MARINANDO BO TEBE LJUBIL?
MLADI GLASOVI EVROPE / TRGOVINA NOGOMETAŠEV
KDO SE BOJI ZAPORE
(Mef) Prizor je pravzaprav že tako tradicionalen, da smo se ga skoraj navadili. Nad mesto pade prvi mrak, sprehajalna pot vzdolž morja se napolni s turisti, ki so pravkar pospravili večerjo in si zaželeli večernega sprehoda po mestu. Previdni se seveda držijo obale, nekateri pogumnejši in tisti, ki poznajo prometne znake pa stopijo na cesto. Terase restavracij so v glavnem polne, na malem pomolu nekakšni ulični glasbeniki prodajajo svoj talent ali ideologijo. Tihožitje prekine pinkijevska turbo glasba kakšnih 150 vatov, ki grozi, da bo vrgla stekla iz avtomobila v katerem je moč opaziti štiri mlade glave, ki se veselo režijo svetu okrog svoje pločevinaste kletke in si mislijo: kaj nam pa morete.
Prizor se ponovi še enkrat pa čez deset minut še enkrat in tako skozi ves večer. Redno ga dopolni
li Banka Koper
m
26. iulll 2001
mladenič na svetlomodrem skuterju, ki krepko presega 50 kilometrov na uro, seka ovinke in spravlja v smrtni strah mamice z otroki, ki so si ravno takrat upale čez cesto, prizor dopolni njegov vrstnik, kije na motor montiral takšno izpušno cev, da gaje slišati že z Belvederja, ko se vrača domov. In čeprav je na začetku Sončnega nabrežja tabla, ki jasno pove, da gre za cono umirjenega prometa to nikogar ne gane. Povprečna hitrost vožnje se giblje med 30 in 80 kilometri na uro, pešci se tiščijo k morju, akcije mladih sprehajalcev so le folklora. Policija se izgovarja na občinske redarje, ti pravijo, da gibljiv promet ni v njihovi pristojnosti, komisija za urejanje prometa pa medtem na dolgo razpravlja ali bo stanovalcem nekega bloka dodelila pravico do parkirnih nalepk ali ne. Na vprašanje, zakaj ni predlagala enakega odloka kot je veljal lani, ko je bil ob vikendih promet po tem cestišču prepovedan županja odgovarja, da tega ni nihče predlagal, ona pa ni poklicana za prav vse na tem svetu.
Priznamo, da smo Mandračevci pozabili ponoviti lanskoletni predlog, ampak vsaj toliko odgovorni bi lahko bili svetniki, ki tako radi govorijo o svoji skrbi za mesto in ljudi v njem, da o menefregizmu komisije za promet niti ne govorimo.
m
MA€STRO
MINIRANJE JE KONČANO
Območje Livade II. postaja veliko gradbišče in iz temeljev počasi že rastejo prvi zidovi bodočega severnega objekta vodnega centra, za katerega bi bilo sploh najbolje, če bi mu čimprej spremenili ime, saj je bolj ali manj jasno, da bodo vodni objekti prišli na vrsto šele potem, ko bo investitor zbral dovolj denarja s prodajo tistih objektov, ki so prvi na vrsti za gradnjo.
O tem, kdo bo zasedel prostore namenjene trgovini se zaenkrat šušlja, čeprav je res, daje investitor že imel v žepu pogodbo s Šparom, zanimanje za nakupe apartmajev oziroma stanovanj pa je menda prav vzpodbudno. O morebitnih posledicah takšne odločitve ustavnega sodišča, ki bi razveljavila že sprejeti a od ministrstva za kmetijstvo osporavani zazidalni načrt Livade II. pa raje ne razmišlja nihče. Mesto, ki se lahko pohvali s 40 odstotno rastjo nočitev v primerjavi z lanskim letom si takšne "kazni" pač ne zasluži.
www.slo-istra.co
izolske spletne strani
IZOLA, tel.: 616 80 00
/f/crv/o
^ER£B=
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: 8 -12,16 -19, sobota: 8 -12
Tel 640-40 - 64
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.
STRANKARSKI NE ZA SVETILNIK
ZVEZA ZA PRIMORSKO Klub svetnikov ZZP - OS Izola
IZJAVA
Svetniki ZZP Izola nasprotujemo sprejemu odloka, s katerim bi legalizirali stanje, ki ga lahko "v živo" doživimo na področju svetilnika.
Bojimo se, da je oddajanje območja Svetilnika najemnikom nekakšnih "kvazi gostinskih lokalov", ki so postavljeni na neurejen, predvsem pa neestetski način, posredno kaznovanje tistih volivcev, ki so na referendumu o Svetilniku glasovali proti predlaganemu zazidalnemu načrtu.
Odločno nasprotujemo takemu ravnanju in obenem sumimo, da gre za načrtovano aktivnost odgovornih, ki "pripravljajo teren" za ponovno mučenje z neprimerno, predvsem betonsko pozidavo območja svetilnika, zadnje zelene oaze na izolskem polotoku.
Svetniki ZZP zahtevamo naslednje podatke:
*	kdo in komu je oddal prostor na območju Svetilnika
*	na osnovi katerih aktov ali predpisov
*	ali je bil za oddajo izveden razpis
*	ali je pri oddaji sodelovala kakšna komisija, kdo so člani, kdo jih je imenoval
*	kolikšni so prihodki od omenjene dejavnosti in kje so prikazani Zahtevane podatke pričakujemo v najkrajšem možnem času. Pričakujemo tudi takojšnje ukrepe s strani odgovornih, v smeri ponovne ureditve območja plaže in odgovornosti povzročiteljev trenutnega stanja, ki je neugledno in povzroča nelojalno konkurenco tamkajšnjim gostinskim lokalom.
klub svetnikov ZZP Izola zanj predsednik Aleksander KREBELJ
POBUDA ZA POŠTNE POŠILJKE
Sklice občinskih organov praviloma prejemamo s pošto. Tako po pošti prejemamo vabila, sklepe, gradivo in ostale "papirnate zadeve".
Ker ima Občina veliko pošiljk, je razumljivo, da ima s PTT-jem sklenjeno pogodbo, na osnovi katere lahko namesto znamke pošiljko opremi z ustreznim napisom ("štampiljko"), na katerem piše : "poštnina plačana... ", Do tu vse lepo in prav, zatakne pa se, ko gre za spoštovanje ali preverjanje rokov. Svetniki in ostali člani komisij, odborov ali drugih organov, namreč velikokrat dobimo gradivo, na katerem je zapisan datum, ki se tudi za več dni razlikuje od datuma prejema. Znano je, da pošta praviloma potuje samo en (1) delovni dan, čeprav ima v skladu z zakonom o pošti možnost potovanja do tri (3) dni. Žal nam možnost preverjanja ni dana, saj pošiljke, ki jih odpremi občina niso opremljene s poštnim žigom, ki je lahko v primeru spoštovanja upravnih rokov edini merodajen. Odgovornosti za zamudo ali prepozen sklic tako ne moremo ugotoviti ali pripisati ne pošiljatelju, ne PTT-ju.
Zaradi navedenih razlogov predlagam, da odslej občina od PPT-ja zahteva, da pošiljke opremi tudi s poštnim žigom, iz katerega bo razviden dejanski datum predaje pošiljke PTT-ju.
S spoštovanjem,
Aleksander Krebelj

je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena ISO SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B1ROGRAF1KA BORI, Izola
POBUDA ZA FASADE
Spodaj, podpisani svetnik občinskega sveta Izola, Alojz Padar dajem pobudo, da se v odloku O komunalnih taksah v Občini Izola, občane ki obnavljajo fasade objektov, oprosti plačila za rok 30 dni od dne postavitve gradbenega odra.
Glede na to, daje urejenost mesta v veliki meri odvisna od urejenosti fasad objektov, bi bilo upravičeno, da bi občina spodbujala občane k urejanju fasad. Ker je strošek takse za marsikaterega lastnika, ki težko investira v fasado zelo pomemben, bi taka rešitev pomenila za marsikaterega občana olajšanje. Te takse se predvsem pobirajo v samem mestnem jedru, saj objekti v večini nimajo funkcionalnega zemljišča ob samih objektih. Prav tako v mestnem jedru v večini živijo občani, kateri nimajo prav velikih dohodkov. Da bi se izognili postavljanju odrov za daljše obdobje, bi bil čas brezplačne postavitve omejen na 30 dni. S to spremembo odloka bi bistveno prispevali k urejenosti mestnega jedra.
ALOJZ PADAR, občinski svetnik SDS Izola
ZAKAJ IZOLANOV NI BILO
Potem ko smo se v Kopru temeljito pripravljali na vrvaško srečanje, ki se je zgodilo v soboto 21. julija so se organizatorji soočili z odjavo nastopa izolskega vrvaškega kluba STO plus, ki so ga Koprčani zaradi rivalstva še posebej napeto pričakovali. Izolski klub je nastal na novo, potem ko gaje zapustilo večje število prejšnjih članov koprskega kluba Veseljaki, zato je tudi rivalstvo ratzumljivo.
Toda iz večnega derbija Koper - Izola ni bilo nič, saj je predsednik izolskega vrvaškega kluba, g. Marjon ob asistenci še nekaterih članov oz. tekmovalcev kluba sporočil, daje izolski klub razpadel.
To nas je kar malo presenetilo, saj je g. Marjon z ustanavljanjem izolskega kluba na vsak način želel izničiti delo koprskega kluba in mu je tudi sicer škodoval. Tako kot je škodoval izolskemu klubu, ki je, če je izjava njegovega predsednika točna, živel le pol leta, potem pa izginil v zgodovino.
J. Poje, tekmovalec VK Veseljaki Koper
POLNJENJE - SERVIS - VGRADNJA
KUMA NAPRAV
V OSEBNA IN TOVORNA VOZILA
INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA (poleg novega kompleksa DROGE)
tel 05/ 640 42 53
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE IZOLA OTROŠKA DELAVNICA ZVEZDICE
tel.: 031/393034
PROGRAM ZA OBDOBJE OD 23 - 28. 7. 2001
23. 7. - Risanje na steklo
25.	7. - Izdelava uporabnih predmetov iz odpadnih materialov
26.	7. - Dramska delavnica
27.	7. - Linorez - otrok prinese svoj linolej
28.	7. - Izlet / plavanje
Vse delavnice potekajo od 9. do 12. ure, delavnica pa je odprta za igro in druženje tudi vsak dan od 16. do 20. ure.
REDNA IN IZREDNA SEJA OS
VROČE V VSEH POMENIH
V četrtek so se na nadaljevanju redne seje nin na izredni seji zbrali izolski nobčinski svetniki. Kljub vročemu poletnemu dnevu jih je bilo dovolj za sklepčno razpravo in odločanje, bili pa so tudi dovolj segreti za razpravljanje, čeprav le za nadaljevanje seje.
SVETILNIK DELA "NA ČRNO"
Pravzaprav se je bistvo problema skrivalo v dopolnitvi odloka o prepovedi parcelacij itd. na območju avtokampa Jadranka, na svetilniku in v Simonovem zalivu Omenjen akt dejansko omogoča urejanje nekaterih najosnovnejših posegov v prostor, ki dejansko obstajajo a po dotlej veljavnem odloku niso legalizirani.
To velja tudi za objekte na plaži na svetilniku, ki so dejansko postavljeni "na črno" saj ni dokumenta na osnovi katerega bi jih lahko legalizirali. Občinski svetniki, še posebej Evgenij Komljanec (LDS) so kritizirali takšen način obnašanja občine, ki od drugih zahteva zakonitost sama pa je ne spoštuje, predstavniki občinske uprave in Komunale, ki zdaj upravlja območje svetilnika pa so pojasnjevali, da bo šele s sprejemom predlaganih dokumentov legalizacija sploh mogoča. Končno so svetniki odlok sprejeli tudi s pojasnilom, da želijo zagotoviti zakonitost urejanja prostora v občini Izola.
svetilnik v 60-tih letih	svetilnik danes
NOVO v Reciti
GMWva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli
______Tomažičeva 10 (Hotel Delfin ■ vhod s parkirišča)_
PREŽENITE BOLEČINE V VRATU, RAMENIH IN HRBTU.
Zbudite se resnično spočiti.
VELIKA IZBIRA ORTOPETSKIH VZGLAVNIKOV
Želimo Vam miren in zdrav spanec.
NOV URNIK: 8 -12 in 16-19, sobota 8 -12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obtičite nas.
Izdelki za zdravo življenje
KADROVSKA DEZINFORMACIJA
V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, Zvone Petreš, ni vložil kandidature za podaljšanje mandata, vendar seje v času od tiskanja Mandrača do seje (1 dopoldne) očitno zgodilo nekaj takšnega, da si je premislil kandidat in tudi tisti svetniki, ki so napovedovali, da ga ne bodo podprli zaradi pripomb na njegovo delo. Kakorkoli že, svetniki so brez posebne razprave in pomislekov kandidaturo sprejeli in tako je Zvone Petreš še za leto dni v.d. direktorja Zavoda za turizem Izola.
Pod to točko dnevnega reda so svetniki razpravljali tudi o imenovanju v.d. ravnatelja OŠ Vojke Šmuc, saj je Diomira Tkalčič odstopila s te funkcije. Komisija za volitve in imenovanja je podprla kandidaturo Lenčke Prelovšek, kije doslej opravljala dela pomočnice ravnateljice. O njeni kandidaturi se je pozitivno izrazil tudi kolektiv šole, zadnjo besedo pa bo imela še ministrica za šolstvo in šport.
