Podravje Ptuj • Predizbor 48. Festivala narodno-zabavne glasbe O Strani 8 in 9 Kronika Ormož • Za zdaj še brez izvajalca za martinov šotor O Stran 24 Ptuj, torek, 23. maja 2017 letnik LXX • št. 40 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podjetništvo Podvinci • Urejajo cestno in komunalno infrastrukturo O Stran 6 Podravje Ptuj • Z izposojenim kolesom z enega brega reke Drave na drugega O Stran 6 Dobrote slovenskih kmetij Židan oster do trgovcev, Senčar povabil na festivale O Strani 8 in 9 Šport Motokros • Ena Timovih najdaljših dirk O Stran 11 Nogomet • Pravičen remi O Stran 12 Štajerski TEDNI Ormož, Ptuj • Gradnja naj bi se začela prihodnje leto Od Ormoža do Ptuja ne več hitra ampak glavna cesta Po lanskoletni napovedi ministra Petra Gašperšiča o nadaljevanju aktivnosti za gradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož smo preverili, kakšna je predvidena časovnica izgradnje te ceste. Na infrastrukturnem ministrstvu so nas presenetili z informacijo, da težko pričakovana cesta ne bo več hitra, ampak bo glavna. Gradnjo prvega, približno 11 km dolgega odseka sicer napovedujejo za prihodnje leto, gradnjo odseka Markovci-Gorišnica pa v letu 2019. Več na straneh 2 in 3. Štajerski . -Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si ■ Stajerskitednik - Stajerskitednik Aktualno • Haloze • Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s O nenavadnem pojavu v gozdu ob robu-Ptujskega jezera Potrditev projektov LAS Haloze 3 Strani 4 in 5 ZlIDV Dornava * Nekaterim zaposlenim še vse do aprila previsoke plače O Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTN Štajerski 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 23. maja 2017 Ormož, Ptuj • Gradnja z ormoške strani prihodnje leto, od Gorišnice do Markovcev v letu 2019 Od Ormoža do Ptuja ne več hitra amp Po lanskoletni napovedi ministra Petra Gašperšiča o nadaljevanju aktivnosti za gradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož smo preverili, kakšna je predvidena potekajo. Na infrastrukturnem ministrstvu so nas presenetili z informacijo, da težko pričakovana cesta ne bo več hitra, ampak bo glavna. Gradnjo prvega, odseka Markovci-Gorišnica pa v letu 2019. Vsakič, ko ministri in predstavniki vlade obiščejo Ptujsko polje, je glavna tema pogovorov že skoraj dve desetletji obljubljena hitra cesta Ptuj-Ormož, ki so jo sicer začeli graditi, a je bila gradnja dvakrat ustavljena zaradi stečajev dveh izvajalcev gradbenih del. Ormož je od Ptuja oddaljen okoli 24 kilometrov, a vožnja z avtomobilom po močno obremenjeni in dotrajani cesti, kjer se valijo kolone tovornih vozil, traja vsaj štirideset minut, življenje ob njej pa je vse težje in nevarnejše. Še posebej velja izpostaviti nevarno križišče in ozko grlo v Spuhlji, kjer se tovorni vozili komajda srečata, ter problematičen prehod preko železniške proge v Mihovcih pri Veliki Nedelji, ki je ravno zaradi načrtovane izgradnje hitre ceste ostal nivojski. Glede na to, da je minister Gašperšič jeseni lani napovedal nadaljevanje gradnje že približno dve desetletji obljubljene ceste, smo ministrstvo za infrastrukturo povprašali, kakšna je predvidena časovnica izgradnje te ceste. Na ministrstvu so nas presenetili z informacijo, da cesta ne bo kategorizirana kot hitra, temveč bo glavna cesta. »Na območju od Ptuja proti Ormožu je predvidena gradnja nove cestne povezave v kategoriji glavne ceste (dvopasov-nica z izvennivojskimi križišči, op. a.).« Zakaj takšna odločitev in kaj bo to dejansko pomenilo, odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Za dokumentacijo še pol milijona evrov Da si občine od Markovcev do Ormoža vendarle lahko obetajo težko pričakovano cesto, potrjujejo trenutne aktivnosti, ki jih vodijo: »Na dveh odsekih nove glavne ceste Markovci-Gorišnica in Go-rišnica-Ormož DARS izvaja aktivnosti za pripravo razpisa in dopolnitev projektov PZI ter izdelavo vodilne mape za PGD.« Za letošnje leto je po zagotovilih pristojnega ministrstva na voljo samo za izdelavo dokumentacije 533.000 evrov, polovico manj, okoli 228.000 evrov za dela na terenu ter še 86.800 evrov za odkupe nepremičnin. »Navedena načrtovana finančna sredstva zadostujejo za aktivnosti, ki so načrtovane za izvedbo in plačilo v letošnjem letu,« so prepričani na ministrstvu. Nova prometna študija Kot so še pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, bodo z novo prometno študijo preverili prometne obremenitve: »Na območju od Ptuja proti Ormožu je predvidena gradnja nove cestne povezave v kategoriji glavne ceste, za katero je bila v letu 2007 izdelana prometna študija z izhodiščnim letom obdelave 2005. Od takrat so se v prostoru zgodile nekatere spremembe, ki jih je pri pripravi dokumentacije treba upoštevati. Te spremembe so predvsem sprememba cestninskega sistema (uvedba vinjet), dograditev avtoceste A5 v Prekmurju v letu 2008 ter s tem preusmeritev prometa predvsem težkih tovornih vozil, gospodarska kriza in vstop Hrvaške v EU, kar je vplivalo na prometne obremenitve na širšem območju Ptuja. Na osnovi analize sedanjih prometnih obremenitev je bilo ugotovljeno, da so bile napovedi glede rasti prometa v prometni študiji izdelane optimistično, saj so za približno 30 % višje, kot je bil dejanski promet v letu 2015. Zato je potrebno z novo prometno študijo, kjer bodo upoštevana nova dejstva v prostoru, preveriti prometne obremenitve. Prometna študija bo podlaga za projektiranje in novelacijo investicijske dokumentacije na dveh odsekih cestne povezave Hajdina-Ormož, ki sta že bila umeščena v prostor, to sta odseka Markovci-Gorišnica in Go-rišnica-Ormož.« Razpis za gradnjo ceste v začetku prihodnjega leta Še preden bo stekel postopek za izbiro izvajalca gradbenih del, ta je predviden v začetku prihodnjega leta, bodo morali urediti še potrebno dokumentacijo ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Prvi del ceste od Ormoža do Gorišnice, ki so ga pred leti že dvakrat začeli graditi, a sta obakrat propadli gradbeni podjetji, ima večinoma že pridobljeno gradbeno dovoljenje, za odsek od Gori-šnice do Markovcev (5,6 km) pa gradbenega dovoljenja še ni. Še najdlje od gradnje je tretji odsek med Markovci in Ptujem (5,5 km), saj ta nima določene še niti trase. Ker tega dela tako še ni mogoče zgraditi, bodo pri Markovcih morali dodatno zgraditi še pol kilometra povezovalne ceste med novo in sedanjo cesto. »Predhodno je treba izdelati manjkajočo projektno dokumentacijo in pridobiti manjkajoča zemljišča. Pred začetkom postopka javnega naročila je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Predvideno je, da DARS začne postopke pridobivanja izvajalca (priče-tek javnega naročila) v naslednjem letu, predhodno predvidoma že v letošnjem letu, pa bo DARS očistil teren na delu, kjer gradnja že poteka. Gradnja je predvidena v prihodnjem letu na odseku Gorišnica-Ormož, na odseku Markovci-Gorišnica pa v letu 2019,« so pojasnili na ministrstvu. Letos dokumentacija, odkup zemljišč, čiščenje terena in geodetske meritve In kaj konkretno bodo izvedli v letošnjem letu? Kup dokumentacije, odkup zemljišč, čiščenje terena in geodetske meritve. »Na odseku Markovci-Gorišnica bodo izdelali presojo vplivov na okolje ter izvedli postopke za pridobitev okolje- varstvenega soglasja glede na izdano odločbo predhodnega postopka. Projektiranje se bo izvedlo v drugi polovici leta 2017 in končalo v letu 2018. V letu 2017 je predvidena izdelava novelacije projektne dokumentacije z vsemi predhodnimi in vzporednimi aktivnostmi. Na odseku Gorišnica-Ormož je predvidena oddaja javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije PZI za pre- Razlika med glavno in hitro cesto Hitra cesta (HC) je namenjena prometu motornih vozil z visoko stopnjo varnosti in udobja pri vožnji z večjo hitrostjo, ima izvennivojska križanja z drugimi prometnicami, ima dvopasovno smerno vozišče s srednjim ločilnim pasom in odstavnim pasom, ki se lahko zaradi strukture prometa in niveletnega poteka ceste nadomesti z odstavnimi nišami. Glavna cesta (GC) je namenjena za vse vrste cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi ali po potrebi izvennivojskimi križanji s preostalimi prometnicami in izvennivojska križanja z železniško progo. Vir: Pravilnik o projektiranju cest DARS Spodnje Podravje • O nenavadnem pojavu v gozdu ob robu Ptujskega jezera Drevje v »pajčolan« ovil trdoles Številni, ki ste se minule dni sprehodili ob Ptujskem jezeru, ste najbrž na drevesih v gozdu v bližini ranče oz. sa, brez listja, ovita v gosto belo prejo, ki spominja na pajčolan ali najlonke. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije pravijo, da je ovoj na drevesih naredila gosenica trdoleskovega zapredkarja. Na več lokacijah po Sloveniji so ga opazili že lani, aprila in maja. Prisoten je bil tako v podeželskem kot tudi urbanem okolju. »V nekaterih primerih gosenica ustvari samo manjše svilnate zapredke, ki jih mimoidoči v gosti vegetaciji niti ne opazijo. V drugih primerih, tako je tudi na Ptuju, požre liste okrog dreves, deblo in veje pa ovije v gosta bela ogrinjala. Gola drevesa pod temi ogrinjali spominjajo na okostnjake. Gosti zapredki so prepolni zelenih gosenic s črnimi pikami, kar pritegne oko tudi sicer nepozornega sprehajalca. Pajčevinaste prevleke se ponekod pojavljajo tudi na rastlinah na tleh,« sta razložili Andreja Kavčič iz Gozdarskega inštituta Slovenije in Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije. Pojav vzbuja strah in zaskrbljenost »Pojav je ponekod tako obsežen, da golo in na gosto zapre-deno grmovje oz. drevesa, po katerih gomazijo stotine gosenic, ne le kvari izgled pokrajine, ampak tudi vzbuja strah in zaskrbljenost številnih mimoidočih. Ljudje pojav pogosto povezujejo s sprevodnimi prel-ci, katerih gosenice prav tako živijo v zapredkih in obžirajo listje, poleg tega imajo strupene dlačice, ki lahko pri ljudeh in živalih izzovejo resne alergične reakcije. Ali pa predpostavljajo, da gre za pušpanovo veščo, ki je v Sloveniji tujerodna vrsta in v zadnjih letih povzroča nemalo preglavic, saj gosenice z obžira-njem listov povzročajo propadanje grmov pušpana. Vendar pa je kakršenkoli strah odveč. Gre za namnožitev gosenic metulja, ki je pri nas splošno razširjena vrsta. Kot pove že ime, je ta vrsta žuželke vezana na trdolesko. Gosenice z obži-ranjem na drevesu povzročajo poškodbe, ki vodijo v upad vitalnosti celotne rastline. Vrsta zato upravičeno predstavlja škodljivca. Problematična je predvsem v bližini urbanih območij in sprehajališč, kjer izrazito negativno vpliva predvsem na estetski vidik,« dodajata Kavčičeva in Kolškova. Gosenica ni nevarna Tretiranja gosenice z in-sekticidom gozdarska stroka ne priporoča: »Trdoleskov zapredkar ni nevaren in ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje ljudi in živali. Tudi strah, da bi se gosenice razširile na druge vrste grmov in dreves, je popolnoma odveč. Vrsto lahko najdemo od nižin do gorskega pasu, in sicer povsod tam, kjer uspeva trdoleska: na gozdnih robovih, v logih, mejicah, na kamnitih pobočjih, ob cestah in na rečnih brežinah, na vrtovih. Ker gre za žuželko, je gosenice mogoče uničiti z uporabo in-sekticidov, pri čemer je treba Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, narocila@radio-tednik.si., Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing do.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 23. maja 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ak glavna cesta časovnica izgradnje te ceste ter kakšne aktivnosti v zvezi s tem pravzaprav približno 11 km dolgega odseka sicer napovedujejo za prihodnje leto, gradnjo mostitvene objekte (most čez kanal Formin, nadvoza Gori-šnica in Formin), projekt PGD nadvoza Ormož ter predelava PZI za del trase, upoštevajoč že izvedena dela v minulih letih. Projektiranje bo potekalo v drugi polovici leta 2017. V letu 2017 so predvidene aktivnosti novelacije obstoječe dokumentacije za nadaljevanje gradnje in priprave dokumentacije za pridobitev manjkajočih grad- benih dovoljenj, vključno s čiščenjem terena in geodetskimi meritvami. Odkupljena bodo manjkajoča zemljišča v območju stične točke z navezavo na regionalno cesto Spuhlja-Za-vrč in ostala manjkajoča zemljišča ter pridobljena gradbena dovoljenja. Pripravljen bo razpis za gradnjo obeh odsekov. Navedene aktivnosti bo DARS predvidoma izvedel v letošnjem in prihodnjem letu,« še podrobno opisujejo na infra-strukturnem ministrstvu. Za izgradnjo celotne trase od Ptuja do Ormoža bi sicer po že nekoliko stari oceni potrebovali nekaj čez 78,3 milijona evrov, od tega 37,2 milijona evrov za odsek Ptuj-Markovci, 23,5 milijona evrov za del od Gorišnice do Ormoža ter 17,6 milijona evrov za odsek Markovci-Go-rišnica. Monika Levanič Sl. Bistrica • Uspešni na razpisu programa Interreg Živa coprnija - bajke Pohorja in Istre Razvojno informacijski center (RIC) Slovenska Bistrica je skupaj s partnerji uspešno kandidiral za sredstva programa Interreg Slovenija - Hrvaška. Vrednost projekta, ki bo podprt z evropskimi sredstvi, je 926.000 evrov, od tega bistriški delež znaša 258.000 evrov. Projekt so poimenovali Živa coprnija, za njegovo izvedbo bo EU prispevala 85 odstotkov sredstev. Glavni cilj projekta je zagotoviti aktivno ohranjanje bajeslovnega izročila Pohorja in Istre, z namenom povečanja prepoznavnosti zapostavljenih delov območij ter ustvarjanja priložnosti za razvoj. »To bomo dosegli z oblikovanjem inovativnega čezmejnega kul-turno-turističnega proizvoda Živa coprnija - Bajke Pohorja in Istre. Ta bo nudil inovativ-ne načine doživljanja območij naravne in kulturne dediščine preko zgodb, ki jih bodo obiskovalci odkrivali na vodenih turah, s pomočjo lutkarjev in igralcev, samostojnem raziskovanju preko digitalnih vsebin, v okviru festivala Coprnija v živo! in s pomočjo drugih privlačnih metod. Za ohranitev nesnovne dediščine so ključni ljudje, ki jo negujejo, ohranjajo in prenašajo na nove rodove. Turistični proizvod bo zato nastal v sodelovanju različnih deležnikov in povezovanju ponudnikov območja,« so povedali v RIC Slovenska Bistrica in dodali: »Pohorje in Istra sta turistični destinaciji, ki večino gostov pritegneta v uveljavljena središča, turizem pa temelji večinoma na športnem (Pohorje) in obmorskem (Istra) turizmu. Obisk je vezan na letne čase, medtem ko je izven sezone na Direktorica RIC Slovenska Bistrica Monika Kirbiš Rojs: »V projektu nas je šest partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. Polega nas, ki smo vodilni, so to Beletrina - zavod za založniško dejavnost, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Etnografski muzej Istre, Združenje Val kulture in Občina Pičan. obeh območjih ponudba nezadostna. Projekt Živa coprnija bo obravnaval njuni zaledni območji, Bistriško Pohorje in Osrednjo Istro, kjer obstaja velik potencial, da obiskovalce, ki v regijo že prihajajo, pritegneta z inovativnimi vsebinami, s čimer bi omogočili tudi razpršitev obiska na celotno območje in razbremenitev najbolj obleganih destinacij. Obe območji sta bogati z naravno in kulturno dediščino, povezuje ju tudi edinstvena bajeslovna dediščina, saj pohorski gozdovi ter istrska notranjost po pripovedovanju nudijo dom številnim bajeslovnim bitjem, ki tvorijo osnovo za številne zgodbe o ljudeh, naravi in zgodovini območja, na podlagi katerih je moč vsebinsko obogatiti ponudbo širšega območja Pohorja in Istre. S tem bi hkrati zavarovali in ohranili tudi ranljivo nesnovno dediščino čez-mejnega območja.« Na tokratni razpis programa Interreg Slovenija - Hrvaška je za pridobitev sredstev prispelo 112 vlog, od tega jih je bilo odobrenih 12. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: ML kov zapredkar kinološkega društva opazili nenavaden pojav: gola dreve- Foto: Črtomir Goznik Ker gosenice ne povzročajo ekonomske škode, niti niso nevarne za zdravje ljudi in živali, se proti njim načeloma ne izvajajo nobeni zatiralni ukrepi. Prizadete rastline praviloma tudi ne propadejo, saj potem, ko se gosenice julija prenehajo prehranjevati in se zabubijo, ponovno poženejo liste. Vendar zaradi poškodb popkov rastlina spomladi ne cveti in jeseni ne razvije plodov. Iz gosenice se izležejo metulji bele barve s črnimi pikami na krilih. upoštevati navodila proizvajalca izbranega pripravka. Glede na to, da na tržišču ni na voljo insekticida, ki bi učinkoval samo na trdoleskovega zapred-karja, je treba vedeti, da bomo z izbranim pripravkom najverjetneje negativno vplivali tudi na koristne žuželke, kot so čebele in čmrlji. Se pa gosenic lahko znebimo na mehanski način, z ročnim pobiranjem in odstranjevanjem zapredkov z vej. Ta ukrep je potrebno izvesti čim prej, ko listje še ni požrto in grmovja še ne ovija gost zapre-dek. Zapredki z gosenicami so čvrsti in lepljivi, zato jih je zelo težko odstraniti, ne da bi poškodovali tudi rastlino. Trdoleska lahko zraste do šest metrov visoko, kar dodatno oteži izvedbo takšnega mehanskega ukrepa. Je pa pri mehanskem odstranjevanju treba vedeti, da je trdoleska strupena rastlina, ki pri ljudeh in živalih lahko povzroči hude zastrupitve, zato je pri delu potrebna previdnost. Strupeni so vsi deli rastline, skorja, listi in semena. Kateri ukrep izbrati, je tako odločitev posameznika, pred odločitvijo pa je na podlagi stroškov in vloženega dela vredno pretehtati, ali je izvajanje ukrepov sploh smiselno.