maj 89. za julij 87.125; lurščica: za december 35.750, za mai 41.750; rž: za december 67.50. za julij 63.
+ Winn;peg. 6. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za december 62.750, za maj 67.
+ Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. — N idijo se (vse za 9loveneko postajo. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška, 79/80 kg 147.50 — 150; baranjska, 78/79 kg 145 do 147.50; sremska. 78/79 kg 145 — 147.50;
Novi Sad, 6 novembra.
Včeraj sta se v Novem Sadu vršila 14. letni občni zbor in kongres Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Zbora se je udeležilo okrog 40 odposlancev, ki so zastopali preko 20 zadružnih zvez iz vse države. Poleg odposlancev je prišlo na zbor tudi večje število zadružnikov iz bližnjih krajev, tako da je vseh zborovalcev bilo preko 500. Zbo^u sta prisostvovala med drugimi tudi zastopnik predsednika vlade in ministra za kmetijstvo inšpektor g. Vlada Vujnovič in zastopnik ministra za vojsko in mornarico polkovnik g. Milorad Popadič.
Zbor je otvoril prvi podpredsednik gospod Voja Gjorgjevič, ki je imel ob tej priliki daljši govor. Naglasa' je, da se zbor zveze vrši v najhujšem času. ko vlada po vsem svetu gospodarska stiska. Zaradi tega se tudi Glavna zadružna zveza zaveda velike odgovornosti, ki jo ima ne samo za to, ker je ena najvažnejših gospodarskih organizacij v državi, saj ima okrog 800.000 zadružnikov, včlanjenih v 8000 zadrugah, ka>r predstavlja tako rekoč nad eno tretjino prebivalstva v državi, nego tudi zato, ker je. zadružniško gibanje med najvažnejšimi in najmarkantnejšimi potrebami današnjih časov. Samo od tega gibanja bo prišlo saniranje gospodarskih' razmer. Cela vrsta mednarodnih konferenc, ki so se vršile v zadnjem času z nalogo, da rešijo vprašanje gospodarske stiske, so se končale s popolnim neuspehom. Poizkus, da se vprašanje gospodarske stiske in nezaposlenosti reši, se ni posrečil, teko da še vedno obstaja vprašanje nezaposlenosti 11 milijonov ljudi, medtem ko na drugi strani vidimo, da se kopičijo hribi pšenice, ki se ne more prodati. V Braziliji sežigajo kavo in potapljajo v morje ladje z rižem, da bi držali ceno na všečni vsini. V Ameriki pa so ogromne, zaloge bombaža brez kupca, pri čemer neštevilo ljudi nima niti najpotrebnejše obleke. Vse države grade carinske bariere v korist varovanja domače delavnosti, kar je vse bolj ali manj rezultat egoizma.
Nasproti takemu stanju, jc nadaljeval govornik, se vrši veliko gioanje, to je zadružna akcija. Zadružništvo edino lahko reši današnji svet propasti. Od gospodarske stiske so najbolj prizadete prav kmeti jske uržave. zaradi česar obstaia tudi v naši kraljevini cela vr9ta vprašanj, ki čakajo na svoje rešenje, tako vprašanja pšenice, rudništva, živinoreje, razdolženia kmetovalcev In druga.
Zatem je govornik predlagal, da 9e pošlje vdanostna brzojavka prvemu zadružniku in zaščitniku našega zadružništva Nj. Vel. kralju, kar so vsi zborovalci sprejeli z viharnim odobravanjem. Poleg besedila te brzojavke je glavni tajnik g. Ivan Varga prečitel še pozdravne brzojavke predsedniku vlade in ministru za kmetijstvo dr. Milanu Srškiču, ministru za trgovino in industrijo Ilii.fi Sumenkoviču in ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju.
Za tem je tajnik podal poročilo o delu Glavne zadružne zveze. Ker je bilo to poročilo tiskamo in razposlano č^nom, je tainik g. Varga tvodal samo kratek pregled.
Prvi se je oglasil k besedi g. Voja La-zič in kritiziral načrt zakona o zadružništvu, s katerim d« se zadružništvo preveč ovira. Govorilo je še več govornikov, med njimi inšpektor g. Vujnovič, odposlanec ministra za kmetijstvo, ki je pobijal trdi-
tve g. Voje Laziča, češ, da vlada vtano zelo skrbi za naše zadružništvo in da nima niti od daleč namena ovirati zadružništvo v razvoju. G. Dragan Miihčevič je govoril a zadiužništvu kot socialnem gibanju današnjih dni, a g. Života Lazarevič je pie-cresal načrt zadružnega zakona.
Po zaključeni diskusiji so bila poročila odobrena m je bila dana upravi razrešnica. Sprejeta so bila tudi majhna izpopolnila pravil. Na koncu so se vršile dopolnilne volitve v upravo. V upravni odbor sta bila kot člana izvoljena g. Milan Ikonič iz Beograda in Roko Stojanov iz Spiitaj Namestniki so g. Branimir Trajkovič iz Beograda, g. Ivo Simič iz Novak-Bačke, g Mile Antolič iz Petrovaradma in g. Franc Kobler Lz Ljubljane. V nadzorni odbor je bil izvoljen prota g. Stevsn Mihaldžič, senator iz Bararije.
Ko je biil dnevni red skupščine izčrpan, se je zbor pretvoril v kongres, na katerem so imeli predavanja glavni tajnik zveze g. inž. Ivan Varga o vertikalni organizaciji v zadružništvu, g. dr. Jože Basaj iz Ljubljane o pospeševanju zadružnštva in zakonodaji, g. Triva Krstonosič o zadružništva v Vojvodini in g. Marin Glavan o kmetijskem zadružništvu v severnih kia-jih.
Po predavanjih se je razvil razgovor o tem, kaj naj se stavi v resolucijo glede na bližajoče se uveljavljenje novega zadružnega zakona. Po sprejeti resoluciji, ki jo je v soboto zvečer uredil poseben odbor in. ki je bila izpopolnjena na osnovi gornjih poročii in govorov, je predsednik g. Voja Gjorgjevič zaključil zborovanje.
Gospodarske vesti
—	Bankovci po 1000 lejev bodo vzeti iz prometa. Kakor objavlja rumunski konzulat v Zagrebu, bodo do konca 1. 1933. vzeti iz prometa rumunski bankovci po 1000 lejev in se bodo zamenjali z novimi bankovci. Zamenjava se bo vršila na blagajnah centralne uprave Rumunske narodne banke v Bukarešti.
—	Omejitev sladkorne produkcije. Iz Vrbasa javljajo, da bo ta mošnja sladkorna tvornica proizvedla letos manjšo "količino sladkorja zaradi velikih starih zalog. Kampanja, ki traja navadno do božiča, bo letos zaključena ob koncu novembra.
Borze
6. novembra
Na ljubljanski borzi je deviza za Newyork ostala neizpremenjena. Oslabila sta malce Pariz in Trst. a neznatno so se okrepili Amsterdam. Berlin in London. Drugo neiz-premenjeno. Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu trgoval: v Ljubljani po 8.80 do 8.85, v Zagrebu po 8.79. Grški boni so bili zaključeni v Beogradu po 38.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Volna škoda za malenkost čvrstejša. Za kaso «e je zaključila po 245 in za december oo 246.50. Drugih zaključkov ni bilo.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.43. Berlin 1363 47 - 1374.27, Brneli 797.74 -801.68. Curih 1108.35 _ 1113 85, London 178.58 - 180.18. Newyork 3652 72—3690.96. Pariz 223.88 - 225.—, Praga 169.90 — 170.76, Tret 300.63-903.08 (premij« 28.5 od-
Iz življenja in sveta
Painleve na mrtvaškem odru
Častna straža ob trupla velikega francoskega državnika in učenjaka
Smrt zadnjega Pastenrjevega sodelavca
V Parizu je preminul prof. Roux
Profesor Roux
Vodja Pasteurjevega zavoda v Parzu, lri je uimrl te dni skoraj istočasno z obema drugima znamenitima francoskima znan-
stvenikoma Painlevdjem m Calmettom, »e je rodil 17. dec. 1853. v Confolensu.
L. 1878. je med visokošolskim študijem prišel za preparatorja v Pasteurjev laboratorij, ki ga ni več ostavii. 2e 1. 1883., ko si je pridobil doktorat s tezo o pasji steklini, je postal podravnatelj tega laboratorija, prevzel je potem eno izmed vodilnih mest v Pasteurjevem zavodu, ki ga je znameniti učenjak osnoval 1. 1886. Ob Pasteur-jevi smrti 1. 1895. je postal podravnatelj zavoda, od 1. 1904. do svoje smrti pa je fungiral v njem kot glavni ravnatelj. Med tem je postal član pariške medicinske in nato znanstvene akademije.
