~ J. PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina Platona v gotovini /-1 . A •, Abb. postale I gruppo - V^dlS 4*U lil* Leto XIX. St. 216 (5591) ŠTEVILNI^ UKREPI NA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Vsedržavna proslava 20-letnice odpora Uskladitev zakonikov z načeli ustave Izjava vlade v zvezi z zaostritvijo odnosov med Italijo in Avstrijo - Ukrepi v okviru akcije proti mafiji - 30 milijard za podporo izvoza, 4 milijarde za znanstveno raziskovanje - Zaupnica vladi levega centra na Siciliji - Moro o nujnosti obsežnega programa nove vlade levega centra s sodelovanjem socialistov TRST, četrtek 12. septembra 1963 RIM, 11. — Po poročilu zunanjega ministra Piccionija o vplivu nedavnih dogodkov v bocenski pokrajini na odnose med Italijo in Avstrijo, je vlada sklenila poslati avstrijski vladi protest zaradi «nesprejemljivih avstrijskih uradnih iz-lav in stališč, ki prikazujejo dejstva z namernim pačenjem, tako kar zadeva razpravo v Tridentu, kakor glede odložitve sestanka med italijanskim in avstrijskim zunanjim ministrom... Avstrija, ki ni nudila svojega sodelovanja pri iskanju tn kaznovanju odgovornih za teroristične napade, pa je z novimi govorniškimi manifestacijami odgovornih oseb močno povečala napetost. Italijanska vlada — ob popolnem spoštovanju avtonomije in neodvisnosti sodstva — obžaluje in odklanja neutemeljena zatrjevanja in nedopustne sodbe o italijanskem sodstvu. Taka zatrjevanja in sodbe, ki jih moramo odločno zavrniti, ker niso v skladu z državno vrhovnostjo, morejo le močno škodovati poravnavi spora med obema deželama, ker Podžigajo skrajneže in opogumljajo zločince, medtem ko je potrebno, da vse strani dajo dokaz največjega čuta za ravnotežje in odgovornost. Vsekakor pa se italijanska vlada ne bo pustila odvrniti od stališča, ki mu je bila vedno zvesta, da lojalno olajša rešitev, toda pričakuje, da bo avstrijska vlada zavzela enako sta- lišče; hkrati pa namerava najodločneje zatreti terorizem...» Ministrski svet je sklenil dati pobudo za vsedržavno proslavo 20-letnice odporniškega gibanja. V ta namen bodo imenovali u-strezen odbor, hkrati pa bodo sprejeli zakonske ukrepe in dru- I ge pobude, da bi dali tem proslavam največji poudarek. Ministri so nadalje odobrili zakonski osnutek, ki pooblašča vlado da izda nove zakonike. Gre namreč za reformo vseh zakonikov, da bi «temeljne zakone države prilagodili novim načelom, ki jih vsebuje ustava, hkrati pa da bi jih prilagodili «političnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju dežele in da bi ustrezali konkretnim potrebam našega časa». Pri tem delu bodo vladi pomagale posebne komisije, v katerih bodo zastopani parlamentarci, sodniki, univerzitetni profesorji, odvetniki in predstavniki sindikatov in delodajalcev. Pooblasti- ■iiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiHMiM.itiioiiiimiKiiiiii Nov napad Diemove vojske na višje šole v Sajgonu Študentje nadaljujejo protestne stavke - «Times of Vietnam» piše o «novih načrtih mednarodnih avanturistov» SAJGON, 11. — Vojaki so danes Ponovno zasedli višje šole v Saj-Konu, ker so študentje začeli stavkati in so uprizorili številne demonstracije proti vladi. Prišlo je do številnih incidentov in spopadov. Vojaki so študente izgnali iz nekatere šole pa so samo obkolili. Od sobote dalje so v Sajgonu aretirali veliko število študentov, ?d katerih jih policija zadržuje se nad dva tisoč. Sajgonski list »Times of Vietnam» objavlja danes članek, V katerem pravi, da se «mednarodni avanturisti pripravljajo na svojo drugo rundo». List pravi, da je Klavni tajnik opozicijške stranke •Dai Viet» Ngujen Ton Hoan obvestil svoje sodelavce v tujini, naj Pripravijo načrte v ta namen. Dist pravi dalje, da je Hoan obvestil «svojo pariško mrežo», da nekateri ameriški uradni krogi Proučujejo možnost organiziranja •gibanja nacionalistične gverile» v Južnem Vietnamu, ki bi ga sestavljali vojaški ubežniki, ki nasprotujejo sedanjemu režimu. Ho-a9 je mnenja, da so ameriški kro-Ki Prepričani, da bi jim to omogočilo povzročiti v južnovietnam-ski vojski razkol in s tem esibiti s-uemovo vlado. Kreisky bo govoril v OZN o Južni Tirolski DUNAJ, H. - Avstrijski zunanji minister Kreisky in podtajnik “temer bosta verjetno odpotovala *“• septembra v New York, da se udeležita zasedanja glavne skupščine OZN. Minister Kreisky bo govoril na skupščini 26. septembra.. Tiskovna agencija APA pravi v zvezi s tem med drugim: «Vprašanje Južne Tirolske ne bo predstavljalo formalne točke dnevnega reda, temveč bo avstrijski zunanji minister Kreisky v okviru splošne debate, prav tako, kakor pred enim letom, obširno obrazložil avstrijsko stališče do sedanjega stanja južnotirolskega vprašanja, zlasti v zvezi z nedavnimi dogodki». Avstrijsko delegacijo bodo sestavljali, kakor v prejšnjih letih, trije poslanci: Tončič za ljudsko stranko, Czernetz za socialistično stranko in Mahnert za opozicijsko skrajno desničarsko stranko svobode. Na Južnem Tirolskem je bilo preteklo noč relativno mirno. Slišalo se je samo streljanje. Neznanci so metali kamenje na vojake ob železniški progi blizu kraja Mara. Vojaki so odgovorili s streljanjem. Blizu Merana so našli v bližini električne centrale 74 nabojev za možnarje. V Genovi so v prtljažnem oddelku na postaji Principe našli kovček poln plastičnega eksploziva, ki je bil povezan s sprožilcem na uro. Ni prišlo do eksplozije, ker so se baterije predčasno izpraznile. Zraven kovčka je bil tudi vrč bencina. Kovček je bil oddan na postaji 27. aprila in so ga odprli med pregledovanjem nedvig-njene prtljage. lo velja za dobo štirih let, vendar pa bodo mogli izdati zakonike tudi ločeno, zlasti v zvezi z nujnosto, da se pospeši poslovanje sodstva. Na predlog ministra za pravosodje je ministrski svet sprejel zakonski osnutek, ki vsebuje nove določbe za preganjanje posebnih oblik kaznivih dejanj na Siciliji, in to v okviru predlogov, ki jih dala parlamentarna preiskovalna komisija o. pojavu mafije na tem otoku. SVetu za znanstveno raziskovanje je vlada dala 4 milijarde lir, 30 milijard pa so dali na razpolago za povrnitev davka na promet na izvozno blago, da bi tako podprli izvoz; dve milijardi na leto za dobo 15 let pa bo država prispevala za izplačevanje obresti, ki jih predvideva 21. člen zakona št. 635 od 5. julija 1961. Na predlog notranjega ministra pa je ministrski svet odobril zakonski osnutek, s katerim se povečajo prejemki karabinjerjem, finančnim stražnikom, policijskim agentom, kaznilniškim čuvajem, gasilcem in gozdarjem. Poslanska zbornica je canes nadaljevala razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva, hkrati pa je odobrila v prvem čitanju u-stavni zakon o ustanovitvi nove dežele Molise in ukrep za kritje izdatkov za povišanje pokojnik bivšim državnim nameščencem ; u-strezni zakonski osnutek je danes odobrila soglasno parlamentarna komisija za finance in zaklad. Osnutek bodo sedaj dostavili senatu, ki ga bo odobril dokončno, nakar bo objavljen v Uradnem listu. Smatrajo, da bodo povišane pokojnine začeli izplačevati že v tem mesecu. Gre za 30 odst. povišanje pokojnin, ki stopi v veljavo s 1. julijem letos. Med današnjo razpravo v poslanski zbornici je poslanec Romeo govoril o posledicah zakona Merlin, s katerim so ukinili javne hiše. S tem v zvezi je monar-nist Cuttitta zahteval, naj bi upoštevali njegov predlog, da se ta zakon ukine zaradi «resno zaskrbljujočih učinkov zdravstvenega in moralnega značaja, ki so se pojavili po njegovem uveljavljenju». Deželna skupščina na Siciliji je danes izglasovala zaupnico vladi levega centra, ki ji predseduje demokristjan D’Angelo; za vlado je glasovalo 49 poslancev (KD, PSI, PSDI in PRI), proti pa 32 deželnih poslancev (KPI, PLI, PD IUM in MSI). Predsednik skupščine, demokristjan Lanza. se je vzdržal. Predsednik republike Segni je danes sprejel predsednika vlade Leoneja in finančnega ministra Martinellija. Tajnik PRI Reale se je razgovarjal danes na Monteci-toriu z namestnikom tajnika KD Salizzonijem, član vodstva KD Salvi pa je imel razgovor s socialističnim poslancem Cattanijem, ki je član vodstva PSI. Politični tajnik KD Moro je napisal članek za ilustrirani tednik «Oggi», v katerem se zadržuje obširno na nujnosti politike levega centra in sodelovanja med katoličani in socialisti ter poudarja med drugim, da pri tem ne gre za «zvijačno uporabo (in zato deformacijo) socialistične stranke, ampak za zaželen in sedaj mogoč prispevek delavske stranke». Moro podčrtava, da za tako politiko ni moč zamenjati socialistične stranke z liberalno stranko, kajti «politika široke demokratične in ljudske mobilizacije ne more ra-> čunati s prispevkom liberalne ;udi stranke, ampak mora računati, ra. žen s silami demokratične levice, s socialistično stranko, utrjeno v svoji avtonomiji in nevezano na komunistično stranko». Moro do- daja, da KD misli in upa, da bo po kongresu socialistične stranke prišlo do organskega sodelovanja med strankami levega centra in da bodo socialisti prevzeli neposredno odgovornost v novi vladi, ki bo morala sprejeti obsežen program za «zgraditev demokratične države: za primerno prisotnost in politično pobudo delavcev; za modernizacijo strukture in uprave države; za prilagoditev socialnega skrbstva; za razvoj in modernizacijo šolstva; za popolno razširitev temeljnih socialnih služnosti; za načrten in skladen razvoj gospodarstva. ob spoštovanju nenadomestljive zasebne in javne pobude». Moro poudarja na koncu, da mora biti večina levega centra povsem avtonomna, predvsem nasproti KPI. septembra v Milanu in v milanski pokrajini. Sklenjeno je bilo, da bodo delavci prekinili delo od 14. do 18. ure, razen nameščencev pri telefonskih centralah, v bolnišnicah, plinarnah, elektrarnah ter gasilcev in mestnih stražarjev. Kar se tiče delavcev, nameščenih pri nepretrgani proizvodnji in v tekstilni industriji, se bodo še posebej sporazumeli s sindikati posameznih strok, ki se bodo prilagodili umikom, ki so določeni za stavko. V Milanu se bodo stavkajoči zbrali na petih trgih in bodo nato šli v sprevodih na Stolni trg, kjer bodo govorili tajniki vseh treh sindikalnih organizacij. NOVI DELHI, 11. — Indijska vlada je odpovedala zgraditev jeklarne v Bokaru z ameriško pomočjo. To je davi sporočil v parlamentu minister za težko industrijo. Pri pomnil je, da je ameriški kongres izključil Bokaro iz sovjega programa pomoči, a da se indijska vlada ni odrekla svojemu načrtu in se bo zaradi tega obrnila na industrijo raznih držav za zgraditev te jeklarne. Danes začne v Beogradu zasedati konferenca Medparlamentarne zveze Udeležence konference bo pozdravil predsednik Tito, zatem pa bodo prebrali poslanico U Tanta - Nadaljevanje razgovorov med maršalom Titom in J. Kadarjem Priprave v Milanu na protestno stavko MILAN, 11. — Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so se sporazumela o podrobnostih za stavko _________________________________ ________________________________ „ proti zvišanju najemnin, ki bo 23. klarne. Maršal Tito in Janoš Kadar v Karadjordjevu takoj po prihodu Kadar ja v Beograd iiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiViiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kennedyjevo pismo senatu s pozivom naj ratificira moskovsko pogodbo Ameriški predsednik bo verjetno govorilna prvi seji glavne skupščine OZN WASHINGTON, 11. — V senatu se nadaljuje debata, o rati fikaciji pogodbe za delno prekinitev jedrskih poskusov. Senatorja Mansfield in Dirksen sta pozvala senatorje, naj se po trudijo, da bi mogli pogodbo ratificirati že prihodnji teden. Toda senator Goldwater je spo-ročil, da namerava zahtevati, naj se pogodba ne uveljavi, dokler ne bo Sovjetska zveza u-maknila svojih čet in vojaškega materiala s Kube. Predsednik Kennedy je poslal pismo voditeljema senata senatorju Mansfieldu in senatorju Dir-ksenu. V pismu poudarja, da je potrebno, da se ratificira pogodba, in pripominja, da ta pogodba ne bo odvzela ZDA možnosti, da uporabi jedrsko orožje za svojo obrambo ali za obrambo svojih zaveznikov v primeru vojne. Za ratifikacijo je potrebna dvotretjinska večina. Ce bo pri glasovanju navzočih vseh sto senatorjev, bo za odobritev potrebnih 67 glasov. Iz Moskve javljajo, da je avstrijski poslanik v Moskvi podpisal danes ruski izvod pogodbe o prekinitvi jedrskih poskusov. V Moskvi je pogodbo do sedaj podpisalo 77 držav. Kennedy ponavlja v svojem pismu «zagotovila», ki jih je bil že svoj čas dal Dean Rusk, da se bodo podzemeljski jedrski poskusi nadaljevali in da bodo ZDA pripravljene, da vsak trenutek ob. novijo jedrske poskuse v ozračju v primeru da bi bila katera koli določba pogodbe «razveljavljena ali prekršena». ' Na splošno zagotavlja Kennedy, da ZDA ne bodo zmanjšale naporov za krepitev svojih oboroženih sil. Kennedy pravi tudi, da bodo ZDA «takoj sprejele vse potrebne ukrepe, če bi se Kuba neposredno ali posredno uporabljala, da bi obšli ali razveljavili določbe te pogodbe». Končno pravi Kennedy, da pogodba v ničemer ne menja «pravnega položaja oblasti področja pod sovjetsko oku. pačijo v Vzhodni Nemčiji» in da ZDA ne mislijo priznati Vzhodne Nemčije kot državo. Zvedelo se je, da je' predsednik Kennedy sklenil govoriti na prihodnjem zasedanju skupščine OZN, morda že na otvoritveni seji. Japonski strokovnjaki v Skoplju SKOPJE, 11. — Danes popoldne so prispeli v Skopje znani japonski strokovnjaki za seizmologijo profesor tehnične fakultete v Tokiu in predsednik mednarodnega inštituta za seizmologijo Kiošimu-t°. ter znanstvenika za proučevanje sizmoloških pojavov na svetu Suzo Okamoto in Tošihiho Hi-sada. Japopnski strokovnjaki bodo med svojim bivanjem v Skopju do 24. septembra proučili plast in karakteristike potresnih pojavov na tem področju in sestavili o svojem delu poročilo, ki ga bodo upoštevali pri sprejemu sklepov o obnovi mesta. V nedeljo se je v Brnu začel Peti mednarodni sejem mehani-"e> ki bo odprt do 22. septembra. ?"a sejmu sodelujejo glavne dr-*ave Vzhoda in Zahoda od Sovjetske zveze do ZDA, od Velike “ritanije do Francije, obe nem- ški državi, od Japonske do ZAh in številne druge. CSSR razstavlja številne novosti iz raznih vej mehanike in kemi-je. Med italijanskimi podjetji so zastopana FIAT, Montecatini, O-livetti,1 Innocenti, - Igms. - Finmec- canica itd. Danes je na sejmu italijanski dan. Navzoč bo minister za zunanjo trgovino senator Trabucchi, ki se bo v Pragi sestal tudi s češkoslovaškim ministrom za zunanjo trgovino. Protest Anglije in Francije v Izraelu JERUZALEM. 