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik »Vrsta razvije eno generacijo na leto. Samičke julija izležejo jajčeca v skupkih od 25 do 50 na vejice in ob popke. Po nekaj tednih se iz jajčec avgusta izležejo ličinke, ki se takoj pripravijo na prezimovanje. Do naslednje pomladi preživijo v zatočiščih. Naslednje leto aprila ali maja pridejo iz prezimovališč in se začnejo prehranjevati z listi trdoleske, ki v tem času ravno na novo ozeleni. Prehranjevanje poteka v skupinah, gosenice pa proizvajajo goste svilnate nitke, s katerimi se povezujejo med seboj in z njimi sčasoma prepredejo celotno rastlino. Junija, ko požrejo večino listov in brstov ter posamezne grme popolnoma zapredejo v bel svilnat pajčolan, se gosenice v zapredkih zabubijo. Ko grm ostane popolnoma brez listja, se gosenice s pomočjo nitk spustijo v tla in se zabubijo pod talnim rastjem. Po dveh tednih izletijo odrasli osebki. Po parjenju metuljev začnejo samičke odlagati jajčeca, s čimer se začne razvoj nove generacije,« pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu ter Zavodu za gozdove. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 23. maja 2017 Ptuj • O urejanju zanemarjenega mestnega pokopališča na Volkmerjevi cesti Staro mestno pokopališče zrcalo obu Po tem, ko se je konec lanskega leta na temo urejanja starega mestnega pokopališča oglasila civilna iniciativa Za živo pokopališče, je Mestna občina komisije ni povabila niti predstavnikov svojcev pokojnih niti predstavnika civilne iniciative. Iniciativa, ki deluje pod okriljem Slovenskega panevropskega skrunitev kulturne dediščine, pietete pokojnih in njihovih svojcev. Na vprašanje, zakaj v komisijo niso povabili svojcev pokojnih in članov iniciative, so na MO Ptuj odgovorili: »Z nami se je pogovarjal samo Laris Gaiser. O drugih članih nimamo informacij. Komisije MO Ptuj so posvetovalna telesa župana in so sestavljene iz neodvisnih strokovnjakov s področij, s katerih predmet komisije izhaja. Tudi to komisijo sestavljajo strokovni člani. To so sodelavci iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, MO Ptuj in priznana strokovnjakinja krajinske arhitekture. Komisija za izbor obeležij v spominskem parku, ki jo je imenoval župan, je pregledala celoten nabor nagrobnikov v spominskem parku in predvidela več scenarijev obnove posameznih nagrobnikov. Pri določanju kriterijev za njihovo ohranjanje je upoštevala vrednost, starost in unikatnost posameznih nagrobnikov, pa tudi vlogo, pomen, vpliv in zgodbe pokopanih oseb ter stopnjo ohranjenosti oziroma poškodovanosti grobov.« Gaiser poudarja, da jih je v iniciativi Za živo pokopališče zbranih okrog 300: »Če štejem vse člane Panevrope, iz cele Slo- venije, ki so takoj dali svojo podporo iniciativi, in vse Ptujčane, ki so se nam pridružili. 300 občanov in državljanov, ki nam je mar za dediščino, podobo in prihodnost najstarejšega mesta v Sloveniji oz. daleč naokrog v regiji. Z neimenovanjem predstavnika Civilne iniciative sta se župan in celotna mestna oblast zelo verjetno želela izogniti javnemu priznavanju lastnih napak, nam omejiti dostop do informacij ter pridobiti ponovno nekaj manevrskega prostora pri komuniciranju z javnostjo. Žal se v Mestni hiši očitno ne zavedajo, da tam delajo oziroma so izvoljeni za nas in so od nas plačani. Brez predstavnika zainteresirane javnosti so ponovno pokazali, koliko (malo) spoštujejo občanke in občane ter ponovno potrdili svojo nizko kulturno raven. Se opravičujem za tako ostre besede, ampak v času vodenja civilne iniciative smo se naučili, da je prišel čas, da rečemo bobu bob in poskusimo porušiti okvire slabe politike. Nekje moramo začeti ustavljati izkoriščanje oblasti za lastno korist. Veseli bomo, če je bil projekt rušenja starega mestnega pokopališča kapljica čez rob, ki bo spremenila scenarije za prihodnost.« Župan na pozive uradno ni odgovoril Iniciativa se je z javnim pismom oglasila lani novembra, sredi decembra se je Gaiser na temo urejanja pokopališča, zlasti ohranitve grobov, srečal z županom MO Ptuj Miranom Senčarjem. V kakšni meri (koliko in kateri) predlogi iniciative so bili upoštevani pri vodstvu MO Ptuj oz. županu? »Na žalost razen osebnega srečanja župan nikoli ni uradno odgovoril na naše pozive ali pisma. Za to smo se decembra obrnili tudi na vse občinske svetnike in jim posredovali svoje pomisleke in predloge. Razen predstavnice SD-ja tudi od svetnikov nismo dobili odgovorov. Vseeno pa izgleda, da smo lahko s trenutnimi rezultati našega proaktivnega delovanja delno zadovoljni. Župan je očitno spoznal svojo zmoto in sprejel naš predlog o začasni ustavitvi projekta, po katerem bi staro mestno pokopališče postala ena velika zelenica, in imenoval posebno komisijo, ki naj bi - tako piše v sklepu - obdržala vsaj 75 odstotkov vseh grobov. Mi smo na začetku pobude opozarjali, da ima še dejansko okoli 80 odstotkov grobov skrbnike. Ne glede na obljube pa naš predstavnik - to pomeni posredno predstavnik svojcev - ni bil imenovan v komisijo, tako da žal ne razpolagamo s podrobnostmi trenutnega delovanja. Izredno pomembno bi bilo vedeti, na kateri podlagi bodo grobovi izbrani in kako bodo umeščeni v prostor.« Prizadevanja iniciative niso bila zaman Kot torej kaže, prizadevanja iniciative niso bila zaman. Po prvotnem načrtu ureditve pokopališča je občina nameravala odstraniti veliko večino grobov, tako bi od pokopališča ostala bolj ali manj samo zelenica. Da so načrte spremenili, priznavajo tudi na MO Ptuj. »Komisija je na podlagi več ogledov, zgodovinskih dejstev in pietete do pokopanih in njihovih svojcev sprejela stališče, da se arhivira obstoječe stanje s fotografijami in lokacijami grobov in nagrobnikov ter da se ohrani »O poteku projekta preureditve starega mestnega pokopališča v spominski nost, na podlagi tega so nas svojci sami kontaktirali. Strokovni sodelavci MO Ptuj, skupaj s komisijo so in bodo upoštevali tudi njihove želje,« so vse nagrobnike razen najbolj poškodovanih, slednjih je manj kot pet odstotkov). Nekatere nagrobnike bo treba prestaviti zaradi gradnje predvidene infrastrukture . Glede na stopnjo poškodovanosti se bo degra- dirane nagrobnike, ki že zdaj kazijo podobo parka, obnovilo z najnujnejšimi ukrepi oziroma odstranilo,« so pojasnili na občini. Niso pa povedali, kakšni so načrti hortikulturne ureditve -koliko dreves bodo ohranili, kaj Haloze, Gorišnica • Potrditev projektov LAS Haloze Apiterapevtski čebelnjak, mobilna polnilna plezalna stena in spominki iz Haloz ... Na skupščini Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze so potrdili devet predlaganih projektov iz dveh javnih pozivov. Izbor bosta sicer morala potrdili še ski razvoj in tehnologijo, projekti pa se bodo predvidoma začeli izvajati to jesen. V LAS Haloze so letos januarja objavili prvi javni poziv za izbor operacij Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), februarja pa še poziv za izbor operacij Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Na prvi poziv je prispelo 20 vlog, v katerih je sodelovalo kar 34 različnih partnerjev iz LAS Haloze. Skupna vrednost administrativno popolnih vlog (dve so morali za- vreči) je znašala 875.770 evrov (od tega zaprošeno sofinanciranje 574.757 evrov). Na drugi javni poziv so prispele tri vloge v skupni vrednosti 455.639 evrov (od tega sofinanciranje 308.188 evrov). Na vsakem od obeh pozivov je bilo na razpolago natanko četrt milijona evrov, zato so na razpisu za sredstva EKSRP potrdili sedem projektov za sofinanciranje v skupni vrednosti 247.477 evrov. Štiri projekte so uvrstili na rezervno listo, če bi kateri od izbranih prijaviteljev odstopil. Pri razpisu za sredstva iz ESRR so izbrali dva projekta, sklad bo prispeval 227.989 Nova delovna mesta Če bo vse po sreči, bo s pomočjo sredstev iz EKSRP Občina Cirkulane s partnerji Potrjeni projekti za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) Prijavitelj in partnerji Naziv projekta Skupna vrednost projekta (v evrih) Zaprošena vrednost ESRR (v evrih) Osnovna šola (OŠ) Majšperk, OŠ Cirkulane-Za-1 vrč, OŠ Žetale, OŠ Podlehnik, OŠ Videm, Občina Podlehnik, Občina Žetale, Občina Videm, Občina Majšperk, Občina Cirkulane, Občina Zavrč Haloški radovedneži 38.329 28.133 Vinarska zadruga Haloze, Kmetijsko-gozdarska 2 zavoda Ptuj in Maribor, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze Povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz 301.897 199.856 Rezervna lista projektov za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) Prijavitelj in partnerji Naziv projekta Skupna vrednost ^"SS RP projekta (v evrih) vred(n0SWrTl|SRP Revitalizacija Vukove domačije Občina Zavrč, Prostovoljno gasilsko Medgeneracijski vadbeni društvo Zavrč, ISM Vuzem, d. o. o. center Vir: LAS Haloze 1 Občina Žetale 2 3 Turistično društvo Podlehnik 4 Občina Gorišnica v stari večnamenski dvorani v Cirkulanah uredila testno cer-tificirano kuhinjo in sanitarije za invalide, ob dvorani pa postavila igrala oz. fitnes na prostem. Na Ekološki kmetiji Ajda v Zgornji Pristavi bodo orali ledino; postavili bodo prvi api-terapevtski čebelnjak v Halozah, ob tem pa pripravili tudi Gradnja oz. ureditev etnološkega muzeja Sokova domačija - nujna vzdrževalna dela na mlinu različna izobraževanja. Kultur-no-umetniško društvo Baron bo v gradu Muretinci uredilo prostor za izvajanje srednjeveških delavnic in dogodkov; s tem bo grad za obiskovalce ponovno odprt. Samostojni podjetnik Franc Mlakar bo obnovil poznogot-sko stavbo na Janškem Vrhu, 45.279 47.995 25.000 35.985 31.547 22.580 17.418 25.071 Vir: LAS Haloze vzpostavil restavracijo na osnovi haloške kulinarike ter uredil manjšo etnografsko zbirko. Občina Majšperk bo na Ptujski Gori (v stavbi, v kateri že deluje turistična pisarna) uredila vinoteko. Ta bo poleg haloških vin ponujala tudi druge pridelke in izdelke iz Haloz. Trije vinogradniki bodo poso- torek • 23. maja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 božanega Ptuja (MO) Ptuj za izbor obeležij v spominskem parku ustanovila komisijo. Med člane gibanja, vodi ga Ptujčan Laris Gaiser, je opozorila, da je poseg v grobove groba Investicija ureditve spominskega parka na starem mestnem pokopališču je ocenjena na 1,4 milijona evrov, od česar MO Ptuj zagotovi 300.000 evrov, finančno konstrukcijo pa zapre z evropskimi in republiškimi nepovratnimi sredstvi. Postopek izbire izvajalca naj bi začeli prihodnji mesec, datum predvidenega začetka del pa še ni dorečen. Foto: Črtomir Goznik park smo redno in ažurno obveščali jav-so sprejeli vsakega, ki se je obrnil na pojasnili na MO Ptuj. nameravajo odstraniti, kaj na novo zasaditi. Projekt bodo spremljali še naprej Na občini dodajajo, da so- delovanje z iniciativo Za živo pokopališče sicer poteka konstruktivno. »MO Ptuj bo upoštevala njihove predloge in pomisleke.« V iniciativi pa poudarjajo, da bodo nad načrti ureditve pokopališča in izvajanjem projekta bdeli še naprej: »Žal nismo bili, ne glede na obljube, povabljeni v komisijo, tako da nam ne preostane nič drugega, kot da še naprej sledimo zadevam z dopisi, vprašanji in uradnimi pozivi. Pred dnevi smo predsednici komisije dr. Tanji Simonič Koršak poslali pismo, v katerem ji posredujemo naša začetna stališča in prosimo za dodatna pojasnila o delovanju komisije. Župan je namreč nedavno napovedal, da bodo še letos dela ureditve opravljena. Radi bi natančno vedeli, kako. Ne bomo pustili, da zvalijo na nas krivdo, če ne bodo nič naredili, ali da bomo mi krivi, Foto: Črtomir Goznik če bo projekt slabo izpeljan. Bomo pa z največjim veseljem priznali dobro delo občine, če bodo iz starega mestnega pokopališča naredili en lep, urejen park in obdržali vsa obeležja, ki so pomembna za našo zgodovino ali imajo še danes skrbnika. Številne stare ptujske družine živijo v tujini in so glede na dogajanje zelo zaskrbljene. Ne zaupajo občini in vem za rodbino, ki je rekla, da bo raje vse odstranila in prinesla v Gradec, kot da tvega, da občina čez noč poruši spomenik. V vsakem primeru kot zainteresirana javnost ostajamo na razpolago za sodelovanje in predstavitev naših idej. Če se bodo zadeve dobro iztekle, smo na voljo, da MO Ptuj povežemo z Unescom, Plavim ščitom (Blue Shield) in Evropsko zvezo za zaščito zgodovinsko pomembnih pokopališč.« Mojca Zemljarič Točnega podatka o številu grobov očitno ni... »MO Ptuj je sporočila, da je obvestila vse lastnike aH skrbnike grobov glede načrtov urejanja. Mi smo vedno trdili in še danes trdimo, da to ni res. Poznavalci pravijo, da lahko govorimo o približno 3.000 grobovih, kar pomeni vsaj enkrat več pokopanih. Takšna številka se precej oz. zelo razlikuje od začetne trditve občine, ki je govorila o 1.200 grobovih. Igranje s polovičnimi resnicami in delnimi številkami je bila metoda, s katero se je očitno nameraval od samega začetka izpeljati projekt, za katerim so stali drugačni interesi. Še danes se sprašujem, kako je možno, da se lahko občina - ki predstavlja vse nas in bi morala delati v našem interesu -loti tako pomembnega projekta brez minimalne podlage ali minimalnega dialoga z zainteresiranimi. Smo za to, da komisija v roku enega leta poišče in kontaktira vse lastnike ali znane skrbnike ter jih vpraša, ali želijo grob obdržati. V primeru, da je poškodovan - ali so ga pripravljeni sanirati in zanj v prihodnosti skrbeti. Samo po zaključku tako pomembnega dela lahko natančno povemo, koliko grobov bi se obdržalo. Takšen pristop bi bil korekten, ker izkazuje spoštovanje do prednikov, pieteto in kulturno ravnanje do naše zgodovine. Nihče ni proti ureditvi spominskega parka, ampak nihče ne razume, zakaj bi potemtakem kar odstranjevali grobove, ki so pravi spomeniki naše preteklosti. Urejen, zaščiten park lahko še naprej obdrži svojo pietetno funkcijo, istočasno pa - če želimo tudi gospodarsko razmišljati - postane del kulturne ponudbe našega mesta. Iskreno povedano je trenutno stanje starega mestnega pokopališča zrcalo našega obubožanega Ptuja. Potrebna je celovita strategija, ki nam bo vrnila mesto, na katerega bomo ponosni. Želite primerjavo, ki je nam blizu in jo večina bralk in bralcev pozna? Poglejte Varaždin! Pred dvajsetimi leti je bilo hrvaško mesto propadajoče, pozabljeno. Danes je urejeno, polno življenja in turistov. Varaždin je primer dobrega ravnanja z EU sredstvi, modre administracije in županskih vizij. Po desetletjih uničevanja Ptuja z napačnimi projekti smo se končno enkrat postavili proti nespametni zamisli in pokazali, da nam je mar za mesto! To pomeni, da obstaja upanje za kvakovostnejšo prihodnost,« poudarja Laris Gaiser. Potrjeni projekti za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) linija, balvanska Prijavitelj in partnerji Naziv projekta Skupna vrednost projekta (v evrih) Zaprošena vrednost EKSRP (v evrih) Občina Cirkulane, Osnovna šola Cir-1 kulane-Zavrč, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Darko Rakuš, s. p. Haloška kulinarika, vino in aktivna sprostitev 133.411 59.879 2 Ekološka kmetija Ajda (Peter Cafuta), Osnovna šola Videm, Jana Žerak, s. p. Razvoj ekološke kmetije Ajda 21.037 15.277 3 Kulturno-umetniško društvo Baron, Botra, d. o. o., Občina Gorišnica Srednjeveški križniški viteški program 57.529 43.196 4 Franc Mlakar, s. p. Restavracija - Janževina 62.010 46.223 5 Občina Majšperk Povečanje razpoznavnosti kulturne dediščine na Ptujski Gori - Vinoteka Ptujska Gora 66.517 46.344 6 Robert Pungračič, Karl Pajnkiher, Franci Plajnšek Posodobitev infrastrukture vinogradniških kmetij 47.812 33.311 7 Športno društvo Rim Zunanja balvanska plezalna stena 4.661 3.247 S pomočjo evropskih sredstev bo grad Muretinci kmalu spet odprt za javnost. Obiskovalci si bodo lahko ogledali kapelo in se seznanili z zgodovino gradu in križniškega reda. dobili tehnologijo v vinskih kleteh, vzpostavili skupno prodajno mesto svojih vin in na turistični kmetiji uredili zunanjo teraso. V Športnem društvu Rim v Nadolah bodo postavili zunanjo balvansko plezalno steno, saj takšne ponudbe v Halozah še ni. S pomočjo sredstev ESRR bo okoli 80 učencev vseh haloških osnovnih šol izdelalo prototip spominka iz Haloz in model za promocijo tega območja. V Vinarski zadrugi Haloze bodo pripravili študije, delavnice in strokovna predavanja, s kate- rimi želijo vzpostaviti lastno blagovno znamko, poleg tega bodo kupili mobilno polnilno linijo. Z vsemi naštetimi projekti bodo v Halozah nastali novi produkti in storitve, število obiskovalcev se bo povečalo, nastalo pa naj bi tudi nekaj novih delovnih mest. Sonja Golc iz LAS Haloze je povedala, da so projekti dobri: »Prijavitelji in njihovi partnerji so se navodil, usmeritev in prioritet kar držali. Naša lokalna akcijska skupina ima namreč pet prioritet: spodbujanje turističnega razvoja območja, kre- Vir: LAS Haloze pitev položaja vinogradništva, revitalizacijo objektov kulturne dediščine za namene trženja in trajnostnega turizma, reaktivacijo zaraščenih površin s poudarkom na ekološkem kmetijstvu z namenom ohranjanja območja Natura 2000 ter krepitev medgeneracijske-ga sodelovanja in povečevanje vključenosti ranljivih skupin v družbo.