Njegovo znanstveno delo je obširno. Kot Pasteurjev sodelavec je prispeval svoj veliki del k vsem sijajnim raziskovanjem o kužnih boleznih, zlasti o vraničnem prisadu, pasji steklini, omrtvičnem krču, le-garju, goveji kugi itd Največ pa je dal v področju raziskovanja davice, kjer je z Yerainom odkril davični toksin, pozneje pa z Martinom in Chaillouxom serum proti davicL
V tridesetih letih, ko je vodil Pasteurjev zavod, je bil svetovalec neštetim znanstvenikom in njegov vplW na razvoj bak-teriologiije in moderne medicine je bil nemara še večji nego njegovo lastno raziskovalno delo.
Nemčija se pripravlja ___ na bodočo vojno
Vlada podpira z ogromnimi vsotami podzemeljsko delo
v mestih
Varnostne kleti proti napadom s plini mogoče ne spadajo neposredno v katego-riio oboroževanja /a ofenzivno vojno.^ toda v meri, kakor jih gradijo sedaj v Nemčiji, nam le označujejo tisto mentaVteto v »tretiem carstvu«, ki je daleč od potrebnega zaupanja v mir in plodonosnejšega dela
Vnanj' svet se le malo zaveda, kakšen obseg zavzemajo te priprave »na vsako eventualnost« ;n kolikšen je materialni ter zakoniti ana.rat. ki je že na delu. da preuredi kletne prostore v nemških m»stih in velemestih za zaščito v primeru bodoče pVnske vojne.
Posebno delaven je v tem pogledu Berlin. katerega stavbni strokovnjaki na vso moč rešujejo problem, kako bi se dala podzemeljska prezidava prestolniških poslopij izvršiti na naismotrenejši in najcenejši način Strokovnjaki ceniio število hiš. ki so jrh v Berlinu za te s vrhe že oredelali, najmanj na tisoč, kar predstavlja sicer le en odstotek vseh berlinskih poslopii, a je vendarle ogromno število, če pomislimo, da se te delavnost vrši komaj nekoliko tednov.
Te zaščitne kleti so opremljene bogato za vse eventualnosti. Sistem zračnih rovov in hermetrčno zatirajočih se prostorov skrbi za to, da morejo prebivalci preurejenih hiš pravočasno zbežati na varno in vzdržati krajši ali daljši čas pod zemljo. V posameznih kleteh najdemo celo že anaratu-re za proizvajanje kisika, zaloge plinskih mask za vse stanovalce in priprave, ki naj
omogočijo posameznim ljudem da morejo po opravkih za druge stanovalce na prosto, v primeru, da bi se strupeni plini ne hoteli razbliniti dolgo časa
Pod temi okoliščinami ni čudno, da ima pri oddaji stanovanj že danes veliko vlogo vprašanje, da-li je poslopje zaščiteno proti plinskim napadom ali ne. In še manj je čudno, da pospešuje vlada na vso moč gradnjo varnostnih kleti. Med njene zadevne ukrepe je šteti n. pr. odredbo finančnega ministrstva z dne 10. oktobra t. 1., ki določa, da plača država vsakemu hišnemu lastniku, ki primerno preuredi svoje kletne prostore, preko 70 odst. vseh izdatkov za takšne preureditve. Ti izdatki gotovo niso izredno veliki toda če upoštevamo, kakšne pospeševalne posledice bo imela odredba finančnega ministrstva, si lahko mislimo, da mora nemški fiskus računati že sedaj z izdatkom ogromnih vsot.
V ostalem je to eden izmed novih potov za preskrbo brezposelnih z delom, s čimer nemška gospodarska statistika tako rada dela propagando za hitlerjevski re-
žim.
čitajfe
tedensko revijo fFVLJENJE IN SVET
Deset let turške republike
Sir John Fortescue f
Največji angleški vojaški pisatelj je umrl te dni v starosti 73 let nekaj ur prej, preden je os ta vilo tiskarski stroj zadnje njegovo dedo, knjig* njegovih spominov.
Fortescue se je že zgodaj posvetil stroki, ka jo pisatelji zgodovinarji precej zanemarjajo. Izbral si je proučevanje vojaške zgodovine in je tu ustvaril delo, ki mu ni para: »Zgodovino brrtske armade,« ki obsega ▼ 13 knjigah 8600 strani io ki je izhajala
Prva izvirna slika uradnih svečanosti o priliki desetletnice obstoja turške republike. Na častni tribuni od leve proti desni: načelnik generalnega štaba Fevzi paša (z vojaško čepico), predsednik parlamenta K^jim paša, državni predsednik Kcmal paša (s cigareto v roki) in ministrski predsednik Izmet paša
Sir John Fortescue
polnih 30 let, od 1. 1899. do 1930. To delo ga je stalo več, nego je znašalo njegovo imetje in če bi ga kralj Edvard Vil. leta 1905. ne imenoval za konservatorja Wind-sorskega gradu, bi ga ne zmagal.
Ves čas mu je stala ob strani tudi zvesta žena, ki je delaila dan io noč kot modna risarka, da je s svojim zaslužkom pomagala možu nadaljevati veliko delo. Zato ji je mož to delo na koncu zadnje knjige posvetil z ganljivimi besedami.
Ford in Roosevelt
V ameriških uradnih krogih Je zbudila veliko presenečenje vest, da misli Fordova družba odpustiti začasno 45.000 delavcev in zapreti za sedem dni svojo tovarno T
Dearbornu.
Ta odločitev Je v direktnem nasprotju z Rooseveltovimi gospodarskimi načrti, ki so znani pod imenom »Nira«. Roosevelt Je izjavil, da bo na vsak način izsilil zmago svojih reform.
Izumitelj zobne ščetke
Pred 150 leti so zaradi udeležbe na Gor-donovi vstaji aretirali in vtaknili v Ječo nekega moža po imenu Addls.
Jetnik je bil inteligenten človek in Je sklenil, da bo čas svojega sedenja uporabil za izum kakšnega splošno koristnega predmeta, ki bi ga v svobodi lahko razpečaval v velikih množinah in bi ga spet spravil v ugleden položaj.
Po dolgem premišljevanju Je izumil kr-tačko, s katero naj bi se čistili zobje. Dotlej so ljudje zobe čistili s cunjo ali z leseno palčico, ki je bila na koncu scefrana — orodje, ki ga zobozdravniki še danes uporabljajo s pridom. Tvrdka, ki jo je Addis osnoval, izdeluje zobne krtačke Se danes.
Blaseo Ibanez v domovini
Ob veliki udeležbi prebivalstva in v prisotnosti španskega predsednika so položili v Valenciji smrtne ostanke velikega pisatelja v domačo zemljo
Stara drevesa na Francoskem
Raziskovalec Gadeau de Kerville, ki že 30 let stiče za najstarejšimi drevesi na Francoskem, je te dni poročal, da jih je našel največ v Normandiji Tam je 98 tisoč-in večletnih drevesnih Metuzalemov, največ hrastov in tis.
V Allouville Bellefossu pri Le Havru stoji 1200 let star hrast, v čigar deblo so zgradili dve kapeli drugo nad drugo. Deblo tega hrasta, ki ga devet mož komaj obse-že, je menda najdebelejše v Evropi. Drevo je kot zgodovinski spomenik pod zaščito francoske vlade.
Na pokopališču v Menil Ciboultu stoji 1500 let stara tisa, v njenem votlem deblu ima 20 oseb dovolj prostora.
Pristopajte k »Jadranski straži44!
Nagrada »Albert Londres"
Za najboljše reportažno delo v letu
Nekoliko prijateljev »kralja reporter-Jev, ki Js končal tako tragično ob požaru velikega parnlka »Georgesa Philippar-Ja«, se Je oddolžilo njegovemu spominu na ta način, da so ustanovili nagrado v znesku 5000 fr., ki se bo podelila vsakega 1.
se« in Je imela toliko sile v sebi, da Je brei vsake druge pomoči dosegla najpomembnejše reforme v kazenskem pravu. Kakor bomba sta vplivali njegovi deli »Au Bagne« in »Biribi«, a v zadnjem času je pripravljal novo knjigo o japonsko-kitajski vojni)
novembra za najboljšo reportažo dotičnega leta. Romani ali fantazijske reportaže za to nagrado ne bodo prihajale v poštev.
Nagrada sama na sebd ni posebno velika, ima pa velik moralni pomen. Londres nI bil samo izvrsten časnikar, temveč tudi najboljši tovariš in se je vedno prizadeval, da M mladim talentom odprl pot. Ta smisel Ima tudi nagrada, ki nosi njegovo ime.
Francija ima mnogo prvovrstnih repor-terjev, a še nobeden ga ni mogel nadomestiti Pred vsem ni bilo med mlajšimi še nobenega, ki bi pdsal tako kakor on preko dnevne važnosti in s tolikšno moralno odgovornostjo. Vsaka njegovih reportaž je pomenila v svojem področju nov >Y' accu-
o tem delu piše sam, da je njegovo najboljše in da čuva njegov rokopis kakoi pončico svojega očesa.