11, — Francoski in ameriški poslanik v Izraelu sta danes protestirala pri izraelskem zunanjem ministru zaradi včerajšnjih demonstracij proti kristjan-skim šolam v raznih izraelskih mestih. V Tel Avivu, Jafi in drugih mestih so namreč včeraj bile velike protestne demonstracije proti dejavnosti tujih misijonarjev v Izraelu, ki zvabljajo židovske °-troke v svoje šole. V Jeruzalemu je veliko število študentov iz ži- dovskih verskih šol vdrlo v francoski zavod «Sv. Jožefa», druge skupine pa so demonstrirale pred šolo finskih misijonarjev. Aretirali so 117 demonstrantov. Skupine de: monstrantov so skušale vdreti tudi v šolo britanskih misijonarjev. Aretirali so 17 demonstrantov. V Jafi so med demonstracijami aretirali H demonstrantov. Predsednik izraelske vlade Eškol je odločno obsodil te demonstracije in je izjavil, da bodo krivce postavili pred sodišče. Tudi minister za verske zadeve je obsodil demonstracije in izjavil, da je najboljši način borbe proti dejavnosti misijonarjev ustvariti dobre židovske šole. Obsodbe v Turčiji ANKARA, 11. — Posebno vojaško sodišče, ki je zasedalo v ankarski vojaški šoli, je davi izreklo razsodbo proti 1.459 kadetom vojaške šole, ki so bili zapleteni v upor 20 in 21. maja letys. 75 kadetov je bilo obsojenih na štiri leta in dva meseca zapora, drugih 91 pa na tri mesece zapora; razen tega bodo izključeni iz vojske. Ostali oproščeni. bili Vojaška pogodba Kitajska-Pakistan? KARAČI, 11. — Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je zanikal trditve nekega pakistanskega časopisa, da je Kitajska predlagala vojaško «obrambno» pogodbo s Pakistanom in da bi predsednik kitajske vlade Cuenlaj želel priti v ta namen v Pakistan. Predstavnik je razen tega zanikal, da je Kitajska zagotovila Pakistanu sodelovanje v primeru «indijskega napada». , Ne smejo na Kubo WASHINGTON, 11. — Ameriški državni departma je javil, da ne bo dovolil vizuma ameriškim arhitektom, ki želijo odpotovati na Kubo na kongres mednarodne zveze arhitektov, ki bo od 27. septembra do 3. oktobra v Havani. MOSKVA, 11, — Predsednik so-vjetske vlade Hruičov je sprejel danes v Kremlju britanskega ministra za trgovino Erro.lla, Navzoča sta bila tudi sovjetski minister za zunanjo trgovino Pato-ličev in britanski poslanik v Mo-s’kvi Trevelyan. BIRMINGHAM, 11. — Sinoči je eksplodirala pred stanovanjem črnskega ruaarja Jamesa Winstona granata, ki pa ni povzročila škode. Na kraju eksplozije se je takoj zbrala množica črncev, ki pa so ostali mirni. V Birminghamu je v zadnjih dveh tednih to že tretja eksplozija pred stanovanji črncev. MOSKVA, U. — Ameriški- poslanik v Moskvi Kohler je odpotoval davi z letalom v Washington, kjer bo' popiagal pri pripravah za bližnji sestanek sovjetskega zunanjega ’ ministra Gromika s predsednikom Kennedyjem. Gromiko , bo odpotoval v ZDA čez štiri ali pet dni. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V veliki dvorani zvezne skupščine se bo jutri začela 52. konferenca Medparlamentarne zveze, katere se bo udeležilo okrog 60 delegacij z vseh celin. Na otvoritveni slovesni seji konference, ki bo po številu u-deležencev kot po dnevnem redu zelo važna, bo udeležence konference pozdravil predsednik republike maršal Tito. Zatem bodo prebrali poslanico generalnega tajnika OZN U Tanta. Udeležence konference bosta prav tako pozdravila predsednik jugoslovanske skupine dr. Joža Vilfan in predsednik sveta Medparlamentarne zveze Ranieri Mazzilli. Konferenca bo začela svoje delo z izvolitvijo predsednika in podpredsednika. Za predsednika bo po tradiciji izvoljen eden izmed članov nacionalne skupine države organizatorke konference, verjetno dr. Jože Vilfan. Zatem se bo pričela dvodnevna razprava o poročilu generalnega tajnika Medparlamentarne zveze. Na plenarni seji konference, ki bo trajala do 20. septembra, bodo razpravljali o razvoju na svetu, o vesoljskem pravu, rasni diskriminaciji, ohranitvi miru in drugih vprašanjih in sprejeli ustrezne resolucije. Med konferenco bodo tudi sestanki sveta Medparlamentarne zveze, tajnikov nacionalnih skupin in generalnih tajnikov parlamenta. Poleg tega bodo zasedale komisije za posebna vpra. šanja. Svet Medparlamentarne zveze bo, kot je bilo sporočeno na današnji tiskovni konferenci, predlagal konferenci, naj izrazi solidarnost z narodi Jugoslavije ob nesreči, ki je doletela Skopje. Predlagali bodo tudi| naj konferenca imenuje posebno delegacijo, v kateri bo po en zastopnik vsake države udeleženke, ki bo obiskala Skoplje in poročala konferenci o rezultatu svojega obiska. Na konferenci bo, kot se poroča, prav tako predložena resolucija, ki bo članicam Medparlamentarne zveze naložila moralno obveznbst, da se v svojih državah zavzemajo za vsestransko pomoč Skopju. Predsednik Tito in predsednik madžarske vlade Janoš Kadar sta s svojimi sodelavci nadaljevala razgovore. Ij’oleg obojestranske izmenjave izkušenj so si podrobno izmenjali misli o odnosih med obema . državama in o perspekti- ilm iiiiiiiilimiuiiiMiiim im iiimimimii Minimi miinimmmmimnimmmmmmmmmii De Murville pojde v Washington Giscard D’ Estaing pa v Moskvo Francoski zunanji minister se ne bo udeležil zasedanja skupščine OZN ‘m tudi ne razgovorov zunanjih ministrov - Danes bo objavljen načrt za gospodarsko stabilizacijo vah in možnostih za nadaljnjo vsestransko krepitev in razširitev madžarsko-jugoslovanskih odnosov. Ugotovili so, da se ti odnosi u-spe.šno razvijajo. Posebno pozornost so posvetili gospodarskemu sodelovanju Jugoslavije in Madžarske. Predsednik Tito in Janoš Kadar in njuni sodelavci so na današnjem sestanku pretresli tudi najvažnejša mednarodna vprašanja in aktualna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. Snoči je predsednik republike maršal Tito priredil večerjo v čast Janošu Kadru, katere so se udeležili tudi člani spremstva madžarskega ministrskega predsednika in jugoslovanski visoki funkcionarji. Med večerjo sta Tito in Kadar izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila pomen prijateljskih odnosov med obema državama v interesu borbe za miroljubno sožitje in socializem. B. B. PARIZ, 11. — Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je izjavil, da bo jutri poročal predsedniku francoske republike o položaju v Laosu, ker je Francija med podpisni. carni ženevskih sporazumov.' PARIZ, 11. — Danes so uradno javili, da bo francoski zunanji minister de Murville odpotoval 5. oktobra v Washington na razgovore z državnim tajnikom Deanom Ruškom; v Pariz se bo vrnil 9. oktobra. To kratko uradno sporočilo dopušča domnevo, da de Mur- ville ne bo odšel v New York na zasedanje skupščine OZN in se torej ne bo udeležil razgovorov med Deanom Ruskom, Gromikom in angleškim zunanjim ministrom. V pariških političnih krogih pravijo, da je francoska vlada sklenila, naj zunanji minister obišče Washington, zato da pokaže,_ da Francija, čeprav so ne udeležuje razgovorov med Vzhodom in Zahodom, ne odklanja svojih stikov z Washingtonom. Razen tega so v Parizu sporočili, da je sovjetski minister za zunanjo trgovino povabil v imenu sovjetske vlade francoskega finančnega ministra Giscarda D’E-stainga na obisk v Sovjetsko zvezo, da se pogovorita o gospodarskih odnosih med obema državama. Obisk je določen za začetek prihodnjega leta. Francoska vlada je dànes razpravljala o načrtu za gospodarsko stabilizacijo, ki bo objavljen ju-tri. Vendar pa so na podlagi včerajšnjih izjav predsednika vlade in finančnega ministra znane temeljne smernice tega načfta. Finančni minister je včeraj tudi izjavil, da bodo v okviru tega načrta izdali številne zakonodajne ukrepe. Nekateri bodo predloženi parlamentu hkrati z načrtom finančnega zakona za leto 1964, drugi pa bodo predloženi pozneje. Glavne smernice načrta so torej znane, ni pa znano, kakšni bodo podrobni ukrepi za njegovo izvajanje. Govori se med drugim o novem zvišanju obrestne mere od 3.5 na 4 odsto. Razen tega.se pričakujejo ukrepi, ki bi omejevali sindikalno dejavnost. Predsednik vlade Pompidou je v zvezi s tem načrtom sprejel predsednika vsedržavnega sveta francoskih delodajalcev ter predstavnike socialističnih in krščanskih sindikatov, ni pa sprejel predstavnikov največjih sindikatov CGT. Včeraj pa je minister za kmetijstvo sprejel kmetijske predstavnike. Ti so objavili danes posebno izjavo, ki pravi, da ne bodo dopustili take politike za stabilizacijo cen, ki bi pomenila bloka- do cen za kmetijske pridelke, spričo dejstva, da bi blokada cen proizvodov, ki so potrebni kmetijstvu ;n na splošno vseh industrijskih cen, ostala le teoretična, kakor so to pokazali številni primeri ' v preteklosti. Kmetijske organizacije v departmaju Vaucluse so sklenile bojkotirati de Gaullov obisk, ki je določen za konec meseca. «Odbor za budr.ost» v katerem je včlanjenih deset kmetijskih organizacij, je objavi! sporočilo, s katerim poziva vse svoje člane in njihove družine, naj bodo na dan de Gaul-lovèga obiska doma, ker bi njihova navzočnost pomenila odobravanje politike vlade, dalje pozivajo starše,- naj ne pošljejo svojih otrok v šolo, ker ob podobnih obiskih običajno pošljejo potroke iz šol na uradne manifestacije. V Lionu je predsedstvo tamkajšnje federacije socialistične strank» objavilo izjavo, s katero obsoja «nespametno politiko vlade» in do-ie stališče predsednika republike do moskovske pogodbe in do dogodkov v Vietnamu okrepilo izolacijo Francije. Dalje obsoja izjava velike izdatke za ustanavljanje jedrske udarne sile in pravi, da vlada zanemarja potrebnejše ukrepe v korist industriji, kmetijstvu, šolam m socialnemu skrbstvu. Na včerajšnji seji rimske vlade so sprejeli sklep, da bode organizirali vsedržavno proslavo 20. obletnice odpora. Sprejeli so zatem še vrsto drugih sklepov, med katerimi je najvažnejši načrt zakona, ki pooblašča vlado, da Imenuje posebno komisijo, ki naj v štirih letih pripravi reformo vseh zakonikov. V komisiji bodo senatorji, poslanci, sodniki, advokati, profesorji prava in gospodarstveniki. Vlada je določila tudi glavna načela in smernice, po katerih se bo morala komisija ravnati. Med drugim se poudarja da se bodo morali zakoniki prilagoditi načelom republiške ustave. Razen tega se bodo morali zakoniki prilagoditi političnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju državne skupnosti in biti bodo morali v skladu s konkretnimi potrebami današnjega časa. Bil je skrajni čas, da so se odločili za reformo, čeprav bo treba čakati še štiri - leta po odobritvi vladnega načrta, preden bo sploh prišlo do diskusije o predlogih komisije. Upamo, da bo komisija pripravila take tekste, ki bodo res v skladu z ustavo in ■ današnjim časom, čeprav M morali ne glede na to poskrbeti, da se spremenijo izrazito protiustavni členi, ki pomenijo za nas Slovence diskriminacijo, ker nam prepovedujejo uporabo materinega jezika na sodišču, kar smo že tolikokrat zaman zahtevali. V ameriškem senatu se nadaljuje debata o ratifikaciji moskovske pogodbe. Kennedy pa je poslal voditeljem senata pismo, s katerim ponovno poudarja nujnost ratifikacije in ponavlja že dana «zagotovila». Napovedali so tudi, da bo Kennedy govoril na otvoritveni seji zasedanja skupščine OZN. Medtem so v Parizu napovedali bližnji obisk francoskega zunanjega ministra de Murvilia v Wa-shingtonu. Vendar pa se de Murville ne bo udeležil zasedanja skupščine OZN in tudi ne napovedanega sestanka zunanjih ministrov. V okviru italijansko-avstrijske-ga spora zaradi Južne Tirolske so na Dunaju javili, da bo zunanji minister Kreisky obširno govoril o tej zadevi na skupščini OZN v New Yorku. Homu kaže vzdrževati in podpirati desničarske organizacije v Brazili ji RIO DE JANEIRO, septembra. — Kdo ae skriva za kraticami IBAD? Kakšni so pravi cilji in dejavnost te organizacije «političnega podzemlja»? Kdo je finansira? Na vrsto teh in drugih vprašanj je točno in podrobno odgovorila posebna parlamentarna preiskovalna komisija po dvomesečnem delu. Odgovori so presenetili brazilsko javnost, navajeno na dejstvo, da sta bila denar in tuje vmešavanje zmeraj zelo pomembna elementa tukajšnje politike. Brazilski inštitut za demokratsko akcijo — IBAD — so ustanovili pred izvolitvijo Quadrosa, takrat, ko je novo gibanje, ki ga je spremljal vzpon naprednih sil, zajelo največjo latinskoameriško državo. Kakor tudi njegovi pozneje ustanovljeni filiali Demokratska popularna akcija (ADEP) in Demokratska parlamentarna akcija (ADP), poudarja