« Poudarila je, da bodo v kratkem objavili nov javni poziv, vsem potencialnim prijaviteljem pa priporočila udeležbo na informativnih delavnicah. Eva Milošič Foto: EM 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 23. maja 2017 Ptuj • Kolesarnica na parkirišču na Zadružnem trgu Z izposojenim kolesom z enega brega reke Drave na drugega Da bo sprememba potovalnih navad na Ptuju v prihodnjih mesecih zaradi zaprtja mostu nujna, je nesporno dejstvo. Prav zaradi tega je svetnik Klemen Rutar na zadnji seji predlagal, da se na parkirišču na Zadružnem trgu vzpostavi sistem izposoje koles. Da je to dober predlog, ocenjujejo tudi na ptujski občini. Glede na to, da se bo v zelo kratkem času dravski most za promet zaprl in da se je v lanskem letu sistem izposoje koles v mestnem jedru Ptuja že vzpostavil, je Rutar na aprilski seji mestnega sveta zastavil vprašanje, ali je možno, da bi se na desnem bregu Drave uredilo postajališče za izposojo koles. Ker je za to praktično vse pripravljeno, saj je pokrito parkirišče za kolesa že urejeno, bi za realizacijo investicije potrebovali nekaj sredstev ter veliko dobre volje in pripravljenosti. V sklopu izvedbe investicije celotnega parkirišča je bil nadstrešek s stojali za kolesa že urejen, za resnejši in obsežnejši sistem izposoje, podobno, kot ga imajo v drugih mestih, pa bi občina morala primakniti tudi nekaj sredstev. Koliko koles bi še potrebovali za uspešen zagon projekta, še ne vedo. So pa idejo ocenili kot dobro. „Predlog za uporabo in nove ureditve kolesarnic Mestna občina Ptuj podpira in pripravlja aktivnosti za vzpostavitev izposojevalnice koles tudi na tem območju. Trenutno je izposojevalnica na Slovenskem trgu - TIC Ptuj. S tem želimo omogočiti pogoje za povečanje kolesarskega prometa in razvoj trajnostne mobilnosti. Za Pokrito parkirišče za kolesa je bilo urejeno že v sklopu investicije ureditve novega parkirišča na Zadružnem trgu, a doslej ideja o izposoji koles na tem mestu ni zaživela. izposojo je trenutno na voljo 15 koles," so na naše vprašanje, ali razmišljajo o ureditvi sistema izposoje koles na Zadružnem trgu na Ptuju, odgovorili z Mestne občine Ptuj. Na Ptuju so kolesa začeli izposojati lani. V času od 13. julija do 18. oktobra, torej v treh mesecih, so jih skupno brezplačno izposodili 160-krat. Letos so izposojo začeli 1. maja. Kolesa, ki so trenutno v uporabi, so bila dobavljena kot ra- bljena kolesa, zato so nekatera v slabšem stanju, vendar, kot pravijo na občini, skrbijo za njihovo ustreznost. Kdaj, če sploh, si bomo lahko kolo izposodili na desnem bregu reke Drave in se z njim peljali do mesta, še ni povsem jasno. Vsekakor pa bo zaprtje mostu spodbudilo kolesarjenje in vse druge oblike gibanja za tiste, ki ne želijo časa preživljati v gneči v jeklenih konjičkih. Dženana Kmetec Dornava • Porevizijsko poročilo: Nekateri ukrepi zavoda Nekaterim zaposlenim Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava v slenim, vsem javnim uslužbencem še ni izplačal plač v skladu z Zakonom Kot smo že poročali, je decembra lani Računsko sodišče v revizijskem poročilu Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava izreklo mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja v letu 2014. Ker vse razkrite nepravilnosti niso bile opravljene med revizijo, je računsko sodišče od zavoda zahtevalo predložitev odzivnega priporočila. Zavod je v predpisanem 90-dnevnem roku pripravil odzivno poročilo, v katerem so predstavili popravljalne ukrepe. V začetku tedna pa je računsko sodišče objavilo porevizijsko poročilo, v katerem med drugim ugotavljajo, da zavod vseh nepravilnosti ni v celoti zadovoljivo odpravil in je tako kršil obveznosti dobrega poslovanja. Nepravilnosti, za katere zavod ni izkazal v celoti zadovoljivih ukrepov, se nanašajo na določanje, obračunavanje in izplačilo plač ter na opredelitev specialnih znanj in načina njihovega izkazovanja. Po lanskem opozorilu sodišča je bilo šestim javni uslužbencem v letu 2014 izplačanih za skupaj 12.816 evrov preveč osnove plače. Kot navajajo v porevizijskem poročilu, zavod v 90 dneh, ki jih je imel za odpravo nepravilnosti, še ni vsem javnim uslužbencem izplačal plač v skladu z zakono- dajo, zato popravljalni ukrep ob upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča RS ocenjujejo kot delno zadovoljiv. Dvema javnima uslužbencema (vodji poslovodne službe in vodji zdravstvene službe) bo zakonita plača izplačana šele za april 2017, trem zaposlenim (vodji centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, vodji službe za osnovno oskrbo ter javni uslužbenki na delovnem mestu skupinski habi-litator za delo z odraslimi) pa je zavod zakonito plačo izplačal za januar 2017. Prlekija • Podjetniška družina Zibrat Pripravili prvi hišni sejem Družinska obrtna tradicija Žibratovih z Mote pri Ljutomeru sega že nekaj desetletij nazaj, ko sta kovaško obrt opravljala Anton in Janez, nadaljeval jo je Peter, od leta 1991 pa jo ohranja njegov sin Jani. Osnovna dejavnost zajema popravilo kmetijske mehanizacije, med drugimi so bili Žibra-tovi prvi zasebni SIP-ov servis v takratni skupni državi. S kakovostjo so si pridobili zaupanje znanih in priznanih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih strojev in naprav, kot so Farmtech (nekdanji ljutomerski Tehnostroj), SIP Šempeter, Cre-ina Kranj in Ino Brežice. Njihov bogati proizvodni in storitveni program je bil predstavljen na nedavno pripravljenem prvem hišnem sejmu, kjer so bili na sedežu samostojnega podjetnika Janija Žibrata na Moti navzoči vsi predstavniki vodilnih slovenskih znamk s področja kmetijske mehanizacije. Prikazali so nove in rabljene kmetijske stroje in naprave, z lastnimi storitvami in trgovino so nastopili tudi gosti- telji. Ob zagotavljanju servisnih storitev, ustreznih rezervnih delov in prodajo Žibratovi sodijo med najbolj iskane in cenjene tovrstne podjetnike pri nas. Z udeležbo na sejmih se uspešno promovirajo na domačem in tujem trgu. Vsako leto obiščejo sejemske prireditve v Srbiji, kakor tudi največja, svetovno znana sejma v Hannovru in Bologni. NŠ Podvinci • Urejajo cestno in komunalno infrastrukturo Vrednost naložbe 1,5 mio evrov Na regionalni cesti skozi naselje Podvinci potekajo obsežna gradbena dela. Investitorja obnove ceste z dograditvijo pločnika in kolesarske steze sta Mestna občina (MO) Ptuj in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). »V novembru 2016 se je začelo nadaljevanje izgradnje ceste skozi Podvince - 2. faza. Obstoječa voziščna konstrukcija je dotrajana, pojavljajo se kolesnice in mrežaste razpoke. Naročnik del je DRSI, izvajalec pa Cestno Podjetje Ptuj, ki je bilo izbrano z javnim razpisom. Vrednost gradbenih del po pogodbi znaša blizu 1,5 milijona evrov, vključno z DDV. Od tega je MO Ptuj sofinan- cer v znesku 597.000 evrov. Dela bodo predvidoma trajala do konca septembra 2017,« so pojasnili na MO Ptuj in dodali: »Projektna dokumentacija obsega ureditev ceste v dolžini 1,3 kilometra. Izvedla se bo rekonstrukcija obstoječe ceste (dva pasova širine po tri metre), na obeh straneh zgradili hodniki za pešce s kolesarsko stezo širine 2,8 m, uredili bomo avtobusna postajališča, priključ- ke stranskih cest, meteorno in fekalno kanalizacijo, vgradili drenažo za zagotovitev odvodnja-vanja cestnega telesa v območju hodnikov za pešce, zamenjali vodovod, izvedli električno inštalacijo in namestili opremo (prosto zračno nizkonapetostno omrežje se bo kabliralo), uredili cestno razsvetljavo ter telekomunikacije.« MZ Foto: Črtomir Goznik Dela na regionalni cesti Podvinci in ob njej naj bi bila končana letos jeseni. Foto: DK Foto: NS torek • 23. maja 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 le delno zadovoljivi še do aprila previsoke plače 90 dneh, ki jih je imel za odpravo nepravilnosti v zvezi s preveč izplačanimi plačami šestim zapo-o sistemu plač v javnem sektorju, med drugim ugotavlja Računsko sodišče RS. Zakaj zavod zakonitih plač ni izplačal do roka »ZUDV Dornava je pri določanju kriterijev za uvrščanje vodstvenih delovnih mest iz aneksa h Foto: Črtomir Goznik Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (KPDSZV) na dan 1. januar 2017 določil tako, da je po mnenju ZUDV Dornava bila plača dveh javnih uslužbenk določena pravilno, zato tudi nismo sklenili aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dve- ma javnima uslužbenkama. Sredi marca so bili na Računsko sodišče poslani popravljalni ukrepi. Po pregledu popravljalnih ukrepov smo na podlagi priporočila Računskega sodišča znižali plačni razred dveh javnih uslužbenk in izdali aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dnem 30. marec 2017 z učinkom za mesec april 2017. Zaradi tega ZUDV Dornava ni mogel do roka, to je 7. aprila, predložiti dokazila o obračunu plače (plačilne liste za april), saj še takrat plače po uskladitvi niso bile izplačane. Zato je Računsko sodišče popravljalni ukrep ocenilo kot delno,« je v obširnem odgovoru v zvezi z očitano nepravilnostjo Računskega sodišča, ki se nanaša na določanje, obračunavanje in izplačilo plač, pojasnila direktorica zavoda Ida Jurgec. Kako pravilno opredeliti specialna znanja Kot delno zadovoljive sodišče ocenjuje tudi popravljalne ukrepe v zvezi z opredelitvijo specialnih znanj in načinom njihovega izkazovanja. Računsko sodišče namreč v Pravilniku o spremembi pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, ki je bil sprejet v začetku aprila, ugotavlja, da je še vedno določeno delovno mesto medicinska sestra vodja tima specialist, za katero zavod ni opredelil specialnih znanj in načina njihovega izkazovanja. Pri tem še opozarja, da je zavod v omenjenem pravilniku sicer opredelil specialna znanja, ki so zahtevana kot pogoj za zasedbo posameznih delovnih mest, vendar je v popisnih listih pri delovnih mestih fizioterapevt s specialnimi znanji in delovni terapevt s specialnimi znanji navedel po dve vrsti specialnih znanj, medtem ko je pri preverjanju, ali javni uslužbenci izpolnjujejo pogoje glede specialnih znanj, zadoščalo, da so javni uslužbenci izkazali le eno vrsto specialnega znanja. »Glede točke, ki se nanaša na opredelitev specialnih znanj, pojasnjujemo, da ima Zavod za zasedbo delovnega mesta fizioterapevt s specialnimi znanji in delovni terapevt s specialnimi znanji določeni dve vrsti specialnih znanj, in sicer Bobath tečaj za odrasle - osnovni - 120-150 ur in Razvojno nevrološka obravnava otrok - Bobath terapija - 400 ur. Po mnenju računskega sodišča bi moral biti kot pogoj določitve specialnih znanj določen kot alternativa, ki jo glede na potrebe določi delodajalec. V ta namen je treba pri določitvi Foto: Črtomir Goznik Preveč izplačanih plač zaposlenim ne bo treba vračati Po lanskem opozorilu računskega sodišča je bilo šestim javnim uslužbencem ZUDV Dornava v letu 2014 izplačanih za skupaj 12.816 evrov preveč osnove plače. Iz izkazanih popravljalnih ukrepov porevizijskega poročila je sicer razvidno, da je zavod marca 2017 vsem javnim uslužbencem vročil dogovore o vračilu preveč izplačanih zneskov plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem nepravilnega izplačevanja plače in jih pozval k podpisu dogovorov, a po odločitvi vrhovnega sodišča v začetku leta javnim uslužbencem ne bo več treba vračati preveč izplačanih plač. »Glede povračila stroškov za preveč izplačane plače delavcev je zavod delavcem vročil tudi dogovore o vračilu, ki pa glede na sodbo Vrhovnega sodišča ne bodo izterjani,« je pritrdila direktorica zavoda Ida Jurgec. specialnih znanj v popisnem listu delovnega mesta med obema določenima specialnima znanjema dodati besedo »ali«,« je pojasnila Jurgečeva in še dodala: »Za delovno mesto medicinska sestra vodja tima specialist bi ZUDV Dornava moral določiti specialna znanja ali ga izločiti iz kataloga delovnih mest. Na tem delovnem mestu zavod nikoli ni imel zaposlenega delavca, čeprav je to delovno mesto v katalogu delovnih mest, ki ga uporabljajo vsi primerljivi zavodi. Glede na navedeno bomo predlagali svetu Zavoda, da to delovno mesto izloči iz kataloga delovnih mest.« Drugi ukrepi za odpravo drugih nepravilnosti pri odmeri letnega dopusta pripravnikom ter preostalim zaposlenim so po oceni sodišča zadovoljivi. Monika Levanič Cirkulane • 11. čistilna akcija na gradu Borl Prostovoljci Trnuljčico budijo že dobro desetletje Člani Društva za oživitev gradu Borl (DgB) so v okolici gradu Borl pripravili že enajsto prostovoljno čistilno akcijo. Čeprav je nepremičnina v državni lasti in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, so poleg ovčje-kozjega bala tovrstne akcije pravzaprav edina priložnost za košnjo in urejanje okolice gradu. s Najprej sanacija podora, nato razstava Borlu se s sanacijo razpoke v skali pod njim (predvidoma še letos) in predstavitvijo omrežja Natura 2000 (najbrž prihodnje leto) le nasmihajo lepši časi. Marca letos si je v okviru terenske seje v Spodnjem Podravju grad ogledala tudi poslanska skupina Stranke modernega centra. Zavezo, da bo pripravila srečanje članov Društva za oživitev gradu Borl in predstavnikov Ministrstva za kulturo, je izpolnila. Poslanka Vesna Vervega je dodala: »Sklenili so, da bo še ta mesec opravljen pogovor tako s člani omenjenega društva kot tudi z Občino Cirkulane s ciljem dogovora o upravljanju interpretacijske točke na gradu Borl po izvedbi investicije s strani Ministrstva za okolje in prostor.« Okoli 30 prostovoljcev se je na grad Borl podalo s kosilnicami, grabljami, vilami, škarjami, škropilnicami, samokolnicami in žagami. Dan poprej so okolico gradu že pokosili s kosilnico, na dan akcije so postorili še ostalo. »Pograbili smo travo, pobrali veje, ki so čez zimo popadale na tla, s kosilnico na nitko smo pokosili teraso nad bazenom in okoli gradu oz. na mestih, kjer se z veliko kosilnico ni dalo, pobrali smo smeti in se prijetno družili,« so povedali. Pijačo so prispevali donatorji, Občina Cirkulane je priskrbela škropivo, laks in rokavice. Delovno akcijo so prostovoljci zaključili s tradicionalnim fotografiranjem in malico, zadovoljstva ob dobro opravljenem delu pa jim tudi ploha ni mogla skaziti. V DgB so za izvedbo čistilne akcije od Ministrstva za kulturo (kot vsa leta doslej) pridobili vsa potrebna soglasja, na osnovi programa izvedbe akcije pa tudi kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in naravovarstveno soglasje Zavoda RS za varstvo narave. Čistil- no akcijo so izpeljali skladno z Zakonom o prostovoljstvu; vsak udeleženec je prejel potrdilo o udeležbi, s katerim lahko pridobi status delovno aktivne osebe in možnost uveljavitve višje denarne socialne pomoči, dijaki in študenti pa lahko potrdilo uveljavljajo kot dokazilo o opravljenih obveznih izbirnih vsebinah. Prostovoljci, skratka, razen osebnega zadovoljstva ne dobijo ničesar (še orodja in zaščitna sredstva, da smejo opraviti to, kar bi morala država, si priskrbijo sami). Bršljan spet segel do žlebov Občudovalci Borla so svoje društvo ustanovili decembra 2005, ko so se na gradu še odvijale številne prireditve: tamburanje ob večerih z degustacijami haloških vin, ov-čje-kozji bal, razstave razglednic, ekskurzije osnovnošolcev, različni posveti in poroke. »Ime našega društva se sicer lepo sliši. Človek bi po enajstih letih in pol pričakoval, da bo grad ves oživljen, pa zaradi vedno novih težav žal ni tako,« je dejala predsednica DgB Sonja Golc. Država je grad najprej skušala oddati v najem in kasneje prodati, zakonodaja se je spreminjala, ministri so se menjavali, leta 2010 pa so grad za javnost povsem zaprli. Upe, da gre le za začasen ukrep, je leta 2012 pokopal podor skale pod Borlom. Kljub vsemu člani društva s čistilnimi akcijami vztrajajo že več kot desetletje. »Leta 2007 smo organizirali prvo čistilno akcijo. Za borlskim letoviščem, ki je svoja vrata zaprlo v 80. letih prejšnjega stoletja, in številnimi dogodki, ki so potekali na gradu, je ostalo ogromno smeti. Do zaprtja gradu za javnost leta 2010 smo se zato vsako leto razdelili v dve skupini: ena je urejala okolico, druga pa je z gradu odnašala smeti. Z različnimi izvajalci smo se dogovorili, da so odpadke odpeljali na ustrezno mesto. Leta 2009, denimo, smo z gradu odnesli tri tone žimnic ...,« se spominja predsednica društva. Poudarila je, da s tovrstnimi akcijami ne pokažejo le svojega odnosa do kulturnega spomenika državnega pomena v svoji občini, temveč tudi odnos do samih sebe in sokrajanov. Glede na to, da so v lanski čistilni akciji porezali bršljan in ostale vzpenjavke ob vznožju gradu, pa so že letos novi poganjki segli vse do žlebov, je sklenila: »Niti pomisliti si ne upamo, kakšno bi bilo danes stanje na gradu Borl, če teh čistilnih akcij ne bi izvajali. Sprašujemo se: bi grad sploh še videli?« Eva Milošič ■IIMMM^^MMI—iMBl^HBIII HIPI——IMII—^IMIIIBI.PIII IM ■!■!! I ■ ■■—^■■1 —III—HI —!■ I■»!11 ■»■!» Foto: arhiv Društva za oživitev gradu Bor Prostovoljci so tudi letos uredili okolico gradu Borl. 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 23. maja 2017 Ptuj, Slovenija • Predizbor 48. Festivala narodno-zabavne glasbe Strokovna komisija izbora finalistov še ni zaključila V sklopu največje kulinarične razstave slovenskega podeželja je v nedeljo na dvorišču minoritskega samostana potekal predizbor za 48. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije. Na najstarejši festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki že tretje leto odšteva do abrahama, se je mogoče - ne glede na osvojene festivalske nagrade - uvrstiti le na podlagi uspešno opravljenega predizbora. Za festivalske nagrade 48. festivala se bodo finalisti potegovali na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju 1. septembra, dan prej, 31. avgusta, pa bo festival odšteval do abrahama že tretjič po vrsti. Najboljše melodije tretjega festivalskega desetletja bodo izvajali tudi originalni ansambli iz tega obdobja. Oba festivalska večera, ki ju pripravljata družba Ra-dio-Tednik, d. o. o., Ptuj in Agencija Geržina Videoton Maribor v sodelovanju z RTV Slovenija, bodo snemali TV Maribor, TV Slovenija, Radio Maribor in Radio Ptuj. Na letošnji razpis se je prijavilo 17 ansamblov iz vse Slovenije. Po pregledu prispelega materiala so organizatorji ugotovili, da nekaj prijav ne ustreza razpisnim pogojem, zato je vabilo na ptujski festivalski predizbor prejelo 12 ansamblov, nastopilo pa jih je devet, zato letošnji predizbor še ni zaključen. Odločitev o tem, koliko ansamblov in pod kakšnimi pogoji se bodo v finalni tekmovalni večer uvrstili preostali ansambli, bodo organizatorji in strokovna komisija festivalskega predizbora (Urška Čop Šmajgert - glasbena urednica na Radiu Maribor, Fredi Simonič - dirigent Pihalnega orkestra Ptuj in dirigent orkestra Slovenske vojske, in Štefan Petek - ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj) sporočili v kratkem. Skupaj z občinstvom so 21. maja prisluhnili ansamblu Vižarji (trio s pevcem in pevko), ansamblu Pik (kvartet), ansamblu Me tri do polnoči (ženski trio), ansamblu Zadetek (trio), ansamblu Mladi Pomurci (kvartet), ansamblu Mladi upi (trio, pevec in pevka), ansamblu Hozentregarji (trio), ansamblu Topliška pomlad (trio, pevec in pevka) in ansamblu S.O.S. (kvintet in pevka). Zaradi bolezni v ansamblu so predizbor za 48. Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju izpustili: ansambel Livada (Borovnica), ansambel Prleški kvintet (Križevci) in Mladi korenjaki (Slivnica). Ansambel Vi-žarji pa se je predizbora udeležil kljub bolezni pevca, nastopil je le s pevko, v zadnjem trenutku so skladbi priredili za spremenjeno zasedbo, ker je njihova največja želja, da bi se uvrstili v finale ptujskega festivala. Za vse ansamble je bil prediz-bor nova priložnost, da se predstavijo ljubiteljem narodno-zabav-ne glasbe, priložnost za spoznavanje in druženje. Svoje nastope so skušali opraviti kar se da najbolje, da bi si priigrali in zapeli festi- valski finale. Osvojiti nagrado na najstarejšem slovenskem festivalu narodno-zabavne glasbe je vselej prestiž, za katerega se splača potruditi, ne glede na glasbeno prijateljstvo in druženje. Vsaka nagrada je namreč tudi potrdilo napredka. Za mlade ansamble, ki si šele utirajo pot na slovensko narodno-zabavno sceno, pa je še toliko pomembnejša. Festivalski predizbor je odlično izpeljal Marjan Nahberger. MG 'ENSKIH KMETIJ Črtomir Goznik Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je že drugo leto zapored potekal predizbor najstarejšega Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije. v Spoštovane bralke, spoštovani bralci Štajerskega tednika, spet vas bomo razvajali. V četrtek, 8. ¡unija, ob 20.00 vas vabimo v prostore Pomaranče ob Dravi 3a na ogled predpremiere drame Philippa Lohleja, v režiji Sama M. Strelca, Dejansko Gospod, ki bo uprizorjena prvič v Sloveniji - na Ptuju. Igrajo Andraž Jug, Mirel Knez, Violeta Tomic in Uroš Potočnik. Dve brezplačni vstopnici si lahko prislužite, če boste izrezali (originalni) kupon iz Štajerskega tednika in ga prinesli ali poslali na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00. Med vsemi prispelimi kuponi bomo izžrebali srečne nagrajence, ki si bodo predstavo ogledali predpremierno. O tem, ali ste postali srečnež, ki si bo ogledal predpremiero Dejansko Gospod, boste obveščeni v Štajerskem tedniku v torek, 6. junija. m '»i Vaše ime in priimek: Vaš naslov: Telefonska številka: Originalni kupon pošljite ali ga prinesite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00. Živimo v norih časih. Mnogi so brez služb. Ljudje so na robu preživetja. Komajshajajoiz meseca v mesec. Gospod se odloči, da bo kapitalizem zgrabil za jajca. Ko Gospod dejansko takole beži od ponorelega sveta, ga nič krivega nič dolžnega, po naključju doleti velika "sreča": v torbipred njim se znajde ogromno denarja! In kaj zdaj? Kaj bo z denarjem? In kaj z Gospodovimi načeli? Gospe in gospodje: Dejansko Gospod je bridka komedija, ki navdušuje publiko širom po Evropi. Sedaj lahko tudi vas! četrtek, 8. junij, ob 20. uri - PREDPREMIERA petek, 9. junij, ob 20. uri - PREMIERA sobota, 10. junij, ponovitev nedelja, 11. junij, ponovitev petek, 30. junij, ponovitev sobota, 1. julij, ponovitev Štajerski' nedelja, 2. julij, ponovitev Karte za premiero in za ponovitve lahko kupite v TIC-u Ptuj. RADIOPTUJ •98,£'104,3 Foto: Črtomir Goznik Ansambel Pik (Šentjur) Spodnje Podravje • Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj privabile Zgodovinsko mesto tisočerih Mesto ob Dravi je minuli konec tedna živelo in dihalo s prireditvijo Dobrote slovenskih obiskovalce od blizu in daleč. Častni pokrovitelj letošnje razstave je bil predsednik tijstvo in Slovence po svetu, Dejana Židana ter Gorazda Žmavca, udeležil petkovega Prejemniki znaka kakovosti Domačija Firbas iz Cerkvenjaka (hruškov nektar), Biotehniška šola Ptuj (vino sovinjon), Miran Kolarič iz Juro-vskega Dola (mladi sir v bučnem olju), Janez Golob iz Zlatoličja (bučni kruh), Ida Vindiš Belšak iz Leskovca in Zdenka Kralj iz Pavlovcev (sadni kruh), Darinka Vogrinc iz Žetal (svatovska štruca), Klavdija Vidovič s Pobrežja, Videm (krofi), Kmetija Senekovič iz Lenarta in Aleksandra Žugman iz Jurovskega Dola (janeževi upognjenci), Darinka Čuček iz Radehove, Lenart (orehovi rogljički), Lidija Matjašič iz Zagorcev, Juršinci (orehi - keksi), Janja Metličar iz Zgornjih Jablan, Cirkovce (pirini keksi), Irena Šterman iz Ormoža (linški beljakovi poljubčki), Kmetija Žitnik iz Starošinc, Cirkovce (pirini čokoleškoti in domači pirini keksi), Jožica Peršoh iz Dražencev, Hajdina (me-denjaki) Predsednik Pahor je v svojem slavnostnem nagovoru razmišljal o odličnosti slovenskega podeželja. »Imamo ne samo lepo, ampak zlasti urejeno in razvito podeželje. Ne pravim, da je na podeželju vse v redu in prav. A dejstvo je, da skoraj polovica ljudi živi na podeželju in da je kakovost življenja tam skoraj primerljiva z življenjem v urbanih sredinah,« je dejal in dodal, da je k temu prispevala tudi odločitev, da imamo v Sloveniji precej majhnih in večinoma podeželskih občin. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da sta kmetijstvo in pridelava hrane izjemno pomembna. »Gre za zagotavljanje prehranske varnosti, delovna mesta in način življenja. Na žalost kmetijski in prehranski prostor pri nas še nimata vpliva in mesta, ki bi si ju zaslužila.« torek • 23. maja 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Foto: Črtomir Goznik Ansambel Me tri do polnoči (Slovenske Konjice) Ansambel Zadetek (Pesnica) fff' ¡N Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Hozentregarji (Selca) Foto: Črtomir Goznik Ansambel Mladi upi (Šmarje pri Jelšah) - Ansambel Mladi Pomurci (Beltinci) /f . j'\v * Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Topliška pomlad (Dolenjske Toplice) Kvintet S.O.S. (Štajerska) množico obiskovalcev dobrot kmetij. Bogato tridnevno dogajanje je na Ptuj pritegnilo republike Borut Pahor, ki se je v družbi ministrov za kme-svečanega odprtja. Zidan oster do trgovcev, Senčar povabil na festivale »Ni primerno, da se potrošnike v trgovine vabi na način, da se vreča krompirja prodaja za en cent ali kilogram jagod za 20 centov. Akcijska prodaja hrane ne razvrednoti samo hrane, temveč razvrednoti vse nas, ki se borimo za domačo pridelavo,« ja povedal Židan. Pohvalil je razstavo, kakovost razstavnih in prodajnih izdelkov ter pozval k zavedanju, saj je v Sloveniji pridelana hrana dobra, okusna in kakovostna. Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je ob odprtju dejal, da so Dobrote slovenskih kmetij velik vseslovenskih dogodek, Foto: Črtomir Goznik Organizatorji razstave v družbi predsednika republike Boruta Pahorja in kmetijskega ministra Dejana Zidana praznik kmetijstva in kmečkih izdelkov. Svoj nagovor na prireditvi je izkoristil tudi za povabilo na številne festivale, ki se v zgodovinskem mestu Ptuj zvrstijo od pomladi do jeseni. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je izpostavil, da so na projekt zelo ponosni: »Razstava vsako leto ponudi nekaj novega, vsako leto je bolj zanimiva.« Direktor ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Andrej Rebernišek je poudaril, da je minoritski samostan v času razstave Slovenija v malem. »Bodimo ponosni na to. Ni nam žal niti minute časa, ki ga vložimo v projekt.« Na govorniški oder sta ob slovesnem odprtju stopila še predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič iz KGZ Ptuj. V kulturnem programu so nastopili vokalista Peter Gojkošek in Monika Kelenc, Mladi hajdoški frajtonarji z vodjo Primožem Ke-lencem in vokalni sekstet Lindek. Vrsta kulturnih in drugih dogodkov V sklopu prireditve Dobrote slovenskih kmetij so na mino- ritskem dvorišču, pa tudi v soseščini v mestu Ptuj, od petka do sobote potekali številni dogodki: strokovni posveti in predavanja, dan šol in vrtcev s podelitvijo nagrad za izbrana likovna dela iz natečaja Zrejlo je žito, delavnice domačih obrti, dan odprtih vrat društva Poetovio 69, Folkfest, Salon Sauvignon, Dan Haloz, predstavitev starodobnih traktorjev in kmetijske mehanizacije, nedeljska slavnostna maša, nastop folklorne skupine KD Rogozni-ca, odprta kuhinja na dvorišču Fürstove hiše. Vrsta ponudnikov je svoje izdelke in dejavnost predstavila na stojnicah, ptujski gostinci so v času razstave pripravili ponudbo tradicionalne kulinarike. Na dvorišču mino-ritskega samostana so se zvrstili nastopi kulturnikov, v soboto in nedeljo so potekale podelitve priznanj za nagrajene izdelke. Letos so jih podelili 1.077, od tega 88 znakov kakovosti, 568 zlatih, 342 srebrnih in 180 bronastih priznanj. V okviru prireditve je dva dogodka organizirala tudi naša medijska hiša: v soboto javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci ter v nedeljo predizbor za 48. festival Naro-dno-zabavne glasbe Ptuj 2017. Mojca Zemljarič 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 23. maja 2017 Kitajska, Ptuj • Obisk predsednika New Silk Road Krepitev vinskih, kulturnih in modnih povezav Delegacija New Silk Road (NSR), organizacije z najdaljšo tradicijo organiziranja modnih dogodkov na Kitajskem, znana tudi po odkrivanju talentov, je pod vodstvom predsednika Bing Lija prejšnji mesec obiskala Slovenijo. V Ljubljani je z direktorjem Festivala Ljubljana Darkom Brle-kom podpisala sporazum o sodelovanju med NSR in Festivalom Ljubljana na področju kulture in umetnosti. Bing Li, ki je velik ljubitelj vina, mode in kulture, je letos kupil tudi licenco Miss China za Miss sveta in bo decembra letos tudi gostitelj finalnega izbora Miss sveta. V Narodni galeriji Ljubljana si je delegacija NSR ogledala tudi umetniško-modni kreativni vip dogodek Af-terFW s priznanimi slovenskimi modnimi kreatorji in blagovnimi znamkami, da bi se v prihodnje okrepilo tudi sodelovanje na področju mode in modnih dogodkov. Na željo Bing Lija je kitajska delegacija obiskala tudi Kobilarno Lipica, kjer je doživela vso gracioznost slovenskega lipicanca, posestva in predvsem lipicancev, ki so jih očarali že na fotografijah Alenke Slavinec na Kitajskem. Nadvse so uživali v vožnji s kočijo in slovenski hrani, joti, kranjski klobasi in jabolčnem zavitku. New Silk Road je postal lastnik celotne serije fotografij lipicancev, s tem pa izkazal naklonjenost do slovenske umetnosti, je povedala Alenka Slavinec. „To je začetek uspešnega sodelovanja na področju kulture prek mednarodnega univerzalnega simbola miru in svobode - konja. Sicer pa razstava Slovenia in us, Foto: zasebni arhiv Bing Li z delegacijo v Ptujski kleti, ko je bil še predsednik pristanišča Shenzhen. Lippizzaner horses, že šesto leto potuje po svetu. Skupaj s NSR pa že razvijamo nov mednarodni umetniški projekt," je še pove- dala avtorica te izjemno uspešne in mednarodno prepoznavne fotografske razstave. Slovenija je s svojimi lepotami, ljudmi, hra- no, modo in umetnostjo kitajske goste izjemno navdušila. Na povabilo Festivala Ljubljana bo Bing Li že avgusta letos ponovno obiskal Slovenijo in Ljubljano. Na področju vin v srednji Evropi pa NSR že nekaj let uspešno sodeluje z mednarodno prizna- nim vinskim strokovnjakom Bojanom Kobalom (Kobal Wine), ki je bil vrsto let glavni enolog Ptujske kleti. Zdaj pa že četrto leto zapored vodi tudi ocenjevalno komisijo na mednarodnem ocenjevanju vin v Dubrovniku -Festi Vine, ki ga je obiskala tudi delegacija NSR. Bojana Kobala in kitajsko delegacijo je sprejel tudi župan regije Nikola Dobroslavic, ki se je zavzel za skupni evropski nastop na kitajskem trgu. Slovenska delegacija, v kateri so bili Bojan Kobal (Kobal Wiens), Alenka Slavinec (fotografi-nja, kulturna managerka) in Tina Tomšič (vodja projektov, Zavod Laboratoid), pa se je že lani decembra na povabilo predsednika NSR na otoku Hainan udeležila tedna mode Sanya Fashion Week. Na gala večerji z licitacijo so ob tej priložnosti predstavili tudi slovenska vina in umetniške fotografije lipicancev Alenke Slavinec. Predsednik NSR Bing Li s sodelavci jih je prvič videl že pred tremi leti, ko je Ptujsko klet, kjer so jih razstavili posebej zanje, obiskal še v vlogi predsednika pristanišča Shenzhen. Kot je poudarila Alenka Sla-vinec, organizacija z najdaljšo tradicijo prirejanja modnih dogodkov uspešno poglablja sodelovanje s Slovenijo na področju vina, mode in umetnosti. MG Gorišnica • Vrtec se predstavi Podpis ekolistine Okolje, v katerem živimo je neprecenljivo - obdano s čudovito naravo, ki pa jo je treba varovati in ceniti. Foto: arhiv vrtca MESTNO GLEDALIŠČE Režija Matjaž Latin Nenad Nešo Tokalic | Klemen Slakonja | Gojmir Lešnjak Gojc Sl^h^ V vrtcu Gorišnica posvečamo posebno pozornost odgovornemu odnosu do narave in trudimo se otrokom privzgojiti, da jo bodo spoštovali in varovali zase in za prihodnje rodove. Aprila smo v vrtcu Gorišnica naredili še zadnji korak k pridobitvi naziva Eko vrtec - podpis Eko listine. Otroci so na hodniku vrtca uživali ob igri z didaktičnimi igračami iz odpadnih materialov. Pridružila se nam je tudi ekologinja Saša Zavratnik, ki nam je v svojem kotičku predstavila nekaj zanimivih poskusov in življenje živali v vodi in hkrati poudarila pomen čiste vode za njihov obstoj. Ob svečani slovesnosti ob podpisu EKO listine nas je obiskal tudi Dane Katalinič, eko koordinator za vrtce, ki je opazil in povedal kako zelo lepo okolje nas obdaja in kako neprecenljivo je, ko je ptičje petje naš vsakdan, kar pa ni dano vsem ljudem. Poseben trenutek je nastopil, ko so ob koncu slovesnosti otroci vseh skupin ponosno zapeli svojo eko himno. Sandra Prapotnik in Petra Šegula Miha Mazzini: Zemljevidi tujih življenj Predstavljajte si: ste na dopustu nekje v tujini in tam vam tako rekoč vsilijo nakup tablice - tiste elektronske, na kateri lahko človek sicer nekaj računalniško dela, pa nič pametnega (je pa dobra za igrice ...). O JOHNSON PASJI DNEVNIK UCK M To se je zgodilo osrednjemu liku Mazzinijevega romana Zemljevidi tujih življenj Robertu. Potem pa je ugotovil, da je bila tablica ukradena, saj ni bila prazna. Sumi celo, da jo je prodajalec pobral na kraju, kjer je strmoglavilo neko letalo, pa so se domačini kot mrhovinarji zagnali na lov za zakladi, raztresenimi na prizorišču nesreče. In ko se Robert na osnovi fotografij na tablici poda v iskanje njenega lastnika, se zaplete v prav nenavadno dogajanje, zaradi katerega je ogroženo celo njegovo življenje. Pravzaprav na koncu Mazzinijevega romana niti ne vemo, kaj se je z njim zgodilo. So ga ali ga niso? Je njegov zadnji poskus opozoriti na celotno dogajanje bil uspešen ali ponesrečen? Se mogoče roman tako skrivnostno konča namerno, kot izhodišče za nadaljevanje zgodbe? Zanimivo delo Miha Mazzinija, slovenskega pisatelja, scenarista, režiserja, strokovnjaka za računalništvo. Njegova prozna dela za mladino in odrasle so prejela številna priznanja doma in v tujini, kjer je eden najprepoznavnejših slovenskih pisateljev. Ocena: 4. jš T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si Četrtek, 25. maj 2017, ob 20.00 za izven-suečanaso ponouiteu Petek, 26. maj 2017, ob 20.00 za izven Nogomet Remi realen glede na prikazano Stran 12 Nogomet VEvropošeOlimpija, Domžale in Gorica Stran 12 Nogomet Teniški poraz nogometašev Drave Stran 13 Nogomet Stojnci še naprej odlični Strani 13 Rokomet Ormož v zaključku za gol prekratek Strani 14 Maraton treh src Praznik športa in rekreacije Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na mztovnim íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Dirka za SP v Nemčiji Ena najdaljših Timovih dirk Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je preizkušnjo za svetovno prvenstvo v Nemčiji končal na skupno 11. mestu. Svetovni prvak je bil 12. v prvi in 10. v drugi vožnji. Zmagovalec dirke v Teut-schenthalu je bil vodilni v skupnem seštevku Italijan Antonio Cairoli. Gajser je nastopil precej potolčen po številnih padcih v zadnjih dneh in tednih, zadnjega