IZREDNA SEJA
OBSTRUKCIJA
Glede na delavnost svetnikov na nadaljevanju redne seje je obstajalo kar nekaj možnosti, da bomo novinarji končno slišali nekaj konkretnega o koncesijski pogodbi za izolsko marino in morda doživeli celo odločanje o njej.
Toda našega pričakovanja je bilo hitro konec. Prisotni svetniki LDS, SDS in ZZP (na seji je bil le po eden od njihovih poslancev) so namreč županji, svetnikom in novinarjem razdelili dopise s katerimi pojasnjujejo zakaj ne bodo sodelovali na izredni seji in odločali o koncesijski pogodbi. Zaman so bili klici županje naj se vrnejo in sprejmejo vsaj sklep, da se rok za sklenitev pogodbe podaljša, svetniki so odšli, seja je bila nesklepčna in novinarji smo dobili novo temo za pisanje.
Pa še zanimivost: Svetniki SLS +SKD seje niso obstruirali preprosto zato, ker jih na seji ni bilo.
Zasebna ordinacija splošne medicine
PeŠiČ Tihomir, dr.med. specialist splošne medicine Morova 6a, Izola, tel./fax: 05-6603-602
OBVESTILO
Obveščamo vse paciente, da bo ordinacija med 30.07.2001 in 17.08.2001 zaprta zaradi koriščenja letnega dopusta.V tem času me s polnimi pooblastili, ki izhajajo iz obveznosti do ZZZS in službe NMP v Izoli nadomešča kolega Dernikovič Andrej, dr. med. v svoji ordinaciji pri stari bolnišnici, v Levstikovi ulici št. 1, telefon 640356S
Hvala za razumevanje
m >w®
POVEČAVA <
ob razvijanju filma in izdelavi slik Vam PODARIMO BREZPLAČNO POVEČAVO enega od posnetkov v formatu 20X30 cm
Pričakujemo vas v prenovljenih poslovnih prostorih s še pestrejšo ponudbo.
Tel.: 066/ 640 - 39 - 77, Drevored l.maja 4a, Izola
V__________________________________________
PODALJŠAJMO ROK ZA PODPIS POGODBE
Tomaž Martin Jamnik je gotovo eden bolj poklicanih izolskih svetnikov za obravnavanje problematike koncesije za turistično luko oziroma marino. Je gotovo najbolj samosvoj svetnik Združene liste, brat županje Brede Pečan in menda nesojeni kandidat za mesto državnega sekretarja za pomorstvo, ki ga je izgubil v boju s svojim svetniškim "sosedom" poslancem ZZP, Brankom Mahnetom. Po izobrazbi, po izkušnjah in dosedanjih zaposlitvah ter predvsem spričo svojega obnašanja v občinskem svetu je gotovo med tistimi, ki lahko brez sramu izjavijo, da se borijo za spoštovanje zakonov in upravnih postopkov. To je bil glavni povod za pogovor o zapletu v zvezi z obstruiranjem sprejemanja koncesijske pogodbe za izolsko marino.
-	Kakšna je vaša ocena tega dogodka na seji občinskega sveta.
-	Šele zdaj, ko sem svetnik v izolskem občinskem svetu sem zares spoznal kakšna je razlika med politiko in strokovnim odločanjem. To kar se zdaj dogaja v Izoli je čisto politično odločanje, neglede na ekonomsko logiko in neglede na potrebe občine in občanov ampak gre zgolj za politične interese, ki imajo en sam cilj, uspeti na volitvah.
-	Po vašem mnenju prevladuje politični in ne ekonomski interes?
-	Vsega ozadja ne poznam tako dobro, da bi to lahko ocenil kot kresanje ekonomskih interesov, zato zaenkrat menim da gre predvsem za politične cilje. Če zadevo obravnavamo plastno je takšna odločitev o obstrukciji predloga čisto politična. Mi smo se namreč vsi skupaj nečemu zavezali, zastavili smo pot, sledili smo veljavni zakonodaji in če se svojih lastnih odločitev ne držimo je to zame tudi nekakšna politika.
-	V mislih imate sprejet in pred letom dni objavljen odlok o tem, da se prvo koncesijo, v skladu z Zakonom o varstvu okolja, podeli brez javnega razpisa sedanjemu upravljalcu?
-	To smo sprejeli vsi skupaj, tudi tisti, ki so obstruirali zadnjo sejo.
-	Ali so mogoče že takrat glasovali proti?
-	Glede na to, da so z obstrukcijo zlahka dosegli, da pogodbe nismo obravnavali je jasno, da so takrat glasovali za. Vsaj večina med njimi.
IZJAVA ZA JAVNOST
Obveščamo javnost in medije, da se Klub svetnikov LDS protestno ne bo udeležil 5. izredne seje občinskega sveta občine Izola zaradi sledečih razlogov:
1.	Ne pristajamo, da se tako pomemben akt kot je koncesijska pogodba za 50 letno upravljanje turističnega pristanišča ( marina Izola), ki obsega 188.083m2 površin kopnega in vodnega prostora, obravnava na izredni seji.
2.	Zaradi neodgovornega dela županje in občinske uprave, saj so imeli 12 mesecev časa za pripravo koncesijske pogodbe, ne bomo pristajali na izsiljevalski način dela v časovni stiski, pri odločitvah, ki so usodnega pomena za občane Izole.
3.	Gradivo smo prejele le dva dni pred izredno sejo, zakar smatramo, da je premalo časa da bi se lahko do 31.07.2001 kvalitetno in odgovorno odločali o direktni podelitvi koncesije Portingu d.o.o. brez javnega razpisa.
Zato predlagamo:
1.	Da županja in občinska uprava najkasneje do 15.09.2001 izdela osnutek razpisnih pogojev za obravnavo na odboru za finance in odboru za okolje in prostor.
2.	Da se najkasneje do 31.10.2001 objavi javni razpis za dodelitev koncesije za upravljanje turističnega pristanišča (marina Izola).
Klub svetnikov LDS Izola
-	Predlog koncesijske pogodbe je pripravljala posebna komisija v kateri so bili zastopani interesi večine strank.
-	Najbolj me je razjezilo ravno to, kar trdijo tisti, ki so obstruirali izredno sejo občinskega sveta. Njihova izjava, da ne morejo tako na hitro obravnavati tako pomembne pogodbe je seveda za lase privlečena, saj so imeli možnost sodelovati pri delu komisije s svojimi predstavniki, ki so že bili v komisiji in je bila odprta tudi za druge predstavnike strank, ki so želeli sodelovati. Pogodbe nismo pripravljali v nobeni tajnosti in bi lahko vedeli o vsem toliko kot vemo drugi člani komisije. Žal so se predstavniki strank, ki so obstruirale izredno sejo, bolj poredkoma udeleževali dela komisije. Mislim, daje bil predstavnik ene od teh strank na vsega dveh ali treh od enajstih sestankov komisije, za enega ne vem, če j sploh bil kdaj prisoten, eden pa je zgolj poslušal in povedal, da ne bo aktivno sodeloval v delu komisije.
-	Pripomba je, da je bila zadnja seja komisije sklicana na hitro.
-	Ni res. Komisija je normalno delala ves čas in delo komisije in občinske uprave je bilo zelo produktivno. Mislim, da so vsi vložili v ta dokument največ kar so zmogli, zato sem tudi prepričan, da je dokument dober. Lahko ima kakšno napako ampak o tem je treba pač razpravljati, ne pa zapuščati seje. Moram reči, da tudi predvideni koncesionar (Porting) ni nagajal, razen enkrat, pa še takrat po mojem mnenju ni bilo zlonamerno, ko je pripravil svoj osnutek pogodbe. Takrat smo mu pojasnili, da njegov predlog ni v skladu z našo zakonodajo in da bomo delali na našem predlogu pogodbe in to dejstvo je tudi sprejel. Moram povedati, da smo dokument pripravljali dolgo in da smo delali tudi izven delovnega časa in ob vikendih, saj smo morali hiteti s pripravo dokumenta v skladu z odlokom, ki smo ga sprejela na občinskem svetu.
-	Komisiji očitajo, da je pozno začela z delom.
-	V obrazložitvi sicer piše, daje komisija čakala na odločitve sodišča, vendar v resnici ni čisto tako. Občinska uprava je morala počakati na razplet v zvezi s stečajem ali prisilno nporavnavo Marinvesta, saj gre za dve povsem različni situaciji. Komisija je do takrat le pripravljala najnujnejše, ko pa je bil razplet znan smo zares dobro poprijeli za delo.
-	Je ta pogodba res pogodba taka, da koncesionar pogojuje občino in ne obratno?
-	Absolutno ni res. Pogodbo smo pripravili sami v celoti in jo predložili koncesionarju. Potem je on pripravil svojo, ki pa ni bila uporabna in je bila v nasprotju z odlokom. Tako je obveljal naš predlog, ki je doživel dokaj malo sprememb. Izoločili smo poroka in črtali nekaj balasta, kije občini realno dajal preveč pristojnosti, da se vmešuje v poslovanje koncesionarja. Glede trajanja koncesije in višine koncesijske dajatve pa smo si določili neke okvirje in znotraj njih smo tudi ostali. Mislim, da smo glede cene za koncesijo dosegli to kar smo želeli, tudi v primerjavi s koncesijskimi dajatvami v sosednjih državah. Izposlovali smo tudi to, da se koncesijska dajatev plača za celo leto, čeprav je je predvideni koncesionar predlagal, da plačuje koncesijo šele od sklenitve pogodbe. To pa bi pomenilo 15 milijonov tolarjev manj kot smo v pogajanjih izposlovali. Seveda so izračunali, da to lahko plačajo, kljub temu pa moramo biti zadovoljni s tem kar smo dosegli v teh pogajanjih.
-	Kakšen je odnos med koncesionarjem in lastniki marine?
-	Pomorski zakonik je upravljanje lokalnih pristanišč prepustil občinam. To se lahko izvaja na različne načine. To lahko počne režijski obrat (kot je tisti za parkirišča) ali gospodarska javna služba. Skratka občina bi lahko marino dala v upravljanje Komunali. Občina je lastnik valobranov in akvatorija, lastnik pomolov pa je lahko kdorkoli. Komunala v takšnem primeru samo upravlja s pristaniščem. To pomeni, da vzdržuje plovne poti, globino vode, signale, red v pristanišču, varnost in podobno. Seveda pa bodo vsi lastniki pomolov, ki v tem primeru dobijo nekakšno pozicijo etažnih lastnikov v bloku, morali upravljalcu nekaj plačati za to njegovo delo. On namreč lahko organizira receptorsko službo za vse, organizira vzdrževanje za vse skupaj in tako naprej. Koncesionar torej ni treba, daje lastnik česarkoli v marini. Seveda je koncesionarjev interes, da je lastnik objektov v marini, ker potem direktno zaračunava priveze, ko pa je lastnik kdo drug mu lahko zaračuna le te svoje storitve. V tem smislu tudi razumem interes italijanskega lastnika, da zgradi valobran, ker brez tega ne more graditi preostalih načrtovanih pomolov, ki jih bo lahko tržil. K sreči pa je načrt takšen, da bo ob tem moral zgraditi tudi pomole za komunalne priveze, ki jih Izolani tako čakamo.
-	Koncesija dejansko nima zveze z lastnino marine?
-	Seveda ne. Kaj vemo, morda pa bomo res dali koncesijo Komunali, čeprav zdaj za kaj takega ni usposobljena. Če bi bil župan bi v tem primeru morda res razmišljal v tej smeri, da zavarujem interese občine in dodelim koncesijo javnemu podjetju, ki že opravlja del teh nalog na komunalnih privezih.
-	Upravljanje marine se koncem julija za Porting izteče.
-	Ne vem če je res čisto tako. Posebne pogodbe o tem ni. Obstaja le že omenjeni občinski odlok iz lanskega maja meseca na podlagi katerega je bila izdana upravna odločba, ki je Portingu dodelila koncesijo s pogojem, da se v roku enega leta sklene pogodba o koncesiji. Pogodba torej ni bila sklenjena ampak to ne pomeni prav veliko. Ta varovalka o enem letu za pripravo pogodbe je dejansko pisana za koncesionarja, če ne bi hotel podpisati pogodbe. Zdaj pa seje zgodilo, da smo mi razdrli obljubo in kot članu društva za pomorsko pravo Slovenije in glede na običaje v takih primerih lahko pričakujemo reakcijo druge strani. Najprej se bo predvideni koncesionar moral pritožiti županji in potem na upravno sodišče in po mojem mnenju bo iz tega nekaj iztržil. Po
mojem mnenju bi lahko največ podaljšali rok za sklenitev pogodbe. Kje je namreč logika v trditvi, da niso imeli svetniki dovolj časa za seznanjanje s pogodbo, zato je treba iti zdaj v javni razpis. Ne, treba je podaljšati rok za obravnavo in podpis pogodbe. Kdor tega ne zna brati je res idiot.
-	Koliko je realna nevarnost tožbe proti občini, ker je italijanski lastnik investiral v valobran v dobi veri, da bo dobil koncesijo, tako kot je bilo sprejeto na lanski seji?