tudi ta «inštitut» termin «demokracija», četudi je bila njegova aktivnost naperjena proti demokraciji in demokratskim silam. Pravi značaj IBAD je verjetno najbolje označil poslanec Delavske stranke in znano ime nacionalistične levice Eloy Dutra, ki je, bil hkrati tudi pobudnik kongresne preiskave: «To, kar so John Birch Society in podobne makartistične organizacije v ZDA, to je IBAD tukaj v Braziliji. Cilj te organizacije in njenih siamskih dvojčkov je bil boj za oblast, boj za status quo in zoper reforme, boj za «discipliniranje» tujega kapitala in zoper novo neodvisno zunanjo politiko. Četudi večino sredstev za informiranje javnega mnenja nadzirajo konservativni krogi, je IBAD menil, da to ne zadostuje. Ta ultra desničarska organizacija, ki je razpolagala z velikanskimi finančnimi sredstvi, je začela zlasti od lani široko protikomunistično «kruzado». Po radiu in televiziji so oddajali posebne programe te organizacije, v časnikih so objavljali dobro plačane članke v stilu «lova na čarovnice», medtem ko so sicer drag časopis «Acao Democratica», z naklado 250.000 primerkov delili brezplačno. Proti neodvisnim informacijskim organom, katerih obstoj je močno odvisen od o-glasov in reklam, so začeli ofenzivo komercialnega podkupovanja in pritiska. Zadostovalo je, če je kak časopis ali kaka radijska postaja nastopila v prid nacionalističnih koncepcij, že se je znašla pod pritiskom propagandnih agencij, dirigiranih družb in končno pismenih in telefonskih protestov «bralcev» ali «poslušalcev». Direktorji časopisov ali televizijskih -postaj so dobivali sezname naprednih ljudi, kot je Brisola, z «nasvetom», naj jih nikar ne interjuvajo niti naj ne prenašajo njihovih govorov ali izjav. Aktivnost IBAD pa ni bila o- Eusebio Ferraris v mladih letih Včeraj so v Pezzani pri Vercel-liju pokopali 82-letnega Eusebia Ferrarisa, ki je bil v teh krajih prvi kmečki poslanec. Kmalu je postal sirota in bil je tako ubog, da niti v šolo ni mogel, toda i-mel je trdno voljo pomagati si naprej. Kot 23-letni delavec se je vpisal v socialistično stranko, postal leta 1910 občinski svetovalec, štiri leta pozneje župan in leta 1919 poslanec. Pred fašizmom se je leta 1923 umaknil v emigracijo, toda po šestih letih se je vrnil. Proti koncu nemške okupacije je bil obsojen na smrt, rešila pa ga je osvoboditev. Po vojni so ga spet izvolili za župana, njegov sin Giuseppe pa je socialistični poslanec. Ferraris je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. mejena samo na dezinformacijo in zastrupljanje javnosti z ultra-konservativno propagando. Organizacija si je prizadevala spodkopati tudi delavsko in študentsko gibanje in oblikovati svoje «celice» v vojski, Samo za ustanavljanje tako imenovanih «demokratskih sindikatov» so porabili okrog milijardo kruzerosov. Prav tako so ustanavljali tudi različne druge organizacije, na primer organizacijo «demokratskih študentov» in organizacijo «brazilskih žena za obrambo demokracije». Vse to so miniaturne, nepomembne organizacije, toda konservativno časopisje je dajalo njihovim stališčem, deklaracijam in manifestom veliko publiciteto. Kljub zanikovanjem desničarskih govornikov in voditeljev korupcijske aktivnosti, se je med preiskavo v Kongresu izkazalo, da so vse te organizacije med seboj tesno povezane in da so bili v nacionalnih in regionalnih vodstvih organizacije IBAD, ADEP in ADP isti ljudje: Glavni poveljnik IBAD, Ivan Hasslocher, je bil hkrati tudi direktor in predsednik tega «inštituta» in družbe za propagando in publiciteto «Promotion», medtem ko je bil Joao Mendes, poslanec UDN in eden izmed direktorjev IBAD tudi predsednik ADP, v kateri so se zbirali desničarski poslanci iz raznih strank, večinoma izvoljeni z denarjem organizacije IBAD. Spričo vztrajnih zahtev nacionalističnih poslancev so formirali parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi IBAD navkljub vsem prizadevanjem desnice, da bi to preprečila, saj je na primer hotela celo vtihotapiti v preiskovalno komisijo svoje predstavnike. Posaditev «mračnih sil» na zatožno klop je bila še en dokaz krepitve naprednih sil na lanskoletnih volitvah. Vendar pa je organizacija IBAD ravno pri teh volitvah zbrala svoja največja sredstva. Na podlagi dokumentov in izjav številnih prič, ki jih je zaslišala komisija, med njimi so bili tudi nekdanji in sedanji funkcionarji teh desničarskih organizacij, se je izkazalo, da so s sredstvi organizacije IBAD finansirali volilno kampanjo 250 kandidatov, Lacerdovih pristašev, za federalni kongres in 800 kandidatov za lokalne skupščine kot tudi nekaj kandidatov za guvernerje. Od teh jih je okrog 100 res prišlo v sedanji Kongre?. Cenijo, da so organizacije IBAD, ADEP, «Promotion» in njihovi regionalni poganjki porabili med volilno kampanjo najmanj 5 milijard, verjetno pa tudi do 20 milijard kruzerosov. Po informacijah tukajšnje filiale Royal Bank of Canada je znašal promet na bančnem računu organizacije «Promotion» od maja do oktobra lani več kot 1300 milijonov kruzerosov. Od kje so dobivali, te velikanske vsote? Preiskovalna komisija je ugotovila, da je bila večina sredstev vloženih v treh tujih bankah Bank of Boston. National City Bank in Bank of Canada. To’da omenjene banke se sklicujejo na zakon o «bančni tajnosti» in nočejo o tem nič povedati. Bivši blagajnik organizacije IBAD, Helcio France je izjavil parlamentarni komisiji, da tolikšne vsote niso mogle izvirati iz domačih virov. Se veliko jasnejši in konkretnejši odgovor o izvoru finančnih sredstev je dal Miguel Arraes, napredni guverner Pernambuca, ki je bil lani izvotjen na ta položaj navkljub nezaslišanim prizadevanjem iba-dovih kandidatov in konservativnih sil, da bi obdržali oblast. Arraes je predložil komisiji več kot 500 dokumentov o aktivnosti organizacije IBAD v Pernambu-cu, čtke, pobotnice, pisma itd., ter v dramatičnem pričanju razkril za kakšne vsote in za katere kandidate je šlo. Med 152 firmami in podjetji, ki so finančno podpirala IBAD, so bili največji meceni prav tuje firme. Da so sredstva pretežno tujega izvira, je potrdil tudi Castil-ho Cabrai, bivši poslanec in nekdanji predsednik «Popularnega gibanja Janija Quadrosa». Njemu je namreč organizacija IBAD pred volilno kampanjo ponudila, da bi sodeloval z njo. Za začetno vsoto milijardo kruzerosov, kar pa je Cabrai odklonil. Razgovorom o tem predlogu z namenom «ubraniti demokracijo» ln «zatirati komunistični vzpon», je prisostvoval razen voditeljev IBAD tudi John Foster Dulles mlajši, tukajšnji direktor velike ameriške družbe «Hanna Corporation» (železo). Vrsta podrobnosti, ki jih je komisiji povedal Cabrai, potrjujejo tukajšnje razširjeno mnenje, da je pravi šef IBAD sin bivšega ameriškega zu- nanjega ministra, ne pa Hasslocher. Preiskava parlamentarne komisije se je te dni približala koncu. Celotni javnosti je pokazala pravo podobo organizacije IBAD in razkrila doslej naj večji škandal politične korupcije. Četudi so IBAD in njeni poganjki legalni, so vendarle preiskovalci dokazali, da je bila njihova dejavnost protiustavna. Zaradi tega je predsednik Goulart, ne da bi počakal na popolno poročilo o preiskavi, z dekretom prepovedal delovanje IBAD za tri mesece. Med tem časom bo vrhovni federalni tožilec sprožil proces za dokončno likvidacijo in prepoved delovanja te desničarske organiza- c'ie- Tako je speljan ovinek ceste, ki veže predor pod Velikim Sv'. Bernardom z državno cesto v Aosti ..........................................................................................illumini.. n je oanjen poslušal zgodbo mladega Proseča na. Zdaj se ^e sramoval tudi najtišjega vzdiha, ki ga, ranjen, ni bil zadušil 1 ««01... MARIJA VOGRIČ (Iz rokopisa «Ljudje bodo ostali», ki opisuje Cerkljansko med NOB) «Dvojna jesen» je imenoval fotograf to sliko ir. Ljudskega vrta modni kotiček !i Ka zatrti,'ii šolsbfa leta H neb j nasvetov o praktičnem Osnovno pravilo, po katerem se ravnajo modni ustvarjalci, je preprostost Vse bolj pogosta oboestila t> časopisju, da se je začelo vpisovanje v osnovne in srednje kole, pa tudi priprave naših a-trofe. ki so začeli že z iskanjem knjig in drugih šolskih potrebščin, so nas opozorili, da je novo šolsko leto pred namj. Kaj ima to opraviti z modo, se boste vprašale. Res je — začetek šolskega leta ni vprašanje mode, tetmveč je bolj vprašanje dobrih sklepov in namenov, ki jih bo treba v prihodnjem letu u-resničiti. Pa vendar moda tudi v tem primeru ni povsem izključena. Le pomislimo, koliko skrbi i-mamo matere vsako jesen prav v zvezi z nakupom oblačil, ki naj bi služila našim otrokom za šolo in izven nje. Na kaj najbolj pazimo pri izbiri omenje- nih oblačil? Na praktičnost in na enostavnost — toda tudi na lep videz in če smo odkrite tu» di na eleganco. No, vidite, j smo prišle do besede moda in . av o tej šolski modi, kakor jo bomo imenovale, bi hotele « današnjem članku spregovoriti nekaj besed. Res je, da otroci rasejo in da je zaradi tega nesmiselno govoriti o nekakšni garderobi, ki naj bi bila po vseh pravilih založena z vrsto različnih oblačil, pa četudi bi razpolagale s takšnimi denarnimi sredstvi, da bi vse to lahko nabavite. Res pa je, da morajo biti otroci oblečeni tako, da so tudi v svoji e-nostavnosti in praktičnosti ljubki in elegantni. In tu imajo svojo besedo tudi ie otroci sami, ker imajo PRED 80 LETI JE PRIŠLO DO ENE NAJVEČJIH NARAVNIH NESREČ V ZGODOVINI Ob strahotnem vulkanskem izbruhu je Krakatau malone izginil Očividci, ki so se jim grozotni prizori za vedno vtisnili vspomin Posledice izbruha vulkana so bili opazili in občutili tudi na razdalji mnogo tisoč kilometrov - Preplavljena in uničena mesta - Novo življenje na povsem opustošenem otoku Natančno pred osemdesetimi leti, avgusta meseca, je dobesedno eksplodiral mali vulkanski otok Krakatau. Slo je za največji doslej zabeleženi vulkanski izbruh, ki je povzročil smrt 36.000 ljudi. Grozotni naravni katastrofi je bilo priča več ladij. Tako je posad. ka ladje «Charles Boli», vtem ko je sonce zahajalo, opazila nekakšen čuden oblak, podoben rdečkasti zavesi, iz katerega so se proti nebu s silno hitrostjo dvigale žareče krogle Ladja je v tistem trenutku plula skozi morsko ožino Sinda med Javo in Sumatro. Bilo je to 26. avgusta 1883. leta. Poveljnik ladje, Harry Watson, je takrat v svoj dnevnik zapisal: «Od grmenja je človek malodane na tem, da izgubi zavest. Vulkan na o-toku Krakatau . se zdi k®* nekakšen velikanski bor, ves veličastno osvetljen od električne razsvetljave. Morje je prekrito z neštevilnimi ribami, ki negibno leže na njegovem površju z navzgor obrnjenimi belimi trebuhi». Poleg že omenjen» ladje je bilo še nekaj drugih, ki so prisostvovale izbruhu. Zdelo se je, kot bi se vsa zemlja hotela razpočiti in vsi poveljniki so v svoje dnevnike napisali, kako so se izbruha prestrašili, kakor tudi, .da sta jih ob tej priliki kamenje in prah malone zasula. Eksplozija je bila tako močna, da je mnogim počil bohnič. Številni preprosti mornarji pa so bili prepričani, da je nastopil' sodni dan. Eksplozijo je bilo čuti celo na razdalji 5000 km, t. j, na otoku Rodriguez v Indijskem oceanu. Poveljnik policije omenjenega o-toka je tedaj mislil, da gre za grmenje topov in je v tem smislu tudi poročal svoji vladi. Kasneje je izvedel, da so zvočni valovi potovali cele štiri ure, preden so dosegli otok. Sam izbruh je povzročil izredno nevarne zvočne valove, vetrove ter silovito vzburkal morje. Ponovna uveljavitev tradicionalnega vinskega sejma v Ljubljani LJUBLJANA, septembra. Ko-ly?! Se je letošnji mednarodni ejem vin, žganih pijač in sad-'h sokov ter opreme na Gospo-“arskem razstavišču v Ljubljani “ključil in že so sestavili okvir-•J1 program za prihodnjo tavrst-Prireditev, ki bo jubilejna, ?»mreč deseta. Razvoj te vsako-etne ljubljanske mednarodne nih sokov, letos pa 1162. Potemtakem so ocenjevalne ko- Iže omenjenih 1162 vzorcev vin, • ' ' 1 —— ,, 1 „ 1 a(a« f* — aA *-l A 1 A I X «Vn M i L lini i — . . .. .J : 1 „ 1. . .. 1 misije imele letos še več dela in ob koncu letošnjega sejma moremo' dati sledeči obračun: za 936 vzorcev vina je komisija izbrala 312 vzorcev, katerim je podelila zlate medalje, 462 vzorcev, katerim je dodelila srebrne, ter 60, katerim je dodelila bro* ^riiagld gosti na vinskem sejmu. Med njimi vidimo župana Franzila In jug. gen. konzula v Trstu R- Janhubo Prireditve obeta nadaljnji razvoj n razširitev, kajti nekateri po-®atki dokazujejo, da se je ta fri-®ditev že krepko zakoreninila, se da še posebej ugotoviti “P Primerjavi letošnjih uspehov lanskimi. Letos je namreč na 9. medna-.