je doživel na sobotnih kvalifikacijah v Nemčiji. Kvalifikacijsko dirko je sicer začel najhitreje in je po uspešnem startu vozil v vodstvu, vse bolj pa se mu je približeval Cairoli. Potem je Gajser padel, nanj se je zvrnil še motor in kvalifikacije je končal z odstopom. Šele v nedeljo zjutraj je slovenski dirkač dobil zdravniško dovoljenje za nastop na dirki. Dirka za SP v Nemčiji, rezultati: 1. Antonio Cairoli 2. Jeffrey Herlings 3. Gautier Paulin 4. Clement Desalle 5. Romain Febvre 11. Tim Gajser 1. Antonio Cairoli 2. Tim Gajser 3. Gautier Paulin 4. Clement Desalle 5. Jeremy Van Horebeek 6. Jeffrey Herlings Italija KTM 22 25 47 Nizozemska KTM 25 22 47 Francija Husqvarna 20 20 40 Belgija Kawasaki 1B 1B 36 Francija Yamaha 14 16 30 Slovenija Honda 9 11 20 (15/37) Italija KTM 305 Slovenija Honda 261 Francija Husqvarna 260 Belgija Kawasaki 246 Belgija Yamaha 226 Nizozemska KTM 221 Ker je kvalifikacije končal v ozadju, se je moral prebijati s slabšega startnega izhodišča. V 1. vožnji je vseeno prišel do 12. mesta. Najprej se je še skušal boriti za višja mesta, a bolečine v rami in hrbtu so bile prehude, zato je skoraj vso dirko vozil na 12. mestu in osvojil nekaj pomembnih točk. Podobno je bilo v drugi vožnji, ki je bila zanj malenkost uspešnejša. Tudi v drugo je startal med prvo petnajsterico in do konca napredoval na 10. mesto, kjer je tudi ostal. Skupno je nemško dirko končal na 11. mestu, kar je zadostovalo za 20 točk v SP. »Dirka v Teutschenthalu je končana, glede na vse sem lahko z rezultatom kar zadovoljen. Že v Nemčijo sem šel poškodovan po padcu v Ke-gumsu. V kvalifikacijah sem se zelo dobro počutil, a sem potem spet padel in odstopil. Nedeljski nastop je bil pod Tima Gajserja redno spremlja punca Spela. vprašajem, ker me je rama zelo bolela. Obe tekmi sta bili zelo mučni, dirka pa ena najdaljših v karieri,« je doga- janje zadnjih dveh dni strnil svetovni prvak. »Dal sem vse od sebe, bolelo me je vso tekmo. A na koncu sem pobral kar dobre točke, čeprav sem tudi ogromno izgubil. A sezona je še dolga, glavo moram dati pokonci in gremo naprej,« je bil kljub smoli zadnjih dni in tednov optimistično razpoložen Gajser. V vrhu se je skupne zmage razveselil Cairoli, drugi v prvi vožnji in prvi v drugi, ki je tako dobil 47 točk. Drugi je bil z enakim izkupičkom Nizozemec Jeffrey Herlings; lanski prvak razreda MX2 se po uvodnem privajanju na najmočnejši razred vedno pogosteje spogleduje z vrhom. Tretji je bil Francoz Gautier Paulin z dvema tretjima mestoma in s 40 točkami. V skupnem seštevku svetovnega prvenstva je Cairoli prednost pred Gajserjem povečal na 4l točk, Tim ima na 2. mestu le še točko prednosti pred Paulinom, ki se je močno približal. Svetovno prvenstvo se bo v francoskem Erneeju nadaljevalo že konec tedna. JM, sta Tenis • Roland Garros Blaz ze končal kvalifikacije OP Pariza, Tamara nanje še čaka S 1. krogom kvalifikacij se je v ponedeljek začel največji turnir na peščeni podlagi - Roland Garros 2017. Organizatorji v Parizu bodo letos med igralce razdelili kar 32 milijonov evrov, samo nastop v 1. krogu glavnega turnirja igralcem prinese več kot 40.000 evrov! Slovenci letos nimamo nobenega igralca ali igralke neposredno uvrščenega na glavni turnir, šesterica se bo podala v kvalifikacije, med njimi sta tudi Blaž Rola in Tamara Zidanšek. Blaž (205. na ATP) je na igrišče št. 15 stopil že v ponedeljek ob 10. uri, njegov tekmec je bil Sarajevčan Mirza Bašič (167.). Ptujski igralec je zadnje tedne pred Parizom izkoristil za mini priprave, a je tokrat naletel na previsoko Roland Garros 2017, kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola - Mirza Bašic (BiH) 6:7(2), 3:6. oviro. Prvi je do priložnosti za break prišel Blaž, in sicer v šesti igri (0:40, nato še prednost), a nobene od šti- rih ni uspel izkoristiti. Bašic si v celotnem prvem nizu ni priigral niti ene, a je odlično odigral podaljšano igro, ki jo Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je nastope na odprtem prvenstvu Francije v Parizu končal v kvalidfikacijah. je dobil z rezultatom 2:7. Tudi začetek drugega niza je Blažu prinesel dve break priložnosti, tudi v tem primeru pa je ostalo zgolj pri priložnosti ... Zato pa je bil v tem elementu uspešnejši Bašic, ki je izkoristil drugo za vodstvo 1:3. Blaž ni vrgel puške v koruzo, svojo sedmo priložnost za odvzem servisa je vendarle unovčil in znižal na 3:4. Tekmec je odgovoril silovito, z vodstvom 0:40, od koder povratka več ni bilo. Blaž je imel zelo nizka izkoristka drugega servisa, le 38 % (Bašič 66 %), in priložnosti za odvzem servisa - 1/7 (Bašič 2/4). V vseh drugih statističnih podatkih sta bila tekmeca dokaj izenačena. V Parizu je tudi Tamara Zidanšek, ki bo svoj prvi nastop opravila v torek ali sredo. Bergantov memorial (TE U-14 in U-16): Planinšek visoko tudi na drugi strani Drave Pretekli teden je v Mariboru potekal še drugi zaporedni turnir serije Tennis Europe v konkurenci U-14 in U-16, tokrat v organizaciji TK Branik Maribor. Najdlje se je izmed predstavnikov TK Terme Ptuj tokrat prebil Filip Jeff Planinšek (letnik 2001). Filip je nastopil v konkurenci U-16, kjer je bil 4. nosilec. Ta naziv je povsem upravičil, še več, z uvrstitvijo v finale ga je lepo nadgradil. V polfinalu se je meril s 1. nosilcem, leto mlajšim Avstrijcem Lukasom Neumayer-jem, ki na lestvici TE zaseda 36. mesto (Filip 55.) in ga ug-nal v dveh nizih. V finalu se je srečal z Italijanom Leonar-dom Malgarolijem (2002), ki je bil uspešnejši v treh nizih. A začetek dvoboja je obetal zanesljivo zmago Filipa, ki je povedel 6:3, 4:0. Ko se je zdelo, da je nadaljevanje samo še formalnost, je Filip z nekaj slabo odigranimi točkami Italijana „vrnil v igro", ta pa je darilo sprejel z odprtimi rokami . V tej starostni kategoriji je nastopil tudi Blaž Vidovič, ki je v 2. krogu pripravil eno večjih presenečenj turnirja, izločil je namreč 2. nosilca, Avstrijca Benedikta Emesza. V 3. krogu ga je ustavil Luka Durdevic iz BiH. V konkurenci deklet do 14. leta starosti je izmed slovenskih predstavnic najboljši rezultat dosegla Ptujčanka Taja Lončarič, ki se je edina uspela prebiti do četrtfinala. Pri tem je v 2. krogu ugnala 13. nosilko, Avstrijko Laro Nedeljkovic. Med dvojicami so se kar tri predstavnice TK Terme Ptuj (Nina Pliberšek, Taja Lončarič, Nika Strašek) uvrstile v četrtfinale, vsaka s svojo soigralko. Tu se je njihova pot končala. Jože Mohorič U-16, posamezniki: četrtfinale: Planinšek (4.) -Raphael Collingon (Belgija, 10.) 6:3, 7:5; polfinale: Planinšek (4.) - Lukas Neumayer (Avstrija, 1.) 7:5, 6:2; finale: Planinšek (4.) - Leonardo Malgaroli (Italija, 7.) 6:3, 5:7, 2:6. U-14, posameznice: četrtfinale: Lončarič - Alina Granwehr (Avstrija, 5.) 3:6, 4:6; dvojice: četrtfinale: Strašek/Khalturi-na (Slovenija/Rusija, 3.) - Van Impe/Vandewinkel (Belgija) 2:6, 3:6, Pliberšek/Onia Seke (Slovenija/Belgija, 7.) - Čiric Bagaric/Majetic (Hrvaška, 4.) 1:6, 6:3, 6:10, Lončarič/Žunic (Slovenija/Hrvaška, 8.) - Gran-wehr/Schalch (Avstrija, 1.) 5:7, 6:7(6). Foto: AMZS 12 Štajerski Šport torek • 23. maja 2017 Ob Mariboru v Evropo še Olimpija, Gorica in Domžale V predzadnjem krogu je bil podan še dokončni odgovor na to, kdo bo Slovenijo poleg Maribora (kvalifikacije za Ligo prvakov) še zastopal na evropskih prizoriščih (kvalifikacije za Ligo Evropa). To bodo ne glede na izid finala Pokala Slovenije (Domžale - Olimpija, 31. 5.) ekipe Olimpija, Gorica in Domžale. V tem krogu je iz tega boja dokončno odpadla ekipa Celja, ki na domačem igrišču ni uspela ugnati Rudarja. Za Celjane se je zdela zmaga samoumevna, saj so gostje že v začetni fazi tekme ostali brez izključenega Zeca (prekršek zadnjega igralca). A so gostje, ki se krčevito borijo za obstanek, zmogli celo do vodstva, ki so ga držali do sodnikovega dodatka. Šele takrat so domačini uspeli izenačiti, za popoln preobrat pa časa ni bilo več ... Slabo serijo nadaljuje Maribor, ki je v Murski Soboti remiziral z Radomljani. Varovanci Adnana Zildžovica še zdaleč ne igrajo tako slabo, kot kaže stanje na lestvici, to je tokrat občutil tudi Maribor, ki ni uspel prebiti čvrste obrambne vrste Kalcerja. V boju za obstanek je bila pomembna tekma odigrana v Krškem, kjer je domača vrsta osvojila točko proti Kopru. Ker so vse tri ekipe v boju za neposredni obstanek (Rudar, Krško, Aluminij) remizirale, ni prišlo do sprememb na lestvici. O ekipi, ki bo morala v dodatne kvalifikacije, bo tako odločal zadnji krog. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali bodo dodatne kvalifikacije sploh potrebne: Koper namreč še nima potrjene licence za naslednjo sezono, Dob (drugo-uvrščeni v 2. ligi) pa naj ne bi imel ambicij napredovati v 1. ligo ... REZULTATI 35. KROGA: Aluminij - Domžale 0:0; Gorica - Olimpija 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Osuji (20.); Krško - Koper 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Kramaric (32.), 1:1 Krajcer (52., avtogol); Kalcer Radomlje - Maribor 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Nunic (53.), 1:1 Tavares (67.); Celje - Rudar Velenje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Mary (69.), 1:1 Lupeta (90.); rdeči karton: Zec (16., Rudar). Foto: Črtomir Goznik Tld in taktičen boj, pravičen remi. Na fotografiji v ospredju Dejan Petrovič (Aluminij, rdeči dres) in Ivan Firer (Domžale). Nogomet • 1. SNL, 35. krog 1. MARIBOR 35 20 10 5 62:30 70 2. OLIMPIJA 35 16 9 10 48:35 57 3. GORICA 35 15 12 8 47:39 57 4. DOMŽALE 35 16 8 11 62:41 56 5. CELJE 35 14 10 11 44:38 52 6. KOPER 35 12 14 9 43:39 50 7. RUDAR 35 10 10 15 49:51 40 8. KRŠKO 35 8 15 12 39:49 39 9. ALUMINIJ 35 9 11 15 38:55 38 10. RADOMLJE 35 1 9 25 23:80 12 Remi realen glede na prikazano Najboljši strelci: 17 zadetkov: John Mary (Rudar); 16 zadetkov: Dominik Glavina (Rudar); 15 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 14 zadetkov: Miran Burgic (Gorica); 13 zadetkov: Dalibor Volaš (Celje), Filip Dangubic (Krško); 11 zadetkov: Milivoje Novakovic (Maribor); 9 zadetkov: Dare Vršič, Marcos Tavares (oba Maribor), Žiga Škoflek (Aluminij), Leon Benko (Olimpija); 8 zadetkov: Slobodan Vuk, Marko Alvir (oba Domžale); 7 zadetkov: Lovro Bizjak (Aluminij), Miha Zajc (oba Olimpija). Pomembnost tekme je vplivala na nekoliko večjo pazljivost pri igralcih obeh moštev, ki so taktično dobro izpolnjevali naloge na igrišču. Kakšnih 300 gledalcev je v športnem parku v Kidričevem v prvih 45 minutah videlo bolj bojazljivo, a sila organizirano predstavo z majhnim številom priložnosti. Nadaljevanje je bilo veliko bolj pestro in predvsem dinamično. Tako Aluminij kot Domžale pa sta si v drugem polčasu priigrala najlepši pri- Aluminij - Domžale 0:0 ložnosti, ki pa sta ostali neizkoriščeni za končen pravičen remi. ALUMINIJ: Kovačič, Turkalj. Zeba, Kocic, Jakšic, Muminovic, Pe- Dvoboj je bil za obe ekipi trovic, Kramer (od. 62. Škoflek), Bizjak, Vrbanec (od. 67. Mesec), zelo pomemben: za Kidriča- Rebernik (od 78. Tahiraj). Trener: Slobodan Grubor. ne v boju za direkten obsta- DOMŽALE: Milic, Brachi, Vetrih, Firer (od. 71. Bratanovic), Repas, nek v ligi, za Domžalčane pa Blažič, Dobrovoljc, Balkovec, Franjic (od. 56. Matjašič), Majer (od za potrditev igranja v Evropi 78. Žužek), Husmani. Trener: Simon Rožman. in za možnost preboja na 2. Rožmana. Domači strateg je mesto prvenstvene lestvice. Oboji so podzavestno vedeli, da ne smejo izgubiti in so igrali bolj šablonsko, brez prevelikega tveganja, kar sta bili tudi logični odločitvi obeh trenerjev Gruborja in Športno plezanje • Triglav The Rock Ljubljana Garnbretovi premierna izvedba, Markoviceva peta Premierno izvedbo mednarodnega tekmovanja v športnem plezanju v disciplini balvani Triglav The Rock Ljubljana je zaznamovala dvojna slovenska zmaga. V ženski konkurenci je zmagala Janja Garnbret, drugo mesto je pripadlo Katji Ka-dič, Chon Jongwon iz korejskega Seula je slavil zmago pri moških, Jernej Kruder je bil drugi. Kljub nekoliko kislemu majskemu vremenu je bil ljubljanski krst tekmovanja, za katerega organizatorji želijo, da bi postal tradicionalen, uspešen. Zlasti v finalu so navijači in obiskovalci na Kongresnem trgu lahko uživali v podvigih v vertikali najboljših šest finalistov in najboljših šest finalistk. Med njimi je bila tudi Mina Markovič, ki je polfinale končala kot druga, za Janjo Garnbret. V finalu je bila Janja najbolj prepričljiva med vsemi nastopajočimi, ki je vse štiri balvane preplezala v prvem poskusu. Druga je bila Katja Kadič, tretja Belgijka Chloe Caulier, četrto mesto je pripadlo Norvežanki Hannah Midtboe, Mina Markovič in Urška Repušič pa sta osvojili peto in šesto mesto. Pri moških se je v finalu izkazal Korejec Chon Jon-gwon, za navdušenje domačega občinstva je z drugim mestom poskrbel Jernej Kruder, ambasador tekmovanja. Tekmovanje ni štelo za točkovanje svetovnega pokala, na njem so nastopili tekmo- valci s povabilom, polovica polfinalistov pa se je na tekmo prebila v koprskih kvalifikacijah. Šlo je prvenstveno za spektakel, namen katerega je promocija športnega plezanja javnosti kot novega olimpijskega športa. Prva kompleta olimpijskih kolajn bodo podelili na igrah, ki bodo leta 2020 v Tokiu, takrat bo štela kombinacija treh disciplin hitrosti, težavnosti in balvanov. Tokrat se je javnosti v vsej svoji lepoti in atraktivnosti predstavila disciplina balvani, ki se od težavnosti razlikuje po tem, da tekmovalci niso varovani z vrvjo, saj stena ni (pre)visoka, padce pa ublažijo debele blazine pod umetno steno. Tekmovalci se merijo v tem, kdo v najmanjšem številu poskusov do vrha prepleza postavljene balvan-ske smeri. Vseh 12 finalistov je prejelo denarne nagrade, zmagovalec in zmagovalka pa sta domov odnesla ček v vrednosti 3.000 evrov. Skupni nagradni sklad tekmovanja je 14.000 evrov. Tekmovanje na Kongresnem trgu je potekalo na montažni steni, ki je v celoti plod domačega znanja. sta za to naredil nekaj potez pri začetni enajsterici, prvič letos je dobil priložnost vratar Matija Kovačic. Zaradi discipline pri obeh moštvih je bilo presekanih večina akcij in le malo izmed njih se je končalo z zaključnim strelom. Prvo zrelejšo situacijo na tekmi so gledalci videli v 16. minuti: Balkovec je izvedel kot z desne strani, žoga je preletela vse igralce, vratar Kovačic pa jo je le malo odbil v drugo vratnico, od katere se je odbila do Dobrovoljca, ki pa je z glavo s kakšnega metra zgrešil cilj ... Igralci Aluminija so v taktični igri le s težavo prihajali do zaključnih strelov: tako je najprej poizkušal Rebernik, nato pa sta z razdalje za malo zgrešila še Kocic in Muminovic. V drugem polčasu so gledalci spremljali bolj dinamično predstavo, ki je prinesla tudi nekaj več zaključnih strelov. Odločneje so začeli Domžalčani, ki so z malo hitrejšo in natančnejšo igro izvršili manjši pritisk, v katerem sta imela polpriložnosti Repas in Matjašič. Več prostora za hitre protinapade in polprotinapade je imel tudi Aluminij in v 61. minuti so bili Kidričani najbližje zadetku: Rebernik je izvedel prodor po desni strani, na koncu se je odločil za strel s približno 22 metrov, zadel pa je prečko. Na drugi strani je zelo aktiven Repas v 74. minuti po prodoru po desni strani pripravil najlepšo priložnost Domžalčanom na tekmi, ko je idealno podal v sredino, strel Bratanovic pa je z vrhunsko reakcijo obranil vratar Kovačic. Ta se je v nadaljevanju tekme še enkrat izkazal po strelu Žužka, medtem ko je za Kidričane po strelu z razdalje bil blizu zadetku Muminovic. Sodnik Damir Skomina je dopuščal kar moško igro, po koncu tekme so bili točke de-finitivno bolj veseli v taboru Domžal, saj so si že zagotovili evropsko vozovnico. Aluminij bo direkten obstanek iskal v soboto v Ljubljani, ko bo njihov tekmec ekipa Olimpije. Z njimi imajo sicer pozitivno statistiko, a šlo bo za pomembno tekmo tudi za domačine v boju za 2. mesto. V borbi za direkten obstanek v Prvi ligi Telekom Slovenije so še vedno ekipe Rudarja, Krškega in Aluminija, tako da je še kar nekaj kombinacij in možnosti tudi za Kidričane, ki pa morajo na vsak način v Ljubljani do pozitivnega rezultata. David Breznik Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Videli smo pravo prvenstveno tekmo, v kateri mi je bil všeč kriterij sodnika Skomine, ki je dopuščal zelo moško igro. Rad bi čestital svojim nogometašem za dobro predstavo in pristop na tekmi. Konec koncev smo imeli eno zelo lepo priložnost mi, Domžale so imele eno lepo priložnost, zato je remi na koncu najbolj realen.« Simon Rožman, trener Domžal: »Čestitam fantom za prikazano. Nismo bili vrhunski, smo pa bili dovolj dobri za to priigrano točko, ki nam veliko pomeni. Drugače pa mislim, da tekma ni bila preveč lepa, saj je bila zelo trda. Žal mi je dveh, treh priložnosti, ki jih nismo izkoristili, da bi prišli do zmage.