Tragičen je bdi način, kako ga Je neizbežna usoda pobrala iz sredine plodovitega dela. Na dan, ko bi se moral vkrcati na parnik nesreče, ga je bil hotelski sluga pozabil zbuditi v zadnjem trenutku je prišel njegov poznejši zet in ga spravil pokonci. Ko sta v vsej hitrici dospela v pristanišče, je posadka na parniku že odvezovala vrvi. s klici sta mornarje opozorila, da so počakali še eno minuto. Ta minuta pa je bila odločilna.
Prvo nagrado >Albert Londres« Je pre. jel novinarski reporter Emil Condrojrer.
Ženitveni načrti med Bukarešto in Sofijo
V bukareštansldh ln sofijskih političnih krogih računajo s skorajšnjo poroko romunskega kralja Karola z bolgarsko princeso Evdoksijo, najstarejšo sestro kralja Borisa. Nedavni izlet obeh kraljev v spremstvu princese Evdoksije po Dunavu smatrajo za zaročno potovanje. Desno: princesa Evdoksija, levo kralj Karol
Proti razvratu v starih časih
Hoteli so dobro, toda delali so slabo
Da so si oblasti v starih časih prisvajale večjo moč nad življenjem in nehanjem podanikov nego danes — kvečjemu če izvzamemo nekatere današnje države z diktatorskimi vladavinami — je znano. Ta moč je šla tako daleč, da je posameznikom celo odrejala, kakšno obleko smejo nositi in kaj smejo jesti. Pri tem je pritiskala seveda zlasti na ubožnejše in podrejene sloje.
Tako vemo za odredbo uprave mesta G danska iz 1. 1642., ki je služabništvu, podrejenim rokodelcem in delavcem strogo prepovedala vsako svileno, polsvileno ali drugo blago, ki bi bilo dražje od »leyden-skega bornazina in nevzorčastega barheta«. Kape so smeli imeti iz slabše kožuhovine, draga jim je bila prepovedana. Ženske nižjih slojev niso smele nositi barvanah nogavic, ki bi stale več nego 2 fl. par, moški so smeli za nogavice potrositi kvečjemu 3 fl 10 gr. za par. Odličnejši meščana in tujci so smeli zase, za žene in otroke kupovati tudi svileno in žametno blago do 12 fl. za vatel. Neka odredba Friderika Avgusta IL Saškega je še 1. 1750. zapovedovala gospodarjem, da morajo zabraniti svojim podrejenim vsak luksus v oblekah, pri čemer se prizadeti ne smejo izgovarjati, da si ga lahko privoščijo za svoj denar.
Mesto Vroclav je 1640. prepovedalo deklam nošnjo dragih čevljev in nogavic, svilenih čelnih trakov in »nesramnih svilenih kril«. Ce bi prekršile to zapoved, naj se jim prepovedane obleke slečejo s telesa na javni ulica in prodado na javni dražbi v prid uboinici, ponovna prekršitev naj se kaznuje s telesno kaznijo, a mestni policaji naj za vnemo pri teh opravilih dobe določen odstotek iz izkupička za zaplenjeno obleko in obuvalo. Zanimivo, da so v tistih časih smatrali marsikje tudi žalna oblačila za luksus in jih prepovedovali.
Oblasti so skrbele tudi za. izdatke svojih podanikov na gostijah. Tako je mesto Vroclav izdalo 1665. odredbo, ki je za poročne gostije določilo tri kategorije z natančnim številom povabljenih gostov m posameznih jedi. V srednji kategoriji na primer ni smelo biti več nego 36 svatov m 6 različnih jedi, pri odlični kategoriji je bilo svatov lahko 60. jedi pa 30.
Včasi je bila predpisana tudi hrana, ki jo sme gospodar dajati svojim uslužbei* cem. Mesto Osnabriick je gospodarjem na pr. 1. 1766. prepovedalo dajanje kave ali čaja, izjeme so veljale le za bolne uslužbence. Nekatere dežele so prepovedovalo dajanje večerje, češ da dela »preveliko žrtje delavce lene in trati čas,« kakor pravi ena takšnih odredb.
KARIKATURA
Rusko - ameriška pogajanja
ZA KRATEK ČAS
»Vidimo te več pri tvoji tipkarici, nego
pri tvoji ženi!«	. . ,
»Seveda. To je edina, kateri lahko sam
kaj diktiram.«
*
Gospodinja: »Marija, videla sem slučajno, ko vas je pekov pomočnik zjutraj poljubil Od jutri dalje bom sama hodila po kruh!« — Služkinja: »To vam ne bo nič pomagalo. Pomočnik ljubi samo plavola-se.«
Peterček: »Mama. mama, očeta moramo zbuditi!« — »Pa zakaj neki?« — »Pozabil
je vzeti spalni prašek!«
•
Pepček je prišel iz šole in pravi: »Oče, ali so res ljudje ki se znajo podpisati z zaprtimi očmi?« »Seveda so.« »In tudi ti znaš to?« »Naravno.«
»Nu, potem mi podpiši z zaprtimi očmi spričevalo!«
Predsednik Roosevelt
ANEKDOTA
William Penn, kolomzator Pennsylva-ni>s, je bil strog puritanec in kot takšen bi moral vsakogar tikati in obdržati tudi pred vsakomur klobuk na gJavi. Nekega dne ga je sprejel angleški kralj Karel H. in Penn je pri pozdravu imel klobuk seveda na glavi. Tedaj se je odkril Kralj.
»Prosim te, prijatelj Kare!,« je dejal Penn, »pokrij se.«
»Ne, prijatelj Penn,« je odgovoril kralj, »po dvornem običaju sme v kraljevih sobanah samo eden obdržati klobuk na glav' in to bodi tokrat ti!«
VSAK DAN ENA
Bojazljivost »Ne hodi tako blizu zvočnika — morda je napovedovalec prehlajen!«
S P
Domžalski derby
Kakor smo na kratko poročali že V po-nedeljskem »Jutru«, se je v nedeljo, v Domžalah odigrata težko pričakovanja prvenstvena tekma med obema lokalnima rivaloma Diskom in Domžalami, ki je končala s tesno zmago Domžal v razmerju 3:2 (0:1). Ota kluba že dve leti z uspehom tekmujeta v prvenstvu II. razreda in beležita proti drugorazrednem ljubljanskim klubom več lepih zmag. Jesensko prvenstveno srečanje bi mor,alo biti že 15. oktobra, vendar pc }e bila, tekma preložena na nedeljski prosti termin, katerega pa je izredno slabo vreme že močno ogrožalo. Tekma se je morala odigrati na razmočenem terenu, ki je bil 3 cm na debelo pokrit s snežno brozgo, le kazenska prostora so očistili snega.
Srečanja med Domžalami in Diskom so važen športni ^dogodek za ves kamniški okraj, ki privabi v Domžale vso športno publiko iz Kamnika, Mengša. Trzina itd. Zanimanje za prvenstvena srečanja obeh lokalnih rivalov povečuje dejstvo, da sta enajstorici obeh klubov enakovredni in nikoli ni možno vnaprej presoditi, kdo bo zmagal. Navadno odloči trenotna kondicija in razpoloženje igralcev. Pr! obeh klubih sta najboljši del moštva obrambi, zato pade na tekmi prav malo golov in zmaga je navadno izražena le v enem golu razlike.
Nedeljsko prvenstveno srečanje je privabilo kljub slabemu vremenu na igrišče Diska nad 600 gledalcev. Že tekma rezerv, ki je končala v razmerju 3:2 za Domžale, je dodobra razgibaia temperamentno domžalsko publiko. Navijalci Domžal so si nadeli v gumbnice belo-zelene trakove. Prvi polčas je potekel v premoči Diska, ki je hil stalno v napadu Izvrstna obramba Domžal in premajhna odločnost Diskovega napada sta bila vzrok, da premoč ni prišla do izraza tadi v golih, šele proti koncu polčasa je po krasnem centru iz levega krila rezu]tiral p.vi gol za Disk. Podžgan pc> prvem uspehu nasprotnika, je napad Domžal vprizoril par nevarnih napadov, vendar pa je rezultat 1:0 za Disk ostal do konca polčasa.
V drugi polovici tekme Je bila igra izravnana in že v prvih minutah dosežejo Domžale izenačenje. Obe moštvi pritisneta na zmago, vendar se napadi razbijejo ob dobri obrambi na obeh straneh ali pa se izgubijo v kombiniranju pred golom. Lepo izveden napad prinese Disku ponovno vodstvo z 2:1, v zadnjih desetih minutah pa Domžale izenačijo in v zadnji minuti z lepim strelom odločilo tekmo v svojo korist s 3:2.
Zmaga Domžal je bila sicer zaslužena, poteku igre pa bi bolj odgovarjal neodločen rezultat. Domžalam je priboril zmago odločnejši napad, v katerem se je posebno odlikoval prodorni Jovič, ki je zabil tudi poslednja dva gola. Disk je pokazal za oko lepšo, vendar pa nekoristno igro, v kateri napad ni znal izkoristiti številnih šans. Duša moštva je bil srednji krilec Pučko, ki je bil topot najboljši igralec na polju. Vratar je bil dokaj aesiguren. Pri Domžalah se je zelo odlikovgja obramba, zlasti Kovač, v napadu pa Jot4£ in Zabret. V splošnem pa je bila igra zanimiva, napeta in fair in nam je pokazala, da igrajo v Domžalah dober nogomet. Sodil je objektivno in v splošno zadovoljstvo g. Vidica iz Ljubljane.