“dnem sejmu vin, žganih pijač n sadnih sokov sodelovalo 339 r°djetij iz 31 držav, lani 244 pod-j Li iz 18 držav; nadalje je H-0 lanj razstavljenih v oceno 950 «oroev vin, žganih pijač in sad- naste medalje, tako da je bilo odlikovanih s tovrstnimi priznanji kar 854 vzorcev vina. Komi-siia ki je ocenjevala vzorce žganih pijač, je podelila 72 zlatih, 73 srebrnih in eno bronasto, torej skupno 146 medalj za 154 vzorcev žganih pijač. Sadnih sokov je bilo predloženih v oceno 72 in komisija jim je podelila 6 zlatih, 22 srebrnih in 16 bronastih medalj, to.rej 44 medalj na 72 vzorcev. , Kako se je obnesla Jugoslavija dva tisoč kilometrov, je zvok bil tako močan, da je med obsojenci v nekejn zaporu povzročil preplah, ker so bili prepričani, da jih s svojimi topovi obstreljuje kaka ladja. Uničenje in izgubu življenj je povzročil ogromen yal, vjsok okrog 20 metrov, ki je sledil izbruhu. Ta je strmo, glavil na otok Javo s hitrostjo, ki je bila štirikrat večja od hitrosti orkana. Ta val je zajel tudi nekaj ladij in samo zahvaljujoč nenavadni sreči ni nobena od teh bila potopljena. Na zemlji je učinek bil povsem drugačen. Val, ki je dosegel Batavio kakšnih dvajset minut po izbruhu, je vso luko dobesedno zdrobil v koščke. Zatem je drvel naprej in je v teku nekaj 'ftiinut preplavil nad 300 -obalnih mest vzdolž otokov Jave, , Sumatre in Bornea. Val je po- f tčeboval šest ur dq Avstralije, ’ pa je še vidno bil dovolj močan, da je vrgel na kopno vse čolne in manjše ladje ter poškodoval pristaniške naprave. Uničil je okrog 300 rečnih čolnov in ladij v Kalkuti, in to po devetih urah od trenutka, ko je nastal. Isti val je povzročil tudi veliko škodo vzdolž japonske obale. Val so opazili ter občutili tudi na rtiču Horn, ki je oddaljen 14.000 km, kakor tudi v Rokav-skem prelivu, do katerega znaša razdalja 16.000 km. Skupno je bilo uničenih'nad pet tisoč čolnov in ladij. Malone vse ladje, ki so bile zasidrane v pristaniščih. so bile od valov poškodovane. Prah, ki ga je povzročil izbruh, pa je padal po vsej Evropi in Aziji, zasledili pa so ga ceio v predelih Severnega tečaja. Oblaki prahu so v atmo. sferi ostali še dolge mesece, ljudem po svetu pa so omogočili, da so lahko prisostvovali najlepšim sončnim zahodom, kakršne si je moč zamisliti samo v sanjah, V Parizu, Londonu, New Yorku m Kairu je zahajajoč« sonce imelo svinčeno-modro in rožnato-zeleno barvo, Mesec in zvezde pa so bili plavi. Najzanimivejše pa je, da se po tem izbruhu na naši Zemlji nič podobnega ni več zgodilo. Bržkone pa do kaj takega tud; v pretekli zgodovini ni prišlo, vsaj odkar na Zemlji obstajajo ljudje ne. Da bi lahko naleteli na enak primer, bi se geologi morali povrniti v predzgodovinsko dobo, ko je Zemlja bila še goreča krogla. Zgodovina je zabeležila izbruhe Vezuva in Etne, vendar so le-ti v primer; z izbruhom na otoku Krakatau kot streli iz pištole nasproti eksploziji vodikove bombe, Velikanski oblak prahu v atmosferi je polagoma začel izginjati šele na pomlad leta 1884. In, kot rečeno, samo tretjina otoka, ki je nekoč bil, je ostala iznad vodo, a še ta je bila vsa prekrita z debelo plastjo pepela. Rastline, žuželke in ptice ■— se pravi vsa živa bitja — so izginile v gorečem oblaku. Iz številnih držav pa so na otok prihiteli najrazličnejši znanstveniki, da bi ugotovili, kaj je od njega p-stalo. Toda, 'razen ostankov otoka in debele plasti pepela, niso imeli kaj gledati. Iznenada, ko da se je zgodil čudež. pa se je na otoku ponovno začelo javljati- življenje. Komaj štiri mesece po izbruhu je ne- ž#jo. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Bodite korektni v odnosu svojih Vse zgradbe in drevje v Bata-viji, ki je oddaljena 180 km, so bili zravnani z zemljo. Silni zračni valovi so nekajkrat opravili pot okrog Zemlje. Na stotine o-balnih mest na sosednih otokih je bilo prav tako porušenih. Morski svetilniki, nahajajoči se na tem področju, so bili dobesedno izbrisani, kot da so bili iz papirja. Po natančnejših podatkih, zbranih šele čez kaka dva meseca, je ob tej priliki izgubilo življenje 36.380 oseb. Kosi razžarjenega materiala, ki ga je bil iz sebe vrgel vulkan, bi bili prekrili površino velikosti Francije. Samo tretjina otoka Krakatau je po izbruhu ostala iznad morja, na mestu pa, kjer so se. nekoč nahajali trijp planinski vghčvi, se je bilo1 ustvarilo ogromno brezno, ki je v morju doseglo 300 metrov globine in- merilo v premeru 10 km. Otok Krakatatl je méril òkrog 30 kv. km, na njem pa so se nahajale tri gorske skupine, od katerih je najvišja merila tisoč, najnižja pa 500 metrov. Krakatau je bil vulkanski otok, vendar do tedaj na njem ni bilo že nad dve sto let nobenega vulkanskega izbruha. Prvi opomin je prišel leta 1880, ko je bilo izpod zemlje čuti strahotno grmenje, nakar je prišlo do potresa, ki so ga občutili celo v Avstraliji, 20. maja leta 1883 je prišlo do slabotnega izbruha. 27. maja istega leta pa je otok obiskala skupina Holandcev iz Ba tavie, pri čemer je opazila, da je ta bil ves prekrit z belim prahom, vtem ko je iz vulkanskega žrela prihajajoča para dosegala višino nekaj tisoč metrov, V teku junija, julija in avgusta meseca je vulkan ves čas bobnel in bruhal. Dne 26. avgusta pa je prišlo do pravega izbruha. pravcate eksplozije. Bobnenje, ki ga je ob tej priliki vulkan povzročil, se ni dalo z ničemer primerjati. Celo na Borneu, ki je oddaljen kakih s svojimi pridelki in izdelki? Od žganih pijač in sadnih sokov je bil 501 vzorec domače proizvodnje, 681 vzorcev pa iz tujine. Jugoslovanski razstavljavci so dobili: za razstavljena vina 124 zlatih, 137 srebrnih in 32 bronastih medalj; za žgane pijače 45 zlatih, 65 srebrnih in eno bronasto medaljo. Med jugoslovanske proizvajalce je mednarodna komisija za preizkušnjo in oceno žganih pijač podelila 3 nagrade «Grand Prix» in sicer podjetju «Maraska» iz Zadra, za njegov cherry brandy, podjetju «NAVIP» iz Beograda za njegov plum brandy ter «Zupskemu rubinu» iz Kruševca za njegov stari vinjak. Podjetje «Zupski rubin» iz Kruševca je tako že tretjič zaporedoma dobilo to visoko odlikovanje za svoje priznano žganje. Za sadne sokove pa so jugoslovanski razstavljavci bili nagrajeni s 6 zlatimi, 22 srebrnimi in 16, bronastimi medaljami. Vzporedno z razstavo in preizkušnjo vin, žganih pijač in sokov, ki je na Gospodarsko razstavišče zvabljala veliko ljubiteljev dobre kapljice in tudi prijetnega zabavnega programa, saj je Gospodarsko razstavišče o bi* skalo 92.500 obiskovalcev, je bila še vrsta strokovnih sestankov, med katerimi posvetovanje proizvajalcev vina, ki so razpravljali o problemih proizvodnje in plasiranja vina. Letošnjo že tradicionalno ljubljansko prireditev mednarodnega značaja je obiskalo tudi več visokih jugoslovanskih gostov, pa tudi nekaj osebnosti iz tujine, kot na pr. etiopska parlament ir-na delegacija, deželni glavar Štajerske Joseph Krainer, direktor graškega sejma Joseph Stoefler, predsednik graške trgovinske zbornice dr. Rupert Roth in, kot smo ob času že poročali, tržaški župan dr. Mario Franzil ter predsednik tržaškega velesejma Giovanni Suttora. ki botanik v pepelu iztaknil drobnega pajka ter ugotovil, kako je poln optimizma na opustošenem otoku razpel svojo mrežo, kot bi hotel dokazati, da je življenje neuničljivo V teku nekaj let so se že pojavili razni črvi, mravlje, čebele ptice, zraslo je grmovje in pognala trava. Kako je do tega prišlo, ni mogel nihče u-gotoviti, Celo kačam in škorpijonom je uspelo, da ao bržkone na kakem kosu lesa dosegli otok. Nanj so zatem priplavali še razni drugi plazilci, kroko. dlli itd. Do leta 1924 je na otoku spet pognala bujna vegetacija, zaheleženih pu je bilo nad 4CQ raznih živalskih vrst. Toda v globinah zemlje je od časa do časa še vedno bilo čuti grozljivo bobnenje. Tudi dno morja se je pogostortia vznemirjalo. Leta 1928 je znova začel bruhati vulkan na nekem otočku poleg Krakataua. Po mnenju znanstvenikov tudi ta otoček ne bo imel dolgega življenja. Bržkone bo prej ali slej uničen, kot je bil uničen Krakatau. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste precejšnjo srečo pri izbiri svojih sodelavcev. Neka oseba bo pomirjevalno vplivala na vaše razpoloženje. BIK (od 21 4. do 20. 5.) Trenutek je ugoden za kakršno si bodi poslovno pobudo. Zelo prijetno in srečno vzdušje v družini. Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) Z dobro in strogo organiziranostjo boste pospešili uresničitev enega svojih najvažnejših načrtov. Ljubosumnost preprečuje uveljavitev mirnega družinskega vzdušja. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Branite svoja stališča pred kritikami najnevarnejših tekmecev. Vsi oni, ki vas obkrožajo, pospešujejo vaše nerazpoloženje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes vam bo sreča dobro služila, bodite v svojem delu bolj ekspedi-tivni Nekdo vam bo dal dober nasvet glede rešitve vašega ču- stvenega vprašanja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Povsem ste pripravljeni, da se spoprimete z novimi odgovornostmi, Lepo presenečenje in zadoščenje na finančnem področju. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobri izgledi za uveljavitev poslovnega programa, ki ste ga sestavili skupaj s sodelavci. Ne ogra-žajte s svojo trmoglavostjo lepe; ga razmerja, ki vlada med vami in drago osebo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Pretirano nezaupanje bo dokaj omejilo možnosti uspeha pri nekem delu, ki ga opravljate skupno z drugimi. Ne dregajte v občutljivost oseb, ki vas obkro- predstojnikov, pri tem pa se ogibajte nekaterih preveč drznih no» votarij Naslednji dnevi bodo za vas polni veselega pričakovanja. KOZOROG (od 21. 12. do 21. 1.) Dan bo ugoden za vse, ki se bodo podali na potovanja. Trenutno se nahajate sredi zelo važnih sprememb, ki pa bodo za vas zelo ugodne. VODNAR (od 21. 1. do 20. 2.) Bodite v svojem poslovanju bolj diplomatični, ne odpovedujte se pomoči svojih sodelavcev S svojo prenagljenostjo boste obljubili več, kot pa boste v ustreznem pogledu lahko storili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Podvig, ki vam je pri srcu. je docela odvisen od dobre volje vaših sodelavcev. Večer posvetite delu, ki j ga najraje opravljate. * Na južnih obalah Cejlona srečamo ribiče, ki ure in ure dolgo prebijejo tako na koleh ln lovijo ribe, najraje rake svoj okus in svoje poglede in hočejo te da neke mere tudi u* veljaviti. Le opazujmo jih. Ta hoče novo pričesko, ona se ni še odločila, ali bi bil boljši nov jesenski plašč ali kojtum, še druga premišlja, če bi posnemala svojo prijateljico in prosila mamo, da ji nabavi pelerino, zopet tretja se upira misli, da bo morala nositi debele nogavice in tople čevlje itd. Problemov je nič koliko in vse je treba na neki način rešiti. Ostaja pravilo, ki se ga morama pri reševanju vprašanj, ki zadevajo garderobo naših otrok, držati in to je enostavnost in praktičnost. Znana modna risarka je v zvezi s tem pred časom izjavila: «Prav zaradi tega, ker h jčejo mlade mamice vedno bolj posnemati hčerke, si modni risarji prizadevamo, da ustvarjamo vedno I olj mladostno in svežo modo. Tako skušamo zadovoljiti ere in druge, istočasno pa preprečiti, da bi HMetna dekleta im la videz že odraslih deklet, r.jihove mamice pa nasprotuj videz mladoletnip.» Kaj je torej primerno in lepo za naše šolarje? Za dekleta so še vedno v modi pelerine in marsikatera se bo odločila za takšno oblačilo raje kot za nov plašč. Vendar morama poudariti, da so takšne pelerine bolj hladne od jesenskega ali zimskega plašča ter zahtevajo, da si oblečemo podnje toplo krilg, debel pulover in po možnosti še topel šal in debele nogavice. Prav tako bodo še vedno v modi krila z životkom ali «scamiciati», kot jih imenuje italijanska moda. Takšna krila so zelo primerna, saj lahko nosimo pod njimi za šolo tudi stare bluze in puloverje, medtem ko si za boljše priložnosti omislimo novo bluzo iz jerseya ali drugega volnenega blaga. V modi bodo, kot smo že dejale, debele in tople nogavice in pa zelo udobni čevlji brez pet, ali pa z zelo udobno m debelo pol-peto. S tem bo odstranjena tudi skrb nas mater, da bi se nam hčerke prehladile in da bi se nalezla raznih influenc, gr ip in angin. Zato bomo vsaj me matere — hčerke morda nekoliko manj — s takšno modo zadovoljne. V modi bodo seveda raznovrstni puloverji in drugi pleteni kompleti, ki jih bomo lahko napravile same ali pa jih kupile. Izbira ne bo težka in ker bodo služili našim hčerkam, pa tudi sinovom, naj bodo puloverji, jopice in bluze v živih barvah, ki so seveda zelo v modt. i Dovolimo svojim hčerkam tudi novo pričesko. Nova moda je kot nalašč za takšno izbiro, saj nam prikazuje vrsto zelo enostavnih, mladostnih in lepih pričesk, ki ne zahtevajo nobenih trajnih kodrov, temveč le čista in zdrave lase. Kar smo povedale za dekleta, velja do neke mere tudi za fante Ce se bomo držale pravila, ki smo ga že prej omenile, ne bomo pogrešile niti pri izbiri prve niti pri izbiri druge gardi» robe. PREJELI SMO PERSPEKTIVE. - Mesečnik za kulturo m družbena vprašanja. Izdaja Državna založba Slovenije. St. 30. Leto III. 1962—63. Ljubljana. ■ -, ■■■ ft—mpinJi ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA 1963 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.46 Glasbeno potovanje; 12.15 Znameniti gorniki «Klement Jug»; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Giannl Safred na marim-bo; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Trio «Pro Musica»; 19.00 Zbor BAICI; 18.15 «Potova-nje na mesec», dramatizirana zgodba; 20..00 Šport; 20.30 Včeraj in danes; 2100 Simfonični knn-cert; po koncertu; Obletnica me-sec»; nato Večerni ples. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.13 Uspeli motivi; 13.35 Furlanski glasbeniki; 13.55 Istrske beležke; 14.05 Simfonični koncert; 14.30 Tržaški narodni motivi. 16.00 Program za najmlajše; 16.30 na glasba; 15.35 Bjelinski: Medi-V diskoteki; 17.25 Glasba iz Ka- teranska simfonietta; 18.00 Vsak lifornije; 18.00 Dogodki doma in dan za vas; 17.05 B. Hesse-Bu-po svetu; 18.10 Psihološke razli- kowska in Czerny-Stefanska: ke med ital. Severom in Jugom; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Turistič- »I _ _ . _ U _ 1 _ .