« torek m 23. maja 2017 Šport Štajerski 13 Nogomet m 2. SNL, 26. krog Teniški poraz nogometašev Drave Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so proti ekipi Brd odigrali najslabše v sezoni. Posledica, visoki poraz ... Drava Ptuj - Brda 1:6 (1:4) STRELCI: 0:1 Debenjak (8.), 1:1 Šporn (11.), 1:2 Ferjančič (15.), 1:3 Žižmond (17.), 1:4 Ferjančič (25.), 1:5 Jogan (46.), 1:6 Jogan (75.). DRAVA PTUJ: Domjan, Petek, Roškar, Golob, Kukovec, Šalamun (od 46. Perger), Marcius (od 31. Panikvar), Čeh, Šporn, Križan, Bašic. Trener: Simon Sešlar. Od prvega žvižga rahlo izgubljenega sodnika Žnidarši-ča naprej so igralci Brd krenili ambiciozno. Na Ptuj so prišli reševat svoj drugoliga-ški status, po seriji zadetkov so si s teniškim izidom 1:6 tudi priigrali obstanek proti tokrat zelo bledi in anemični ekipi Drave. V smeri vrat Drave se je takoj usmeril potek tekme in domačini so pustili absolutno preveč prostora Primorcem pri razvoju njihove igre. Po nekaj poizkusih za ogrevanje je Rijavec v 8. minuti prebil obrambo po desni strani in podal v sredino, kjer je bil sam kot »duh« Debenjak, ki je s šestih metrov potisnil žogo v mrežo - 0:1. Sledilo je eks- 3. SNL sever: Videm pokopala Ploja REZULTATI 25. KROGA: Aj- DAS Lenart - Videm 4:1 (1:0), Mons Claudius - ZU-VIL Brun-švik 0:1 (0:0), Korotan Preva-Ije - S. Rojko Dobrovce 3:0 (2:0), Fužinar Ravne Systems - Šmarje pri Jelšah 3:0 (2:0), Dravinja - Dravograd 2:4 (0:2), Šampion - Rogaška 3:5 (1:0), Maribor B - Šmartno 1928 15:1 (9:1). 1. MARIBOR B 25 21 3 1 1O5:22 66 2. ROGAŠKA 25 15 6 4 73:28 51 3. DRAVOGRAD 25 12 5 8 4O:37 41 4. FUŽINAR RAVNE 25 11 6 8 47:34 3g 5. KOR. PREVALJE 25 11 4 1O 52:43 37 6. MONS CLAUD. 25 1O 6 9 48:43 36 7. DRAVINJA 25 11 3 11 34:36 36 8. ŠMARJE 25 1O 5 1O 34:37 35 9. ŠAMPION 25 1O 3 12 47:54 33 10. DOBROVCE 25 8 5 12 4O:6O 2g 11. BRUNŠVIK 25 7 5 13 46:65 26 12. VIDEM 25 7 5 13 33:54 26 13. AJD. LENART 25 6 6 13 35:58 24 14. ŠMARTNO 28 25 4 2 1g 18:81 14 AJDAS LENART - VIDEM 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 D. Ploj (45.), 2:0 K. Ploj (66.), 2:1 Božak (72.), 3:1 K. Ploj (75.), 4:1 Krajnc (79.). VIDEM: Šmigoc, Tement, Murko (od 55. Bračič), Kostanje-vec, Travnikar, Muric, Pintarič (od 46. Gerečnik), Hliš (od 70. Koren), Božak, Krajnc, Plajnšek. Trener: Primož Gorše. Nogometaši Vidma se z gostovanja v Lenartu vračajo s prepričljivim porazom, a kljub temu to naj ne bilo usodno v boju za obstanek med tretjeli-gaško konkurenco. presno izenačenje, po podaji Čeha proti Špornu je slednji ustrelil »iz prve« in tudi s pomočjo sreče (odboja) po sredini gola premagal Radikona - 1:1. V 14. minuti je Roškar prav gotovo pravilno izbil žogo pred Debenjakom, a sodnik je na začudenje kakšnih 150 gledalcev na Mestnem stadionu dosodil enajstme- Igrišče v Lenartu je eno slabših v ligi, zato prave lepote v igri ni bilo. Gledalci so spremljali trd dvoboj, pravzaprav bi lahko rekli šahovsko partijo, izrazitih priložnosti pa praktično ni bilo. Za Videm sta sicer poskušala Hliš in Pintarič, a brez uspeha. Veliko psihološko in tudi rezul-tatsko prednost so si domačini priigrali prav ob koncu prvega polčasa, ko je po dolgi podaji lepo zadel D. Ploj. Videm je v nadaljevanju pritisnil, varovanci Primoža Goršeta so iskali izenačenje, toda kmalu prejeli še drugi zadetek. Na srečo so se gostje hitro vrnili v igro, po daljšem času je z diagonalnim, dobro odmerjenim strelom zadel Božak. Ko se je že zdelo, da imajo rumeno-zeleni končno niti igre v svojih rokah, so prejeli še tretji zadetek, ki jih je povsem dotolkel in poti nazaj ni bilo več. Do konca tekme so Lenartčani zadeli še enkrat za končnih 4:1. Gostje so tudi tokrat nastopili precej oslabljeni, saj so manjkali Žuliček, Cafuta, Kmetec in Lah, v 76. minuti - ko je Primož Gorše že izvedel vse menjave - pa je bolečino v mišici začutil tudi Muric in odšel z igrišča, kar je pomenilo, da so do konca tekme Videmčani igrali z igralcem manj. V poslednjem krogu bo Videm gostil ekipo Šampiona. Še pred tem pa čaka igralce kluba, ki do-muje ob Dravinji, spektakel, saj bodo v svojem športnem parku v sredo v finalu pokala MNZ Ptuj gostili ekipo Drave. Ekipi sta se sicer pomerili že v lanskem polfi-nalu pokala, ko so nekoliko presenetljivo slavili Videmčani, tako da se v sredo resnično obeta pravi nogometni praznik. trovko, ki jo je realiziral Ferjančič - 1:2. A tu se nalet Brd ni ustavil, saj je po kotu neovirano preskočil domačo obrambo visoki Žižmond in z glavo je zadel v polno - 1:3. Po dolgi akciji in nekaj strelih je nekaj minut kasneje žogo v mrežo še enkrat poslal Ferjančič - 1:4. Dravi je šlo v teh 25 minutah vse narobe, kape- Super liga Stojnci spomladi še naprej igrajo odlično, tokrat so s »petardo« odpravili Hajdino. Bukovci so gladko premagali Apače, ponovno je blestel Antolič, ki je dosegel dva zadetka. Dva kroga do konca Gerečji vasi za naslov prvaka manjka le še točka. V ligi za obstanek so Podvinci v nadaljevanju strli odpor Skorbe, ki je skoraj že odpisana v boju za obstanek. Bistričani in Središčani so se razšli brez zmagovalca, oba zadetka pa sta padla že v prvem delu igre. KONČNICA ZA PRVAKA REZULTATA 21. KROGA: Stojnci - Hajdina 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Mulej (13.), 2:0 A. Pivko (15.), 2:1 Krajnc (69.), 3:1 tan Nastja Čeh je o tem dejal: »Upam, da se bomo iz tega poraza nekaj naučili. Pridejo tudi takšne tekme, kot je bila ta proti Brdom, ko so gostje iz praktično vsake priložnosti dosegli zadetek. V 25 minutah je bilo že 1:4, in ko smo želeli rezultat znižati, smo namesto tega, da bi katerega dosegli, prejeli še dva.« Korez (79.), 4:1 Koletnik (82.), 5:1 A. Pivko (84.); Bukovci - Apače 3:1 (1:0); strelci 1:0 Zagoršek (35.), 2:0 Antolič (53.), 2:1 Fruk (71.), 3:1 Antolič (84.). Prosta Gerečja vas. 1. GEREČJA VAS 20 15 2 3 63:21 47 2. STOJNCI 20 13 2 5 45:20 41 3. BUKOVCI 21 10 4 7 41:36 34 4. HAJDINA 20 9 3 8 34:43 30 5. APAČE 21 9 1 11 35:46 28 KONČNICA ZA PRVAKA REZULTATA 21. KROGA: Podvinci - Skorba 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Zagoršek (48.), 2:0 Zagoršek (85.); Kety Emmi Bistrica - Središče ob Dravi 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Rakovec (7.), 1:1 Kusič (22.). Proste Cirkulane. 1. CIRKULANE 20 9 4 7 34:25 31 2. K. E. BISTRICA 20 6 6 8 27:29 24 3. PODVINCI 21 6 3 12 28:52 21 4. SREDIŠČE 20 5 5 10 25:38 20 5. SKORBA 21 4 2 15 32:54 14 Šest golov na derbiju na Bonifiki Nogometaši v 2. slovenski ligi so v soboto odigrali tekme 26., predzadnjega kroga. Derbi med kranjskim Triglavom, ki si je že zagotovil naslov prvaka 2. SNL in pot v prvoligaško konkurenco, in tretjeuvrščenim Ankaranom Hrvatini se je na stadionu Bonifika v Kopru končal s 3:3, pri čemer je dva zadetka za domače dosegel Erik Gliha, enega pa Jaka Štromajer. Zmagi sta zabeležili ekipi Brda in Zarica, ki sta s tem Ver-žejce že potisnili v 3. ligo. REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj - Brda 1:6 (1:4); Ankaran Hrvatini - Triglav Kranj 3:3 (1:1); strelci: 0:1 Arh Česen (10.), 1:1 Gliha (16.), 1:2 Po visokem zaostanku ob polčasu modri nikakor niso mogli vzpostaviti prave igre, igrali so nepovezano, premalo kombinatorno in celo neambiciozno, tako da je bilo za gledalce prav težko spremljati njihovo tokratno predstavo. Takoj po odmoru so domačini doživeli novi šok, saj so gostje izvedli hitro akcijo, ki jo je s strelom s sedmih metrov realiziral neovirani Jogan - 1:5. Drava je bila najbližje drugemu zadetku, ko je po prekršku nad Križanom sodnik Žnidaršič dosodil enajstmetrovko, a Čehov polvisoki strel je odlično zaustavil vratar Radikon. Do 1. liga MNZ Ptuj KONČNICA ZA PRVAKA REZULTATA 21. KROGA: Pod-lehnik - Rogoznica 3:4 (0:2), Pragersko - Gorišnica 5:0 (2:0). 1. MARKOVCI 20 13 2 5 48:19 41 2. PRAGERSKO 20 12 3 5 52:30 39 3. PODLEHNIK 21 11 3 7 42:25 36 4. GORIŠNICA 20 10 3 7 30:37 33 5. ROGOZNICA 21 9 3 9 40:40 30 KONČNICA ZA OBSTANEK REZULTATA 21. KROGA: Le- skovec - Dornava 0:1 (0:0), Boč Poljčane - Tržec 1:0 (1:0). 1. BOČ POLJČANE 20 8 2 10 27:29 26 2. ORMOŽ 20 8 1 11 24:42 25 3. TRŽEC 20 8 0 12 34:39 23 4. DORNAVA 21 7 2 12 25:37 23 5. LESKOVEC 21 6 1 14 25:49 19 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 17. KROGA: Pol-skava - Hajdoše 3:2 (3:0), Slovenja vas - Lovrenc 2:3 (1:3), Zgornja Polskava - Oplotnica 5:3 (3:1), Majšperk - Makole Suljevic (65.), 1:3 Križaj (76.), 2:3 Štromajer (81., z 11 m), 3:3 Gliha (89.); Krka - Zarica Kranj 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Poljanec (50.), 0:2 Istenič (56.), 0:3 Mlakar (84.); Brežice Terme Čatež - Farmtech Veržej 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Derviševic (4., avtogol), 2:0 Turkovic (23.), 3:0 Kuntarič (39.), 4:0 Kuntarič (54.), 4:1 Vindiš (63.). 1. TRIGLAV KRANJ 24 18 4 2 59:22 58 2. ROLTEK DOB 24 16 6 2 60:21 54 3. ANKARAN-H. 24 14 4 6 46:26 46 4. BREŽICE-ČATEŽ 24 9 6 9 33:40 33 5. DRAVA PTUJ 25 9 4 12 45:55 31 6. KRKA 24 7 4 13 42:40 25 7. BRDA 24 5 8 11 24:34 23 8. ZARICA KRANJ 24 7 2 15 24:50 23 9. FARMT. VERŽEJ 24 4 6 14 18:46 18 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 konca tekme je po lepi izigrani akciji še enkrat zadel Jogan (1:6) in Brda so brez posebnega naprezanja držala visoko prednost proti tokrat slabi Dravi. Ta si je ob koncu prvenstva privoščila previsok poraz, ki je malo zameglil njihove dobre in uspešne igre v spomladanskem delu prvenstva, v katerem so si zagotovili končno 5. mesto. Po tej bla-maži čaka v tej sezoni Ptuj-čane še ena tekma, saj bodo v sredo od 17.30 proti Vidmu na njihovem igrišču napadali lovoriko v finalu Pokala MNZ Ptuj. David Breznik bar Miha 3:0 (0:0). 1. POLSKAVA 15 13 1 1 42:12 40 2. GRAJENA 15 13 0 2 67:14 39 3. ZG. POLSKAVA 15 8 2 5 40:25 26 4. LOVRENC 15 6 4 5 21:28 22 5. HAJDOŠE 15 6 3 6 26:21 21 6. MAJŠPERK 16 7 1 8 26:41 21 7. SLOVENJA VAS 15 4 3 8 25:37 15 8. POHORJE OPL. 15 2 1 12 19:54 7 9. MAKOLE MIHA 15 1 1 13 10:44 4 Veteranske lige: Podvinci in Hajdina za prvaka pri veteranih 35 VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Gori-šnica - Podlehnik 0:0, Tržec -Podvinci 1:4, Dornava - Grajena 1:2, Markovci - Borovci 4:2. 1. PODVINCI 14 10 3 1 39:16 33 2. GRAJENA 14 10 0 4 38:21 30 3. GORIŠNICA 14 9 3 2 32:20 30 4. TRŽEC 14 6 0 8 32:41 18 5. DORNAVA 14 4 3 7 25:26 15 6. PODLEHNIK 14 3 6 5 17:23 15 7. BOROVCI 14 1 3 10 18:38 9 8. MARKOVCI 14 3 2 9 23:39 8 VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 14. KROGA: Lovrenc - Hajdina 1:5, Pragersko - Spodnja Polskava 0:1, Gerečja vas - Leskovec 1:0. 1. HAJDINA 12 10 1 1 61:13 31 2. SKORBA 12 8 3 1 36:17 27 3. LOVRENC 12 7 1 4 35:31 22 4. SP. POLSKAVA 12 6 1 5 25:25 19 5. GEREČJA VAS 12 4 2 6 13:32 14 6. PRAGERSKO 12 2 1 9 12:29 7 7. LESKOVEC 12 0 1 11 13:48 1 VETERANI 40 REZULTATI 14. KROGA: Pohorje Oplotnica - Hajdoše 4:1, Ormož - Videm 0:3, Zgornja Polskava - Majšperk 1:1. 1. POHORJE OPL. 14 10 2 2 27:15 32 2. VIDEM 13 10 0 3 57:25 30 3. ORMOŽ 14 5 1 8 26:27 16 4. ZG. POLSKAVA 14 4 4 6 22:28 16 5. HAJDOŠE 13 4 1 8 22:42 13 6. MAJŠPERK 14 2 4 8 22:39 10 TP, JB Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Stojnci še naprej odlični 14 Štajerski Šport torek • 23. maja 2017 Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek Drava v drugem delu brez moči, Ormož v zaključku za gol prekratek Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj FINALE POKALA MNZ PTUJ: Videm - Drava Ptuj (sreda, 24. 5., ob 17.30, stadion v Vidmu). DB Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 29:38 (14:13) DRAVA PTUJ: Rosic, Rajič 1, Kovačič, Žuran M. 3, Reisman 3, Bračič 5, Maroh 1, Hrupič 1, Gregorc 7, Letanja, Krasnič, Lesjak 1, Osterc 7, Žuran S.; trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/3, Dol TKI Hrastnik 2/3. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Dol TKI Hrastnik 4 minute Ritem prve lige pušča vidne posledice na ekipi Drave, ki je bila na obračunu z Dolom konkurenčna v prvem delu, v drugem pa je Ptujčanom zmanjkalo moči, da bi se lahko enakovredneje kosali s Hrastničani. Uvodni del tekme je pripadel domačinom, ki so se dobro postavili v obrambi in tudi v napadu jim je steklo, kar je po učinkovitih serijah 4:0 in 3:0 ter po četrtem zadetku razpoloženega Gregor-ca pomenilo izid 9:6. A tu se je nalet Drave ustavil, saj po rošadah v ekipi igralcem ni steklo v napadu. To so znali izkoristili gostje, ki so iz hitrih protinapadov naredili preobrat na 9:10. Do konca polčasa smo spremljali izenačen obračun, mladi Osterc je dal zadnji zadetek v prvih 30 minutah za vodstvo domačinom 14:13. V nadaljevanju je v prvih minutah še šlo, zadeli so Lesjak, Žuran in Gregorc za vodstvo 17:15. Sledilo je 15-mi-nutno obdobje popolne prevlade Dola. V tem obdobju je bil delni rezultat kar 2:11 za Hrastničane in tekma je bila odločena. Gostje so neumorno zadevali z zunanjih položajev, iz izigranih situacij na krilna položaja in predvsem iz hitrih protinapadov. Na drugi strani pri Dravi ni bilo igralca, ki bi mu šlo v napadu, kar je pomenilo, da so posamezniki zaradi nezbranosti zgrešili absolutno preveč strelov. Daleč najbolj razpoložen je bil v napadu Osterc, ki je ob Gregorcu zabil tudi največ zadetkov (7). Ta mladi levokrilni igralec je pokazal potencial z natančnimi in tudi zvitimi streli. Jan Osterc (RK Drava Ptuj): »Prvi polčas smo še dobro igrali v obrambi in solidno v napadu, saj smo še imeli toliko moči, da smo lahko držali stik z Dolom. V drugem polčasu pa nam je zmanjkalo moči in koncentracije pri zaključnih strelih, da bi se lahko enakovredneje kosali z razpoloženimi gosti. Ekipa Dola nas je s kolektivno in učinkovito igro tokrat previsoko premagala. Jaz sem sicer s svojo igro zadovoljen, a imam še kar nekaj prostora v igri za napredek.« Maii nogomet LMN Juršinci 2017 Poletna liga SD AS REZULTATI 2. KROGA: Monte Video - ŠD Polenšak 0:5, KMN Vitomarci - Selišek Franc s. p. 1:5, Kmetija Hrga - Kiki RikiTeam 1:2, Bar Žabica - ŠD Juršinci 3:2, Zvone Team ŠP Ga-brnik - ŠD Selce 0:1. Delegat: Jagoda Všečka 1.ŠD SELCE 2 2 0 0 5:1 6 2. KIKI RIKI TEAM 2 2 0 0 6:3 6 3. ŠD POLENŠAK 2 1 0 1 6:2 3 4. FRANC SELIŠEK 1 1 0 0 5:1 3 5. ZVONE TEAM 2 1 0 1 4:2 3 6. KMETIJA HRGA 2 1 0 1 3:3 3 7. KMN VITOMARCI 2 1 0 1 7:8 3 8. BAR ŽABICA 1 1 0 1 6:8 3 9. JAGODA VŠEČKA1 0 0 1 1:4 0 10. ŠD JURŠINCI 2 0 0 2 4:7 0 11. MONTE VIDEO 2 0 0 2 1:9 0 Foto: Črtomir Goznik Gal Cirar (Jeruzalem Ormož) Ob popolni blokadi v napadu je padla tudi vnema Ptujčanov v obrambi, ki so potek poizkušali spremeniti tudi s formacijo 5-1, a tudi za to postavitev so gostje vedno znova našli kakšno rešitev. Daleč največ rešitev je imel močan zunanji igralec Klepej, saj je skupno zabil 11 zadetkov, ob njem so bili najbolj učinkoviti še Ajdari, Guček in Jakopič. David Breznik Trimo - Jeruzalem 32:31 (13:14) JERUZALEM: Balent, Feko-nja; Rajšp 2, Niedorfer, Ciglar, Voljč, Žuran 7, Žižek Cvetko 1, Kosi 4, Kavčič 2, Mesaric 3, T. Hebar 2, Cirar 6, Čudič 4 (2). Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Trimo 3/1; Jeruzalem 2/2. IZKLJUČITVE: Trimo 4; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Luka Florjančič (Trimo Trebnje). S točko ali dvema v Trebnjem bi si Ormožani že priigrali končno 8. mesto v državi, vendar se jim ni izšlo po načrtih in so dva kroga pred koncem padli na 9. mesto. „Škoda za minimalen poraz proti Trimu. Glede na prikazano smo si zaslužili vsaj točko, ampak šport je včasih tudi nepravičen. Kljub porazu sem zadovoljen s predstavo svojih soigralcev. Zdaj sta pred nami dve domači tekmi in obe želimo dobiti ter mogoče napredovati vsaj za eno mesto," je po tekmi dejal ka-petan Bojan Čudič. Njegova ekipa je odigrala odličen 1. polčas in v 24. minuti vodila za tri zadetke (8:11). Drugi polčas je bil dolgo časa zelo izenačen, kjer sta se ekipi izmenjavali v rahlem vodstvu za gol. V 48. minuti je bil izid še zadnjič izenačen (23:23), nato pa so gostitelji tudi s pomočjo sodnikov v 56. minuti povedli za tri (29:26). „Ne morem se otresti občutka, da smo bili na tekmi večkrat oškodovani s kakšno sodniško odločitvijo. Še posebej v zaključku tekme, ko se je odločalo o zmagovalcu tekme. Sicer pa sem podobnega mnenja kot naš kape-tan Čudič, da smo si zaslužili vsaj točko. Treba je čim prej pozabiti poraz in sezono končati z dvema zmagama," je povedal trener Saša Prapotnik. Ormožani so se v samem zaključku tekme približali na gol zaostanka, a so Dolenjci znali obdržati minimalno prednost v svojih rokah. Pred Jeruzalemom sta le še domači tekmi proti Dobovi in Izoli. „Dobove letos še nismo premagali in mislim, da je skrajni čas, da 'padejo' na Hardeku. Izola je zadnjeuvr-ščena ekipa in tu moramo vpisati obe točki," je bil kratek in jasen glede ciljev na zadnjih dveh tekmah trener Jeruzalema. Tekma proti Do-bovi bo na sporedu v petek, 1. A SRL (m) -končnica za prvaka REZULTATI 8. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 37:32 (17:15), Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 24:16 (10:7), Krka - Riko Ribnica 30:33 (15:18). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 1 0 53 (38) 2. GORENJE VELENJE 8 5 1 2 49 (38 3. RIKO RIBNICA 8 4 1 3 45 (36 4. KOPER 2013 8 2 2 4 44 (38) 5. URBANSCAPELOKA 8 3 0 5 35 (29 6. KRKA 8 0 1 7 29 (28) Skupina za obstanek REZULTATI 12. KROGA: Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 35:34 (19:18), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 32:31 (13:14), Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 29:38 (14:13), Istrabenz plini Izola - Dobova (23. 5.). 1. MARIBOR BRANIK 12 9 1 2 45 (26) 2. TRIMO TREBNJE 12 10 0 2 43 (23) 3. JERUZALEM ORMOŽ12 9 0 3 41 (23) 4. DOBOVA 11 5 0 6 33 (23) 5. SLOVENJ GRADEC 12 5 2 5 27 (15) 6. DOL TKI HRASTNIK 12 5 1 6 26 (15) 7. DRAVA PTUJ 12 1 0 11 10 (8) 8. ISTRABENZ IZOLA 11 1 0 10 2 (0) 26. 5., ob 19.30 v športni dvorani Hardek. ku RAZPORED 3. KROGA (26. 