-	V odloku kjer smo odločili, da bo on koncesionar smo tudi zapisali, da mora v določenem roku opraviti določene investicije in ker si je izračunal koliko časa potrebuje za takšno investicijo je začel z delom v prepričanju, da sklepi naših organov držijo. Seveda bo to investicijo v vsakem primeru dobil nazaj, toda zagotovo je že računal tudi na dobiček in če ne bomo hitro ukrepali nas bo ta igra veliko stala.
-	Zadnji dan julija bo izredna seja ponovno sklicana. Bo takrat kaj drugače?
-	Ne vem. Vem le, da mene ne bo, ker imam že letalsko karto v žepu. Mi je pa žal, da ne bom pomagal vsaj pri podaljšanju roka za sklenitev pogodbe. Recimo da bi rok podaljšali za šest mesecev, da se vsi seznanijo z njo in jo morda še kaj popravimo, a se zdi, da to sploh ni pravi interes. Še enkrat moram povedati, da v izjavi: "nismo imeli časa spoznati pogodbe zato naj se gre v javni razpis" ni prav nobene logike.
Tomaž Martin Jamnik je diplomiran univerzitetni inženir tehnologije prometa in kapitan dolge plovbe. Po opravljeni srednji in visoki pomorski šoli je 17 let plul na ladjah Splošne plovbe Piran. Kasneje je bil zaposlen na ministrstvu za promet in zveze kot podsekretar za pomorstvo, kjer je sodeloval pri pripravi Pomorskega zakonika in je član Izvršnega odbora Društva za pomorsko pravo Slovenije. Štiri leta je bil direktor družbe Adria Tow, ki upravlja z vlačilci v Luki Koper, zdaj pa je zaposlen v Luki Koper kot vodja tržnih projektov.
IZJAVA
Svetniki ZZP Izola smo se po daljšem razmisleku odločili, da na izredni seji občinskega sveta ne želimo sodelovati predvsem zaradi naslednjih razlogov:
•	Obravnava koncesijske pogodbe "Marina Izola" je velik mejnik izolske politike. Koncesija dolga 30, 40 ali celo 50 let je za našo občino najverjetneje najpomembnejši komercialni prihodek v prihodnjem obdobju (razen če v Izoli ne najdemo vsaj naftni vir...), zaradi česar smo trdnega mnenja, da je tako pomembno pogodbo skrajno nezrelo obravnavati na izredni seji.
•	Gradivo oziroma koncesijska pogodba, o kateri naj bi odločali svetniki, je posredovala komisija za pripravo koncesijskega akta, ki je bila imenovana z namenom priprave koncesijskega akta. Ta komisija se je vseeno "pogajala" z bodočim koncesionarjem in potem, ko je že sprejela dokončni čistopis pogodbe, slednjega korenito spremenila-nadomestila s predlogom koncesionarja na nadaljevanju svoje zadnje seje, ki je bilo sklicano v ponedeljek 16.07.2001 ob 07:00 uri. Na nadaljevanje niso bili vabljeni vsi člani seje, kar vzbuja resne dvome o legalnosti seje in s tem gradiva, ki ga je komisija posredovala. Kljub temu, da je bilo nadaljevanje sklicano v petek, ko PTT še "dela", da imajo strokovne službe na voljo naslove, telefonske številke stacionarnih in mobilnih telefonov in celo e-poštne naslove, nekateri člani niso bili vabljeni, pa čeprav so v Izoli vabila na komisije "tik pred zdajci" žal postala običaj.
•	Čeprav je bilo od sprejema odloka na voljo kar leto dni, se pod pretvezo skrajnih rokov, izredne seje in besednih zvez a'la "...če tega ne
sprejmemo do 31.07.2001, bo.", ustvarja občutek, daje za hitenje
odgovoren občinski svet.
Ne glede na prenose med podjetjema Marinvest d.o.o. in Porting d.o.o.,
je odlok stopil v veljavo 31.07.2000. Čeprav so prenosi med omenjenima podjetjema vsaj sumljivi, je, kot je bilo s strani zagovornikov sprejema pogodbe večkrat rečeno, za obema isti lastnik. Toliko jasneje je torej, daje zavlačevanje bilo nepotrebno, zaradi česar je potreba po izredni seji izsiljena in bi morala biti najmanj pospremljena s konkretno odgovornostjo tistih, ki so zakrivili tako zamudo.
• V kolikor bi občinski svet obravnaval pogodbo, ki jo je na podlagi "legalnih" sklicev oblikovala komisija, bi njen podpis lahko zavrnil kvečjemu koncesionar in tako izgubil bančno garancijo. Z nepravilnim postopanjem in zamenjavo pogodbe pa je prišlo do zamenjave vlog. Zdaj komisija predlaga koncesionarjevo pogodbo občini v podpis in ne obratno (občinsko pogodbo koncesionarju v podpis). S tem dejansko občinski svet odloča ali bo sprejel koncesionarjeve pogoje. V kolikor občinski svet ne sprejme predlagane pogodbe, Občina sicer ne izgublja bančne garancije, saj tega odlok ne določa, je pa "grožnja" z izgubo le-te izredno prikladna kot opravičilo za izredno sejo, ki ga nekateri "krvavo" potrebujejo.
Svetniki ZZP pričakujemo, da koncesijska pogodba ne bo sklenjena in da bodo v nadaljnjih postopkih dosledno spoštovana določila veljavnega odloka. V dobro Izole in Izolanov je namreč potrebno skleniti tako pogodbo, ki bo trajno urejala odnose predvsem v korist Izole.
klub svetnikov ZZP Izola zanj predsednik Aleksander KREBELJ
s
ZADNJA VEČERJA?
Po končani redni in neizpeljani izredni seji občinskega sveta je bil v prostorih Hotela Riviera krajši sprejem pred parlamentarnimi počitnicami Prišli so svetniki ZLSD, DeSUS-a, IDZ, NDS in italijanske narodnosti, istočasno pa so menda predstavniki drugih strank, na povsem drugi lokaciji, proslavili uspeh svoje obstrukcije.
Razmerje sil v občinskem svetu je zdaj namreč zelo blizu pat poziciji (11:12 ali 12:11), po mnenju nekaterih pa županja in njej naklonjene stranke sploh več nimajo večine v občinskem svetu. Zato je vzdušje na sejah občinskega sveta vse prej kot konstruktivno, odločanje pa težko predvidljivo. Doslej smo doživeli že takorekoč vse oblike obnašanja v parlamentarni demokraciji, obstrukcija pa je še posebej na ceni, saj zanjo niso potrebni posebni argumenti oziroma svojih argumentov ni treba konfrontirati z argumenti drugih. Tokrat se je zgodilo, da so se v svetniških skupinah na obstrukcijo dobro pripravili in tako imamo priložnost soočanja argumentov glede predlagane koncesijske pogodbe. Poleg stališč treh obstrukcijskih strank smo pripravili pogovor s članom komisije za pripravo koncesijske pogodbe, Tomažem Martinom Jamnikom, ki je objavljen na prejšnjih straneh. Pred zaključkom redakcije pa smo prejeli še pismo županje Brede Pečan, ki tej aktualni problematiki dodaja še nekaj zgodovinskih dejstev, zato ga objavljamo v celoti
Pa se vrnimo k dvem večerjam po izredni seji, ki je ni bilo. Naročniki narezka na zakuski v SGTŠ so bili zelo optimistični, zato je nekaj malega kalamarov tudi ostalo. Kako je bilo z zalogami na drugi fešti pa nam ni znano. Polovična slovesnost v SGTŠ se je končala okrog osmih, druga pa je menda trajala kar precej dlje. Za koga je bila to zadnja večerja pa bo pokazal čas po poletnih počitnicah, najkasneje pa se bo pokazalo to na volitvah novembra drugo leto. (DM)
IZJAVA
Glede, na dejstvo, da naj bi OS sprejel sklep o sprejetju koncesijske pogodbe med Občino Izola in družbo Porting, podaja klub svetnikov SDS naslednjo izjavo:
S podpisom pogodbe se ne strinjamo iz naslednjih razlogov:
Dejstvo, da smo gradivo prejeli dva dni pred sejo je nedopustno, saj ni možna strokovna presoja podane pogodbe. V tem času (dva dni in čas dopustov) ni možno pridobiti mnenj zakonodajalca in ustreznih služb za to področje, da bi se na osnovi strokovnih mnenj o tem ustrezno opredelili.
Iz načelnih razlogov nasprotujemo podpisu pogodbe brez javnega razpisa. Samo na ta način lahko občina iztrži primemo nadomestilo za najem vodnih in zunanjih površin v izmeri 188083 m2 v upravljanje.
V proceduri v državnem zboru je zakonodaja, katera za take namene predvideva maksimalno dobo 30 let . Za nas so predlagani termini nedopustni. Sami smo se do sedaj zavzemali za poskusno obdobje 5 do 10 let. Nesprejemljivo je da, nekomu dajemo v najem 188000 m2 za dobo 40 - 50 let ( za kar se zavzema koncesionar), kar pomeni, da s to odločitvijo obremenimo bodoče rodove v Izoli.
Dejstvo je, da sta lastništvo nad privezi in najem površin v upravljanje dve različni kategoriji. Občina s to pogodbo daje v upravljanje površino, na kateri so privezi različnih lastnikov. Zavzemamo se za to, da imajo vsi interesenti možnost ponuditi nadomestilo za upravljanje marine Izola, preko javnega razpisa.
Glede na to, da je družba Porting lastnik dela vseh privezov v marini Izola, bi sprejetje take pogodbe postavilo vse ostale lastnike v podrejeni položaj. V primeru, da ne bi prišlo do dogovora med Portingom in ostalimi lastniki, bi privezi ostalih lastnikov ostali zapečateni in marina ne bi služila svojemu namenu.
Posledice, da do podpisa pogodbe ne pride do 1.julija 2001 so, da mora občina pripraviti javni razpis. Prav tako smatramo, da do podpisa pogodbe ni prišlo po krivdi občine, saj se stranki pred podpisom morata dogovoriti. Zato sta obe strani odgovorni za nastali položaj. Po našem mnenju iz tega naslova Občini za dosedanje upravljanje marine pripada nadomestilo, kot predvideva 30. člen odloka o namenskem turističnem pristanišču.
Iz zgoraj navedenih razlogov se je klub svetnikov SDS odločil, da pri razpravi in sprejemu odločitev o točki dnevnega reda Obravnava in potrditev predloga koncesijske pogodbe ne bo sodeloval.
Klub svetnikov SDS Izola, Občinski odbor Izola ____________________________________________________Alojz Padar
Županjino pismo o marini
DOVOLJ JE SPRENEVEDANJA
V časopisih, po televiziji in na radijskih postajah je v zadnjem tednu dni obilo pisanja in "poročanja" o koncesijski pogodbi, s katero naj bi v Izoli zaključili že deset let trajajočo agonijo izolskega namenskega turističnega pristanišča ali po domače marine. Neposredni povod za to poročanje je obstrukcija, ki so jo izvedli občinski svetniki LDS, SDS in ZZP in z njo povezane izjave za javnost, v katerih neobjektivno, lažno in z (namernim ali nenamernim?) napačnim predstavljanjem dejstev in dogodkov v preteklem letu in v zadnjih treh mesecih poskušajo zavajati zlasti Izolanke in Izolane in jim predstaviti svoje ravnanje v ravno obratni luči od tistega, kar v resnici delajo.
Zato je prav, da napišem nekaj besed o tej zadevi tudi sama, da ne bo vse skupaj izzvenelo kot borba pravičnikov za dobro Izole, medtem ko je resnica vse kje drugje. Začne pa se v davnem letu 1989.
NEKOČ JE BILA ZADRUGA GALEB
Takrat še poslovno zelo uspešno podjetje SOZ Galeb je preko svoje TOZD Trženje inženiring sklenilo z občino Izola, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta gospod Branko Mahne, pogodbo o izvajanju inženiring storitev za izgradnjo valobranov 1, 2 in 3 v navtičnem centru Marina. Kasneje (15.3.1990) je podjetje Galeb skupaj s TP Simonov zaliv in GIP Stavbenik ter gospodom Palisko ustanovilo družbo z omejeno odgovornostjo Marinvest, kije bila vpisana v sodni register 31.3.1990. En dan po podpisu ustanovne pogodbe (16.3.1990) so Izvršni svet občine Izola s Skladom stavbnih zemljišč, TP Simonov zaliv, GIP Stavbenik in SP Galeb podpisali dogovor o prenosu zemljišč v podjetje Marinvest v ustanavljanja Ta dogovor je bil maja istega leta dopolnjen s konkretnimi podatki o parcelah in površinah, ki so jih podpisniki prenesli na Marinvest. Občina je takrat prenesla nanj 42.228 m2 zemljišč, ki jih je, kot je sedaj javnost že nekaj časa znano, obremenil z ogromnimi hipotekami Kreditne banke Triglav (v stečaju) in Razvojne družbe Ljubljana, ne da bi s tem seznanil občino.
INVESTICIJO PREVZAME MARINVEST
26.4.1990 je novoustanovljeni Marinvest z občino Izola, ki jo je zastopal predsednik Izvršnega sveta Branko Mahne, sklenil pogodbo o prenosu investitorstva Zazidalnega načrta Marina Izola s podjetja Galeb na družbo Marinvest z namenom, da novoustanovljeno podjetje prevzame nalogo izgradnje in (takrat je bilo še tako videti in tako je razumela načrte te družbe večina Izolanov) upravljanja namenskega turističnega pristanišča v Izoli.