Službene objave LNP
(Seja u. o. od S. novembra 1933.)
Prisotni gg. Rybar, Stanko, Kuret, Novak, Logar. ravn. šetina, Jugovec, Kačar, Drufovka, Buljevič, Pevalek; odsotni gg. dr. Kosti, inž Debelak, Kralj. Petrič, Skalar, Melicer, Dorčec, Malovrh, Vospernik (neupravičeno).
V zvezi z dopisom SK Ptuj od 25. 10. in na osnovi poročila, doposlanega od O. O. Maribor se verificira za vse tekme igrišče SK Ptuj. Dopis g. Kemenija, odbornika OO. Maribor, od 30 10. s>* je vzel v postopek. Vzame se na znanje dopi« ČSK br. 436 od 31. 10., v katerem sporoča, da je prevzel klubske tajniške pos^ g. ffofman R. Na dopis Društva dimnikarskih pomočnikov od 2. novembra se bo odgovorilo pismeno. G. V. šeroni se bo pismeno odgovorilo na njegov dopis od 29. 10. t. 1. Na znanje se vzame dopis g dr. Planinška od 26. 10., ki se odstopi v vednost OZDS pri LNP, odnosno blagajniku I. LNP. Vzame se na znanje dopis SK Bratstvo št. 269 od 10. 10.
R T
ter se mu izreka ukor z uporabo čl. 6 k. p. Glede zadnjega pasusa omenjenega dopisa se bo imenovani kluo pozval na odgovor. Utemeljitev sledi pismeno. Prijava g. J. Jenka iz Maribora od 26. 10. t. 1. se dostavi SZNS Ljubljana.
Z ozirom na dopis Predstojništva mestne policije v Mariboru Dr. No 114-18 od 18. 10. t 1. sa pozove p. o. LNP, da prv. tekme, ki bi jih imel odigrati Rapid v jesenski sezoni v Mariboru, preloži na spomladansko sezono. Brzojavko Panonije se vzame na znanje s tem, da se prošnji ugodi. V zadevi prv tekme Javornik : Koro-tan (Kranj) prejme SK Javornik dopis.
Ker je SK Drava v Ptuju zadostila vsem pogojem za sprejem v redno Članstvo JNS, se jo sprejme za začasnega člana in predloži JNSu v sprejem za rednega člana.
Klubi LNP se opozarjajo na sklepe seje o. u. JNS od 24 10-. ki so objavljeni v zagrebškem »Sportskem Listu« od 27. 10. t. 1. Na znanie se vzame referat o skupščini ZNS v Beogradu.
Na dopis SK Amaterja v zadevi kaznovanja igr. Saioviča se sporoča, da u. o. LNP ne more v tej zadevi postopati, ker ni predložen protest.	'Z*-.--
Pozivajo se klubi LNP, da čimprej do-pošljejo svoj:- točne naslove, na katere se bo pošiljalo po JNS izdani tednik ~f športni list), in sicer brezplačno. Nadalje naj klubi za podsavezni arhiv pošljejo v prepisu so en izvod svojih klubskih pravil z navedbo odloka, pod katerim so bila pravila od oblasti potrjena .nadalje morajo klubi istotako za pods. arhiv poslati skico svojega igrišča z navedbo dimenzij ter število sedežev th naprav na igrišču.
Poziva se SK Reka, da pismeno do 8. t. m. javi, zakaj je nastopila v javni, tekmi proti SK Slaviji.
Sporoča se vsem klubom OO. Maribor, Celje in Trbovlje, da, se bodo vršili občni zbori OO v naslednjih dneh; v petek 10. novembra ob 20, v Trbovljah, v soboto 11. novembra ob 21. v Celju in nedeljo 12. novembra ob 10. dopoldne v Mariboru. OO naj prijavijo pismene referate in preskrbe lokal ter naj o kraju teh zborov obveste svoje klube. — Tajnik I.
Nogometno tekmovanje za zimski pokal. ŽSK Hermes razpisuje kakor lani tudi letos tekmovanje za prehodni zimski pokal v prid brezposelnih igračev sodelujočih klubov. Tekmovalo se bo po propo-zicijah, ki se bodo objavile naknadno. Termin za prijave je do 15 t. m Prijave naj se pošljejo na ZSK Hermes. Ljubljana 7, poštni predal Spectrum. Prijave po 15. t. m. se ne bodo upoštevale.
Gozdni tek. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo 12. t. m. gozdni tek na dveh progah. Na prvi, dolgi 8 km, tekmujejo seniorji, na drugi, dolgi 4 km, pa juniorji. Teka se smejo udeležiti vsi verificirani tekmovalci smučarskih klubov in smučarskih sekcij. Start je točno ob 10. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola pod Tivolijem. Za preoblačenje bo preskrbljen zakurjen prostor. Prijave sprejema g. Kiirner v trgovini" Goreč na Tyrševi c.
Smuške glmna&tične vežbe v priredbi Slovenskega planinskega društva se bodo vršile letos v telovadnici gimnazije na Poljanah, vhod iz Ciril-Metodove ulice. Tečaj traja sedem tednov, in sicer ob sredah .za gospode, ob petkih za dame, vsakokrat ob 20. Dotične dame, ki ne bi utegnile priti k smuškim vajam ob petkih, se lahko pridružijo tečaju gospodov 'ob sredah. Udeležence opozarjamo, da prihajajo k vajam točno.
ASK Primorie (lahkoatletska sekcija). Sestanek vseh lahkoatletov zaradi rednih country treningov danes ob 20. v našem tajništvu, nebotičnik IV. Vsi: lahkoatleti se ga morajo udeležiti zaradi predstoječe-ga tekmovanja Uedinjenje, zlasti pa Tavčar, Vrabec, Grabeč, Grad, Gaberšek, Cur-da, Perpar, Gombač. Krevs, Skušek, žor-ga 1. in n. Putinja. Cerar Vlado, Raič Mi-livoj, Tršar, Slamič. Gvardijančič, Pajon.
Plavalna sekcija Ilirije. Seja načelstva drevi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrope. G. Ulaga sigurno! Važno.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19 seja sekcijskega odbora pri Beliču. Na sejo se pozivajo Brodnik, Nedog, Franetič, Lasič, Loboda. — Socijalni odsek. Istotam naj se zglasijo zaradi podatkov Pri mar, Daneu, Škrjanc.
So kol
Smučarski odsek sokolske župe Ljubljana. Seja smučarskega odseka se bo vrnila danes 7. t m. ob 18. v prednjaški sobi Ljubljanskega Sokola. Smučarski odsek bratsko vabi, da se seje udeležijo vsi njegovi člani iz ljubljanskih tn bližnjih sokol-9kih društev. Na dnevnem redu je: 1. določitev programa za zimo , 2 morebitna reorganizacija župnega smučarskega odseka, 3. slučajnosti. Seja je važna in prosimo polnoštevilne udeležbe. Zdravo!
Iz življenja na deželi
Iz Tržiča
č— Krajevna organizacija JNS opozarja vse svoje člane i<n volilce, da ima svojo društveno sobo na Glavnem trgu v občinski hiši (soba št. 4). Redne uradne ure so vsako nedeljo od 9. do 11. m vsak ponedeljek od 18. do 20. Ob tem času je strankino tajništvo vsakomur za vsa pojasnila na razpolago. Kdor se posvetuje, napreduje.
★
KRANJ. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« koncertka v sredo zvečer ob 20.30 v žuipni cerkvi mesta Kranja. Izvajalo bo v proslavo 100 letnice rojstva najslavnejšega hrvatskega skladatelja Iv. pl. Zajca njegov oratorij »Oče naš« in njegovo kan-tato »Uskrsnuče Isusovo« za soli, zbor in 'orgle (namesto orkestra). Sodelujejo operna pevka g. Nerat Špelca (sopran), g. NuSa Kreftova (alt), g. Franc Mohorič (tenor), g. Fric Lupša (bas) in g. Heriibert Svetel (orgle). Polnošteviilni zbor »Ljubljanskega Zvona« bo pod taktirko g. Zofka Prelovca. Kranjskemu občinstvu poset zanimivega koncerta toplo priporočamo Vse podrobnosti glede nakupa vstopnic so razvidne z lepakov.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA T LJUBLJANI DBAMA.
Torek, 7.: Zaprto.
Sreda, 8.: Sveta Ivana. Sreda.
OPEBA
Torek, 7.: Samson in Dalila. C. Sreda. 8.: 01 - Ol. Začarani Dtič. A.
Is drame. V letošnji dramski repertoar se bo uvrstila Moli ^ rova klasična komedija »Tartuffe«. ki jo je konec minule sezone zrežiral dr. Branko Gavella. Pripravlja se v režiji g. Cirila Debevca drama »Praznik češnje vesa cveta« in v režiii g. prof. O. Šesta prva mladinska igra letošnje sezije »Robinzon«.