5.): Monte Video - Zvone Team, ŠD Selce - ŠD Juršinci, Kmetija Hrga - Jagoda Všečka, KMN Vitomarci - ŠD Polenšak, Kiki Riki Team - Selišek Franc s. p. Delegat: Bar Žabica. REZULTATI 2. KROGA: Cve-tlin - ŠD AS-Generali 4:2, Višnji-ca - Gradbeništvo Bele 2:6, Joe Fernandes - ŠD AS 1:1, Dražen-ci - ŠD Selan 2:1, Društvo mladih Podlehnik - KTED Korantov Demoni 5:0. 1. GRADBEN. BELE 2 2 0 0 11:5 6 2. DRAŽENCI 2 2 0 0 8:4 6 3. JOE FERNANDES2 1 1 0 10:2 4 4. ŠD SELAN 2 10 1 9:2 3 5. DM PODLEHNIK 2 10 1 8:5 3 6. VIŠNJICA 2 1 0 1 7:7 3 7. CVETLIN 2 1 0 1 5:7 3 8. ŠD AS 2 0 1 1 4:7 1 9. AS-GENERALI 2 0 0 2 3:13 0 10. KOR. DEMONI 2 0 0 2 0:13 0 RAZPORED 3. KROGA (PETEK, 26. 5.): Višnjica - ŠD AS-Generali (20.30), Gradbeništvo Bele - KTED Korantov Demoni (21.05), Cvetlin - ŠD AS (21.40), Društvo mladih Podlehnik - Draženci (22.15), ŠD Selan - Joe Fernandes (22.50). UR Radenci • 37. Maraton treh src Praznik športa in rekreacije Radenci so bili minulo soboto v znamenju športno--rekreativnih privržencev, druženja in zabave. Že v zgodnjih jutranjih urah so se v ta znani turistično-zdraviliški kraj severovzhodne Slovenije zgrinjale množice udeležencev celodnevnih aktivnostih na 37. Maratonu treh src. Na startu dopoldanskih pohoda, obeh maratonov, tekov na 10 in 5 kilometrov ter popoldanskega teka najmlajših se je zbralo več kot 4000 nastopajočih, vsaj toliko pa še obiskovalcev ob progah in v startno-ciljni areni. Največ pozornosti je bilo namenjene obema maratonoma - na 42 in 21 kilometrov. Po pričakovanju so po najvišjih uvrstitvah posegli Kenijci. Najzahtevnejšo panogo - maraton - je dobil Joel Mwan-gi Maina (lani je bil drugi), ki je 42-kilometrsko daljavo pretekel v 2 urah, 21 minutah in 50 sekundah. Tudi drugo in tretje mesto je odšlo v Kenijo, najuspešnejši slovenski predstavnik pa je bil Aleš Debeljak na 4. mestu. Pri ženskah je slavila Kenijka Gladys Jepkurui (2:51,31) - zmagala je na predlanskem maratonu; njena rojakinja je bila druga, tretja pa Hrvatica Marija Vrajič (3:09,17). Najboljša Slovenka je bila Jasmina Jelovšek (3:09,44) na 4. mestu. V pol maratonu (21 km) je bil na prenovljeni progi najhitrejši Kenijec Silas Kiprono Too (1:05,45), tretje mesto in s tem tudi naslov državnega prvaka pa je osvojil Domen Hafner (1:11,07). V ženski konkurenci je državna prvakinja postala Sonja Roman, ki je v cilju za dobre tri minute zaostala za zmagovalko Stellah Barsosio (1:14,58) iz Kenije. Za našo najboljšo pol maratonko sta se uvrstili tekmovalki iz Kenije in Madžarske, peta pa je bila Helena Javornik (1:24,43). Na 10-kilometrski preizkušnji sta slavila Rok Puhar (31:55) in Eva Skaza (39:31), na 5,5 km pa Aleš Zver (15:46) in Breda Škedelj (18:32). Tudi tokratnega dogodka v Radencih se je udeležil predsednik države Borut Pahor in nastopil v malem maratonu (21 km). Uspešno ga je prestal, po prihodu v cilj pa je vidno utrujen povedal, da je s svojim nastopom zelo zadovoljen, rezultat je menda izboljšal za sedem minut ... Najstarejša udeleženca maratona sta bil 82-letna Kazimira Lužnik in 80-letni Drago Blagus, ki je letos nastopil na jubilejnem, 20. teku. NŠ torek • 23. maja 2017 Šolski šport Štajerski 15 Ekipa OŠ Ormož je postala območni prvak v rokometu. Ekipa OŠ Markovci si je priborila naslov območnih prvakinj v rokometu. Šolski šport • Rokomet, učenci Šolski šport • Rokomet, učenke OŠ Ormož slavila pred OŠ Velika Nedelja Območni naslov ekipi OŠ Markovci Konec aprila je v športni OŠ Velika Nedelja. Tekmovanje dvorani Ljudski vrt na Ptuju se na tej stopnji konča. potekalo območno tekmovanje Rezultati: v rokometu za mlajše učence OŠ Ljudski vrt - OŠ Velika Ne- letnikov 2004 in mlajše. Zmage delja 11:18, OŠ Gorišnica - OŠ in naslova območnega prvaka Ormož 9:13; so se veselili učenci OŠ Ormož, tekma za 3. mesto: OŠ Ljud- ki so bili v finalu boljši od ekipe ski vrt - OŠ Gorišnica 17:9; tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Velika Nedelja 16:12. Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Velika Nedelja 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Gorišnica UR V petek, 5. 5., je v športni dvorani OŠ Ormož potekal turnir območnega tekmovanja OŠ v rokometu za mlajše učenke letnika 2004 in mlajše. Na turnirju so nastopile ekipe OŠ Ormož, OŠ Ljudski vrt in OŠ Markovci. V zaključnem sre- čanju so si zmago na turnirju nekoliko presenetljivo priborile igralke OŠ Markovci, ki so minimalno ugnale domačo ekipo. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 6:2, OS Ljudski vrt - OS Markovci 3:9, OS Markovci - OS Ormož 7:6. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Ormož 3. OŠ Ljudski vrt UR Drugo mesto je osvojila ekipa Oš Velika Nedelja. Drugo mesto na območnem turnirju je zasedla ekipa OS Ormož Šolski šport • Nogomet, učenci Med nogometaši OŠ Markovci pred OŠ Ljudski vrt Od druge polovice aprila pa vse do sredine maja je potekalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za učence letnikov 2004 in mlajše. Gre za najmno- žičnejšo šolsko ekipno tekmovanje, saj je nastopilo 15 ekip, ki so bile v predtekmovanju razvrščene v štiri skupine, po dve najboljši ekipi iz vsake sta na- predovali v polfinale. Podobno sta se po dve najboljši ekipi iz obeh polfinalnih turnirjev uvrstili v finale, ki je 11. maja potekal v športni dvorani v Cirkulanah. Tam so največ nogometnih veščin pokazali učenci OŠ Markovci, ki so slavili pred ekipo OŠ Ljudski vrt. Obe sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: A-skupina (ŠD Ljudski vrt): 1. Ljudski vrt, 2. Videm-Leskovec, 3. Destrnik-Trnovska vas; B-skupina (ŠD Cirkulane): 1. Cirkulane-Zavrč, 2. Kidričevo, 3. Dornava, 4. Gorišnica; C-skupina (ŠD Juršinci): 1. Markovci, 2. Breg, 3. Hajdina, 4. Juršinci; D-skupina (ŠD Podlehnik): 1. Mladika, 2. Podlehnik, 3. Grajena, 4. Majšperk, Polfinale: skupina 1 (ŠD Markovci): 1. Markovci, 2. Ljudski vrt, 3. Podlehnik, 4. Kidričevo; skupina 2 (ŠD Cirkulane): 1. Videm-Leskovec, 2. Cirkulane--Zavrč, 3. Mladika, 4. Breg. Finale (ŠD Cirkulane): Markovci - Ljudski vrt 1:0, Cirkulane-Zavrč - Videm-Lesko-vec 3:3, Ljudski vrt - Videm-Le-skovec 4:1, Markovci - Cirkula-ne-Zavrč 2:2, Cirkulane-Zavrč -Ljudski vrt 1:5, Videm-Leskovec - Markovci 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Cirkulane-Zavrč 4. OŠ Videm-Leskovec 5. OŠ Mladika 6. OŠ Podlehnik 7. OŠ Breg 8. OŠ Kidričevo 9. OŠ Hajdina 10. OŠ Grajena 11. OŠ Dornava 12. OŠ Juršinci 13. OŠ Gorišnica 14. OŠ Destrnik-Trnovska vas 15. OŠ Majšperk UR 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 23. maja 2017 Grajena • Dramska sekcija z novo premiero Velika zabava ob večnih spletkah in prevarah Po šestih mesecih vaj in priprav bo v petek, 26. maja, ob 19.30 v Domu krajanov Grajena premiera najnovejše komedije, ki so jo naštudirali veliki ljubitelji odra, člani dramske sekcije KD Grajena. Foto: Črtomir Goznik Člani dramske sekcije KD Grajena bodo 26. maja premierno uprizorili Molierovo komedijo Gospod plemeniti Prasetnik. Gospod plemeniti Prasetnik je priljubljena Molierova komedija, napisana pred skoraj 400 leti, v bistvu brezčasna zgodba o večnih spletkah, hudobijah in prevarah, ki so žive v vseh obdobjih, tudi zato so se je grajenski gledališčniki lotili po svoje, pomešali stoletja, mešanica preteklosti in sedanjosti pa so tudi kostumi in sami rekviziti. Pa tudi sicer je sam avtor pisal tako, da je pustil prostor za improvizaci- noma drugačna od vsega, kar so do zdaj delali. Za ekipo je bila velik izziv. Eno od njenih sporočil je tudi previdnost, ni vseeno, komu zaupaš, kaj mu zaupaš, da ne plačaš visoke kazni za svojo naivnost. Posebnost najnovejše predstave je tudi v tem, da nekateri igralci nastopajo v treh različnih vlogah, ki pomagajo pri tem, da preženejo ubogega, naivnega Prasetnika, ki je prišel z dobrim namenom, da se bo ljubljena v drugega, pri tem pa se zadeve izjemno zapletejo. Režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič je skupaj z igralsko ekipo prepričana, da se bodo gledalci vseh osmih predstav, od 26. do 29. maja jih bodo odigrali v Domu krajanov Grajena, od 2. do 5. junija pa na gradu Vur-berk, vsakič od 19.30, izjemno zabavali in nasmejali do solz, tako kot so se tudi sami zabavali ob odrski postavitvi. Prinesti Dobrodošli vsi, ki cenite naš trud za nov urgentni center Ptuj in nas želite podpreti z dobrodelnim prispevkom. Vstopnine ni! Vsak evro šteje Sredstva za urgentni center Ptuj lahko donirate na poseben transakcijski račun družbe Talum, odprt pri NKBM. Številka računaje SI56 04515000 3357872. Šteje vsak prispevek, pobudniki akcije se za vsako donacijo že vnaprej lepo zahvaljujejo. in tako že stalnica grajenske gledališke skupine, zadovoljna publika pa največja nagrada. Če bo vreme nagajalo tudi junija, bodo predstave izvedli v Domu krajanov Grajena. MG Robert Polanec (prvi zdravnik, prvi švicar, drugi advokat): „V tej zahtevni predstavi me je doletela ta čast, da igram tri vloge, ki vsaka zase zahteva veliko energije. Tako mi kar pride prav, da vmes prevzamejo tekst drugi soigralci, da lahko zadiham, in igram dalje. Vse tri vloge so povsem drugačne od dozdajšnjih, v bistvu je tako s celo predstavo, ki je bila poseben izziv tako za režiserko kot celo igralsko zasedbo. Glede na odziv soigralcev posamezniki uživajo v prvi vlogi, drugi, tretji, jaz pa v vseh treh. Svoje pa bodo seveda povedali gledalci, v kateri vlogi sem bil najbolj prepričljiv." Vlado Bezjak (Plemeniti Prasetnik): „Tokratna vloga se mi zdi, da je nekaj posebnega že zato, ker igram moškega in žensko. Vidim, kako težko je v resnici biti ženska. Vsi brijejo norca iz mene, radi bi me prinesli okoli, po domače povedano. Jaz tega niti ne opazim, skozi celo igro se dogajajo čudne zgodbice, ki jih moram preživeti, na koncu pa pač pobegneš iz tujih krajev, kjer nisi dobrodošel. V začetku sem bil malo skeptičen glede izbrane komedije, gre vendarle za Moliera, mi pa smo na podeželju. Režiserka pa je zgodbo tako pripravila, svoje so naredili tudi kostumi, tako da je pričakovati, da bo osvojila tudi občinstvo, tako kot je skozi vaje tudi nas. Del mojega teksta je sicer težko prebavljiv, zato pa so bolj sočne zgodbe, da bodo tudi te povlekle." Zetale • Delavnice za odrasle je. Letošnja predstava je popol- poročil z lepo Julijo, ki pa je za- veselje in dobro voljo pa je tako Veliki dobrodelni dogodek za urgentni center Ptuj Terme Ptuj - pri Grand Hotelu Primus Sobota, 10.junij, od 10. ure dalje Teniški turnir dvojic, animacija za otroke Nastopili bodo: Modrijani, Natalija Verboten, Tanja Žagar, Tadej Toš, Dejan Zavec Pravo razmerje med delom in počitkom Mlada pedagoginja in andragoginja Sabina Intiher je marca letos pod okriljem Turističnega društva Žetale v domačem kraju zaorala ledino in pričela izvajati delavnice za odrasle. Na tretji od njih se je mlado in staro seznanilo s Kneippovo metodo. Delavnice za odrasle so namenjene povezovanju in druženju lokalnega prebivalstva, neformalnemu pridobivanju znanja ter izboljšanju kakovosti življenja posameznika. Srečanja potekajo enkrat mesečno (vsak tretji petek v mesecu) v Osnovni šoli Žetale in trajajo dve uri, posvečena so različnim temam. »Udeležence prve delavnice sem povprašala, kaj jih zanima, te predloge zdaj že uresničujem,« je pojasnila Intiherjeva. S sodelovanjem pri mladinskih projektih v tujini in nevladnih organizacijah v Sloveniji je pridobila bogate izkušnje, zdaj pa želi osvojene tehnike preizkusiti tudi v domačem okolju. Delavnice večinoma vodi sama, upa pa, da bo pritegnila tudi čim več predavateljev iz okolice. Udeležba na delavnicah je brezplačna, prostovoljno je mogoče prispevati za plačilo najema šolske učilnice. »Odziv je dober, vendar se morajo ljudje na nekaj novega šele navaditi,« je dejala andragoginja. Na majsko delavnico je povabila predsednico Društva zdravega naravnega življenja Kneipp Maribor Štefanijo Premzl in članico istega društva Francko Čuk. Prva je predstavila naravno obliko zdravilstva, ki jo je v 19. stoletju razvil Sebastian Kneipp: »Zdrav način življenja temelji na petih elementih: vodi, ekološki prehrani, zeliščih, gibanju in zdravem življenjskem slogu oz. pravem razmerju med delom, počitkom in razvedrilom.« Druga je predstavila zdravilna zelišča ter konkretne napotke za njihovo uporabo tako v zdravilstvu kot v kuhinji: »Zeli-ščarstvo je na srečo spet postalo moderno.« Delavnico so sklenili s preizkusom ene od Kneipp ovih metod in pogostitvijo z domačo, ekološko pridelano hrano in žitno kavo. Tudi če ste majsko delavnico zamudili, ste lepo vabljeni na naslednjo; posvečena bo telovadbi za možgane ter treningu možgan z miselnimi vajami in igrami. EM Sebastian Kneipp je razvil več sto zdravilnih metod, eno od njih so preizkusili tudi na delavnici za odrasle v Žetalah. Foto: EM torek • 23. maja 2017 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 17 Ptuj • 10. javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj Poklon ljudski pesmi in glasbi V sklopu 28. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij je družba Radio-Tednik Ptuj kulinarično dediščino obogatila z 10. javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj avtorja in voditelja Marjana Nahbergerja. KD ljudske pevske Jezero Ljudske pevske Lukarice TED Dornava Oddaja je poklon ljudski pesmi in glasbi; Radio Ptuj je eden izmed redkih slovenskih radijev, ki še ohranja domačo ustvarjalnost. Pomaga ohranjati in va- rovati to ljudsko dediščino, ker kot je dejala vodja pevk ljudskih pesmi Trstenk Podlehnik Lojzka Mere, narod, ki zapravi svojo ljudsko pesem, na koncu ne ve, komu pripada. Tudi po njeni zaslugi se je iz skorajšnje pozabe obudilo haloško petje na tretko, star način petja. Tako ga imenujejo zato, ker gre visoki glas čez tri glasove. O pomenu ljudske pesmi in glasbe za obstoj nekega naroda je govoril tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci je nadvse pomemben del vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij, njen nedeljivi del, je poudaril predsednik organizacijske- ga odbora razstave Peter Pribo-žič. Udeležence prireditve bo na jubilejno oddajo spominjala tudi zahvala družbe Radio-Tednik Ptuj. MG ruiu. iajii in i irv ruiu. vi iui i m vau£i mi\ iviuiivi Ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč Ljudski godci KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju božič 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 23. maja 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Končno toplo Solata Corsica je nov tip solate, ki odlično prenaša poletno vročino. Foto: Miša Pušenjak Končno je za nami nekaj toplih dni, pred nami pa naj bi bilo dokaj spremenljivo vreme, bolj podobno aprilu. Resnično upam, da je imela Zofka prav in nam s svojim dežjem napovedala plodno poletje na vrtovih in njivah. Zdaj pa se na vrtu že lahko sadi in seje skoraj vse. Sama svetujem le, da se s setvijo radiča, pa tudi endivije še počaka, prav tako še ne bi presajala sadik obeh vrtnin. Tudi sladka komarčka sodi ob endiviji in radiču v kategorijo vrtnin, ki v dolgem dnevu cvetijo, v kratkem pa dajejo dober pridelek. Zdaj sejan radič ima veliko več možnosti, da bo prehitro zacvetel. Seveda pa na vsako izpraznjeno mesto na vrtu posadimo solato. Sama sem pristaš presajanja sadik, ne direktne setve, saj lahko edino tako pridelujete v vsakem letnem času le toliko solate, kolikor je lahko sproti pojeste. Vzgoja sadik solate je seveda povsem enostavna. Mnogi se sicer odločate za gosto setev, iz katere potem puljene sadike presadite drugam. Sama sem prepričana, da so sadike s koreninsko grudo veliko boljša rešitev. Lončke, v katerih ste kupili prve sadike spomladi, ste, upam, shranili. Po možnosti jih sperite z vodo, ni pa čisto nujno potrebno. Za vzgojo sadik vedno uporabljamo substrat, kupljeno zemljo, ne pa vrtne zemlje. Slednja se namreč preveč zbija in vzgojene sadike ne bodo kakovostne. Lončke napolnite z zemljo povsem do vrha, rahlo potlačite in še dodajte potrebno zemljo. Če bodo lončki premalo napolnjeni, boste pridelali sadike s pecljem, ki pa so spet bolj nagnjene k uhajanju v cvet. Vzemite kos papirja formata A4 ali celo A5, ki naj bo enobarven. Na ta papir nasujte seme solate (endivije, radiča). Papir zvi-jete v lijak, ki ga približate lončkom z zemljo. S svinčnikom ali nečim podobnim v vsak lonček porinite eno (ali dve) semenki. Seme samo s prstom potisnite v zemljo, zalijte in postavite na to- plo za pet dni. Nato setev prenesite ven, na svetlo. V rastlinjaku je za vzgojo sadik solate že preto-plo. Trenutno so najprimernejša sončna mesta, kaj kmalu pa boste sadike bolje in lažje pridelali pod balkonom. To je vse. V štirih tednih je sadika primerna za presajanje na prosto. Na tak način poletna vročina ne bo motila pridelave solate. Veliko lažji so tudi presajanje, zalivanje in nega. V tem času že sejemo sorte za poletje. Med starimi, vam že leta poznanimi, je to dalmatinska le-denka, ki naredi zelene, strnjene krhke glave, in unicum, ki naredi ne povsem sklenjeno glavo z rumeno zelenimi listi in nekaj rdečimi pegami na njih. Najbolje poletno vročino prenaša great lakes, ki ima prav tako zelene, zelo kompaktne glave s krhkimi listi, a je listni rob močno narezljan in to nekako ne odgovarja okusu slovenskih ljubiteljev solate. Najlažje je poleti pridelovati rozetast (gentila) tip solate, ki pa seveda tako okusen kakor naša ljubljan- ska ledenka ni. Še ena novost se je pred nekaj leti pojavila na našem trgu, to je sredozemski tip solate, morda ji boste rekli štrucarka, gre za romanski tip. Ta solata naredi ovalne glave, list pa je zelo krhek in okusen. Pri nas lahko kupite seme zelenolistne corsice in rdečelistne ovired. Poskusite, ne bo vam žal. Ze v preteklem tednu ste si lahko prebrali, da je zelo smiselno paradižnik konec junija v začetku julija saditi še enkrat. Čas je torej, da posejete seme. Prav tako je zdaj čas za setev, vzgojo sadik brstičnega in seveda listnatega ohrovta. Sadike bodo primerne za presajanje ravno konec junija. Foto: Miša Pušenjak Balkonsko cvetje že potrebuje vašo pomoč - gnojenje. Gnojenje balkonskih rastlin Večina nas ima balkonske rastline že več kot tri tedne posajene, zato je čas, da začnemo gnojiti. Začnemo s polovičnimi odmerki vsaj enkrat na teden, še bolje pa je, da še manj gnojila uporabimo dvakrat tedensko. Ko rastline prerastejo korito, da zemlje ni več videti, potem lahko prav k vsaki vodi za zalivanje dodamo 5 ml tekočega gnojila ali za noževo konico granulira-nega gnojila na 10 l vode. Damo torej vsakokrat čisto malo gnojila, tako so rastline enakomerno prehranjene celo leto. Le tako dosežemo bujna korita. Tudi rastline v koritih z vodno rezervo zalivamo po zemlji. Posebej zdaj, ko je koreninski sistem še majhen, korenine do zaloge vode seveda še ne segajo. Zato je še vedno potrebno zalivati vsak dan oz. po potrebi. A tudi kasneje zalivamo po zemlji, pazimo samo, da je vodna rezerva vedno polna. Preveriti pa je treba tudi, da ni prepolna, da voda ne sega v samo zemljo in do korenin. To se rado zgodi v primeru večjih, močnejših padavin in kadar te posode nimajo odtoka za odvečno vodo. Takrat je to odvečno vodo treba nekako odliti, kar pa je zelo težko. Nekatere balkonske rastline, kot je mleček, pa tudi vodenke in koprive, je šele zdaj primerno presajati na prosto. Zadnji teden so bile noči zanje še premrzle. Zato ne smete biti razočarani, če nekaj časa ne bodo tako bujne kakor druge. Pomagamo jim tako, da jih zalivamo tudi z izvlečki morskih alg ali z aminokislinami, lahko pa namesto njih vzamete čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Bezeg je začel cveteti Bezeg nekateri uvrščajo kar med plevelne grmovnice. Mnogi pa še poznajo njegove zdravilne lastnosti. Zdaj je čas, da naberemo cvetove, z namenom varstva rastlin pa lahko naberemo in posušimo zraven tudi liste.Bezeg lahko uporabimo v boju proti krtom in voluharjem na vrtu. V tem primeru naredimo prevrelko. 