Tudi zato je skupščina občine Izola s spremembo Odloka o določitvi namembnosti luke v občini Izola in prenosu v upravljanje marca 1992 določila, da bo namensko turistično pristanišče (marino) upravljala družba Marinvest Vendar so nekateri od ustanoviteljev Marinvesta že 31. 7. 1991 registrirali novo družbo, imenovano Porting d.o.a, ki je kasneje potihem in brez vednosti občine začela dejansko izvajati upravljanje marine, takoj ko je bilo to fizično mogoče.
UPRAVLJANJE PREVZAME PORTING
Ko so se stvari v Marinvestu finančno toliko zapletle in zalomile, da je bilo videti, da izhoda za normalno poslovanje ni več, je svetniška skupina Zveze za Primorsko, ki so jo sestavljali člani občinskega sveta Branko Mahne, Aleš Bohinec in Aleksander Krebelj, na seji 23. decembra 1997 predlagala občinskemu svetu, da razširi dnevni red z dodatno točko dnevnega reda in po hitrem postopku sprejme novo spremembo Odloka o določitvi namembnosti luke v občini Izola in prenosu v upravljanje. Občinski svet se je z razširitvijo dnevnega reda in s spremembo odloka po hitrem postopku strinjal in določil za upravljalca marine družbo Porting d.o.o., katere direktor je bil Branko Mahne.
Seveda je treba posebej poudariti dejstvo, daje občina Izola prenašala zemljišča v družbeni lasti v uporabo Marinvestu v času, ko je bil še v 100% lasti slovenskih podjetij in slovenskega državljana, da sta bila Marinvest in Porting v času, ko je bilo upravljanje marine preneseno najprej na eno in potem na drugo podjetje, v 100% lasti slovenskih družb ter Slovencev in Slovenk. Zato seveda ni bilo nič narobe, saj je vse ostalo "v družini". Če smo ostali občani in občanke Izole pri tem izgubljali vrednost našega skupnega premoženja, če nismo dobivali celih pet let obratovanja marine niti tolarja nadomestila za pravico
upravljanja našega turističnega pristanišča, če smo zaradi orjaških hipotek skoraj zagotovo izgubili možnost, da bi še kdaj dobili v last našo zemljo - to pač ni nič hudega: saj je šlo za slovenska podjetja in slovenske državljane.
ZAMENJAVA MARINE ZA LADJEDELNICO
In zgodilo se je znamenito leto 1999: Lastniki družb Marinvest, Porting in Marina d.o.o. (slednja je bila pomembna lastnica Ladjedelnice Izola in je bila menda v večinski lasti družbe Altan prefabbricati s.p.a.) so se brez vednosti občine Izola dogovorili o zamenjavi kapitalskih vložkov v teh treh družbah. Tako je družba Altan prefabbricati s.p.a. preko slovenske gospodarske družbe Univers Servis iz Kopra prevzela v last Marinvest in Porting, medtem ko je Galeb prevzel večinski delež v Marini d.o.o. in s tem seveda tudi v Ladjedelnici Izola. Upniki Marinvesta so skoraj takoj sprožili zahtevo za uvedbo stečaja in sodišče v Kopru je na predlog Marinvesta najprej preizkusilo možnost prisilne poravnave. Ta je bila potrjena več kot leto dni pozneje (v maju 2001) in to je bil tudi eden od razlogov, da je komisija za pripravo koncesijskega akta in koncesijske pogodbe za namensko turistično pristanišče, ki jo je občinski svet imenoval konec januarja 1999, odlašala s pripravo koncesijske pogodbe ter se je resno lotila šele po odločitvi o postopku prisilne poravnave za Marinvest.
PRVI KONCESIONAR BREZ RAZPISA
Povedati je treba, da je bil odlok o namenskem turističnem pristanišču sprejet 20. aprila 2000. Že takrat je nastalo v medijih veliko razburjenje, češ da občina Izola (in njena "personifikacija" županja) podarja s tem odlokom slovensko zemljo in morje Italijanom. Seveda nihče, ki je tako sprevračal resnico in dejstva, ni povedal, da so se lastniki v družbi Porting zamenjali, ne da bi občino kdorkoli karkoli vprašal, občinski svet pa je bil prisiljen sprejeti koncesijski akt (kar prej navedeni odlok dejansko je), ki je upošteval sodbo Ustavnega sodišča in Zakon o varstvu okolja Ta dva sta določala, da mora v primeru, daje občina pred sprejemom novega odloka s splošnim aktom, podobnim koncesiji, že imela določenega upravljalca oz. koristnika javne dobrine (v našem primeru marine), za prvega kocesionarja določiti istega upravljalca za prvo koncesijsko obdobje. Zato je v odloku določeno - in to je občinski svet sprejel lani aprila -da je prvi koncesionar Porting d.o.o. V odloku je občinski svet tudi določil najdaljšo možno koncesijsko dobo - 50 let. Prav tako je določil, da je treba predpisati varščino za resnost namena podpisa pogodbe s strani koncesionarja in varščino za čas celotnega koncesijskega obdobja. V odloku je tudi jasno določeno, katere infrastrukturne objekte v marini mora koncesionar zgraditi in kateri od njih bodo prešli v last občine, kateri pa niso predmet prenosa lastnine. To je pomol A, kjer je več različnih lastnikov privezov in tako bo tudi z bodočim pomolom B. Treba je povedati, da noben koncesionar, ne Porting ne katerikoli kasnejši koncesionar, ne more postati LASTNIK zemljišč in morja ter morskega dna, pa tudi ne valobranov in obalnega zidu ter manipulativne ploščadi. Zato je neresno in predvsem nepošteno uporabljati bombastične naslove in postavljati trditve, da "dajemo izolsko marino za pol stoletja tujcem" in podobno.
KDO JE PRIPRAVLJAL POGODBO?
V komisiji so bili in so še člani, ki predstavljajo vse svetniških skupin v občinskem svetu (Branko Simonovič, DeSUS, Marino Mohorčič, SDS, Marino Domio in Tomaž Martin Jamnik, ZLSD, Zvonko Petreš, LDS, Aleksander Krebelj, ZZP, Ljubo Bizjak SLS-SKD, Breda Pečan, županja), zastopnikov nimajo svetniški skupini IDZ-DDI in NSD ter Italijanska narodna skupnost, ki pa niso predlagali predstavnikov.
Vsak od članov komisije je sproti dobival gradivo, v katerem je bilo jasno razvidno, katere spremembe osnutka pogodbe je komisija v času razprave o pogodbi določila - vse od maja letos, ko je ponovno začela z delom. Imel je možnost obveščati o vseh dogajanjih svoje kolege v svetniški skupini in v stranki in z njimi sproti obdelati različne variante. Zato je neresno trditi, da svetniki - zlasti tisti, ki so izvedli obstrukcijo na izredni seji - niso vedeli, kaj je napisano oz. kako se spreminja predlog koncesijske pogodbe od njenega prvega besedila. Tega so člani komisije dobili v roke maja 2000 pa do zadnjega nadaljevanja seje, ko smo po ustnem dogovoru nadaljevali dvakrat prekinjeno sejo, začeto v četrtek, 12. julija, nadaljevano v petek, 13. julija in nato v ponedeljek 16. julija.
KAJ JE ZARES SPRENEVEDANJE
Največja laž pa je trditev, da je komisija - prisotnih je bilo pet članov, dva delavca občinske uprave in občinska odvetnica -ZAMENJALA, PODTAKNILA - občinskemu svetu besedilo pogodbe, ki ga je pripravil koncesionar. Vodja svetniške skupine ZZP, ki je član komisije, ima še vedno na razpolago besedilo pogodbe, ki nam jo je predlagal koncesionar. In če je količkaj pošten - to se sicer da ugotoviti po njegovem pisanju - pa tudi če ni, dejstva govorijo, daje pogodba, ki jo je komisija predlagala v potrditev občinskemu svetu, za svetlobno leto daleč od besedila, ki ga je predlagal koncesionar.
Tudi zatrjevanje svetnikov SDS, da "iz načelnih razlogov nasprotujejo podpisu pogodbe brez javnega razpisa" in da dajemo marino "v najem za dobo 40-50" let, ter s tem obremenimo bodoče rodove v Izoli je zelo nenačelno. Prva trditev je navadno sprenevedanje, ker jim je - tako SDS kot LDS - že tri leta znano, da smo prvo koncesijo prisiljeni brez razpisa podeliti Portingu, ki je bil prvič za upravljalca imenovan že leta 1997!, ker to predpisujeta zakon in sodba Ustavnega sodišča, torej ne gre za odločanje v časovni stiski, ker je bilo o tem vprašanju odločeno že zdavnaj in to trikrat: Ustavno sodišče, Državni zbor in Občinski svet! Druga trditev pa se jim je zapisala v prepričanju, da noben Izolan ne bo imel možnosti, da bi stvar preveril in pogledal v predlog pogodbe.
Naj javno povem: v predlogu je dana občinskim svetnikom možnost izbire med 30,40 ali 50 letno koncesijsko dobo in višino koncesijske dajatve (približno) 20.000.000, 25.000.000 ali 30.000.000 tolarjev letno. Odločiti bi morali svetniki in ne komisija ali županja! Nikjer ni rečeno, da bi ne mogli izglasovati tudi neke druge, boljše in/ali razumnejše variante. Zakaj niso želeli odločiti? Morda zato, ker imajo v rokavu kakšnega drugega aduta ali ker jim je vseeno, da bi lahko bila Izola in Izolani v naslednjih letih vsako leto bogatejša za 20, 25 ali 30 milijonov tolarjev?
RAZVOJ Z NEPOŠTENJEM IN ZAVAJANJEM
Zatrjevanje, da lahko občina vnovči bančno garancijo, ki jo je odprl koncesionar kot zavarovanje za resnost svojega namena za podpis pogodbe (kar se je zapisalo tako klubu SDS kot ZZP) ob tem, da pogodbe ne želi skleniti občina Izola oziroma občinski svet oziroma svetniške skupine SDS, LDS in ZZP, pa je milo rečeno nevredno zastopnikov Izolanov. Prepričana sem, da velika večina ljudi v Izoli ne želi graditi svojega razvoja na nepoštenju, zavajanju in izkoriščanju položaja močnejšega. Mimogrede pa naj tudi povem: prevara v primeru take neupravičene vnovčitve bančne garancije bi bila kaj hitro kaznovana na sodišču in če kdo izmed svetnikov misli, da me lahko pripravi, da naredim dejanje, ki je v bistvu sramotno in zavržno, obenem pa tudi škodljivo za našo občino, se zelo moti. Nalog za vnovčenje bančne garancije pa mora dati župan!
IZGUBLJAMO 15 MILIJONOV
Še bi se dalo govoriti o tej temi. Dejstvo je, da smo - brez bahanja lahko rečem, da tudi po moji zaslugi - razčistili marsikatero od nejasnosti in odpravili marsikatero od nepravilnosti, ki so se dogajale in zgodile v času od 1989. do 1997. leta. Seveda nismo uspeli urediti vsega, vendar marsičesa sploh ni več mogoče urediti in odpraviti. Ko smo prišli do točke, ko je bilo treba sprejeti odločitev (o koncesionarju), za katero smo že leta vedeli, daje lahko samo taka in nič drugačna, ko bi morali svetniki odločiti o tem, koliko bo moral koncesionar plačevati in kako dolgo bo koncesionar, so ugotovili, da se ne strinjajo sami s seboj oziroma z lastnimi odločitvami pred dobrim letom dni. Niti ene pripombe niso imeli na kazenske določbe, nobene ovire niso našli pri določilih o nalogah koncesionarja pri varstvu okolja, reda in varnosti
Za letos se lahko - v kolikor si svetniki ne bodo premislili in prišli na ponovno sklicano izredno sejo občinskega sveta v ponedeljek, 30. julija in v skladu s svojimi pogledi in prepričanji dopolnili, popravili in potrdili pogodbo - poslovimo od letošnje koncesijske dajatve Svetniki dobro vedo, kako Izola nujno potrebuje denar. Pa ni važno - vsak naj se odloča po svoji vesti in v skladu s svojim pogledom na interese občine in nas občanov
Nikoli nisem povsem zadovoljna s tem, kar naredim: vedno se da narediti bolje in več in to velja tako zame kot za vsakega človeka v Izoli in drugod. V primeru marine v Izoli se mi zdi, da sem naredila zelo veliko in predvsem vedno z mislijo, da bi naša občina čimveč pridobila oziroma čimmanj izgubila. Ne vem, če mi je uspelo. To bo pokazal čas in presojali bodo ljudje, ki prihajajo za nami. Prepričana pa sem, da niti članom komisije, v kateri sem tudi sama delala - veliko in intenzivno - niti našim sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi niti naši odvetnici ni mogoče očitati neodgovornosti, ne glede na to, kakšen bo končni izid dogodkov ■ zagotovo bo čez leta naše delo ocenjeno kot vestno, kvalitetno in predvsem v dobro Izole in Izolanov. Želim si samo, da bi tudi naši trenutni "sodniki" čakali na končno oceno svojega ravnanja z enako mirno vestjo kot mi.	županja: Breda Pečan
KAPUČINO

Zavedamo se, da živimo v svetu, kjer se srečujemo s kroničnim pomanjkanjem časa in denarja. Starši imajo vedno manj časa za otroke, zato so le-ti velikokrat I prepuščeni sami sebi ali ulicam. Ravno zaradi tega, vedno bolj perečega problema, smo se I prostovoljci zbrali in ustanovili društvo, katerega član lahko postane vsak, ki želi razvijati prijateljstvo, ustvarjalni polet, občutek za delo v skupnosti, disciplino, samokritičnost, odgovornost in družabnost ter nenazadnje tudi solidarnost, človečnost in nesebičnost. Vsi člani društva delamo prostovoljno. Zavedamo se potrebe po nenehnem strokovnem izobraževanju, da bi omogočili društvu ne le obstoj, marveč tudi kakovost, ugled in uspehe tako doma kot v tujini. Ravno tako se zavedamo, da "ljudje g3j vstopamo v organizacijo ali ;) podjetje, da bi lažje dosegali pomembne cilje in zadovoljevali svoje interese. Interesi temeljijo na vrednotah ljudi - na dobrinah, ki nam največ pomenijo in na potrebah, ki izvirajo iz okoliščin.".