T« oper«. »Samson ln Dalila«, ena najlepših oper francoske literature, se ponovi drevi v običajni zasedbi. Opero odlikujejo sijajni glasbeni domisleki in zdrava melodika. Dejanje samo pa jo izredno dramatično. — Ena najlepših Verdijevih oper »Traviata« v oonolnoma novi zasedbi, inscenaciji in novem prevodu se bo uprizorila konec tedna.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. ToTpk. 7.: Rože v snegu. A Sreda. 8.: Zaorto. Četrtek. 9.: Voda. C.
Prihodnja ela«hena premiera bo v kratkem. Uprizorili bodo domačo opereto »Študentje smo«, ki so jo lani neštetokrat in ob veliki privlačnosti predvajali v Ljubljani. Glasbene točke ie naoieul znani slovenski humorist in knnletist Danilo Bučar, besedilo na g*. Metka Bučarjeva. Vsebinsko je to delo zelo živahno in zabavno, glasbene točke na so temperamentne in melodiozne ter bodo takoi znane tudi po Mariboru. Režija je Skr-binškova. dirigira kapelnik Herzog. Nasto-oijo: Zakraiškova, Udovičeva, BarbiČeva, 8a-vinova. P. Kovič. Daneš, Sanein, Grom. Na-kret. Medven, Rjfberger, Furijan, Skrbin-šek. Crnobori in drugi.
Radi o
Torek 7. novembra. • LJUBLJANA 11.: Šolska ura: Kako nastanejo naše pisalne potrebščine (Pirnat) .*
—	12.15: PloSCe. — 12.45: Poročila--13:
Cas, plošče. — 13.: Otroški kotiček. — 18.30: Plošče. — 19.: Francoščina. — 19.30 Glagolica, cirilica, latinica (prof. 2eIjezno-va). — 20: Glasbeno oblikoslovje II! (dr. Dolinar) ilustrirano z radio orkestrom.— 20: Prenos it Zagreba.
Sreda, 8. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 18: Komorna glasba radio - k-^teta. — 18.30: Radio - orkester. — 19: Tujski promet in naše občine. — 19.30^Tujski promet — 19.20: Uvod v opero. — 20: Prenos opere »Pikova dama« iz gledališča. Vme« napoved časa in poročila.
BEOGRAD 16: Narodne pesmi. — 19.90: Jugoslovenske pesmi. — 20: Prenos ooere iz Ljubljane. — 22.10: Orkester. — 23: Lahka glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Prenoe zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 19.25: Dvofakova trilogija »Bela gora«. -*-20: Koncert Češke filharmonije. — BRNO 19.25: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka godba. — 20.15: Prenos koncerta s konservatorija. — 22.30: Plesna mu-zika. — DUNAJ 12: Orkester. _ 17.20: sodobna avstrijska glasba. — 19: .Violinski koncert. — 20.15: Operetna gla®ba. — 22.30: Barska muzika- — BERLIN 20.05: Večer lahke glasbe. — K8NIGSBERG 20.10: Orkestralen koncert. _ MOHLACKER 20.10: Orkestralen in violinski koncert. — 21.15: Zabaven program. — 22.40: Koncert na ploščah.
—	BUDIMPEŠTA 19.45: Orkester kitar. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Koncert ciganske kaoele. — 23.20: Klavirske skladbe. — RIM 17.15: Koncert orkestra.
—	20.45: Violinske skladbe.
Il|7<!|<ill
lili:.
Dne 6. t. m. je umrl član na?e°r? nadzorstvenega sveta, bivši tovarnar, gospod
liiiiiill
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Grižah 8. novembra ob pol 15. Z njim smo izgubili moža, zvestega sodelavca, ki je v dolgih letih našega sodelovanja pospeševal z bogatimi svojimi izkušnjami naše podjetje.
Mnogi, ki so prišli z njim v stike, ne bodo nikdar pozabili njegovega radostnega značaja in osebne ljubeznivosti.
Petrovče, dne 6. novembra 1933.
Zedinjene steklarne in keramična industrija d. d.
Cvetličarna
Korsika
Preselitev.
se je preselila iz palače Du-nav na Aleksandrovi cesti
V NEBOTIČNIK
desno od glavnega vhoda. Cenjenim odjemalcem se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Telefon 24-89 11940
RAZGLAS O LICITACIJI
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobave in montažo plinskih aparatov v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. nov. ob 11. uri
v sobi. štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša Din 77.810.
Ponudbe je kolkovati po S 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novlne br. 70— XXIX z dne 26. UI. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na raz-glasni deski mestnega načelstva mariborskega.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO.
L. S.	Mestni načelnik: dr. LJpold, 1. r.
glasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh
Dobava živil
za vojaštvo.
Na dan 10. novembra 19S3. leta ob 11. nrl se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica — vojašnica Vojvode Mišiča) prva javna ustmena pogodba za dobavo in predajo spodaj označenih živil za potrebe edinic Komande Dravske divizijske oblasti.
Licitiralo se bo za sledeče:
Fižola (mešanega) .......
riža ......... .. .
graška ...........
1CC6
masti (svinjske) ........
olja •«• •••••••••
kave (surove).........
kavne konzerve........
cikonje
praženega ječmena .......
[Mipiike • • • • « • • • • • c&ja
češpelj (suhih)........ .
Pogoji so na vpogled vsak dan za časa uradnih ur pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Kaucija 5% posameznih zgoraj označenih količin hrane se Ima položiti pri filijali Poštne hranilnice v Ljubljani do označenega dneva najdalje do 10. ure.
Licitanti morajo o priliki licitacije predložiti potrdila od trgovske zbornice o njihovi trgovski sposobnosti in potrdilo davčne uprave o plačanih davkih. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri pogodbi. — Poleg tega naj za živila, ki jih bodo licitlrali, prinesejo s seboj potreben vzorec.
B. Br. 16.416. Od Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti
v Ljubljani.	11938
116.000 kilogramov	
54.000	»
27.000	»
34.000	»
1L000	»
12.000	»
2.000	»
2.000	»
850	»
300	-
900	»
715	»
1.950	»
Občin* Vjuto! i<m llestivi pogrebni tivin.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno
vest, da je naša nadvse ljubljena soproga.	mama. <?tara transa, sestra, teta in sva-
kinja, gospa
soproga dvornega nadlovca, hotelirka in posestnica
dne 6. t. m. ob 6. uri zjutraj, previdena s tolažili svete vere, po kratkem, mukapolnem
trpljenju, mirno v Gospodu zaspala.	i
Blagopokojnico "prepeljemo iz Ljubljane, »Leonišče«, Stara pot št. 2, v Mojstrano, kjer se vrši pogreb v sredo, dne 8. novembra 1933 ob 3. uri popoldne iz domače hiše na farno pokopališče na Dovje.	. r
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Mojstrani in na Dovjem.
>f"jstrana, dne 6. novembra 1933.	'
Janez Rabič, soprog — Gizela Dernič, roj. Rabič, Minca, Johanca, hčere
* -
Boris, Janko, vnuka — in rodbine Pezdirnik, Abruč, Dovžan, Rebolj.
-
11935

O
P. H.:
19
Življenje
Roman
»Stoj?« ga je oponesel Sokolov in se široko nasmehnil. »Kako si predstavljaš to reč?«
»Javiš se, bratec. Poročnik Sokolov, iz bivšega Petrovljevega polka, in tako dalje. Lepo se obleci, saj veš. Morda ti dam celo denarja, da natakneš kaj spodobnega.«
Sokolov potegne na ušesa.
»Nu, Mihajlov, nadaljuj.«
Brazgotine na obrazu mu rdijo, oči se mu leskečejo.
»Da, torej — javiš se in seveda te sprejmejo. Stara kneginja Marja Fedorovna je sprejela še vsakega ruskega emigranta, ki je rekel, da je ostal carju zvest. Tudi Petrov se je tako prislinil. Hm — in potem glej, da boš govoril z Olgo Nikolajevno v štiri oči.«
»V štiri oči,« ponovi Sokolov.
»In ji pokaži pismo.«
»A?«
»Da vsa pisma polkovnika Petrova sem spravil. In naj bom tudi na pogled bedak — v resnici znam več od marsikoga, ha, ha. Dobro znam ponarejati pisave. Petrovu sem napravil nekateri potni list.«
»Viš ga, pretkanca —«
»V tistem pismu te tvoj stari polkovnik Petrov vabi, da pridi v Nizzo. ker je tukaj v zelo sitnem položaju. Nu, o tem se še natančneje pomeniva.«	_
»Prav, bratec Mihajlov. Ne bil bi si mislil, da se porajajo za
tvojim nizkim čelom take pametne misli.«
»V pismu bi moralo biti tudi kaj o tem, da se polkovnik Petrov boji, da mu ne bi Olga Nikolajevna stregla po življenju —«
»Zakaj to?«
»Ali si pozablji-v, Volodja, duša draga! Spomni se batjuške Konstantina! Konstantina Aleksejeviča, njegovo svetlost, moža Marje Fjodorovne, so postavili v Petrogradu ob zid. In Olginega očeta, Nikolaja Aleksejeviča, takisto —«
Sokolov bulji vanj. Oči mu silijo fz jam. Nemara da je krivo žganje, nemara da notranja razburjenost.