«k Hm /11 I -.3 18.30 Kvintet Rejcha; 19.20 Harmonikar Fabio Luarez; 20.25 Sentimentalno popotovanje; 21.00 A. N. Ostrowski; «Volkovi in oveg». //. program Koper 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Corrado Lojacono; 9.00 Ital. pentagram; 9.35 Kvartet Cetra; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Album pesmi; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16 35 Panorama pesmi; 17.00 Glasba z Broadwaya; 17.35 Mala enciklo-pedija; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 I Operetni svet; 21.00 Filmsko živ- | ljenje; 21.35 M. Visconti: «Satelliti e marionette» na oddaja; 1905 Glasbene r»z- Milra (»opravila in prodaja I V aparatov pralnih alrojcv i‘li'klriigo-.poiliitjskih predmetov r I pralnih ul roje v I eleklro(>Ohpodiiijskih predmetov | Sadi« TfiE VIS AN I e 3, § 5 276 I Trst, Via S Nicolo 2t, tei 24 018 Popravila: Via delle Milizie 3, telefon st p v 76 276 615 Jutranja g*asba; 7.00 Prenos RL; 7,15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Rristič in Liszt; 12-00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Revijski orkester; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije; 15.30 Zenski kvar. tet; 16.00 Vsakdanje melodije; 16.30 Glasbeni paberki; 17.00 Solisti in zbori; 17.40 Ljudske popevke; 18.00 Prenos RL; 1900 Orkester Nino Rico; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Don El-liot; 22.40 Pesmi v ritmu; 23.00 Prenos RL, v Nacionalni program 6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.20 Jutranji pozdrav; 8.35 Strani iz albuma; 9.06 Pesmi; 9.50 Operna antologija; 10.80 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Ital. pesmi in pital; lil. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Skrito življenje; 19.00 Cou-perinove skladbe; 19.15 Nabožno čtivo; 19.30 Vsakovečerm koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Bruckner; 21.20 Brahms in Strauss; 22 25 Rouse-lnve skladbe; 22.45 Priče in interpreti naše dobe. Slovenija 4.00 Dobro jutro!; 8.05 Zlati petelin; 8.31 Marko Novosel in ansambel Weekend; 8.55 Radijska šola; 9.25 Iz zgodbe o Dimitriju Samozvancu; 10.15 Skladbice Lovca; 10.30 Nova pesmica- 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Domači napevi; 12.45 Pesmi i« Hrvatske in Srbije: 13.16 Obvestila; 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.05 Prizori Iz oper; 14.33 Naši PO«luHlei čestitajo; 15.15 Zabav. glednice; 20.00 Domače pesmi; 20 45 Lahka glasba; 21.00 Literarni večer; 21.40 Beethoven: Sonata št. 1; 22.15 Skupni program JKT; 23.05 Ples, b Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetijska oddaja; 20.10 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 «Johnny 7»; 22.05 Resnične zgodbe o psih! 22.30 «Skopo morje», ob koncu Dnevnik. DRUGI KANAL 21.15 Giuseppe Desi: «La frana» 22.55 Na meji civilizacije; 23.35 Športni četrtek. Jug. televizija 19.30 TV biro; 20.0(1 TV dnev-nik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Efrain Kišon; «Inkognito» — TV igra; 21.45 Ekspedicija — potopisna reportaža; 22.15 Poročila. Vreme vieraj: najvišja temperatura 24, rvajnižja 17.1, ob 19. url 21.5; vlage 71 odst., zračni tlak 1014.1 stanoviten, veter 4 km severozahodni k, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 12. septembra Silvin Sonce vzide ob 5.38 im zatone ob 18.25. Dolžina dneva 12.47. Duna vzide ob 0.35 in zatone ob 16.18 Jutri, PETEK, 13. septembra F Milji PRVO LETO POSTOPNEGA IZVAJANJA SPISKE REFORME Predmetnik za slov. enotno srednjo šolo še vedno čaka na odobritev ministrstva Raje imajo šolski ravnatelji navodilo, naj se ravnajo po predmetniku, ki ga je sestavilo šolsko skrbništvo na posvetovanju s šolskimi ravnatelji tretji razred, tako da bo pripravljena podlaga za sestavo učbenikov. Nova šolska reforma, kakor smo že večkrat omenili, »e bo izvajala polagoma. Z letošnjim šolskim letom bo novi učni program veljal le za prvi razred. Tako ne bodo učenci prvega razreda več imeli latinščine, medtem ko jo bodo še imeli dijaki v drugem in tretjem razredu; učenci prvega razreda enotne srednje šole pa bodo imeli nekatere učne predmete, ki jih prej niso imeli v prvih razredih nižje gimnazije in strokovnih šol. V šolskem letu 1964-65 bo veljal stari učni načrt le še y tretjem razredu, 'v šolskem letu 1965-66 pa bo novi uč i program veljal za vse tri razrede. Sindikalna pogajanja Na sedežu Zveze malih in srednjih industrijcev so bila včeraj pogajanja med predstavniki sindikatov in delodajalcev v zvezi z zahtevami delavcev, ki so zaposleni pri čiščenju in pleskanju P 1. oktobrom začela postopoma izvajati šolska reforma, ki nam prinaša enotno srednjo šolo. Vpisovanje v prvi razred te šole se bo zaključilo 25. t.m, in zaradi tega ne moremo še točno vedeti, kakšno bo celotno število otrok v prvih razredih slovenskih enotnih srednjih šol. Pri Sv. Jakobu, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, na Ka-tinari, na Opčinah, v Nabrežini in Križu, na Proseku in v' Dolini Prav tako se ne more točno vedeti, koliko otrok bo obiskovalo prvi razred v posameznih šolah; vse pa kaže, da se bodo okrepili razredi v Nabrežini, na Opčinah, na Proseku in v Dolini. Predmetnik z učnim programom enotne srednje šole je bil objavljen v prilogi Uradnega lista št. 124 od 11. maja in določa za prvi razred 25 ur pouka na teden (verouk 1 uro, italijanščina 6 ur, zgodovina, državljanska vzgoja in zemljepis 4, tuji jezik 2, matematika 3, znanstvena opazovanja in prirodopis 2, risanje in umetnost 2, ročna dela 2, glasba in petje 1, telovadba 2). Novost enotne srednje šole je tudi v tem, da v prvem razredu odpade pouk latinščine, ki je šele v drugem razredu kot dopolnilo italijanščine, v tretjem pa kot neobvezen predmet. Gornji urnik velja za šole z italijanskim učnim jezikom. Za slovensko šolo je treba seveda nekoliko spremeniti učni načrt, da se ga prilagodi našim zahtevam in potrebam. Kakor smo že poročali, je o tem vprašanju razpravljal Sindikat slovenske šole že pred zaključkom lanskega šolskega leta in je nato sestavil predlog, da bi v prvem razredu imeli skup. no 31 ur pouka, ker je pač treba dodati 6 ur pouka slovenščine. Dne 9. julija je bil glede tega vprašanja sestanek ravnateljev slovenskih strokovnih šol in nižje gimnazije v Trstu s predstavniki šolskega skrbništva. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da bo šolski skrbnik predložil ministrstvu za javno vzgojo v odobritev naslednji predmetnik za prvi razred- slovenščina 5 ur tedensko, italijanščina 5, za vse ostale predmete pa kot je določeno v Uradnem listu in kakor je predlagal Sindikat slovenske šole. Tako bi imeli v prvem razredu slovenske enotne srednje šole skupno 29 ur pouka na teden. Tedaj je bilo govora tudi o pouku tujega jezika in so sklenili, naj bi se v glavnem poučevala nemščina. Le v primeru, da se večina staršev otrok ene šole izreče za anglešči-no, bi na tisti šoli poučevali ta jezik. Glede učnih programov za razne predmete se bodo slovenske šole seveda držale uradnih programov za italijanske šole, razen slovenščine, ki je učni jezik, zgodovino m zemljepis, kjer se bo dodala snov, ki se tiče in posebno zanima Slovence. Vprašanje pouka latinščine, ki naj bi se po predlogu Sindikata slovenske šole združil s poukom slovenščine, za zdaj ni pereče, ker je latinščina v programu šeie v drugem razredu, Z začetkom pouka pa bo vedno bolj pereče vprašanje učnih knjig, ki jih pri nas nimamo in jih je treba sestaviti v skladu z učnim programom. Zaradi tega je nujno potrebno, da pristojne oblasti nekaj ukrenejo in preprečijo dolgo zavlačevanje, kakor se je zgodilo s pomožnimi knjigami za osnovno šolo. Mnenja smo, da bi za pouk nekaterih predmetov lahko uporabljali učbenike, ki jih imajo v Sloveniji za višje razrede osemletk, za sestavo drugih učbenikov pa bi morala šolska ob. last čimprej razpisati natečaj in poskrbeti, da bi bile knjige tudi kmalu natiskane. Ni nam znano, če je ministrstvo za javno vzgojo že odobrilo omenjeni predmetnik za prvi razred, iz /edeli pa smo, da imajo šolski ravnatelji navodilo, naj se po tem ravnajo. Pričakujemo, da v Rimu ne bodo zavlačevali zadeve, obenem pa bi rad* opozorili tukajšnje pristojne oblasti, naj se lotijo sestave predmetnika za drugi in ...mn,,um.......................mil llllilniliilllllimilllllllilliMlliiimiiiiiiir.ini SMRTNA PROMETNA NESREČA POD GKETO Študent izgubil življenje pri trčenju avta v zid Do nesreče je prišlo pri povratku vesele študentovske družbe s Proseka ladij. Delodajalci niso hoteli popustiti in ugoditi delavskim zahtevam, zato bi se bila pogajanja skoraj razbila. Le v zadnjem trenutku so se domenili, da bodo nadaljevali z njimi v ponedeljek. Medtem pa je podjetje ILNEA odpustilo 15 delavcev te stroke, češ da mu primanjkuje dela. Včeraj so se tudi nadaljevala pogajanja glede proizvodne nagrade v podjetju SAIFAC. Tudi ta pogajanja so odložili na prihodnji teden. Končno so se včeraj tudi znova pričela pogajanja za sklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe za uslužbence javnih lokalov. Predavanje Liber tini ja na sedežu PSI Tržaška mladinska federacija PSI bo priredila v petek 13, t.m. na sedežu Ul. Mazzini 32 predavanje Lucia Libertinija, ravnatelja tedllika «Mondo nuovo» izt- člana centralnega komiteja PSI. Govo- če jo bodo le lil bo o temi: «Kriza levega cen-1 razvili v zvez tra in rakgovor s katoličani». 'svobode in t SP0R0CI10 TRŽAŠKE KDCRACIlt PSI Stališče PSI za rešitev krize ZARADI RAZBITJA POGAJANJ V RIMU Danes 48'urna stavka v občinski in pokrajinski upravi gradbenih delavcev Senator Bonacina postavil pogoj odkrite usmeritve KD na levo - Vprašanje v zvezi z vestmi o Esso Standard V zvezi z obiskom socialistične-, janju oblasti, vprašanji, glede ka-ga senatorja Bonacine v Trstu je terih se socialistične izkušnje glo- od komunistič- izdal tiskovni urad tržaške federacije PSI naslednje poročilo: V prostorih tržaške federacije PSI je bil včeraj sestanek, ki sta mu predsedovala senator Ercole Bonacina in tajnik federacije Arnaldo Pittoni. Senator Bonacina je orisal resolucijo, ki jo bo večinska struja PSI predložila na bližnjem kongresu stranke. -Niše stališče —-je dejal govornik — je dosleden in logičen razvoj politike avtonomije in stikov s katoliškimi množicami, začete leta 1955 v Turinu in preizkušene v praksi s spreminjajočimi se dogodki v prvi vladi levega centra pod predsedstvom Fanfanija. In ravno s to nedavno izkušnjo — je nadaljeval sen. Bonacina — se je treba okoristiti. To se bo lahko zgodilo, če bo po eni strani vsa Krščanska demokracija razumela, da je sodelovanje s socialisti možno samo pod pogojem dokončne prekinitve odnosov s silami in interesi gospodarske in politične desnice; po drugi strani pa, če ne bodo socialisti le menili, da se bo polemika s KPI nadaljevala, marveč ""še bolj poglobili m zvezi z vsemi vprašanji demokracije v izva- li.............................................................. KATASTROFALNI POSLCDKC NCDAUNICA NEURJA Zaradi uničenih poli v miljski okolici če vedno odrezanih od sveta20-30 hiš Nakazanih 20 milijonov lir za obnovo pokrajinskih cest nikakor ne bo zadostovalo ■ Kmetje v skrbeh zaradi bližnje trgatve Zadnje strašno neurje jo povzročilo veliko škodo tudi v miljski okolici, zlasti na področju med cesto, ki pelje v Campore in cesto k Sv. Barbari. Pravo razdejanje sta naipravila potoka, ki iz Miljskth hribov tečeta mimo Ul. D’Annunzio in mimo športnega igrišča. Spremenila sta se v divja hudournika, menjala strugo, odnesla cele plasti vinogradov in njiv, nanesla v spodnje vinograde na stotine ton kamenja, podrla in odnesla sadno drevje in trte. Potok «Piscialon» je v dolžini 400 m ne samo uničil pot, ampak je dobesedno strgal in odnesel v širini 3 m in globini 2-3 m cestno podlago. Na mestu nekdanje poti, po kateri so lahko vozili avtomobili, je zdaj divji, neprehoden jarek. Enako, MMmošerijtj {j*|iv Krejif -fia-so, v dollhi pod cesto, ki pelje iz Milj k Sv. Barbari. Tu je hudournik odnesel pot in njeno podlago v dolžini 150 m, velike plasti njiv in vinogradov, nanesel pa je kupe in kupe kamenja na spodnje vinograde, kakor «Piscialon». Neurje je tod popolnoma spremenilo pokrajino. Nad Miljami, pod Sv. Barbaro, na vzhodni strani pod Starimi Miljami in nad Sv. Jernejem je voda odnesla paštne, debeli plazovi pa so zasuli 3koraj vse poljske poti. Prav tako je zemeljski plaz v dolžini 120 m zasul Ul. Strudt-hoff v gornjem delu Milj. Delegacija kmetov je bila na miljskem županstvu in na vladnem generalnem komisariatu, kjer je zaprosila, naj bi takoj odstranili plazove in vsaj za silo popravili poti, ker je tu trgatev. Ce ne bodo pravočasno odprli poti, ne bodo mogli kmetje sploh spraviti domov grozdja in druge pridelke! Tako bi bila škoda še večja. Te dni Je skupina delavcev podjetja Cesia začela popravljati za prvo silo prej omenjeni poti v «Piscialon» in Piasò, Zdaj bodo napravili 1,5 m širok prehod za pešce, nato pa bo treba zgraditi novi poti in ju zavarovati pred nalivi. Zaradi teh dveh uničenih poti je še vedno odrezanih od sveta 20 ali 30 hiš v gornjih predelih, dve hiši pa so izpraznili, ker se je plaz zemlje odtrgal prav blizu, temeljev. Ljudje zdaj ne Včeraj zjutraj ob 1.20 je prišlo na klancu pod Greto do smrtne rèa reče prt kateri je zgubil življenje študent Riccardo Sanzio iz Ul. Boccaccio 20 Potek nezgode je bil pretresljiv. Ob tisti uri se je po cesti s Proseka proti Trstu pomikala s precejšnjo hitrostjo avtomobilska kolona številnih vseučiliških študentov ki so malo prej proslavljali na Proseku vpis nekega svojega prijatelja