JADRANJE
Medtem ko se večina jadralcev šele pripravlja na svoje naj večje tekme pa trenutno tekmujejo jadralci v razredu Fireball. Letos evropskega in svetovnega prvenstva v Trevignano Romano blizu Rima udeležujejo tudi tri posadke slovenskih jadralcev. Potem ko sta na evropskem prvenstvu ob svojem prvem nastopu Kansky in Slekovec dosegla 58 mesto sta točno na tem mestu tudi po prevoženih šestih regatah svetovnega prvenstva na katerem sodeluje kar 86 posadk. Posadka Jadek - Dorošenko je trenutno 62-ta, Kavčič in Pečaver pa sta 63-ta.
Sicer pa je za jadralce najslabša vest tega obdobja poškodba Vasilija Žbogarja, ki ne bo mogel sodelovati na svetovnem prvenstvu v razredu Laser od katerega je toliko pričakoval.
FIKRO SE PREDSTAVI Klub borilnih veščin "Filtro" smo ustanovili meseca septembra leta 1995, sedež pa imamo v IZoli, na Nazorievi 5. V prvih šestih letih se le zvrstilo več kot 300 članov, od cicibanov pa tja do starejših občanov.
Predsednik in glavni trener kluba je MenSUr Hodžič (3. dan), kije sam aktiven na športnem področju že od leta 1977, ko je bil član takratneka Budokai-karate kluba iz Izole. Glavni trener tega kluba je bil od leta 1978 do leta 1986. Aktivno se je udeleževal raznih tekmovanj, tako v tujini kot doma; leta 1979 je osvojil naslov državnega prvaka tedanje Jugoslavije v semi-contactu do 79 kg.
V letih od 1980 do 1985 se je udeleževal sodniških seminarjev na Češkem, v Belgiji, v
Nemčiji ter Hrvaški, dvakrat pa je prejel tudi občinsko priznanje občine Izola za uspehe in sodelovanje na športnem področju. Obenem je tudi član Dan Collegium International",
društva za vse mojstre Budo športa in borilnih veščin, ki gaje ustanovil dr. med. Emin Topič (7. dan - Budokai iz Zagreba), ki je Hodžiča vodil skozi njegovo športno kariero.
V zimskem času imamo treninge Štirikrat na teden po dve Šolski uri; dvakrat v telovadnici v Livadah, dvakrat v telovadnici OŠ Dante Alighieri v Izoli, v poletnih mesecih pa se treningi odvijajo na prostem v naravi.
Naše društvo se ukvarja s športom od rekreativne vadbe do tekmovanj, naš slogan
pa je: Db športu odtegniti otroke in mladino ulicam..
Naš trud in delo sta se nam že močno obrestovala. Ne samo, da dosegamo rezultate na športnem področju, ampak kar je najpomembnejše, smo iztrgali odraščajočo mladino ulicam, jo vključili v naše delo, ter ji razvili določeno mero odgovornosti. Članstvo narašča in vsak nov član se počasi integrira v kulturo našega društva. Tudi starši se vedno bolčj zanimajo za naše delo in nam skušajo pomagati na različne načine, saj vedo, da če je njihov otrok pri nas, je na varnem in ni prepuščen lastni iznajdljivosti na ulici. Delati z otroci je težko in lepo obenem, vsak mladostnik, ki smo ga rešili ulice, pa je naš uspeh. Vendar pa naše delo in delo podobnih društev ne bo nikoli končano.
/

((f,,,/ "h
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Čas dopustov je uspaval rokometno dvorano. Nekaj življenja je proti večeru, ko se v hladu lažje diha. Nekaj se že premika, prispela je kadetska reprezentanca na zaključne priprave. Stara baza, podnebje pa pravšnje za utrditev že znanega. Za nasprotnika so si izbrali
reprezentanco Katarja, katero vodi g. Praljak, stari znanec slovenskega rokometa. Je pa napovedanih še nekaj tujih ekip, kar lahko samo koristi Izolanom, če bodo seveda pričeli s pripravami. Tudi med izolskimi turisti skoraj vedno naletim na kakšen rokometni obraz in že razpredamo za nazaj in za naprej. Najzanimivejše so napovedi in pa mesta, ki jih bodo zasedle ekipe. Naši fantje po Sloveniji ne kotirajo preveč visoko, še več, med glavnimi kandidati za izpad so. Seveda skušam razložiti, da ob pomanjkanju denarja, imamo mlade domače igralce, ki ob pravi motivaciji lahko presenetijo, še več, za barve Izole bodo šli "z glavo skozi zid". Je pa tudi res, da bo letošnje prvenstvo izenačeno. Zgornji kvartet bo zopet izstopal, navzdol pa bo ob splošnem pomanjkanju in mnogih
prestopih res zanimivo, lzolani bodo štartali doma in začetek bo pomemben, predvsem zaradi drugih. Začetna samozavest, predvsem pa točke, blagodejno vplivajo tudi na gledalce, njihova pomoč pa bo več kot potrebna. Daleč ali blizu, prvenstvo se bliža. Veliko znoja bodo fantje prelili, tisti od zgoraj pa kot daje ozonsko luknjo povlekel nad Izolo.
Gostišče Jasna
Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354
http//izola.gvcri.net
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA IZOLA
OBČANE OBČINE IZOLA IN DRUGE UPORABNIKE UPRAVNIH STORITEV UPRAVNE ENOTE IZOLA, OBVEŠČAMO, DA SO URADNE URE ZA STRANKE OD 23.07.2001 DALJE NASLEDNJE
PONEDELJEK OD 8,00 DO 12,00 URE IN OD 13,00 DO 15,00 URE. SREDA OD 8,00 DO 12,00 URE IN OD 14,00 DO 17,00 URE. PETEK OD 8,00 DO 13,00 URE.
NAČELNIK
BRANKO ANDREJAŠIČ, UNIV.DIPL.PRAV.
O MOBILNOSTI MLADIH
Belveder je v tem tednu postal prizorišče mednarodnega srečapja. Nikakršnih visokih politikov, temveč vedoželjne mladine iz štirih evropskih držav; Estonije, Italije, Slovaške in Slovenije. Mobilnost mladih v Evropi je naslov srečanja, ki od 22. do 29. julija poteka v organizaciji Mladinskega združenja Mladi glasovi Slovenije, zamisel za tematiko pa je nastala na podlagi vključevanja Slovenije v mednarodne integracije, kar mladim omogoča sodelovanje v mladinskih izmenjavah, kot je tudi tovrstno srečanje.
Glavni namen druženja štiriindvajsetih mladih Evropejcev je raziskovanje in kritično ugotavljanje možnosti, ki jih Izola nudi mladim popotnikom, s čimer ugotavljajo napake in prednosti izolskega turizma. Sicer pa je velik poudarek tudi na spoznavanju različnih kultur, povezovanju in spodbujanju k angažiranosti mladih ter strpnosti.
Sodelujoči so tako razvrščeni v tri raziskovalne delavnice, četrta pa na podlagi njihovih ugotovitev ustvarja web-side. Poleg vsega naštetega je po besedah predsednika združenja, Alekseja Skoka, dobršen del srečanja namenjen tudi spoznavanju slovenske obale in dogajanja na njej. Tako udeležence v soboto čaka plovba ob slovenski obali, izleti v Portorož in Piran, zamudili pa ne bodo niti Koprske noči. Kljub temu, da bodo mladi poskušali opozoriti na morebitne "neprijazne" faktorje izolskega turizma bo, po njihovi očaranosti nad našim krajem sodeč, obisk tudi dobra promocija Izole in turizma na obali sploh. O zaključku srečanja pa več v naslednji številki Mandrača. (Anja Bajda)
40 natančno izmerjenih let
Ni jih bilo malo, ki so v torek, 24. julija zaželeli urarskemu mojstru Antonu Štimcu vse dobro pri nadaljevanju skoraj 40 let trajajoče kariere v urarski stroki. Prav toliko let je moralo preteči, da je mojster Anton končno le prišel do novih prostorov v Ljubljanski ulici.
Z urarstvom je v Izoli začel 1962-ega leta, prav tako v Ljubljanski ulici št. 28, na vsega 13 kvadratnih metrih. Anton pa ni bil edeni urar v Izoli. To zahtevno delo je že prej opravljal gospod Viktor Brezovnik, kije potem, ko je izgubil sodelavca, našel delo v izolski Mehanotehniki. Poslovni prostor v Ljubljanski 5 pa je zasedel Anton z ženo Blaženko. Nekoliko večji poslovni prostor je omogočil opravljenje poklica, ki je v tistih letih cvetel, saj so ljudje, ki so v glavnem kupovali mehanske ure, potrebovali Antonovo pomoč. Z vpeljavo elektronskih ur seje obseg dela sicer zmanjšal, zahtevam časa pa sta se morala prilagoditi tudi oba zaposlena na Ljubljanski 5.
Pravita, da bosta v novih prostorih še vztrajala, tudi zato, ker jima je poklic pisan na kožo. Sicer pa je danes z urarstvom težje preživeti, kljub delavniku, ki je deljen in terja najmanj 14 ur dnevno. Povejmo še, da sta mojstra nazadnje popravila uro iz leta 1800, ki danes brezhibno teče.
Je urarstvo perspektiva tudi jutrišnjega dne? Da, le če ne bi bilo visokih najemnin, sicer se bodo mlajši težko odločali za težak in prijeten poklic hkrati.
IZOLSKA ZLATA MATURANTKA
Med osmimi dijakinjami in dijaki koprske Gimnazije, ki so letos na maturi dosegli 30 in več točk, je tudi Izolanka Lara Nikolič iz Livad. Z doseženimi 30 točkami je postala zlata maturantka.
Simpatična Lara nam je v krajšem klepetu med drugim povedala, da je pred dnevi že prejela vabilo na sprejem za okoli 200 letošnjih zlatih maturantov, ki bo 1 .septembra v ljubljanskih Križankah. Prav tako pa tudi obvestilo, da je sprejeta na študij angleškega in italijanskega jezika na Filozofski fakulteti, kar sije tudi želela. Učenje tujih jezikov ji je šlo vedno dobro od rok, na maturo pa seje bolj intenzivno pripravljala zadnja dva tedna. Sicer pa je Lara odličnjakinja od prvega razreda osnovne šole dalje. "Največ časa za priprave mi je vzela zgodovina, jezikov pa se itak ne da kar naenkrat naučiti." je pojasnila Lara, ki je osvojila vse možne točke tako pri jezikih kot pri zgodovini.
Seveda nas je zanimalo, če si bo po uspehu na maturi privoščila kakšne posebne počitnice. "Letošnje poletje bom preživela kar doma. Pa nič zato, saj sem imela zadnja tri leta krasne počitnice v Angliji, kjer sem se izpopolnjevala v angleščini," je odgovorila. Tako bo imela letos dovolj časa za branje in gledanje Filmov, kar najraje počne v prostem času. Rada ima tudi gledališče in ples. Pred leti je tako plesala hip hop pri Mirni Veselinovič, sedaj pa je članica' mlajše skupine gledališčnikov Stepsa.
Ker seje odločila za študij angleščine in italijanščine je prepričana, da si bo v življenju prav gotovo služila kruh z znanjem jezikov, najraje pri delu z otroki ali pa z delom, ki je povezano s potovanji. Gimnazijo zapušča s prijetnimi spomini, pravi. Včasih jo je motilo le to, da profesorji prepogosto vidijo le svoj predmet in premalo upoštevajo, da obstajajo še drugi predmeti in obveznosti. Ampak tudi na fakulteti ni nič drugače, pravzaprav je to še bolj običajna stvar. Novih študijskih izzivov, ki jo čakajo jeseni pa se prav nič ne boji, saj je že dodobra dokazala, da jim je kos. Čestitamo ! (K.B.)