Mihajlov se zadovoljno reži.
»Da, in potem si prišel v Nizzo in si bil s polkovnikom Petrovim. In tisti večer, ko se je ustrelil, si bil v kazdnskem parku in si videl, kako ga je Olga Nikolajevna —«
Njegov glas je kakor dih. Sokolov zamrmra:
»Razumem. Videl sem, kako je Olga Nikolajevna ustrelila Petrova.«
»Tako je.«
Mihajlov se premeteno namuzne:
»Olga Nikolajevna ima Jugoslovana rada. Reoiva vsaj, da ga ;ma, jeli? Najbrže ji misel, da jo utegnejo zaslišali na policiji, ne bo posebno prijetna. Naloga tvoje spretnosti je, da spelješ razgovor do zaželjenega konca: sto tisoč frankov molčarime.«
»Da —«
Sokolov skrči pest na mizi.
»Čedna vsotica.«
»In ne zadnja, da jo le prvič dobiva!«
»Samo da mi ne bi pokazala vrat.«
Mihajlov zmaje z glavo
»Tega ne-bo storila. Prav. gotovo ne« *
Sokolov izkuša premišljevati in se pdgrezne v molk. Zdaj pa zdaj pomežikne Mihajlovu in zamrmra:
»Vražji človek — vražji človek —!«
Ta zvrne vase nov kozarec.
»Vsak dobi polovico, bratec Volodja! Krasno bova živela, obla" čila se bova kakor grofa. Obleka dela človeka!«
In čez čas:
' »Denar bova imela, bratec. Potovala bova. Vse bo — samo ti ne bodi strahopeten.«
»Ne bom, duša draga — tako mi kazanske Matere božje!«
In iztegne roko preko mize.
»Velja!«
Mihajlov mu položi svojo okorno šapo v desnico.
»Nič drugega nisem pričakoval, Volodja. Pameten človek si, na pravem mestu imaš glavo.«
»Ha, ha, ta ni napačna! Kje tioiš, Ricaut? Še dva kozarca.«
Sokolov bulji predse in topo govori sam s sebod:
»Mihajlov torej spiše pismo — ta ni bedak, kakor so navadno kmetje izza Volge. S tem pismom grem k Olgi Nikolajevni in ji rečem — Olga Nikolajevna, ji rečem, čast mi je, Vladimir Sokolov, bivši poročnik v Petrovljevem polku, da bi ga vrag. Saj ste poznali polkovnika Petrova, ali ne? Tak prosim lepo, vaša kneževska svet" lost! Jaz — da — jaz sem bil vendar v kazioiskem parku. Častna beseda! Videl sem, kako ste — nikar se ne razburjajte, knežnja! Zadeva bogme ni taka, da bi jo morali obesiti na veliki zvon. Kdor hoče. lahko spravi vse s sveta. Malenkost! Parole d'honmeur!«
Mihajlov se pritajeno reži.
Cene molim oglasom
Zenitve ln dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5-—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din /.—. Po Dm L— za besedo »0 zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam* »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja oddn*. »Stroji*, »Vrednote*. »Informacije*, »Živali*, JDbrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* Wi »Zaslu-iek*, če se z oglssom nudi tasluiek, oziroma, te »e išče potnika. Kdor ti pa pod* tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača xa
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za Hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10L—s
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila* eiz*-roma fih je vposlati v pisma obenem z naročilom.
Kdor išče mesto pol vik«,	m vsako
bose-io 50 par; t* da janje naslova »li ta Kfno 8 Din. — Kdor »prejem« pobite, pla-Sa bes»-ii-o po 1 Din; ta dajanj« »aelova ali za Šifro pa 5 Din. (5)
Potniki
kolonialne stroke, dobro uvedeni, se sprejmejo za fconflsrijsko blago. — Ponudbe pod »Ljubljana. Celje. Maribor« na ogl. oddelek »Jutra«.	41144-5
Zastopnika
t steklarski etr»vk i ra Dravsko oanovino :š?e letrgoviraa *tek1a. Pi>nud-ki na PhM:p:t««. Z.igr»b. po-d br. 35.77.. 41248-3
Zastopstva
n Skoplje id Jočno Srbija prevzamem za dcbeve rmoine t-n-varne, st.roka »salna Prv«vr©'ine refe r»nc«». Kiwn nemška in s-bMir-va?»ka A. M. Be
h»r fSkoptfie. Pn)žf>n#kfl nli
M 90. '	41277 5
Pouk
tnraBtJ* 1 Lun; ta 'la p u.» naslova ali z» iifro 5 Din. Dijaki. M iš5ej« tajstruk«ije, p!a fajn naki< t>es«d«> .V par, ta šifr« ali Zm "lajanje naslova S [Mu (4)
Učiteljiščnik
petoletnik leč* in*tr>jkeije 7.a hrano al" s^ano-vanje. N3«*'-nv v •ksr.3i*Pf m .videl k'i »Jntia« pod Sif'0 »Uspeh«.	4!i27S-l
Ogla« tr~. značaja im> l Dio beseda; ta d« an je nastova ali za šifro 5 Dia. — Ogiam socialnega jnailtja fw vsaka bt»eda 50 par; za dajanje naslova »Ti ra šifro pa 3 Din. (81
Leposlovne knjige
naorodaj, zlasti »Zvon«. »Slovan« ter knjige Slovenske ln Hrvatske Matice. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
«1094-8
Službo dobi
Mlajšo gospodično
z znanjem srbobrvatfikege in el-irvenftkega jeaifca spiejmem >a kontoareka dela. Zglasiti ee je .prt Rcpše. mizanefrvo, Ljubljana, Te«ui*ka u.l. 7 pri Ka'!or5ki cecti. 41050-1
Plačilni natakar
agllen, do-bi takoj mesto v kavarni v Ljubljani. — Ponudbe na ogasni odde-lek »Ju,trn« pod »Zmožen na.ta.kar«.	41357-1
Pisarniško moč
cthK jajetniico, I« odHiina 'simjo >>1ov. trff0.veke _ Šole :ili " t/r^oTske akademij«, » oopnlaim jsnanjcan nemšSi ne in obeh etonografrj ta koj sprejmem. Ponn-dhe na -.^'fi^ni oddelek »Juitra« ood »Indostriijt&o podjetj« v Lju.bi.ja.ni«.	40M1-1
Služkinja
pridna in poltena, skrajno NFt« in natanjna. vajena de« v holjjpim eta.no^a n;n. ki zna kruha t! in Šivati.	«..t"7bo Na«'t v t>e^ai*.iear o^fle k ti vJu tra«."
M anufak turist
24 let star, vojaščine prost, želi premenitl dosedanjo službo zaradi več let servtranja pri eni ln tstt tvrdki s prav dobrimi spričevali! Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prvovrstna in zanesljiva moč«.
41073-?
Manufakturni trgovski pomočnik
želi službo v kaki^nem koli kraju. — Ima dio-bro e-priSevalo in je vj>jaš&ine proet. Ponudbe pod »Lahko taikoj« na oplafini oddelek »Jutra«. 41235-2
Služkiaja
pn«in« in poltena, vežf« r knhi. d«b: me=it«
v oo-i.4«inem oddel-kn »Ju-na« J	41297-1
Vajenca
« primerno šolsko izo.bra«-b.> i;n dobrimi spričevaM sprej.me bvrdka Norbert Zam.ier &	trgovina i
aiefan'm hlegrom. Sv. Peter v Sav. dolini. 41338-44
Brivskega vajenca
poStenega. rabim ta.kog. Doieial Bemard. St- Vid •lad Ljfflbljaao. 41366-44
lh
Vsaka beseda 50 par; m dajenje naslova »li ta Sifr® p« 8 Din. (2)
Vsaka be»eda 50 pa.r; a dajanje ojv?!ov» ali aa Šifro pa 3 Din. (1)
Tehnik, specialist za radio aparate
»podoben ludi k <>t proda ja:ec, eventualno t.ud-i z Sofenpk*® izpitom. d>bi «:fifbo. Ponndbe pod »Veo-er-ansko uporaben« n« f«ri. oddeiek »Jutra«. 412R7-1
Kuhati
bi se rada Izučila 21-letna dekle pri boljši družini. Grem brezplačno in bi opravljala tudi druga dela. Izve se: Gajšek, Maribor. Tat-tenbachova 15/111.
41208-2
Specialista kuharske umietnosti
strokovnjak ln organizator za avtomatični buffet — se nahaja v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Strokovnjak«.