na vseučilišče. Zelo verjetno je, da je bila vesela druščina zelo razigrana, kar je vplivalo tudi na šoferje avtomobilov, ki so krepko pritisnili na plinske vzvode. Prvi avto je upravljal 20-letni Enzo Bresina iz Ul. Combi 7. Ko je Bresina pripeljal do ovinka, ki je tik pod križiščem z Ul. Cisternone. kjer ulica zavije nekoliko na levo navzdol prot; rojanskemu mostu, je zaradi hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je trčil ob pločnik in takoj nato ob zid na desni strani ceste. Trenutek nato se je avto prekucnil ter zdrsnil ob zidu kakih deset metrov navzdol, dokler ni treščil z vso silo ob hišo, ki je pomaknjena nekoliko proti cesti. . , Silen tresk je privabil iz bližnjega lokala in hiš številne osebe, ki so takoj telefonirale na re- ...... «Ino postajo RK. Medtem so se I zdraviti okoli 20 dni. pripeljali na kraj nesreče tudi o-stali študentje, med katerimi je bil tudi brat enega izmed ponesrečencev. Poleg omenjenih dveh študentov je bil v avtu tudi Da rio Candotti iz Ul. Navali 56. Kot smo že dejali, je poškodbam podlegel Sanzio, ki si je pri nezgodi prebil lobanjo. Nekoliko laže sta se poškodovala Bresina in Candotti. Vendar pa se bosta morala tudi ta dva zdraviti v bolnišnici približno mesec dni. Z vespo je trčil v avtomobil Včeraj ob 13.30 so prepeljali v splošno bolnišnico 37-letnega Renata Debernardija iz Ul. Stampa 7, ki se je ponesrečil z vespo v bližini obale. Nekoliko prej se je Debernardi peljal po Ul. Mercato vecchio z vespo TS 13560. Na vogalu s stransko ulico tik ob palači Tržaškega Lloyda, je trčil v avto Fiat 1100 TS 30806, ki ga je u-pravljal 31-letni urar Aldo Cre-vatin iz Ul. Scaglioni 19. Zaradi trčenja je Debernardi izgubil nadzorstvo nad skuterjem ter se prevrnil. Pri tem si je zelo verjetno zlomil gleženj leve noge. V bolnišnici se bo moral morejo z nobenim vozilom od doma, v mesto pa hodijo peš kar čez njive. Pokrajinska uprava je dodelila zdaj 20 milijonov lir za popravilo cest. toda potrebna je znatno višja vsota, saj so poškodovane tudi mestne ulice in druge ceste, kjer je voda odnesla cele plasti asfalta in je napravila velike luknje. Toda ne samo ceste, poti, poškodovana stanovanja, obrežje itd, delajo preglavice miljskim občinskim upraviteljem. Prizadeta je bila namreč tudi kanalizacija. Voda je nanesla blato, gramoz in odpadke, da so se zamašili kanali in cevi. Vse bo treba temeljito očistiti ter pregledati, ker so nastale v več krajih hevaVne špranje. Vsekakor,, je treba takoj začeti z deli, ker bi sicer jesenski nalivi in zima še povečali škodo. Potrebna so velika sredstva za vsa ta dela. Zaradi tega bosta trža. ška komunistična parlamentarca pre«Uožila čimprej osnutek zadevnega zakona za izredno pomoč prizadetim krajem. __________ VPRAŠANJE CENE MESA Sestanek pododbora z mesarji na drobno Ožji pododbor, ki mu je po-krujinski odbor za cene poveril nalogo, da pprouči stanje trgovine z mesom, je včeraj imel sestanek s predstavniki mesarjev, ki prodajajo meso na drobno. Ugotovili so, da je sedaj v Trstu 270 mesnic in da se je način prodaje bistveno izpremenil. Vsi mesarji namreč kupujejo od grosistov že povsem pripravljeno meso in dobivajo meso izključno iz mestne klavnice. Tako so se dejansko pretvorili v preprodajalce, kar je seveda nujno vplivalo tudi na cene. Mesarji so. pritožujejo, da obstaja občutna lazljka med cenami «iz izvora» in med cenami, ki jih morajo plačati grosistom. Biatveno pa vpliva na cene tudi izpremehjeno povpraševanje, o čSmer smo podrobneje že včeraj poročali. Cene na debelo, ki jih jjšlačajo mesarji, sc vrte od 82CL 830 lir za kg, medtem ko prednje dele prodajajo po 420 lir za kg, srednje pb 880 In so po njih mnenju logično zadnji deli, primerni za zrezke, dragi, saj morajo z njimi kriti razlike. Gre za pojav, ki ni lokalnega značaja, temveč se opaža tudi v drugih italijanskih mestih in zlasti občutno v Franciji. Praktično se zato na primer iz Jugoslavije uvažajo izključno zadnji deli zaklane živine, kar pa je zaradi občutnega mednarodnega povpraševanja po tovrstnem blagu imelo ponovne posledice pri cenah. Pododbor Je tudi ugotovil, da obstajajo določene razlike pri cenah na drobno med Trstom in Vidmom in da prihaja do tega zaradi različnega načina pobiranja občinskih davkov. V Trstu se tem davkom ne morejo izogniti, medtem ko se jim v videmski in go-riški občini izognejo, saj obstajajo pomembni domači proizvajalci mesa. Zato se bo komisija danes sestala še s predstavniki tržaške občine. Pododbor ima izključno študijski značaj m bo rezultate svojih raziskovanj predložil v petek ali v soboto na sestanku pokrajinskega odbora zn cene, ki je pristojen, da dokončno razpravlja o vprašanju cen mesa. Podlegel poškodbam prometne nesreče Sinoči ob 20,10 je umrl na ortopedskem oddelku 19-letni Sergio Kumar, ki se je ponesrečil pred 3 dnevi v bližini tpvarne teitenin Mullich V Ul. FlaVia 55: Kot smo že poročali, se je Kumar peljal v zgodnjih urah z motorjem na delo. V bližini omenjenega podjetja je trčil v tovornik, ki ga je upravljal šofer Luciano Poropat iz Ul. Monteverdi, ki je prav tedaj hotel zaviti na cestni odcep, ki pelje proti Katinari, Po- Ko je včeraj zjutraj 82-letna Ce-.cilia Magris vd. Magris iz Ulice Tommaso Luciani 4 hotela vstati s postelje, je nenadoma začutila ostro bolečino na levi nogi. Okoli 12.30 so že priletno žensko prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer so ji ugotovili zdravniki zlom leve stegnenice. Prognoza je pridržana. ropat je prepozno opazil motorista, ki mu je prihajal naproti in kljub temu, da je skušal zavreti vozilo, ni utegnil preprečiti trčenja. Kumar je trčil z vso silo v desno stran tovornika ter zletel nekaj metrov daleč. Pri padcu sl je zlomil obe stegnenici ter se poškodoval tudi po raznih drugih delih telesa. boko razlikujejo nlh». Po mnenju Bonacine velja takšno stališče ne le za vsedržavna politična vprašanja, marveč tudi za krajevna. Zato si tržaška KD dela utvare, če namerava rešiti krizo v občinski in pokrajinski upravi v prepričanju, da ji bo PSI brezpogojno na razpolago. Nasprotno, tudi v Trstu je neogibni pogoj za uresničenje odborov levega centra, da KD v svoji politični usmeritvi in v svojih upravnih programih odkrito krene na levo. Tiskovni urad PSI sporoča tudi, da je senator Bonacina včeraj postavil ministroma za industrijo in za finance vprašanje, ali je družba Esso Standard, lastnica stare rafinerije v Trstu, vložila kako prošnjo, da bi namenila del rafinerije za navadno skladišče za rudninska olja in gorivo, tako da bi močno skrčila proizvodnjo. • Ce se je to zgodilo, vprašuje senator ministra, ah ne menita, da bi bila ugoditev tej prošnji v nasprotju s ponovnimi vladnimi zagotovili tržaškim parlamentarcem, oblastem in sindikalnim organizacijam, da ne bodo te rafinerije niti izločili niti skrčili njene proizvodnje. V vsej državi bo stavkalo okrog 80 tisoč delavcev - Od 17. do 19. druga stavka? Lepaki in letaki CGIL o ladjedelnici Sv. Marka FIOM-CGIL je izdala včeraj lepake in letake, v katerih opozarja delavstvo in prebivalstvo sploh o neugodnih perspektivah glede bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka. FIOM pravi, da nameravajo skrčiti ladjedelnico in spremeniti njeno dejavnost. Proti temu se morajo upreti vsi delavci in prebivalci ter glasno zahtevati, naj se prihrani tako hud udarec tržaškemu gospodarstvu. FIOM o-menja pri tem tudi molk ministrov ob splavitvi ladje «Agip-Trieste». Javni natečaj za učiteljska mesta Šolsko skrbništvo sporoča, da je razpisan javni natečaj za učiteljska mesta (ruolo normale ter ruolo in soprannumero). Rok za predložitev prošenj zapade ob 24. uri 9. novembra 1963. Potrebna navodila so interesentom na vpogled na šolskem skrbništvu, šolskem nadzomištvu in didaktičnih ravnateljstvih. Danes ob 6. uri se prične po vsej državi 48-urna stavka gradbenih delavcev. Napovedali so jo, ker so se v Rimu razbila pogajanja za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe. Združenje delodajalcev ANCE namreč ni pristalo na osnovne zahteve delavcev, zlasti pa ne na zahtevo po zagotovljeni minimalni letni mezdi. To mezdo zahtevajo, ker ostajajo za časa slabega vremena tudi po več dni brez dela in zaslužka. Delodajalci pa pravijo, da je tej zahtevi nemogoče ugoditi, češ da ne bi mogli niti delati predra čunov za gradnje, saj ne morejo vedeti vnaprej, kakšno bo vreme in za koliko časa bi morali sploh plačevati delavcem mezde, ne da bi imeli od njih kake koristi. Seveda je to le eno vprašanje, ki loči obe stranki: so pa se druga. Na podlagi prejšnjih sporazumov obstaja na primer tako .imenovana gradbena blagajna, v katero vplačujejo delodajalci določen odstotek plače, ki se nanaša na praznike, na trinajsto plačo Itd. Iz te blagajne dobe nato delavci ta «zamrznjeni» prejemek v zimskih mesecih. Toda tudi pri nas se dogaja, da nèka-teri delodajalci ne vplačujejo redno v to blagajno, kar bi morali. Potemtakem te blagajne ne delujejo, kot bi morale ln delavci zahtevajo, naj se sprejmejo nova pravila v zvezi z njih delovanjem. Delavci nadalje zahtevajo, da se uredi vprašanje akordnih dodatkov ter kvalifikacij, ki morajo ustrezati delu, ki ga delavci dejansko opravljajo. Kot vidimo, je mnogo nerešenih vprašanj, delodajalci pa kažejo le malo dobre volje, da bi se rešila. Zato so delavci že napovedali drugo stavko, ki bo od 17. do 19. t. m., nakar bi sledile še stavke po posameznih deželah. V gradbeništvu bo položaj zato precej razgiban in stavke bodo imele tudi velik odmev v javnosti, saj je v vsej državi o-krog milijon delavcev te stroke, gradbena dejavnost pa je ena izmed najbolj važnih. Kot povsod je tudi pri nas stavka enotna. Stavkajoči delavci se bodo danes ob 10. uri sestali na skupščini v prostorih Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta 12. Od 20. do 22.'t. m. V Trstu kongres o medicinski telovadbi Od 20. do 22. t. m. bo v Trstu X. vsedržavni kongres «Italijanskega združenja za telovadno medicino, lizikalno medicino in rehabilitacijo». Na kongresu, katerega se bo udeležilo okrog 350 zdravnikov in telovadnih vzgojiteljev, bosta po- iiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiHmiimmimimiimiiMiimiiiiiiimiiimimiimiimiiiimmmmimiiiiiiimiimiiiiiiimiimmiiiitmmmtiimimmiiiiiiiiiiimiiii PO ZftCOTOVIUI 0 IZPUCIHI ZAOSTANKOV Preklicana stavka uslužbencev občinskega pogrebnega pod/et/a Uslužbencem morajo še izplačati periodične poviške Danes bi se morala pričeti delna stavka uslužbencev občinskega pogrebnega podjetja, ki so pre-šli v občinsko službo iz zasebnih pogrebnih podjetij. S temi uslužbenci je občinska uprava lani v oktobru sklenila na uradu za delo delovno pogodbo ter jo tudi v glavnem izvajala. 11. decembra je namreč odobrila sklep o potrditvi te pogodbe ter ga poslala v odobritev prefekturi. Ta pa ni niti doslej odobrila sklepa ter ga je poslala nazaj občini z nekimi pripombami. Občina ga ji je vrnila s svojimi protipredlogi 6. avgusta. V tem času pa so za nekatere uslužbence dozoreli periodični poviški (5-odstotni), a bb; čina jih prizadetim še ni izplačala ravno zaradi odlašanja prefekture pri odobritvi sklepa. Poleg,, tega je občina dolžna uslužbencem še nekatere zaostanke za november in december 1962. Uslužbenci so dolgo čakali, da jim izplačajo, kar jim pritiče, nato pa so se naveličali in napovedali delno stavko. Sklenili so namreč, da bodo vozili mrliče naravnost iz stanovanj ali mrtvašnice na pokopališče, tako da sploh ne bi bilo pogrebnega sprevoda v mestu niti obredov v cerkvi ali kapeli v mrtvašnici, marveč samo na pokopališču. Toda na srečo ni prišlo do tega, ker je včeraj županstvo zagotovilo, da jim bo izplačalo zaostanke za november in december in uslužbenci so sinoči na skupščini sklenili, da prekličejo stavko. Kar se tiče periodičnih poviškov, pa Jim jih bodo izplačali, ko bo prefektura odobrila občinski sklep. Zato bodo ostali uslužbenci do tedaj v stavkovni pripravljenosti. Avtomobilist na ovinku podrl motorista Včeraj okoli 18. ure se je 22-let-ni Salvatore Miceli iz Naselja Sv, Sergeja 6 peljal z vespo po Ul. Sv. Sergeja. Ko je prišel do Ul. Madonnina, je tik na vogalu trčil v Fiat 600, ki ga je šofiral 51-letni Vittorio Ponzi iz Ul. Vasari št. 7. Avtomobilist, ki se je peljal po Ul. Madonnina navzgor v smeri proti Trgu Vico, se je nenadoma znašel pred motoristom ter ga je podrl na tla. Micelija so takoj prepeljali v bolnišnico ter so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek.. Mladenič je dobil pri padcu 8 cm dolgo rano na levem sencu, si poškodoval palec na lev' roki, se pobil po levem komolcu in po kolenih ter si verjetno zvil levo zapestje. Ponesrečenec je dobil tudi močan živčni šok. V bolnišnici se bo moral zdraviti osem dni. Z motorjem zadel ob obcestni znak Ko se je sinoči nekoliko po 22. uri 46-letni Darislav Košuta iz Kri- ža štev. 77 peljal e motornim kolesom proti Sesljanu, Je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste in zadel ob prometni znak. Pri tem se je pobil in ranil po ustnicah in levi roki, verjetno si je zlomil levi kazalec in se je nekoliko pobil po glavi ter opraskal po nogah. Z rešilnilm avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek. Okreval bo v dveh tednih. Z vespo v pešca in nato na tla Sinoči nekaj pred 20. uro je prišlo na trgu Beivedere do prometne nesreče pri kateri so se poškodovale, k sreči le laže, tri osebe. 