ŠPORTNO DRUŠTVO
JiL
mmmm
fitnessstudio
IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042
URNIK
pon-sob od 9 ■ 12 in 18.00 - 22 ure sob. do 21 ure
■ POLETNI POPUST
-	posebne turistične ugodnosti za 7,10 in 15 dnevne karte
-	skupinski družinski popusti
-	program za učinkovito hujšanje
-	izredno ugodne karte za mlade brez letne vpisnine Obiščite nas v starem mestnem jedru na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
PRAZNOVANJE SV. JAKOBA NA ŠAREDU Nedelja, 29.7. ob 19.00 uri
"... Tako bodo vsi tisti, ki goreče hrepenijo po najnovejših vesteh, imeli to knjigo, ki jim bo nudila najlepše cvetove na radostnem polju kulture. Tu bodo našli tisto, kar ne najdejo v drugih opisih in ilustracijah. Torej, če počnem nekaj, kar je ljubo mojim prijateljem in je v javno korist, je lahko ta drobni zveščič sad mojega prizadevanja, katerega sem se lotil - in ne dvomim, da v prihodnje ne bo dobro sprejeto"
(Pietro Coppo, De summa totius orbis, iz uvoda)
Besede iz uvoda v znamenito geografsko delo našega slavnega rojaka lahko naobrnemo tudi na svetišče sv. Jakoba na Šaredu. Ko ga je Pietro Coppo označil na svojem zemljevidu, je tam stalo že vsaj dvesto leto. Prva omemba sega v leto 1323, najnovejša odkritja pri sanaciji temeljev pa govorijo o rimskih koreninah.
Izvirnik Coppovega zemljevida hranimo kot dragocenost v bančnih trezorjih, še veliko starejši kulturni in sakralni spomenik pa desetletja puščamo propadati pred našimi očmi....
Naj to staro cerkvico na kratko, kronološko predstavimo:
CERKEV SV. JAKOBA - posvečena sv. Jakobu, apostolu
1323 - prva omemba
1525- označena na zemljevidu Pietra Coppa 1600 - prvi podatki o posvetitvi 1061 - obnova cerkve 1939-zadnja obnova
PO VOlni - močno poškodovana, skoraj porušena - svetnikom odsekali glave 1994 - oktober : požig cipres okrog cerkve 1997 - načrtovanje obnove 1999 - prvi gradbeni načrti 2000- pridobitev ustreznih projektov in dovoljenj
-	začetek gradbenih del
2001 - utrditev temeljev, venec in pokritje cerkve
-	nova vrata
Nada Morato
GLAGOLSKI KUSTODIJI
V	KORTAH IN V GAZONU '
Splošno o glagolici
7. julija se po koledarju spominjamo bratov Cirila in Metoda. Ciril, katero prvo ime je bilo Konstantin, je bil sestavljalec prve slovanske pisave -glagolice. Izumil jo je, ko sta se z bratom pripravljala iz Soluna na misijonarsko delo med Slovane na Velikomoravsko (dospela leta 864). To potovanje ni bilo enostavna zadeva, saj sta šla na območje, ki so ga pokristijanjevali duhovniki iz salzburškega centra. In bila sta sumljiva tudi zato, ker sta prihajala iz Bizanca. Svojo pravovernost sta morala dokazovati celo pred papežem. Iz Rima se je vrnil le Metod, postal je nadškof slovenske države Spodnje Panonije. Na Velikomoravskem so ga zaprli in kasneje z učenci izgnali. Ciril-Metodovi učenci so nato delovali v Bolgariji, Makedoniji, na Hrvaškem, v Dalmaciji, v Kvarnerju in Istri. Opravljali so bogoslužje v staroslovanskem cerkvenem jeziku, brali maše iz knjig pisanih v glagolici, zato jim pravimo glagoljaši.
V	slovensko Istro se je glagolica najbolj razširila v 15. stoletju, ko so
ljudje iz dežel vzhodno od nas s svojo duhovščino pribežali semkaj pred Turki. Glagoljaši so prišli leta 1467 tudi v Koper. Rekli so jim gregoriti in sicer po samostanu sv. Gregorja, ki je postal središče njihovega pastoralnega dela. Glagoljaši so bili tudi v Kortah Ob staroslovanskem (ilirskem) obrednem jeziku pa je nastopalo ljudstvo s svojo govorico in s svojim ljudskim petjem. V 15. st., in 16. stoletju (simpatiziranje s protestantizmom), je glagoliaštvo v Slovenski Istri doživljalo svoj razcvet. V tistem času je na Čukih pod Kortami živel koprski škof Pavel Vergerij O njem govori ljudsko izročilo, Fulvio Tomizza pa je o njem in o tej dobi pisal v svojem delu II male viene dal nord. V poročilu škofa Valiera, kije po protestantskem valu, leta 1579, obiskal istrske Cerkve, tudi Korte in Albucan. je tudi to zapisano, daje duhovnik v Kortah, poleg jezika domačinov obvladal tudi tistega, ki ga govorijo na škofiji, to je latinskega.
V	glagolici so zapisani misali, zakoniki, Istrski razvod, kronike, urbarji, matične knjige, listine arhiva koprskega samostana, napisi v cerkvah (Zanigrad 1447, Predloka 1466, Korte 1468, 1556, Gažon 1470, Sv. Anton 1567, Puče 1571, Marezige, Kubed, Koštabona), zapiski v matičnih knjigah (Dolina, Krkavče), urbarje (Dolina, Boljunec, Prebeneg, Zabrežec, Šmarje). Škoda, ker je to bogastvo le deloma ohranjeno. Režimi, ki jim prisotnost slovanske kulture v teh krajih ni bila všeč, so precej tega umaknili (?).
Prva tiskana glagolska knjiga
Pomembno vlogo pri bogoslužju v jeziku, ki je bil ljudem bližje kot latinski, je imela tiskana beseda. Prvo glagolsko knjigo so tiskali leta 1483 in sicer na podlagi Novakovega misala, ki se nahaja v bivši cesarjevi knjižnici na Dunaju. Izid prvega tiskanega misala je napovedal Jurij Žakan iz Roča v Izoli, 26. junija 1482, s pripisom v Novakov misal:
Vendar sv. Jakob letos dobiva novo podoba utrdili smo temelje, naredili nov venec in leseno konstrukcijo, streho pokrili s planetarni in korci. Upamo, da lahko svetišče čimprej zapremo in poravnamo dolgove. Dosedanji stroški popravila znašajo okrog 5 milijonov, prav toliko in še več bomo potrebovali za dokončanje.
Svoje darove lahko oddate v župnišču ali pa na ŽR pri Banki Koper: : 01000-0001000 153 sklic, na 05 1205110-553816 - za cerkev sv. Jakoba. Veseli bomo tudi pomoči občine, kulturnih skupnosti, obrtnikov in podjetji.	Andrej Sedej, župnik
ŠARED siedelja, 29.7.
5'’), tósi !)!) ir/l
2 msmft to topili [pamaSaS Itoff
dte <«IW| lajate
Popravimo
sy. Jakoba
m
T ai'
A
HiJ
m
"Vita, vita, naša štampa gori gre. Tako ja ocu, da naša gori gre.
1482, miseca juna 26 dni To bje pisano u grade Izole to piša pop Juri Zakan iz Roča.
Bog mu pomagaj i vsem ki mu dobro ote"
Če je bilo to napisano v Izoli, izgleda, da je bila tudi tukaj glagoljaška postojanka, morda celo tiskarna, v kateri so tiskali prvi glagolski Misal. Izolska občina je ob 500 letnici teh dogodkov pomagala postaviti v Aleji glagoljašev, med Ročem in Humom, Juriju Žakanu spomenik.
V tej hiši z obokano teraso na Ribiški ulici naj bi po nekaterih virih stala glagoljaška tiskarna.
Kamnoseška mojstra Benko in Molča
V nekatere cerkve so v drugi polovici 15. stoletja postavili kamnite shrambe - kustodije za sveto olje z glagolskimi napisi. V deželi, kjer je bila obdelava kamna vedno doma, ni to nič posebnega. Kamnoseški mojstri se niso lotili le ljudskega ustvarjanja, ampak bolj zahtevne obdelave kamna. Dekoracije so nastale v stilu dobe. Figuralika je bila ljudsko-naivna, primerna pač okolju za katerega so delali, ornamentika je povzeta po mestnih vzorcih. Na nastalih kustodijah so samozavestni podpisi izdelovalcev in podatki o naročniku, datumi izdelave, lahko je tudi posvetilo (Korte). Vse to je zapisano v cerkvenem staroslovenskem jeziku z glagolskimi črkami in lepo vnešeno v kompozicijo ornamenta S tem se je podeželje s svojimi sicer skromnimi gospodarskimi možnostmi, približalo umetniškemu okusu bližnjih mest.
V	Slovenski
(podeželski) Istri in njeni	neposredni
notranji bližini sta v drugi polovici 15. stol. ustvarjala kamnoseška mojstra Benko iz Sočerge in Paškval Molča, ki je deloval v koprski stolnici. Prvi je izdelal kustodiji na Vrhu pri Sovinjaku, jugozahodno od Buzeta (J 463) in v Predloki pri Črnem Kalu (1466). V kustodiji je vklesal verske figure. Molča pa je izdelal kustodiji v Kortah (1468) in v bližnjem Gažonu (1470) in se ni spuščal v figuralne teme. Ornamentiral ju je v stilu delavnice, ki je delovala v mestih ob morju in sta mini podobi glavnega vhoda v koprsko stolnico. Kustodije so izdelane v gotskemu slogu. Zunanji rob zapirajo nasproti postavljeni zobci, osrednjo odprtino pa tordirane vrvi in takoimenovani diamanti. Mojster je strogo in enostavno uporabljal ornamentalne motive svojega časa.
Glagolska kustodija v Kortah
Kortežanska kustodija je iz leta 1468. Je iz belega apnenca, visoka 76 cm, široka 43 cm. Vzidana je v zid glavnega oltarja župne cerkve sv. Antona Puščavnika. Po Branku Fučiču na kustodiji piše:
I(sus) N(azaranin) C(esar) I(udeiski) 1468.
Jurko pop. To uči(ni) m(e)š(tar) Paškv(a)l Molča zame.
L(... ?) 0(lei)
Napis je plitvo vgraviran na majhnih površinah izmeničnih kock poznogotskega ornamenta. Izgleda, da ga ni izklesal izučen klesar, ampak nevešča roka glagoljaša, popa Jurka, za katerega je leta 1468 mojster Paškval Molča izdelal to kustodijo. Črki L in O sta označbi za sveto olje.
Kustodija v Gažonu
Kustodija v cerkvi sv. Petra v Gažonu je vgrajena v začelni zid za lesenim zlatim oltarjem, v njenem najstarejšem gotskem delu, kjer so freske iz hrastoveljskega obdobja (2. polovica 15. stoletja). Kustodija je iz leta 1470 iz belega apnenca, visoka je 65, a široka 40 cm. Popisana površina je 39 x 3,8 cm. Na njej piše tako:
Milezim Gospodnji 1470, sektebra miscca, 28.
Pri čitanju teh napisov so težave. Nad vsako črko so namreč znaki in za vsako črko pike in zato jih je potrebno vzeti v številčne vrednosti ali jih upoštevati kotjcratice, ali kot začetne črke besed.
Kustodija v Šmarjah
Kustodija je v cerkvi Marije Brezmadežne (1142). Zaradi prezidav (1926) in preureditev (prezbiterji v zakristijo, 1961) je v zdajšnji veroučni učilnici. Je iz sivega apnenca. Visoka je 65, a široka 38 cm. Izdelali so jo v isti delavnici kot kortežansko in gažonsko; je ljubka, a bolj preprosta in je brez glagolskega napisa.
O pomenu glagolice
V glagoljaškem času so se Slovenci v Istri začeli narodnostno osveščati, postavili so se na lastne kulturne noge. Tudi uprli so se. Zato so morali o tej zadevi leta 1435 razpravljati celo možje mestnega sveta Izole in vnesti v mestni statut določilo o dodelitvi statusa svobodne Cerkve Kortam. S tem so priznali etnično in kulturno posebnost njenih prebivalcev. Pa še to: ti so si leta 1511 izborili pravico do izvolitve svojega župnika. In ne le v Kortah, tudi na Krogu - Albucanu - Stari vasi (?) so volili svoje župane.
Berilo in evangelij iz leta 1773, ki so ga uporabljali duhovniki glagofjaii do leta 1H20. V njem je več pripisov, tudi v glagolici. (Župnijski arhiv)
Pri nas je glagolsko obredje in uporaba domačega jezika v njem, utrjevalo ljudi v boju proti mestom, ki so podeželju vsiljevala latinsko in italijansko kulturo. Glagoljaštvu in slovenski besedi v cerkvi je nasprotovala že na začetku "latinska duhovščina", pozneje Benečani in Francozi, ki so v Kopru leta 1806 ukinili samostan glagoljašev. Avstrija je leta 1819 prepovedala glagolske privatne šole, leta 1862 ustavila učenje glagolice na goriškem semenišču. Slovanskemu bogoslužju je nasprotovala italijanska iredenta in nato fašizem. Kljub vsemu temu seje slovansko - glagolsko bogoslužje v Istri ohranilo še. daleč v 19. stoletje, čeprav ne več z branjem knjig z glagolsko pisavo, ampak iz "ščaveta", ki je bil tiskan z latinskimi črkami.
V	Šmarjah so glagolsko bogoslužje ukinili leta 1860, a ljudje so se uprli. Posredovati so morali žandarji. V Krkavčah se je župnik Ladavac še v osemdesetih letih 19. stoletja držal slovanskega bogoslužja. Jelišev Fontes navaja, da so v krkavški dekaniji pod katero so spadale župnije Krkavče, Pomjan, Šmarje, Koštabona, Marezige, Sv. Anton in Truške, prenehali uporabljati glagolico šele leta 1891.