41184-2
Posiovodinja
<s kavc-ijo za hotel ali ka varno. iž6e takojšnje na-me«atštrve. Prviyvnst.na mo^. Ofe,-.v na ogl-apni f»dd.ele-k ..Tuttra* pod »Pnslorodinja« 41387-2
G. Th. Rotman:
Mlad fant
;ntelige.nten, poŠte«, voja š&ine p««^, eprejme kaikri-nokoM službo. Naslov v glaomem oddelku »Ju.tra« 41267 ?
Postelje
mii-e. preippoge in razno prodam radi selitve. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«	41264-6
Starinsko ogledalo
iesena kipa in razne elrke poceoi prodam. Naelov v oguaenuD oddelku »Jutra« 41265-C
Mesarski pomočnik
dober sftkač ha postrt^in;k »tra-nk, izurjen v kla.nju. i?če name55e®j« kjerkoli Naslov v oglatem
kn »Jnia«.	41S6R-?
Mizarski pomočnik
e	orod.jeim, Idfi na-
meSCenj« v ka.M tovarni ali kjerkoli. Naslon v ogl. oddelku »Jutra«. 41341-2
Kot natakarica
aH hotelska eo-harffca Bi* sliufbe polteno de>W« t dobrima (»pričevali ter zn«_ njem nemščine. — Nartopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>o,d »Zanesljiva oseba«.
41359-2
Natakarica
otioSd« kuihe. ižfe službe. Trna osebno pravico, gre budi za gfospodiinjo aM za h*yteteko soba.rioo. Pommd-be na oglasni oddelek »Ju-»ra« pod »Kata.kariea 20«.
41369-2
Kravar
mlad, trezen, ki	dobro moilze, eJužbo.	A. Miha. BodešEe St.	14. p. Bled I.	41291-2
Plačilna natakarica
Slovenka. 23 letu«, t kavcijo. išče namestitve v Holižem lokali m za takoj. Dobra moč. Oenj. ponudbe na o£r'a«in.i oddeleik »Ju-?.ra«	»Pla&ilna«.
41281-2
Modna šivilfa
gre Šivat na dom. Nae^^v v oglasnem oddelku »Jn-».-«<	4t.2!>5-2
Sbt?bo komornika
aln natakarja iščem. Govorim v»č jprikov. Cen', ponudbe na og'a<°ni o-ddelpk »Jutra« pod »Sp^obe.n«.
m
Vmka buseds 1 Din; t« dajanje naslova »Ji &» Šifro p* 5 Din.. (101
Osebni avto
štirissdežen. v dobrem stanju. prodam za 7500 Din. Avtodelavnica Mežek. Ce
41301-10
Mizarski skobelnik
in rožni voz na Stori kolesa prodam. Trnovski pristan 4, na dvorišču.
41276-6
Železne okrogle stopnice
visok« 3.40 m, pripravne za trgovine, poceni naprodaj Ivan Beruik. Linhartova ml. 8.	412(73-6
Plinski rišo
aa 2 plamena, skoro nov. »■majliniain. ngodmo naprodaj. Ogleda se pri I. S.. Prisojna S/I Ioto. 41286-6
Slov. narodna noša
Iragocena, naiprodaj v Mariboru. Naslov v og''H»neTn oddelku »Jutra«. 41306-6
Oglasi trg. inadaja po 1 Din besed«; t« da-janje naslova ali ta
Šifro 6 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 por; ta dajanje naslova ali n Šifro pa 3 Din. (T)
4 traverze za most
dmJžima lil.10 m, profil 26 am a.H tudi vež, kapi obč. Višnjavas pri Celj-u. 40924-7
Otroški voziček
moiderein, dobro obranjem, ši-valnd stroj ietotak, brezhiben. ter marmornato plo-5čo za velik umivalnik kupim — Ljubljana — Novo mest.o. Ponudbe pod značko »Naivedena cena« na oglasoi oddelek »Jutra«.
41252-7
Uro za vkiopljenje
in izklopljen je lV-menične-ga toka (Schaltu.hr), ku-piim. Ponudbe pc»d »Dobno ohra.n i eno« na og*n»ni oddelek' »J-uitra«. 41286-.1
Hišo v Kranju
na gl. tirgu, dv.«.ned»t.roip-no. s peka ri j.o, primerno za mesarijo ali trgovin«), ter stavbno parcelo 12.800 ms prode Boigo Cad*ž. Glavni trg št. 185. Kranj.
41048-20
Novo hišo
z trgovmo in strojnim pletenjem prodam Ponudbe pod »Primerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«.
41258-20
Posestvo
25 oralov, pripravno za mlekarstvo, pri Mariboru, oddam v na.jem a.li prodam. Naploiv v og'asnem oddelku »Jutra«. 41303-20
Vrednote
• Ka Oeseda 1 Din ta dajanj« naslova ali n tffro m B Din (3ti\
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — iuvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
i Vsaka tx»eO« 1 Din: •a dajanj« naslova ali
i za Šifro p» 5 Din (191
Brivski lokal
« stanovanjem na prometnem kraju takoj oddaia. Trbovlje. Loke 49. 40921-19
Pisarniške prostore
v centru mesita oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40144-10
Ključav. delavnica
kompl. opremljena (7 strojev) naprodaj. Zalta & Co., Tyrševa C.	41334-19
Brivnico
za dame in gospod«, do-bro.id.oča, br« konkurence, takoj poceni prodam -adi selitve. Dui-5 Jw-i.p. Mokronog.	41S79-19
Lokal
z 2 prostoroma na uMckn z ali brez stanovanja od d.am za februar. Vprašati: Tavčarjeva ulica 3/1.
41-393-19
Trisob. stanovanje
e^lnč-no, na novo urejeno, i veliko verando v II. nadstropju, Čopova »lica štev. 91 se odda takoj. Poizve se pri Karlu Junmanu, optiku v Selenburgovi ulici.
411201-31
Trisob. stanovanje
s kabinetom, plinom ln kopalnico v centru mesta oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41093-21
Štlrisob. stanovanje
elegantno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40646-31
Enosob. stanovanje
P o-d pritlično, oddam. Eira-splelerjeva, al. 21. 413413-31
3-4 sob. stanovanje
komfortno, oddam za februar ali takoj na Aleksandrovi 7. VeŽ v trgovini ietotam. 4125(1-31
Želite res lepo komfortno
in po<"emi
dvosob. stanovanje
kabinet, plin. kopalnica, ga dobite za Bežigradom, Staničema 18. Prosrto 1. decembra. Solidno stranko pa čakam do 1. februarja.
41261-31
Trisob. stanovanje
lepo, sotačmo, t verando in kopalnico ter vsem bom-fortom, oddam takoj v vili na Dolemj&ki e. St. 33 'pred gofetšloio »Pri Plan-k*r}u«).	41363-31
Sobo in kuhinjo
oddam eni a-M dvema osebama. Korjlkova 34.
41270-2'
Originalno sliko
l epo, oljna to, pripra vno za spalnico, kupim. — Ponudbe pod »Umetn.i&k.n delo« na oglasni oddelek
»Jirtra«.
41.288-7
15.
Počasi sta se nesrečneža vendarle spet zdramila. Kakor neumna sta gledala okoli sebe. V tem sta pa opazila Bilija _ in tisti mah se je *ačel divji lov na opico!
og. značaja po 1 Din buaeda; aa dn >anj« naslova ali ta Šifro 5 Dia. — Ogla« ♦ociaiaega značaja rta ka beseda 5(i par; u dajanj« naslon« »)š ta *ifm S Diu. (6)
■ MI.IIIIM !■!■	......... I*
Perje
belo frohaot Kg 36.—
sivo čohano	kg 26.—
• «tj beli psih	kg 280.—
sM puh	kg 180.—
>in. Razpošiljam	po pust
:em ehjn. L	BrrvM-vii.
',»sreb nioa 88.	»12 6
Stelaže
r dobrem stanju naprodaj Napoleonovem trgu št. 7 — mea 3. in 4. uro pop.
411143-6
Ornega ura
prvovrstna (no^a Din 1200) z obeskom naprodaj. Na .■»lov v oglasnem od de k n »Jutra«.	4n307 6
Vaaka b«8«la 1 Din, '.» lajanj* naslova ali
za Šifro pa 5 Din. (161
Družabnika
s primernim ka.prtalo.rn. t brez sodelovanja ep rej oi eni k oipekarni v svrho povečaaja produkcije. Po nudbe o« oglasni ..ddel^k »Jutra« ixwi šifro »Sigimo 20 %«.	40868 16
Družabnik
z Din 200.000 želi pristopiti k solidni firmi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p.)d »Resno«.