76-letm Giuseppe Zugna iz Scala Santa 186 je ob omenjeni uri hotel prečkati trg na vogalu z Ul. Udine in sicer z desne strani proti levi. V tistem trenutku je privozil mimo z vespo 39-letni Renato Braico z Rocola 788, ki je peljal na zadnjem sedežu svojo ženo, 35-letno Adriano Granzotto. Motorist je podrl priletnega moškega na tla ter se nato prekucnil z vozilom na cesto. Pri nezgodi se je najhuje poškodoval Zugna, ki se bo moral zdraviti na II. kirurškem oddelku okoli 20 dni. Pobil se je namreč po levem sencu in levem delu zatilnika ter delno izgubil spomin. Braico pa se je pobil po čelu ter bo ozdravel v osmih dneh. Njegova žena je utrpela le lažje poškodbe in se bo morala zdraviti le 5 dni. Braico-vima so v bolnišnici nudili le prvo pomoč. NOČNA SLU2BA LEKARN •d 1. do 19. septembra All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenturg, Trg sv. Ivana 5; Al Due Mori, Trg Uniti 4; Prendlni, Ul. Tlziino Vecellio 24. iiiiiiiiiiiMiitiniiMiiiiiiiii mn im iiiiiimnm nun ninni niinimiiiiiniiiii m iiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiimiiimiimi 5 MtADOlETHIH HERRIDIPRflVOV PRIJAVUEHIH TOŽILSTVU Kradel je motocikle zase in za prijatelje Z motorji so se vozarili po mestu brez voznega dovoljenja, dokler jim ni zmanjkalo bencina Predvčerajšnjim so organi letečega oddelka kvesture prijavili državnemu tožilstvu za mladoletne pet mladeničev. Enega izmed teh so prijavili zaradi kraje skuterjev, ostale štiri pa, ker so uporabljali ukradene skuterje ter se vozili z njimi, čeprav niso imeli ustreznih vozniških dovoljenj. Tatvine so obtožili 16-letnega Umberta C., medtem ko se bodo morali zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga (pod ta člen spada tudi uporaba ukradenih predmetov); 16-letni Domenic C. 16-letm Giacomo P., 16-letni Angelo R., ter 13-letni Angelo B. Vse pa so obtožili tudi, da so se vozili s skuterji brez šoferske izkaznice. Policijski organi so zasledili mlade zlikovce čisto slučajno 6 t.m. zvečer je neki mestni redar ustavil v Ul. S. Michele dva mladeniča, ki sta se peljala s skuterjem. Ker se mu je zdelo, da jc motor ukraden, je izročil oba a-gentom letečega oddelka. Slo je za Giacoma P. in za Angela R„ ki ju je policija temeljito zaslišala. Mladeniča sta kmalu prizna la, da sta našla skuter na nekem parkirnem mestu blizu novega de-la občinske palače. Povedala sta še, da je neki Umberto C. puščal na tistem mestu motorje, ki jih je ukradel in s katerimi so po- tem razpolagali njegovi prijatelji- Naslednjega dne so se policisti postavili v zasedo in seveda kmalu prijeli Umberta C. Mladenič je priznal, da je kradel skuterje že mesec dni. Z njimi so se vozili on in prijatelji, dokler je bila v rezervoarjih le kapljica bencina. Med nadaljnjo preiskavo so policisti zvedeli, da sta se z ukradenimi skuterji vozila tudi 21-letni Duilio Erman iz Ul. Chiau-chiara 3 ter 16-letni Giorgio V. Tudi ta dva so prijavili sodišču zaradi nakupa ukradenega blaga in vožnje motorja brez vozniškega dovoljenja. Doma je padla m si prebila lobanjo Na 2. kirurški oddelek so sinoči ob 21.20 sprejeli 88-letno Mario Spessot vd. Brzssan iz Ul. Sara Davis 114, ki se je hudo pobila po glavi. Žensko so prepeljali v bolnišnico v nezavestnem stanju. Njena snaha je povedala, da se je tašča pobila na domačem dvorišču, kjer je padla verjetno zato, ker ji ie postalo nenadoma slabo. Zdravnki so ugotovili, da si je priletna ženska piebila lobanjo na čelu ter so jo zato sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. dana referata o «Organizaciji tečajev korekturne telovadbe na italijanskih šolah», o čemer bosta predavala prof. Graziadei iz Trsta in prof. Mosconi iz Milana, ter referat o «Medicinski telovadbi v proučevanju in zdravljenju starostnih bolezni» o čemer bosta predavala prof. Zilli in Pastorini iz Firenc. Trst je prvo mesto, v katerem je bila že 1. 1924 uvedena v šole korekturna telovadba in to tako v osnovne kot v srednje šole. Zasluga za to pripada dr. Emilu Comis-su. Od leta 1924 do danes se Je v tržaškem centru za korekturno telovadb ozdravilo 48.706 učencev. Vpisovanje v šolo za klasične plese Začelo se je vpisovanje za šolsko leto 1963-64 v šolo za klasične plese «Città di Trieste», ki jo vodi prof. Maria Panzini. Tajništvo šole, ki ima svoj sedei v Ul. Imbnittii 14 (tel. 28-442) pri Umetniškem krožku, je odprto za informacije in za vpisovanje v razne tečaje vsak dan od 18. do 20. ure. Pouk na šoli je razdeljen na tri osnovne tečaje in sicer na «pripravljalni tečaj», v katerega se lahko vpišejo gojenke od 4. do 7. leta starosti ter na «nižji» in «niš-ji» tečaj, ki ju lahko posečajo gojenke od 8. do 11. oz. od 12, do 16. leta starosti. Lekcije se bodo začele ti torek 1. oktobra. Nalezljive bolezni v prvih dneh septembra Zdravstveno stanje v tržaški ob čini je bilo v prvih desetih dneh tekočega meseca zadovoljivo in število nalezljivih obolenj ni preseglo bolj ali manj normalnega stanja. Največ primerov nalezljivih obolenj je bilo za škrlatinko in sicer 14, od katerih pa sta bila dva izven tržaške občine. Ošpic je bilo 11 primerov, priušesne slinavke 5 primerov, davice in noric po štirje primeri, tifuzne mrzlice trije primeri (eden izven občine), oslovskega kašlja dva primera ter po en primer malteške mrzlice (izven občine), rdečk in Infektivnega vnetja jeter (izven občine). Opozorilo zveze bivših deportirancev Zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih opozarja vse bivše deportirance, ki niso še izpolnili in predložili zadevnega vzorca mednarodnega Rdečega križa za dokumentacijo o internaciji, naj se čimprej zglasijo na sedežu omenjene zveze v Ulici Zonta 4-1. nad. Urad zveze je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Šolske vesti GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje gojencev v Solo Glasbene Matice se nadaljuje dnevno od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Ljudska prosveta Danes ob 21. uri seja odbora prosvetnega društva «Batkovlje». V soboto 14. septembra ob 20. uri nastopa v prosvetnem domu na Opčinah glasbeni ansambel «Beneški fantje». V nedeljo 15. septembra popoldne nastopajo na ljudski veselici pri Sv. Barbari. , Razna obvestila Mladinska iniciativa obvešča, da b0 seja glavnega odbora v torek ob 20.25 v Ul. Ceppa 9. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi dne 22. t.m. enodnevni izlet v Postojno. Rakovo dolino in Predjamski grad. Vpisovanje na sedežu Stadiona «1. maj» vsak večer, razen sobote, od 20, do 22. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi dne 16. t.m. Društvena prodajalna na Opčlnab obvešča Izletnike, da bo odhod v nedeljo 15. t.m. ob 5. uri izpred gostilne Sklavs v Narodni utici. Prosimo za točnost! SPDT priredi v nedeljo 22. «.m. planinski Izlet na Vlšarje In Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi k Belopešklm Jezerom). Tu se bomo srečal) s člani bratskega koroškega SPD iz Celovca. Darovi in prispevki Ob 3. obletnici smrti našega nepozabnega moža In očeta Danila Ne-doha darujeta žena in hčerka 3000 lir za Dijaško Matico. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni-Ul. »v. EniučitkH 20 Telefon 61-71)2 Sillanpaa : KRESNI PLES L 230 Smolnikar; OTROČKI, ŽIVLJENJE TEČE DALJE » 710 CINE FOTOMATERIALE SEGUI/N Trst, Ul. Mazzini 63 Telefon 733-361 Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo. HVALA! Na državnem znanstvenem liceju i slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so raz-vidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezi-kom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni Izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. septembra 1963 ob 8.30 s pismenim Izpitom iz italijanščine. Na državnem trgovskem tebnlčnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se Je začelo in bo trajalo do ni popravni Izpiti 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo Iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan oa 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963. Državna nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8). obvešča, da se vrši vpisovanje učencev ln učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Ravnateljstvo nižje trgovske Strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake. da se vpisovanje za II. in Ul. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni Ust Iz anagraf. urada. 2. Potrdilo o precepljenju. 3. Potrdilo o zdravih očeh. 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Vpisovanje v slovensko učlteUlšči v Trstu se bodo začeli usposobljenost-25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. Nazionale 16.00 «Quello che spara per primo». Arcobaleno 16.00 «L’ultima cavalcata» Anthony Quinn. Excelslor 16.00 «U 153 agguato sul fondo». Vojni film. Fenice 15.30 «Hud il selvaggio» Paul Newman. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «La grande fuga». Technicolor. Supercinema 16.00 «Sexy nudo» east-mancolor. Prepovedano mladini'. Drugi teden. Alabarda 16.30 «I tre Implacabili». Jeffry Horne, Cristina Gaionl. Technicolor. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Il sole splende alto» Charles Vimnìmger. Aurora 16.00 «Il prigioniero della miniera». Cristallo 16.30 «Ohe fine ha fatto Baby Jane» Bette Davis. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «I due gondolieri» — Technicolor. Nino Manfredi, Alberto Sordi. Garibaldi 16.00 «Interpol, squadra falsari» John Wayne. Massimo 16.30 «I pirati del cielo» O. W. Ficher. Impero 16.30—21.45 «La nave Matta di Mister Roberts». Moderno 16.00 «Una sposa per due» Technicolor. Sandra Dee. Siedi barvna slikarvloa «Tom in Jerry»- Astori» 17.00 «I magliari» Alberto Sordi, Beliinda Lee. Astra 16.30 «Ursus e la ragazza tartara». Vittorio Veneto Revija policijskih filmov 16.00 «Io confesso» Montgomery Ollft. Abbazia 16.00 «Il traditore di Fort Alamo». Technicolor. Glenn Ford. Marconi 16.30 «La legge contro Bill Kidd» Scott Brady. Technicolor. Ideale 16.00 «Peccati d’estate». Prepovedano mladini. KINO NA PROSTEM Marconi 20.00 22.00 «La legge contro Bill Kidd». Technicolor. Scott Brady. Paradiso 20.00 «L’ammutjnamento del Calne». Technicolor. Humphrey Bogart. Skedenj 20.00 (v dvorani ob 16,00) «A me piace la galera» Susanna Jork. Danes; v MIRAMARU predstava «LUČI In zvoki». Ob 21 url v nemščini «Der Kalsertraum von Mira-mare». ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan In Karlota». Mali oglasi Včeraj-danes 11 septembra 1963 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 82-letna Maria Caproni por, Marchi, 63-letni Giovanni Be' mussi, 64-letna Luigia Matteuscig por. Giannetta, 19-letni Riccardo Sonzio. 56-letni Ferruccio Zonta, 68-letna Angela Tabacco vd. Gatto. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo dobrin1 osebam iz Bazovice, posebno družini Vincenc Petaros, ki so sočustvovale z nami ob izgubi naše drago Edvige Amisano Družini AMISANO in dott. MARIO FRASCINELlI Trst, 12.IX.1963. PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko Izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške ln otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKRIVANJE PODOV m podi Iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale 6. tel. 95-919. primorski dnevnik pomembna vloga koristne ustanove Razvoj gradbene dejavnosti Zavoda za ljudske hiše (IACP) ^ 60 letih svojega obstoja je zavod do začetka letošnjega leta zgradi! v Trstu 12.135 stanovanj s 63.599 stanovanjskimi prostori 'zadnjem uradnem štetju ?r?.b->yal*tva le,a 1961 ie b>lo na ‘iraškem področju skupno 97.040 novanj s 319.506 stanovanjski-prostori; v tržaški občini pa JsLbUp 89.424 stanovanj z 294.893 stanovanjskimi prostori. ,.P° konca ieta 1962 Se ie število v , stanovanj kot tudi stano-1 , prostorov za nekoliko P višalo, toda navedene številke ,mso mnogo spremenile. Od k, stanovanj in stanovanjskih P ostorov na tržaškem področju v „ .°d za, ljudske hiše (IACP) »t.svol.lh 60 letih življenja od u-j'?no,v‘tye leta 1902 do začetka ■ n zgradil 14.035 stanovanj * ! -19 stanovanjskimi prostori; »m,»!« ” .občini pa je omenjeni fif son sez>dal 12.135 stanovanj s stanovanjskimi prostori. Števno stanovanj, ki jih je Zanai za ljudske hiše sezidal na "asem področju, je precejšnje, oH«* predstavlja nekaj nad 13.5 •i.,-- vsetj stanovanj na področ-n ' ograditi nad 14.000 stanovanj tn=mani zgraditi mesto za, naj-«?.«•) ®°-660 prebivalcev. To hipo-mesto je Zavod za ljud-knl hl§e zgradil od leta 1902 do m nca *eta 1962. Ce pa upošteva-l*n’«Sa ie imel Trst leta 1902 že v J™ prebivalcev, in če upošte-mo zlasti še gradnje ljudskih » snovanj po drugi svetovni voj-bomo takoj videli, da je od-ji, stanovanj, ki jih je zgra-17 l »CP Se Posebno v zadnjih dn • . • v Primerjavi z vsemi EqU n!-- novlml stanovanji mno-. v.sji od povprečnega odstot-, ’ *i ga dobimo upoštevajoč ■ opno število stanovanj po zad-Jem ljudskem štetju. ^Zgodovina Zavoda za ljudske do* je na)tesneje povezana z zgo-vino borbe delavcev za stano-P° dobrih 60 letih so se 7 er razmere precej spremenile. vfz0?. za ljudske hiše ne zida eč tistih kasarn, kot jih je zini r. prv‘.b letih svojega življenja. Pole'g tega pa se je med pr-,o m drugo svetovno vojno uve* liut v- prav‘lo gradnje ločenih »■ji h stanovanj za uradnike in hi, i avce- Seveda so uradniki do-vah lepša in bolj udobna sta-s vanja, delavci pa takšna, da so v,.mnogih primerih le s silo strpah vanje. Qp stanovanjih in o upravi IA-v Ujed dvema vojnama je do-rr,J ,da povemo, da je bilo to v tud- fašističnega režima; zato n,- j razlike med stanovanji za adnike in za delavce. i_^°da po drugi svetovni vojni Ì. b‘l Zavod za ljudske hiše poste' n pred veliko nalogo. Me-0 je utrpelo nekaj bombnih napadov, med vojno so bile hiše j?n.emarjene, nihče jih ni poprav-■]?