V	Kortah, ki so spadale pod piranski dekanat, ki je bil bolj podvržen romanizaciji, seje latinizacija začela prej. Matično knjigo so začeli voditi leta 1709 '2 in to takoj v latinici (v Krkavčah leta 1674 v glagolici). Za Bcnedetijem (1764 - +1823, ki so ga domačini imenovali ilir) in Gianolo (1819 - +1839) so v Kortah nehali glagoljati in začeli brati maše po latinsko. Pridige, molitve, popoldanska služba božja, so bili tako kot prej, v slovenskem jeziku, kakršnega so govorili domačini. Zanimiv je arhivski dokument v katerem piše, da je ob ustanovitvi kortežanske ljudske šole v šolskem letu 1819/20 Matej Gianola poučeval v ilirskem jeziku. Kar najbrž ne pomeni staroslovanski cerkveni jezik, ampak slovenski govor domačinov.
O pomenu glagolice je Josip Bartulič, ki je proučeval glagoljaštvo, zapisal takole: "Glagolska književnost srednjega veka je bila most proti zahodu in vzhodu. Glagolska besedila so bila namenjena verskim obredom. Toda njihov pomen ni v tem. To so predvsem ljudska besedila. Ljudstvo je bilo v glagoljaškem okolju povezano s svojo cerkvijo. Z odločitvijo za glagolico se je ljudstvo odločilo za svoj narodni obstoj in je tako nasprotovalo svojim fevdalnim gospodarjem.
Opombe:
*1 - Širše o tem bo objavljeno v 6. številki revije Brazde s trmuna (Glasilo študijskega krožka Beseda Slovenske Istre).
*2 - To jesen bo knjiga po restavriranju predstavljena javnosti!
li
Prvič gostimo na festivalu indijance iz severne Amerike, natančneje iz Kanade. Njihova glasba je ljudska, inštrumenti so v glavnem tolkala (npr. vodni boben) in različni rogovi, njihov čar pa je predvsem večglasno petje starodavnih pesmi.
0>®[LGItrDGI P7 0MÉ0
27.iulil - petek
20.00	Nanzioliiev trg ’■
Ulična komedija tppfi
Gledališče Bilbo, Češka
28JuliJ - sobota
21.30	ManziolUev trg
Chanenhhio
Mediteran festival
21.30	Koper
Vair Dalal
- Mediteran festival na Koprski noči
1 .avgust - sreda
21.00	Nanzioliiev trg
Kitarski kvartet ALPEH
rimano Sloveniael
Kvartet Alpšeh sestavljajo štirje kitaristi iz Slovenije, Nemčije, Jordanije in Španije. Ustanovili so ga leta 1993, izvajajo pa dela preteklih obdobij in sodobne kitarske kompozicije. Doslej so
osvojili nekaj najpomembnejših nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih, izvajali pa bodo tudi dela L. Van Beethovena, M. Hidalga in L. Boccherinija.
4.avgust - sobota
21.30	NanziolUev trg
Ankala
Mediteran festival
Ena najbolj znanih avstralskih etno skupin so gotovo Ankala. Prihajajo v razširjeni zasedbi, kjer se klasičnim inštrumentom aboriginov (didgeridoo, različna tolkala) pridružujeta flavta in celo harmonika, kar odpira nova obzorja takoimenovane World
music
5.avgust - nedelja
10.00	Park Pietro Coppo
Pihalni orkester Krka zdravilišča
8.avgust - sreda
21.30	Nanzioliiev trg
Willard Grant Conspiracy
Mediteran festival
Willard GC so nekakšna mešanica Nick Cavea in Walkabouts, v Sloveniji pa so že stari znanci, saj so gostovali v Ljubljani in Piranu, vendar tokrat prihajajo v dopolnjeni zasedbi, napovedujejo pa tudi presenečenje v obliki gosta, ki bo sodeloval na snemanju njihove nove plošče, ki bo končano nekaj dni pred izolskim koncertom
PODATKE O PRIREDITVAH DAJE
TURISTIČNO INFORMATIVNA PISARNA IZOLA
Sončno nabrežje 2, 6310 Izola, tel.: 0(5) 6401 050 fax: 0(5) 6401 052, E-mail: tic.izola@izola.si
galerije
kino ODEON
Galerija INSULA
PETER VERNIK VIKTOR GOJKOVIČ
galerija ALGA
razstava udeležencev
XII. MEDNARODNEGA SLIKARSKEGA EX TEMPORA
Vabimo Vas,
na pričevanje članov skupnosti «iikristj#»* za zadravljenje odvisnosti
CENACOLO
Četrtek.26.7.2001, ob 20.30,dvorana cerkve Sv. Marka - Markovec
Matična knjižnica Izola
obvešča, daje knjižnica do 31. 08. 2001 odprta za obiskovalce od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure, ter ob ponedeljkih in četrtkih še od 18.00 do 20.00 ure.
Ob sobotah je knjižnica zaprta.
Delavnica Snežiče Kranic
Otroci Vrtca Mavrica so si poletne dni popestrili z obiskom keramične delavnice v starem mestnem jedru. V ateljeju Snežiče Kranjc so oblikovali glino in naredili okrasne posodice v katere so vtisnili čipkasti prtiček. V skupini je bilo dvanajst otrok v starosti od 3-5 let, večina seje s to tehniko srečala prvič.
Ortoci so se ob odhodu posladkali s sladoledom in dobili za spomin darilce - podkvico. Posodice so se nato žgale v peči, sedaj pa čakajo na otroke, da jih odnesejo domov. Voditeljica ateljeja ga.Snežica Kranjc se z umetnostno obrtjo ukvarja že vrsto let. O delavnicah za otroke pa meni naslednje: " Za delavnice velja veliko zanimanje, medtem ko si starši ogledujejo moje izdelke iz keramike, lahko otroci ustvarjajo svoje iz gline. Delavnice so v celoti brezplačne.
Žal pa se vseprepogosto dogaja, da v atelje prihajajo otroci iz sosednjih ulic, ki so brez dopoldanskega varstva. Zaradi organizacije svojega dela in dela z mladimi rada vidim, da prihajajo otroci v skupini in po dogovoru. Najraje delam s skupinami, ki jih spremljajo vzgojiteljice."
ČETRTEK, 26.7., PETEK, 27.7., SOBOTA, 28.7. in NEDELJA, 29.7.2001 KINO "ODEON" ob 19.00
EVOLUCIJA (Evolution), komedija,
Režija: Ivan Reitman;Vloge: David Duchovny, Julianne Moore, Sean W.Scott;
POLETNI KINO "ARRIGONI" ob 21.30
ČOKOLADA (Chocolat), romantična drama,
Režija: Lasse Hallstrom; Vloge: Juliette Binoche, Lena Olin, Johnny Depp; V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PREDSTAVA V KINU "ODEON"!
PONEDEUEK, 30.7.2001 KINO "ODEON" ob 19.00
ČOKOLADA, rom.drama,
POLETNI KINO "ARRIGONI"ob 21.30
EVOLUCIJA komed ja
V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PREDSTAVA V KINU "ODEON"!
TOREK, 31.7.2001 KINO "ODEON" ob 19.00
ČOKOLADA, rom.drama,
POLETNI KINO "ARRIGONI" - PREDPREMIERA! ob 21.30
DNEVNIK BRIDGET JONES
Režija: Sharon Maguire; Vloge: Renee Zellweger, Colin Firth, Hugh Grant V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PREDSTAVA V KINU “ODEON"!
SREDA, 1.8.2001 KINO "ODEON" ob 19.00
EVOLUCIJA komedija
Poletni art KINO - Odeon
oskarijada 2001 - filmi, ki ste jih zamudili na premieri:
Sreda 1. avgusta
BILLY ELLIOT
Nominacija za oscarja 2001 : najboljši režiser, najboljša ženska epizodna vloga, najboljši scenarij
Režija: Stephen Daldry
Glavne vloge: Jamie Bell, Gary Lewis, Julie Walters, Jamie Draven Mladi angleški režiserji (Stephenu Daldryju je to prvi film) se vedno znova izkažejo na področju socialne drame, začinjene s humorjem ter glasbo 80.let. Kako se lahko v proletarski družini najde deček, ki ga ne zanima nogomet ali boks, ki bi ga moral na željo očeta trenirati, ampak nezaslišani balet. S pomočjo ostarele učiteljice odkriva v sebi talent za ples. Kljub velikim odporom v družini, deček uresničuje svoj sen. To je nežna zgodba o fantu iz rudarskega mesta Barsleya (Yorkshire), posneta po spominih 33-letnega baletnika Philipa Mosleya. Film je dvignil Angleže na noge, na baletne šole se je začelo vpisovati toliko dečkov, kot še nikoli. Ni se jim treba več bati, da bi jih zmerjali s slabiči, mehkužci ali homoseksualci, "sporočilo filma pravi, da lahko dosežeš vse, če se potrudiš", trdi Mosley, ki obžaluje le to, da se ni naučil plesati stepa.
BOR
ZNANJ
A
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije I, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Res je že Čas, ko si večina od nas želi le čim daljših počitnic in dopustov, pa vendar nekateri razmišljajo, da je ravno zdaj prava priložnost, da bi se naučili česa novega ali pa da bi s svojim znanjem pomagali drugim:
*	Gospoda iz Izole zanima vse o tehniki ter načinu tetoviranja; * Naš nov član se želi naučiti plesa break dance; * Naša nova članica bi se prepustila jazzovski glasbi s korakom stepa;
*	Mladeniča iz Ankarana zanima vse o sadjarstvu; predvsem o jablani, hruški ter češnji;
*	Gospod iz Šmarij bi rad izvedel kaj več o vzgoji cvetja v rastlinjakih; * Gospa iz.Kopra nas je poklicala, ker se želi uvajat v računalniški program GoLive; * Gospa iz Kopra bi rada poglobila svoje znanje igranja na saxof.
Če tudi sami spadate med tiste, ki bi dopustniški čas radi izkoristili za pridobitev novih znanj, vas vabimo, da postanete Član ene izmed sedmih Borz znanja, ki delujejo po Sloveniji. Borza znanja za primorsko je doma v Matični knjižnici v Izoli, Ul.Oktobrske revol. 1. Pokličete nas lahko na 05/ 66 31 285.V mesecu juliju in avgustu na vsa vaša vprašanja v zvezi z našo brezplačno dejavnostjo "odgovarjamo"vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure ter ob četrtkih popoldan od 18.00 do 20.00 ure.	Vabljeni!
40% VEČ NOČITEV
Rezultati števila nočitev v juliju so za Izolo res nenavadni, saj je letošnjih nočitev za 40 odstotkov več kot lani. Še posebej opazna je rast števila tujih gostov, ki dosega 83 odstotkov. Lani jih je bilo do 21. julija 7.446, letos pa kar 13.539. Skupaj je do 21. julija v Izoli prenočevalo 28.519 gostov.
KUHANJE JE UMETNOST
pripravlja Sašo Jonkovič
Sašo Jankovič je Izolan in trenutno zaposlen kot vodja izmene v kuhinji Hotelov Palače v Portorožu. Končal je SGTŠ, kjer se je izobrazil za gostinskega poslovodjo, na Bledu pa obiskoval višjo gostinsko šolo za organizatorja poslovanja v gostinstvu. Zanima ga dietna kuhinja, specializiral pa se je za hladne bifeje in cocktail party-je. Za Mandrač bo to poletje pripravil nekaj zanimivih receptov in če imate tudi vi kakšnega ste veselo vabljeni.
HLADNA JACODNA JUHA Z LUBENICO
za 4 osebe:
250 ml suhega belega vina 90g sladkorne sipe
zelo majhen košček limetine lupine (po želji)
250gjagod lkg lubenice vejice mete za okras
Vino in sladkor damo v kozico; zavremo, in pustimo vreti 5 minut. Odmaknemo z ognja, dodamo limetino lupino (po želji) in pustimo, da se ohladi. Odstranimo limetino lupino, razrežemo jagode, 4 prihranimo za okras. Vinvki sirup in jagode miksamo v mešalniku, dokler zmes ni popolnoma gladka. Zmes nato prelijemo v veliko skledo in vmešamo lubenico, kateri smo predhodno odstranili semena, pokrijemo in ohlajamo vsaj 3 ure.
Preden ponudimo, okrasimo z jagodami in vejicami mete, lahko tudi polijemo s čokoladnim sladkim grehom.
SARDELE S KORIANDROM
za 4 osebe:
12-16 velikih sardel olivno olje za mazanje sol in črni poper
krhlji limete in vejice navadnega peteršilja za okras maslo s koriandrom in limeto 1 žlička zmletega koriandra
60g na sobno temperaturo ogretega nesoljenega masla
1.5 žličke limetinega soka
1 na drobno sesekljana šalotka
0.25 žličke na drobno naribane limetine lupine
S hrbtno stranjo kuhinjskega noža oluskamo sardele. Z ostrim nožem jim razparamo trebuhe in odstranimo drob, zlasti pa temno kri. Sardele nato znotraj in zunaj oplaknemo in pazljivo posušimo. Premažemo jih z oljem in potresemo s soljo in poprom. Pripravimo maslo s koriandrom in limeto, ogrejemo težko ponev, vanjo damo koriander in ga rahlo popražimo. Preložimo ga v skledo in pustimo, da se nekoliko ohladi. Koriandru dodamo maslo in limetin sok ter stepamo, dokler se ne zgosti. Vmešamo šalotko in limetino lupino ter popramo in solimo po okusu. Sardele postavimo v vročo pečico, lOcm pod vir vročine in jih pečemo 2 minuti po vsaki strani, dokler meso ne zakrkne. Nato jih preložimo na pladenj ter vsako premažemo z malo masla s koriandrom in limeto. Okrasimo s krhlji limete in vejicami navadnega peteršilja in takoj ponudimo.