41255-16
Knjižico
Mestne ali Kreditne banke kupim m 100%. polovico plačam takoj, ostalo pa v obrokih. Ponudbe pod »Za sigura.uo« na ogiasni odde lek »Jutra«.	41275-16
Ako dolguješ
mestni aH banovine k i hra nilmoi oziroma poseduješ nepremičnine, piši Milani Petroviču A. St«po5 Krn ševac.	4H2S0-16
i Vsak* taeeda 1 Din: za dajanje naslova ali
< IV Sifrn i« S Din (171
Kavarno
dobro id.060, ali restavracijo. išoem za takoj v najem. Polagam kavcijo. — p mut'b" na o.g:asni odde-:fk »Jutra« pod »Kavarna«.	41282-17
Prodajalki
ali natakarici oddam viino-toč in d*>!ikateso na račun. Na,*lov v pod'ružnioi »Jn tra« v Celju.	41302-17
V »»k» OoSfitJi | Iti.: ca dajanje naslov« »li m šifro pa S Din. (33)
Jedilni kjstanj
•zbran po Din 1.75 kg nudi Peter Se ti na. Radeče — Zidani most.	41092-33
J V .»Ka	t Ul.ll.
j ia dajanj« naslov« ali \ >j> šifro 5 Din (S4S
rl
V*»k» hejjeda 1 Din. i za dajanje naainva aH j za Mtr« pa 5 Dim. (30)
Dvostanovanj. vilo
no"vo~, lepo, t vrtom, v Ljubljani, prodam brez po eredova loev za 450.000 Din Hipoteka 173.000 D!n usta lo v gotovini. — Naslov v oglasnem >ddelkii »Jutra« 409S3 SO
Nova zaloga jabolk
laMihovčkjKV in bo>b<>ve«v [« pravkar pris.;>ela. Hitii>tCj dokler zaloga traja. »Pm Balkanu«. Dunajska c. 33.
41292 34
Dvosob. stanovanje
poceni oddam takoj ali za 1. december. Val. Vodnikova ulica 8. (Zelena jama.)	41,271-21
Dvosob. stanovanji
parke.ti rani, s prlf.ilkMna.mi, vrtom, oddam decembra ali februarja. Podrožmik. Večna pot št. 9. 41281-31
Dvosob. stanovanje
komfortno. primemo za odraslo druiiro. oddam 1. decembra. Tovarniška 14, Zelena jam*. 41295-21
Prazno sobo
s posebnim vhodom, poceni oddam. Postavi se lahko štedilnik. Laampretova ul. 9.	412412-23
Sobo
zračno, eJeganmno opremljeno, posebni vbod, center, za eno ali dve osebi, event. z vso oskrbo oddam s 1. decembrom. Ietotam sprejmem sostanovalko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	411253-23
Sobico
c posebnim vbodom, elektrika, oddam blazu kolodvora. Naslov v ogsasnem oddelku »Jutra«. 41354-33
Sostanovalko
sprejme boljša gospa takoj »H a 15. nov. Tomažih. Hreooiva ul. 17. 41338-28
Zdravstvo
V^aka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ah
ta šifro pa 5 Din. (40)
Sobo
prazno ali opremljeno oddam boljS stal™ osebi. — Sprejmem tudi sostanovalko. Ilirska u'!ioa 19TI.
41306-28
Opremljeno sobo
oddam • hraao ali brea t
uporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	41275-28
Sostanovalca
sprejmem takoj v opremljeno e^bo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41285-23
Dva gospoda •
tudi dijaka, sprejmem v lepo im šolnin« sobo po nizki četrt, Mizu univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41080-23
rUl
Vsaka beseda S Din : ta dajanj« naalova aH
iifr« pa B Din. CM)
Obema ustreženo
d<vigiwte pismo. 411330-34
V podružnici »Jutra«
v Celja je dvigniti sledeča pisma:
Eroe, Fikeom. Lepa bodočnost, Marljiv. Obsojeni, Poštena in zadovoljna, Poštenost. Prvovrstna moč, Srečen zakon, Stanovanje
Slabotni moški!
Ne glede na vzrok slabosti, starosta ln druge ne prilike, se Vam takoj povrnejo normalne mošk« sile. Ni kakih pilni, tablet in dru gib notranjih sredstev! — Specialne prospekte pošiljamo diskretno v zaprti ku vertj brez zunanjega napi aa proti pošiijatvi 5 Din v znamkah. »Salus«, Zagreb. 6/Jo. Savska 10.
302-40
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova al m šifro pa S Ko. (86)
Ženska ročna
torbica
s precejSnjo vsoto deoar-ja, hran. knjižico ter m'0-Ika ura se je zgubila od Ljubljane do Mengša. Pošten najditelj se prosi, naj vrne na ogl. oddelek »Jutra« proti primerni nagradi.	41044-38
Dva rokava
sta se izgubila od Kongresnega trga do Woifo-va ulice. Oddasta naj ee oglasnem oddelku »Jutra« proti nagradi 20 Din.
41262-38
Znana oseba
ki je 4. t. m. ob 4. popoldne y trgorra&i Teoka-rovid pomotoma vzela dežnik z rumeno kljuko in pustila s sivo kijufko, se naproša, naj ga vrne isfco-tam, kjer dobi tudi svojega.	4-1298-28
Razno
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslona aa
za šifro pa 5 Din. (37)
Tisočkrat
prelzkuSeni
uspehi
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH u šifro pa 5 Din. (Si)
i ■'S i,
Dvosob. stanovanje
oddam « 1. dec stranki hren o-tr.vk Naslov v og!. odi-lkn »Jutra« 41256 21
j Dijaške sobe	poštena. Zlata jama. 41090-?-'
Vsaka beseda 60 par: za dajanj« saalova aH za šifro S Din. (22)	\Clasbila\
	Vsaka beseda 1 Din: za dajanje aasleva aH ia šifro p* 5 Din. (Sffl
Nižješolca sprejmem v boljšo popolno oskrbo ter zraino, svetlo in w>pI:o stanovanje. Klavir, kopalnica, pomoi f«ri študiju. Vprašati pismeno pod »Dobri šolski u^>ehi« na oglasni; oddelek Jutra. 40550 32	
	Krasen klavir železne konstrukcij« za Din 7000 prodam ali pa zamenjam za dober piapi-no. Pojasnila daje Turin. Celje. 41300-2f
l Sobe išče \	
Vsaka besed« 50 pxr: za dajanje uanlov. ali xa šifro 8 Din. (3»-a)	Vsaka Oeaeda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa S Din (271
Sobo brez mpreme. [«rketi.ram.o, s kopalmico, išče driavni uradnik biistu Tabora. Na-elow v oglasnem oddelku »Jutra«. 41S45-23a	Psa dobrega tu. vaja, kupim. Ponudbe z navedbo pasme in cene na ogiaeni oddelek »Jutra« pod »Dober čuvaj«. 41040-27
Sobo s [Hvprvlnfl oskrbo išiem. Ponudbe pod »U(>okojen-ka« na oglasni oddelek »Jutra«. 41346-23a	Pes volčje pasme 1>/, leta etar, črao-rujav. ki »Uši na im« »Peru-n« z znamko št. H71._ se j« zgubil. Prosimo najditelja, da ga proti pnimerai na f'ad' privede na naslov-škrabSeva ul. št. 7. prof. Bilimovid. 41(274-27 msmm
Opremljeno sobo v Šiški okrog mitnire iš£* fim g"««[»od. Ponudbe na ogasni odde.lek »Jnfta« iiod »Mitnica«. 41?91-23«	
|Sobo odda-]	i Vsaka beseda 1 Din; l «a (lajanje naslova alt i ra šifro m - Din (29
Vsaka w»eda 60 par. | za dajanj« naslov« jj 1 ta šifro S Din (28". J	
	Dva pisalna stroja dobro ohranjena, rabimo Ponudbe z navedbo eene in znamko stnoja na ogl. oddelek »Jutra« pod »P; lalni «tPod«. 41232-29
Sostanovalko obrtniškega stanu, išiem s hra.oo aH brez. fototam »e dobi dobra hrana. 2ido<v-ska steza 6. 41272-23	
	Šivalni stroj pogreznjen, in krojaški šivalni etroj poceni naprodaj. Dvorokova ulica 3/1 levo. 41289-»
Sobo poseben vbod. ena aH dve postelj«, takoj oddam. — Židovska mi - 8/III 41288-23	
H
»Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite.

m

s<5f
"V
So
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
ZIMSKA JABOLKA
raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančke ' prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA
Pravi ogrski	H069
GOLAŽ EKSTRAKT
zopet prodajajo v špecerijah in delikatesah. Komad za 6 do 8 oseb 4 Din.
EKSTRAKT dr. z o. z., Ljubljana
Gospoavetska cesta štev. 8, I. nad.
Žične vloge po 109 Din
2ične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naroČilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
PLOŠČICE
za oblaganje kuhinj, kopalnic. Štedilnikov najceneje pri
MATERIJAL, trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Tyrševa 36.
I
*
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Reya Anton pl. Castelleto
državni uradnik v pokoju
*
danes, dne 6. t. m., ob uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 8. novembra 1933., ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. novembra 1933.
11936
Globoko žalujoča soproga in vse ostalo sorodstvo.
T»an se je zacei aivji iov n<= opn-oi	»,mT.ra«.	o	-...............— -	__
oicjuje Davorin Ravlj^ izdaja «i *ouzorCIj .Jutra« Adoil ttiumkai. ^ Naruano tiskamo d. d. ko« uskaruarja Franc Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.