1 kg svežih ali 200 g posušenih listov in cvetov namočimo v 10 l vode. Posodo pokrijemo in postavimo na sončno mesto, vendar ne v bližino prostorov, kjer se pogosto zadržujemo, gibamo. Pustimo tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan pa vse skupaj premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo, tekočino pa vlijemo v jame krtov ali voluharjev. Ponavljamo večkrat, če prvič ni zaleglo. Razredčeno tekočino 1 : 10 pa lahko uporabimo za škropljenje rastlin, saj jih bezeg lahko ščiti pred glivičnimi obolenji, predvsem pred pravimi plesni-mi.Sproti pa si lahko delamo pripravek tako, da 250 g listov skupaj s pol litra vode zrežemo v kuhinjskem strojčku povsem na drobno, precedimo in pretlačimo skozi rešeto, dodamo še pol litra vode in kapljico detergenta in takoj uporabimo. Nekaj časa bo tudi zastirka iz listov in cvetov bezga okoli solate odganjala nadležne polže. Seveda je treba zastiranje tal vsak teden obnoviti.Pomembno je, da vse pripravke, posebej še pre-vrelko, delamo v plastičnih posodah, kovinskih posod ne smemo uporabiti. Če je le možno, pa uporabimo tudi deževnico, ne vodovodne vode.Bezeg je vsestransko uporabna rastlina, saj so njegovi cvetovi užitni, iz jagod lahko delamo odličen sok ali marmelado, pa tudi močno temno rdeče barvilo za tekstil ali celo velikonočna jajca. Surovih jagod pa ne smemo jesti. Klimatske spremembe prinašajo s seboj več ekstremnega in nenavadnega vremena. Zal vsaj začetek letošnjega leta ni drugačen. Ze dve leti zapored je predvsem sadjarje močno prizadela poze-ba. Tudi preostale rastline pa je zeblo. Zato jeotreoa rastlinam posvetiti nekoliko več časa, jih pogosteje opazovati in pravočasno ukrepati, v tem primeru smo tudi z naravnimi pripravki lahko uspešni. MAJ lože. Praznik dela i TOREK ■ Boris, Praznik dela I SREDA Četrtek I Cveto petek ^ Angel } NEDELJA Stanko 8 ponedeljek Viktor_ TOREK Gregor m ii 12; J3 Vi Servacij__ nedelja Bonifacij 15 ponedeljek Zofka_ m od 16:p0 é de Q3:CQ od 09:C0 □ do 09:00 «110:00 Cvetje in oljnice Podtalni plodovi Veliki traven 16 torek lanez & -17 SREDA lost 18 .19 21 NEDELJA Feliks 22 PONEDELJEK Milan_ 23 Želj ko 24 25 Suzana četrtek Gregor 26 petek Zdenko SOBOTA lanez & 28! m m 29' 30 torek Ivana 31 sreda Angela Plodovke in sadje Paradižnik, papnlca. mah. i lici, vse vi sle sadja... Listnate rastline Solate, zelje, ohrovt. motovileč, cvetača, blitva. m d013:00 odi«00 a V vino gradu prii nemo 5 SkrOfUienjemproii peronospc". Bogn>juierm> £ (Mikom. Kwimo [ra va in ¿¿(tiramo Po možnosti v sadovnjak pripeljenr fetele za toliše spraševanje. Red£itrop!«Jwesail SMlllki M vlili ! dö»öl|M|MH lulUll« i! $4Mglasov v Štajerskem tedniku .0.0. • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO torek • 23. maja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 »NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI IN RAZVIJTE SVOJ GLASBENI TALENT« Glasbena šola Ormož Grajski trg 1 Tel: 741 0 730 Vabi na: VPIS UČENCEV NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA Vpisujemo tudi v predšolske programe. kjer bo pouk brezplačen: 5 letni - Predšolska glasbena vzgoja 6 letni - Glasbena pripravnica Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2017/2018 bo v sredo. 24. maja 2017. od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni. *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, v 22. tednu starosti, v začetku nesnosti, in purane, 5 kg, za nadaljnjo rejo po zelo ugodni ceni, prodajamo. Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com. JARKICE, rjave kokoši nesnice pred nesnostjo, cepljene proti osmim boleznim. Dostava na dom. Kmetija Šraj. Tel. 031 751 675._ KUPIMO traktor, lahko je IMT, Deutz, Zetor, Ursus ali podobno. Telefon 041 872 029._ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam, za dobo do 1 leta, opremljeno enosobno stanovanje v ulici 5. Prekomorske 7. Telefon 041 323 992. • * ■ t j ... ' TOREK 23. maj 7:30 Glasbena osmica (slo.), pori, 6:00 SKLS03E33 pon 8:25 Utrip Ormoža 9:40 Sola da se ti zrola: Glasbena šola Ravne 10:30 Kuhinjica, por, 1055 Sport(no): Brani mir Komel^pon. 11:25 Povabilo na kavo: Alen Hlis, pon. 12:00 Ptujska kronika pon. 12:25 Sreda v sredo: Leon Movak, pon. 13:05 Glasba za vse, pon, 13:45 Cista umetnost - maj, pon. 14:05 Pogled nazaj, pon, 14:30 Sekvenca, pon 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Glasbena osmica [tujaj, pon. 13:55 Tabu, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski m.agazin S02E03, pon, 21:25 Okus Posavja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 koncert infecteo, pon. PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA 5 Vídeo strani SREDA 24. maj 7:30 Glasbena osmica (tuia), pon. 8:00 SKL S03E33, pon, 8:25 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Sola da seli zrola: Glasbena sola Ravne, pon. 10:30Guliv""""" -12:_____________ .... 12:25 Kuninjica, pon. 12:50 Povabilo na kavo: Alen HIB, pon. 13:20 Gostilna »Pr Francet«, pon.. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 10:25 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 18:55 Glasbena osmica (slo,), pon, 19:25 Športno): Branimir Komel, pon. 20:00 Ptujska kronikajson, 20:25 Srecfa v sredo: Zan Maglič 21:20 Glasba ,ia fe.oon 21:50 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani ČETRTEK 25. maj 7:30 Glasbena osmica [slo.), pon. 8:00 Eeai Gorišnica, pon, 9:05 SKU S03E33, |;»on 9:30 Sola, da se ti zrola: Glasbena šola Ravne, pon. 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Sreda v sredo: Zan Maglič, pon, 11:40 Cista umetnost - maj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Športno): Branimir Komel, pon. 12:55 Pogled nazaj, pon. 13:20 Povabilo na kavo: \fcjka Havlas, pon. 14:05 Sekvenca, pon, 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal. 18:35 Povabilo na kavo: Alen Hliš, pon. 19:05 Okus Posavja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 Glasbena osmica (tuja) 21:05 Tabu, pon. . 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:30 Rozmarinkina ljubezen, f 0:35 Videostrani i, pon. Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu nenadoma zapustil naš dragi Milan Drevenšek upokojeni obrtnik S TOVARNIŠKE CESTE 29, KIDRIČEVO Od njega se bomo poslovili v sredo, 24. maja 2017, ob 16. uri na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski1 08:00 Seja sveta Občine Destrnik ] I: ] 5 Gostitna pr1 Francet' 12:15 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zaključna prireditev bralne značke OŠ Majšperk 20:00 Območna revija pevskih zborov, I .del SIP 21:30 Regijsko srečanje OFS 23:00 Video strani OS:00 50 let Čebelarskega društva !():()() Oddaja iz občine SlarSc 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Tmiče-Teden ljubiteljske kult. 19:30 ŠKL 20:00 Koncert vzgojiteljskega zbora OŠ II ajdi na I 2t:30 50 let čebelarskega društva 123:00 Video strani 08:00 Območna revija pevskih /.borov, 2. del 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 10:40 Utrip iz Ormoža 12:00 video strani program v živo tudi 15:00 Italijanska trgovina - v živo DTPkn crdp,^ ■ 18:00 Seja sveta Dornava - v živo 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamarkeling d.O.o.: 02 749 34 27: 031 627 340 Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeliprvi! www.tednik.si AMMKA PONUDBA W MUSMON JÄüft M(§ÄA MARINIRANA PIŠČANČJA KRILA SAMO 2,98 €/KG r ZORJENA SV. RIBA C NE SPREGLEJTE TUDI NASE NOVOSTI: ROZBEEF ZORJEN, RAHLO SOLJEN ter ZORJENO TELEČJE STEGNO KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^ www.tednik.si tednik@tednik.si Ormož • Zaenkrat še brez izvajalca za martinov šotor V teku ponovljen razpis, na prvega se ni prijavil nihče Čeprav je do največje prireditve v Ormožu, Martinovanja 2017, še dobrih pet mesecev, izvajalca gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa za martinov šotor za zdaj še ni na obzorju. Na prvi javni razpis se namreč ni prijavil nihče. Na javni razpis za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa za martinov šotor v okviru Martinovanja v Ormožu 2017, ki bo letos potekalo med 10. in 11. novembrom, se nanj ni prijavil nihče. »Razpis se je zaključil 5. maja, vendar do roka za prijavo nismo dobili nobene prijave. Zato smo se na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport Ormož, po pogovoru z Občino Ormož, odločili, da razpis ponovimo - seveda v želji, da v tem roku za prijavo dobimo ponudbo, ki bo ustrezala vsem prijavnim pogojem. V prvem roku razpisa nismo dobili podatkov, da bi bili razpisni pogoji kakšen problem pri sami prijavi. Zato smo se odločili, da jih ne spreminjamo in počakamo na rezultate tega drugega prijavnega roka, ki je odprt do 23. maja 2017. Prepričani smo, da bomo lahko organizatorji skupaj s pravim izvajalcem v šotoru našim gostom ponovno ponudili Martinovanje, kot se za Ormož - kot vinsko turistično destinacijo - tudi spodobi,« je optimistično dejala v. d. direktorice novega zavoda Simona Kosi. Na vprašanje, kaj je vzrok, da ponudnikov ni bilo, Kosijeva odgovarja: »Najverjetneje sama birokracija in 'nepotrebna' dokumentacija, ki jo moramo izpolnjevati tako mi kot organizator kot tudi izvajalec dogajanja v martinovem šotoru.« Ob tem nas je še zanimalo, kaj bi se zgodilo, če tudi v drugo razpis ne bi uspel: »Potem pa se bomo najverjetneje morali obrniti na katero izmed agencij, ki se ukvarjajo z organizacijo večjih dogodkov, čeprav bi bili najbolj veseli, da se prijavi kdo iz lokalnega območja, ki najbolj razume potrebe gostov oz. te potrebe lahko najbolje uresniči.« Izvedba ponovno v roke ormoškim gasilcem? Spomnimo, da se je sicer lani odvijala podobna zgodba. Na razpis je prispela ena ponudba, ki pa ni bila izbrana. Občina je nato zagato rešila tako, da je organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavne-ga programa v martinovem šotoru podelila Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ormož. Zato smo predsednika PGD Ormož Rajka Košiča še povprašali, ali se nameravajo prijaviti na ponovljen razpis. Košič je temu pritrdil. Ali bodo tudi edini ter izbrani ponudnik, bo sicer znano že danes. Kot je razvidno iz razpisa, bodo imeli prednost pri izbiri partnerji s kakovostno gostinsko ponudbo in glasbenimi programi, ki bodo po oceni ocenjevalne komisije bolj atraktivni in aktualni. Monika Levanič Ormož • Rdeči križ organizira humanitarno akcijo Pomagajmo Gregorju Rdeči križ Območno združenje Ormož je sprožil akcijo zbiranja pomoči za mladega Ormo-žana Gregorja Fekonja, ki je v prometni nesreči z motornim kolesom utrpel hude poškodbe hrbtenjače. »Rdeči križ Območno združenje Ormož organizira akcijo zbiranja pomoči za mladega so-vaščana Gregorja Fekonja (roj. Foto: zasebni arhiv 1986, bivališče Dolga Lesa 7, Ormož), ki je na španski Ibizi z motornim kolesom doživel prometno nesrečo s hudimi poškodbami hrbtenjače. Prevoz v domovino je starše stal 13.500 evrov, nadaljnja rehabilitacija in zdravljene bo dolgotrajno, za kar bodo potrebna dodatna finančna sredstva,« so zapisali na spletni strani OZRK Ormož. Da bi staršem in Gregorju omogočili lažje premagovanje finančnih težav, so sprožili akcijo zbiranja pomoči (Pomagajmo Gregorju) na posebnem računu in s pomočjo donacij preko SMS sporočil s podporo Telekoma Slovenije. Darujete lahko na račun: SI56 0100 0000 0400 014, sklic SI 1682750-30000044458 ali pošljite SMS-sporočilo s ključno besedo Grega5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za pomoč Gregorju. Njegov oče Ivan pa še hvaležno sporoča: »Gregor in družina se zahvaljujemo vsem dobrotnikom in upamo, da bomo z vašo pomočjo dosegli uspešno zdravljenje in rehabilitacijo, hvala vsem.« ML Tudi prleški pisker Priprave na največji ormoški dogodek, Martinovanje 2017, ki ga vsako leto obišče več tisoč obiskovalcev, so z objavo razpisa za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa za martinov šotor že stekle. »Pripravljamo že tudi nove programe izletov, ki jih bomo ponudili v trženje agencijam, zavodom ter različnim upokojenskim, športnim, turističnim in drugim podobnim društvom. Sedaj še počakamo, da preko razpisa izberemo izvajalca, nato pa sledi nadaljnja organizacija skupaj z njim. Letos bomo poskušali pripraviti kakšno otroško animacijo, da bodo starši razbremenjeni varstva otrok in si bodo lahko samostojno ogledali našo bogato ponudbo v programu. Ponovno bomo izvedli kuhanje prleškega piskra, saj je prireditev lani - prvič - odlično uspela,« je še napovedala v. d. direktorice Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Simona Kosi. Osebna kronika Rojstva: Darja Ferenčič, Lasigovci 5 d, Polenšak -deček; Gabrijela Lužnik, Hrastovec 28, Zavrč - deklica Hajdi; Ivana Goričanec Čadež, Rečna ul. 3, Ljubljana - deklica Mia; Bojana Premzl, Sela pri Polskavi 27 b, Pragersko - deček Anton; Vesna Käfer, Makedonska ul. 30, Maribor - deček Nik; Klara Megla, Cvetkovci 74, Podgorci - deklica Iva; Tina Zalokar, Kolmanova c. 23 c, Orehova vas - deklica Gaia; Sonja Arnuš, Poljska cesta 8, Ptuj - deček Rene. Umrli so: Elizabeta Kosta-njevec, roj. Strelec, Strelci 2 a, roj. 1938 - umrla 9. maja 2017; Ana Lašič, roj. Müller, Stanova 28, roj. 1924 - umrla 12. maja 2017; Marija Urih, roj. Ai-chmaier, Cirkovce 68 d, roj. 1929 - umrla 11. maja 2017; Jurij Krajnc, Slatina 31, roj. 1923 - umrl 13. maja 2017; Stanislav Korošec, Zg. Hajdina 102 b, roj. 1931 - umrl 13. maja 2017; Marija Hojnik, roj. Šegula, Hlaponci 20, roj. 1927 - umrla 15. maja 2017. Poroke - Ptuj: Janez Furman in Jasmina Kiziler, Lešje 20 a; Marjan Majce-novič in Gordana Zebec, Gorenjski Vrh 6; Sašo Ko-rez, Ormož, Ptujska c. 13, in Klavdija Krajnc, Ptuj, Rimska pl. 12; Daniel Vidovič, Ptuj, Župančičeva ul. 4, in Nina Fišer, Gerečja vas 88; Peter Polanec, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 68, in Petra Pandža, Velenje, Splitska ul. 16; Maksimiljan Sakel-šek, Bukovci 132 a, in Janja Kostanjevec, Bukovci 119 a; Dejan Horvat, Markovci 10, in Vesna Cimerman, Markovci 74; Mitja Zorko in Andreja Pintarič, Zamušani 76 a; Darko Cafuta, Vareja 37, in Sabina Meznarič, Gradišča 68. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Danes bo povečini sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije nekaj ploh in neviht. Jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 23 do 27 stopinj C. Obeti V sredo bo povečini sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Popoldne in zvečer bo nastalo nekaj ploh ali neviht, ki se bodo predvsem v vzhodni Sloveniji lahko zavlekle v noč na četrtek. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Tu in tam ni izključena kakšna kaplja dežja ali manjša ploha. Vremenska slika Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah doteka k nam razmeroma suh zrak. Foto: CG