GRANITE
Granite so podobne sorbetom, njihova priprava pa je preprostejša, saj so pravzaprav samo aromatizirani ledeni kristali.
Kavna granita
60g sladkorja v prahu
4 žlice instant kave v zrnju EMONEC
750ml vode
Vse skupaj kuhamo na zmernem ognju 5 minut. Ohladimo in prelijemo v zmrzovalno posodo. Granito pustimo v zmrzovalniku 5 ur in jo vmes večkrat pomešamo.
DOBER TEK!
BROŠURA S PRIREDITVAMI
Te dni so vse recepcije izolskih hotelov ter nekatere druge ustanove in turistične agencije dobile priročno brošuro z naslovom Poletje v Izoli v njej pa so zbrane vse turistične prireditve v občini Izola, ki jih bomo še videli in slišali do sredine septembra. Teh je toliko, da se je nabralo za več kot 60 strani obsegajočo brošuro v kateri so predstavljeni tudi ateljeji in galerije v starem delu mesta pa še nekatere pomembne telefonske številke in zanimivosti o Izoli.
Brošuro je založil izolski TIC, predsednik GIZ za turizem, Alojz Pečan pa je povedal, da imajo brošure tudi za zasebne sobodajalce, ki jih lahko dvignejo v pisarni TlC-a na Sončnem nabrežju. Naklada prve brošure v slovenskem in italijanskem jeziku je 4000 izvodov, čakajo pa še 2000 izvodov v nemščini in angleščini.
IZOLA NA TV3
TV3 je posnela 20 minutno razglednico o Izoli, ki bo na programu v četrtek, 26. julija ob 21.00, v petek ob 17.45 in v nedeljo ob 23.30.
Parangal zaživel v novih rokah
25 LET IZKUŠENJ V TURIZMU
Fadil Vatovci, ki je v Izoli našel svoj drugi dom - bilo mu je 13 let, ko se je družina preselila iz Vučterna (Kosovo), je tudi danes človek, ki nerad javno govori o svojem delu, življenju. Pa vendar je njegova odločitev, da postavi nove temelje in vdahne življenje restavraciji Parangal, ki je v lasti HP "Simonov Zaliv", presenetila. Tudi zato, ker dosedanji najemniki s Parangalom niso imeli posebno srečne roke. Po izteku pogodbe so namesto dobička beležili izgubo, bojda zaradi previsoke najemnine.
In morda so prav ti razlogi "krivi", da seje Fadil odločil. Ne na pamet. 25 let dela v gostinstvu (od tega je 10 let kot samostojni podjetnik), nazadnje na Svetilniku v Izoli, njegovo je podjetje Linda In ternacional, ki danes združuje poleg Parangal-a tudi restavracijo Tri Papige v Piranu. Vedno je znal krmariti svojo barko, kljub stalnim čerem (beri najemninam) in jo varno zasidrati v pristan.
Kljub najemnini, ki je enaka kot za bivše najemnike, se izziva nisem ustrašil, mi je v pogovoru dejal Fadil. Vem kaj hočem in to je osnova za preseganje še tako velikih zaprek. V načrte sem vključil tudi dobavitelje: Pivovarno Gosser, družbo Nektar iz Ljubljane, Italocrem iz Maribora in Agroind 1894 Vipava. Vsi tej so prisotni v obnovi Parangala, ki pa še ni v celoti obnovljen. Večji del vložka - giblje se med 25 in 30 milijoni SIT so lastna in izposojena (bančna) sredstva. Manj razumevanja so imeli v Izolski občini, ki si prizadeva biti turistična. Milijon 100 tisoč SIT za poletno teraso na občinski zemlji ni mačji kašelj; še posebej za človeka, kije v restavraciji na Sončnem nabrežju šele začel z delom. Žal politika takojšnjega "pobiranja" ostaja nespremenjena.
Najpomembneje je, da so Izolani in turisti ponovno odkrili Parangal, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega gosta. Tudi zato, ker je Fadil devetim redno zaposlenim delavcem (deset je sezonskih) že na Startu dejal, da so odgovorni za svoje delo. Napak ne sme biti, saj je rezultat poslovanja odvisen od vseh in ne samo od delodajalca.
Dober obisk je še dodatni motiv za uresničitev še ene zamisli - iz vinske kleti naj bi jeseni nastala pizzeria, grill. Svojemu sogovorniku sem rad pritrdil, da prevzem Parangala ni muha enodnevnica in da je novi najemnik zgodbo o uspehu postavil na dolgoročnejše temelje.
Prav takšno razmišljanje in udejanje vodi k napredku, ki ga manj uspešni najemniki samostojni podjetniki, žal še niso ali ne želijo razumeti.
Vlado Ostrouška
POLETJE V IZOLI L'ESTATE A ISOLA
KRIMIN ALIJE
POGREŠAJO ŠOLO IN VITAMINE
Kot kaže nekateri tako pogrešajo šolo, da bi radi vstopili vanjo še med počitnicami. Neznanci so namreč v nekaj dneh razbili kar pet stekel na OŠ Livade.
Prav tako neznane osebe pa so ponoči iz breskovega nasada ukradle za kakšnih 250 kilogramov breskev. So pa morali biti res lačni ali pa jih daje pomanjkanje vitaminov.
SURFAL BO PO OMREŽJU
Še vedno neznana oseba je v izolski marini vstopila v jadrnico pod tujo zastavo. Zastava je bila tuja, tuji pa so bili tudi trije mobilni telefoni, ki jih je neznanec odnesel s seboj in si jih naredil za domače.
NENAVADEN TURIST
Zasebni sobodajalec je za eno noč sprejel na prenočevanje tujega gosta. Ker ga ni prijavil nima njegovih podatkov, kar mu je zdaj še posebej žal. Gost je namreč ponoči splezal na streho in jo razkril skoraj do ene tretine. Strešnike je preprosto zmatal na tla, potem pa se je vrnil v sobo in se tam lotil še postelje ter jo temeljito obdelal. V zgodnjih jutranjih urah pa je tiho zapustil kraj prenočevanja, oziroma, razdejanja.
V	JAJCA GA JE
V	avtokampu sta se sprla prijatelja. Prepir se je končal tako, da je mlajši dvakrat brcnil starejšega v predel genitalij (organ iz naslova). Ko se je zgodila intervencija policistov sta se prijatelja že objemala in se vzajemno tolažila. Tekle so debele solze.
NIČESAR NI IMEL
V	Kajuhovi ulici se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Povzročil jo je voznik, ki niti ni voznik, saj nima vozniškega dovoljenja. Da bo zadeva bolj transparentna je vozil osebni avtomobil, ki ni registriran in da bo vse skupaj še bolj pisano je bil kar lepo nadelan. Seveda je preizkus z alkotestom odklonil. Skupna cena takšnega dogodka je kar lepa.
DOLGE ROKE IMA
V	izolski marini je kar nekaj kontejnerjev različnih podjetij in na enem od teh je bilo okno samo priprto. Neznanec je šel mimo in opazil v kontejnerju odložen notesnik (prenosni računalnik). Segel je skozi okno in zagrabil notesnik Acer, vreden kakšnih milijojn tolarjev, ter z njim izginil neznano kam.
KRAJA IN TRAVA
Na plaži slepih je neznanec ukradel majice, brisače in dva para obutve. Dečki so malo potipali možne storilce in pri enem od njih našli nekaj trave ki naj bi služila za boljše razpoloženje, a so ga policaji pokvarili.
DRUŽINSKA LJUBEZEN
Mladoletno dekle je prišlo na policijsko postajo in naznanilo, dajo je oče ponoči (po polnoči) zalotil v enem od izolskih gostinskih lokalov. Prijel jo je za roko in jo potegnil iz lokala, to pa je menda storil tako, da punco zdaj boli vrat. Policistom ni ostalo drugega, kot da so se malo čudili, jo napotili na zasebno tožbo, predvsem pa na pogovor s socialno delavko.
KAJ Tl BOŠ MENE?
Na cesti se je pripetil ta, včasih nenavaden, zdaj pa vse bolj običajen dogodek. Voznik osebnega avtomobila je pristopil do pešca in ga vprašal, če je on (pešec) prejšnji dan zaradi njega (voznika) klical policijo. Ko je dobil pritrdilen odgovor je reagiral tako kot zna: s pestjo in s trganjem srajce. Za to dejanje si je prislužil povabilo k sodniku za prekrške.
ANTENA IMA DOVOLJENJE
V sredo dopoldne so bili stanovalci Šared spet bolj slabe volje kot običajno, saj so opazovali delavce Simobila	med
montiranjem anten na objekt, ki so ga pred časom postavili brez potrebnih dovoljenj. Takratna črna gradnja je bila sicer deležna velike medijske pozornosti, inšpekcijske službe pa se niso prav hudo razburjale zaradi tega, verjetno vedoč, da bo investitor prej ali slej dobil potrebna dovoljenja. Res je Simobil dobil soglasje Ministrstva za okolje in prostor za delovanje pretvornika na Šaredu, tako da občini ni ostalo nič drugega, kot da izda soglasje za priključke saj je objekt za zasebnem zemljišču.
O nevarnostih sevanja, ki jih lahko povzroča takšen oddajnik pa sosedov nihče ni informiral, kaj šele, da bi jih vprašal ali se s postavitvijo strinjajo.
MALI OGLASI
V ČETRTEK, 5.7. SMO NA PLAŽI NA SVETILNIKU
IZGUBILI OTROŠKI SLUŠNI APARAT.
Je slonokoščene barve in manjše velikosti. Predvsem pa nepogrešljiv pripomoček, ki pomaga slišati naši deklici.
PROSIMO MOREBITNEGA NAJDITELJA, NAJ SE OGLASI NA TEL: 040 350-687.
-PRODAMO STARO HALO v industrijski coni Izola (1.000 m2), tel.: 01 300 73 00 (ga. Darinka)
-Iščemo ČISTILKO za stanovanjski blok v JAgodju, Tel.: 041 707 591
-	PRODAM NEKAJ VIDEOKASET: akcija, karate, judo Original italijanske po 500 SIT tel.: 640 1200
-	ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE (73m2) z vrtom in lastnim parkirnim prostorom v vrstni hiši za manjše stanovanje v Izoli.
tel.: 639 7595 popoldan
-	Ugodno prodam trgovski pult 2x0,80 m. tel.:641-52-96
-	Prodam Ford Escort 1.4, reg. do 1. 8. Informacije na tel.:641-40-24
-	Enosobno stanovanje v Izoli oddam. tel.:041/743-891
MALO PRETIRAN MAKE UP
Do pusta je sicer še daleč, barvanje obrazov in ustvarjanje nekakšnih živih mask pa je seveda aktualno 12 mesecev na leto. Kako se tej stvari streže je pokazal mojster, ulični gledališčnik iz Italije, kije uspešni predstavi na Manziolijevem trgu na Verdijevi ulici postavil nekakšen make up center in na hitro porisal tri naše mlade someščanke. Jih morda prepoznate?
MOTOHOV KOT
ZAVESTNO UIETIV TRAPOLO
vaše počitnice niso tako daleč kot mislite ...
Akcija - POLETJE 2001 od 1.7. - 31.8.2001
Projektirale in inienirtng slarmanjske in pisarniške opreme
mobelJ Salon pohištva
Gls- mobol d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL: +386 (0)5 6417668 FAX: +386 (0)5 6417667
- 15%
Dodaten popust na razstavnih eksponatih.
Nudimo možnost odkupa vašega starega in dotrajanega pohištva. Ugodni plačilni pogoji.	umik: 09-12 m 16-19
Sobota 09-12
Povabljenci in mimoidoči so bili kar malo presenečeni ob odprtju ateljeja Trapola v Skladiščni ulici (pod voltom). Kako tudi ne, če so imeli opravka z ustvarjalnim gnezdom v katerem so: Dušan Bučar, Boris Benčič in Vojko Tominec. Bilo je veliko videa, nekaj inštalacij, malo slik in dovolj narezka ter refoška za vse. Skratka: bilo je cool.
TURISTI KA TURISTI
Tako sije verjetno mislil Milenko Bužan, ko je včeraj s svojim Delfinom odpeljal na potep po slovenskem morju skupino mladih iz Argentine, vnukov naših izseljencev. To je bil njihov prvi obisk Slovenije, bili so na tečaju slovenščine in si ogledali domovino svojih babic in dedkov. Menda jim ni bilo dolgčas.
MA€ STRO
popolnoma naravna
mešanica
*•,» 1« f amni
<.«* M.T Ml
... s krediti Banke Koper
lahko nas obiščete v vseh poslovalnicah in agencijah Banke Koper
1C Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6000 Koper, www.banka-koper.si
Četrtek		Petek	Sobota	Nedelja
		0	0	&
deževno		sončno	sončno	oblačno
max 29		max 30	max. 31	max. 29
min. 18		min. 20	min. 20	min. 17