*• kar je močno prizadelo zla-ža'l boli stare hiše, ki niso vzdr-aie vremenskih neprilik. Gradca zasebnih stanovanj takoj v frv‘b povojnih letih skoraj ni bi-. ker se nihče ni upal naložiti kj.uarja v zidanje hiš, dokler je s*0. Pollano stanje še negotovo la “P^ler se lira ni toliko ustali-kiì a ie labko jamčila zasebni-da bo imel s svojo nepremič-(jgb® ^zadostni dobiček na vloženi Nuja po stanovanjih pa je bila d-, v®čja. Na tisoče in tisoče v , )n je takoj po vojni živelo ».j *eteh, skladiščih, v zatohlih p°dstrešjih, največ pa v sostano-Spniu z drugimi družinami, kjer «fužinsko življenje gotovo s najbolje razvijati. V Ti ni JIH.____ Trstu v 1® vprašanje ljudskih stano-t-Jv .začelo reševati s prispevki prjanje. ZVU, ki je v nekaterih ne "?arlb posnela nekatere zako-i,j,. 1 so S'ede ljudskih stanovanj r”,uv N81’!»- Poleg tega je ZVU Regnila na Trst tudi zakon «Al->°» ter druge ukrepe. . v Prihodu italijanske uprave ie irst Pa so bili na naše področ-p.mraztegnjeni vsi zakoni, ki jih je ni raztegnila, čeprav J lil tttotcgiiua, l. dajala letno Zavodu za ljudske Te ,precej denarja, tih °- v zadnjih desetih le- čel J,e “vod za ljudske hiše zaboli s^rbeti za zidanje boljših in V Ì ,ud°bnih ljudskih stanovanj. nekaterih mestnih predelih, kot ski.PUmer v Rocolu, na Elizej-tudi 50janah, pri Sv. Soboti in mni drugod so zrasle res lepe, Pra«ne stanovanjske hiše, če-stori ?° v nekaterih krajih pro-hišo* ae v®dno premajhni. Toda Sni«a Greti, pri stadionu (Sv. Eli,°ta}\ kakor tudi prve hiše na jen»-. Poljanah so bile zgra-ja e res ekonomično, brez dViga-mailf'• sl.ab° razporejenimi in z tiJn«lrni prostori ter z mnogimi pomanjkljivostmi, ki so himna jih pozneje, in sicer v zadnjih letih sicer precej odpravili. Vprašanje zase pa je naselje S. Sergio. Po pisanju in izjavah graditeljev, naj bi bilo to naselje vzor gradnje neodvisnih mestnih naselij. Po mnenju ljudi, ki tam že nekaj let stanujejo, kakor tudi po" mnenju mnogih oseb, ki so se za pomanjkljivosti v tem naselju zanimale, je stanje v tem naselju popolnoma drugačno. Do- volj je, da omenimo, da niso v naselju poskrbeli za trgovske prostore, za šole in za druge javne objekte in služnosti, ki jih prebivalstvo tako velikega naselja nujno potrebuje. Na vse to so za-čeli misliti šele potem, ko so vselili v nove hiše na stotine družin, kar je povzročilo ostre proteste tako na občini kot pri drugih ustanovah, ki so odgovorne za vse te pomanjkljivosti. Prve ljudske stanovanjske hiše, ki jih je zavod ICAM (sedanji IACP) sezidal pred 60 leti, in sicer leta 1903-1904 v Zgornji Carboli, kjer so tedaj prevladovale kmetije in zapuščena zemljišča in ki je sedaj postalo eno najbolj Iskanih zazidalnih področij Del novih modernih ljudskih stanovanjskih hiš v Rocolu, kjer je bilo pred kratkim sezidanih 13 hiš z 88 stanovanji (Miš IIHIIIII lili Utili Hill I tlllllllll! UMIH lili Ulili UMU lili milil lil IIUIIIIIIIIIIIII MM IIUUIIIMIIIMHIIIIimiMMIIlMIMai PRVA BRIDKA IZKUŠNJA NA KRIVI POTI Prebrisani Nemec ogoljufal Jugoslovana za denar in kovček Sleparskega Nemca so kmalu po prijavi izsledili in prijavili sodišču Jugoslovanski državljan Peter Božič, star 28 let, je prišel v Trst z rednim 'jugoslovanskim potnim listom ter se je hotel izseliti v Francijo. Na limanice pa ga je v nalom mestu ujel neki nemški turist, .ki ga je ogoljufal za 7.000 lir ter se polastil njegovega kovčka v katerem je Božič hranil ok> li 20.000 lir ter razna oblačila in druge predmete v skupni vrednosti nadaljnjih 20.000 lir. Pustolovščina s tem žalostnim koncem se je začela za Božiča konec julija letos. Tedaj je v našem mestu bival že nekaj dni 37-letni nemški državljan Karl Daevel iz Saara, ki je prišel v Trst z nekim svojim prijateljem. Več dni sta preživela že tu, a vsak večer sta popivala po raznih nočnih lokalih. Prav v enem izmed teh lokalov je Daevel spoznal Božiča, ki mu je dejal, da je pred kratkim prišel iz Jugoslavije ter da se želi izseliti v Francijo, kjer bi, vsaj tako je upal, zaslužil več kot v domovini. Vse to je Božič zaupal Nemcu ob kozarcu dobrega vina, ki navadno razveže jezik tudi najbolj mol- iMMUhri Predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri film: jERRY L£WIS IL MATTATORE Dl HOLLYWOOD ■ T (Matator iz Hollywooda) ■Igrajo: ®RIAN DONLEVY, DICK WESSON in HOWARD MC NEAR Kino «iris» pbosek Predvaja danes 12 t. m. ob 19.30 uri Paramount film: LA CITTÀ PRIGIONIERA (Ujeto mesto) Grozen prizor iz zadnje svetovne vojne *8Tajo: DAVID NIVEN, DANIELA ROCCA v vlogi DOUSHKA čečlm ljudem. Nemec je seveda pil, toda ostal je popolnoma trezen, kar dokazuje dejstvo, da je začel misliti kako bi osleparil bodočega «emigranta». Daevel in Bo» žič sta se potem še srečala po raznih lokalih in z vsakim dnevom je Nemec vedno bolj spo-polnjeval svoj sleparski načrt. Nekega dne je rekel Božiču, da pozna vplivne osebe, ki bi mu utegnile pomagati, da se izseli v Francijo. Naslednjega dne pa je zahteval, naj mu naivnež da 7.000 lir na račun vseh stroškov v zvezi z emigracijo v Francijo. Se istega dne je Božič prosil Daeve-la naj ga z avtom odpelje do železniške postaje, kjer je hotel shraniti kovček. Nemec pa mu je odvrnil, da bi bilo nespametno plačevati ležarino, ko pa on sam lahko poskrbi za varstvo kovčka v svojem avtomobilu. In Božič se je še enkrat uštel ter mu je izročil kovček. Naslednjega dne je seveda zaman čakal prebrisanega goljufa. Nazadnje mu ni preostalo drugega, kot da je šel na policijo ter prijavil goljufijo. Policijskim organom se je kmalu posrečilo izslediti sleparskega Nemca, ki je mk°j priznal svojo krivdo. Niso pa ga mogli aretirati, ker je že pretekel predvideni zakonski rok. Zato so ga prijavili sodišču zaradi goljufije. Dve potnici ranjeni na openski postaji Ko je včeraj železniško osebje na openski postaji hotelo priključiti iokomotor k železniški kompoziciji, ki je bila namenjena v Jugoslavijo, je težki stroj udaril ob vagone ter s tem povzročil lažje poškodbe dvema ženskama na vlaku. Najprej so prepeljali v splošno bolnišnico Ivano Jurševič, staro 18 let z Reke. Dekle se sicer pi pobila, toda dobila je precej močan živčni šok. Ob 18.40 pa je prišla v bolnišnico 65-letna Giuseppina Gruden iz Ul. sv. Frančiška 9. Zenska, ki se je pripeljala tja s taksijem, si je ob isti priliki zlomila nosne kosti ter je močno krvavela iz nosa. Roka v stroju za mešanje testa Precej huda nezgoda na delu se je pripetila včeraj nekaj čez poldne v podjetju «Pastificio triestino» v Ul. Rio Primario 1. 35-letna delavka Giuseppina Dora por. Lividi iz Ul. della Zonta 4, je po nesreči vtaknila desno ro- ko med kolesje stroja za mešanje testa. Mehanizem ji je povzročil večjo tano na hrbtni strani desne roke ter ji presekal kite na sredincu V bolnišnici se bo morala zdraviti na ortopedskem od- delku okoli 1Q dni. PO KONFERENCAH IZPITNIH KOMISIJ Izidi popravnih izpitov na srednjih šolah v Gorici Prihodnji teden se začne vpisovanje v gorička otročka vrtca in v vse slovenske osnovne čole V torek so se zaključili popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Na oglasni deski srednjih šol v Ul. Randaccio in Ul. Croce so razobesili izide popravnih izpitov; Nižja gimnazija — 1. razred: Popravne izpite je imelo 12 dijakov, od katerih jih je izdelalo 9, in sicer Konrad Brajnik, Boris Cotič, Aldo Jakin, Roman Jarc, Nikolaj Klanjšček, Katarina Brai-ni, Marija Černič, Ana Ferletič in Nadica Mikluš. 2. razred — od enajstih dijakov, ki so imeli popravne izpite, jih je izdelalo 8, in sicer: Stanislav Ferfolja, Marijan Kranner, Marij Leghisa, Lidija Devetak, Silvana Florenin, Mirjam Leban, Jožefa Mikuluš in Marija Pavšič. Vstopni izpit v 2. razred je z uspehom opravil Peter Špacapan, ki je prišel iz Argentine. Sprejemni izpit za licej je z uspehom opravilo 7 dijakov, in sicer: Marij Gergolet, Marija Koršič, Zvonko Leghissa, Leopold Mervič je bil upravičeno odsoten, Jožef Prinčič in Marija Visintin. Popravni izpit v 4. gimnaziji so opravili Aleksander Devetak, Milojka Paoletti in Bogdan Troha. Popravni izpit v I. liceju so opravili: Boris Rutar, Robert Ter-pin in Slavka Valentinčič, dva pa so zavrnili. Popravni izpit v 2. liceju sta z uspehom opravila Antonija Figelj in Helena Knez. Niiji tečajni izpit let 3. gimnazijo so z uspehom opravili: Marijan Černič, Stanislav Figelj, Zdravko Gulin, Bogdan Makuc, Edvin Marussi, Rudolf Mozetič, Miroslav Pahor, Bruno Tomšič, Jožef Uršič, Bernard Špacapan, Nadja Calligaris, Milena Malič, Nataša Mozetič, Ingrid Nikolavčič, Silvana Peljhan, Marija Quinzi, Milena Radetti, Nataša Škrk, Rajka Stanič in Sonja Troha. Tri kandidate so zavrnili. Popravni izpiti na učiteljišču so se zaključili s sledečim uspehom: 1. razred : Izdelali so Lucija Marassi, Ksenija Mikluš in Ester Plesničar. Enega kandidata so zavrnili. 2. razred: Izdelala sta Vojko Devetta in Marija Lasič. Enega kandidata pa so zavrnili. 3. razred: izdelala sta Vladimir Klanjšček in Anka Komjanc, zavrnili pa so enega kandidata. STROKOVNA SOLA: 1. razred: Popravne izpite so z uspehom opravili Evgen Ferfolja, Marij Jarc, Stanko Nanut, Alek- Zaključni tečajni izpit! Marij Dušman, Roman Gergolet, Benjamin Klemše, Rihard Komjanc, Marij Korbin, Rudolf Marsecchi, Bojan Sossi, Ivan Spazzali, Marta Hlede, Nadja Nanut, Claudia Pahor in Cascia Seculin. Enega kandidata so zavrnili, eden pa se ni predstavil izpitni komisiji in zato ni ocenjen. Popravni izpiti so se za ogromno večino dijakov zaključili z uspehom. Prestopili bodo v novi razred, tisti pa, ki so zaključili študij na svoji šoli, bodo nadaljevali študij na drugi ali pa se posvetili poklicu, ki so si ga izbrali. Vendarle pa je pokazal jesenski izpitni rok, da ne jemljejo vsi dijaki, pa najbrž tudi njihovi starši ne, študija dovolj resno. Ce bi jim bil bolj pri srcu, predvsem pa, če bi se zavedali važnosti, ki jo vedno bolj pridobiva spričevalo o opravljeni nižji srednji šoli, kot pogoju za zaposlitev in napredovanje na delovnem mestu, tedaj bi se že med šolskim letom trudili, da bi dosegli kar najboljše uspehe, če pa jih niso, tedaj bi se vsaj med počitnicami učili in se predstavili izpitni komisiji, da bi popravili slabe rede. Medtem ko se nadaljuje vpisovanje v srednje šole do 25. septembra, se bo vpisovanje v slovenska otroška vrtca v Ul. Croce in Randaccio začelo v ponedeljek 16. septembra, v vse slovenske osrovne šole na Goriškem pa v torek 17. septembra, zaključilo pa se bo 27., Ob tej priliki polagamo stai^ šem otrok, ki so dovolj stari za otroške vrtce ali osnovne šole, na srce iskreno željo, da ne oklevajo, kam bodo vpisali svojega otroka. Zavedajo naj se. da kot Slovenci ne morejo vpisati svojega otroka v drugo šolo kot v slovensko, ki je v celoti izenačena z italijansko. V njej se bo neprimerno več naučil kot v italijanski, ker bo sprejemal snov v materinem jeziku, ki ga že dobro pozna. Naučil pa se bo tudi državnega jezika* ker se ga bo učil v šoli in ga bo vsak dan slišal in ga uporabljal v stikih z državljani italijanske narodnosti. Dijaki, ki so opravljali popravne iz pite, so se včeraj zadrževali pred oglasnimi deskami šol v Ul. Croce in Randaccio, kjer so razobešenl izidi. Dijaka na sliki žarita od ve sel ja, ko sta ugledala svoji imeni med tistimi, ki so izdelali. Trud med počitnicami ni bil zaman IZ POROČILA DR. MERLI ■ BRANDIMJA * , Kaj bi bilo potrebno napraviti za razvoj kmetijstva na Krasu in v Brdih Pet glavnih negativnih pojavov v sedanjem položaju • Tudi s konzorciji med kmeti in z zadružništvom bi se lahko marsikaj izboljšalo O značaju in problemih kmetijstva na Goriškem je rečeno v poročilu dr. Merli-Brandinija med drugim, da je treba reševati te probleme na podlagi sedanjega položaja, ki je naslednji: 1, beg delovne sile z zemlje in pomanjkanje ugodnih pogojev za naložbe v kmetijstvu; 2. prevelika razdrobljenost kmečke posesti in zaradi tega nemogoča uporaba tehničnih pripomočkov; 3. zastarel način pri obdelovanju in v živinoreji, nezadostna specializacija, nezadostna prodajna organizacija za pridelke; 4. padec relativne in absolutne ravni kmetijske dohodnine; 5. neprimerne oblike vodenja kmetijstva, ki omejuje razvoj tistih pobud, ki so potrebne za obnovljena in moderna kmečka posestva. Podobne pomanjkljivosti je opaziti več ali manj po vsej državi. Osnovni cilj, ki bi ga bilo treba doseči, je odnos, ki bi ga hoteli doseči med dohodkom iz kmetijstva (kapital in delo) in dohodkom na drugih gospodarskih področjih. Potrebni bi bili spodbujevalni ukrepi v krajevnem merilu, ki naj bi pripomogli k arondaciji razdrobljene kmečke posesti. To je osnovnega pomena, če hočemo pritegniti večje investicije v kme- . t sander Sfiligoj, Ivan Tomšič, Felice Visintin, Nadja Florenin, Klara Maraž In Pacor Marija. Štirje kandidati se niso predstavili izpitni komisiji. 2. razred: Marijan Ciglič, Robert Gulin, Vojko Klanjšček, Jožef Leban, Dušan Marassi, Stanislav Tomšič, Danijel Valentinčič, Ana Frandolič, Marija Koren, Karmela Masten, Alma Pavletič in Gabrijela Persolja. Pet kandidatov se ni predstavilo izpitni komisiji. Illtllll Milil llllllllf IM MII.Mili MIMMMMMMIMMIMMIIMIMM MIMI.MIMIMMIIIIMIIIIMIMM.. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Končno bodo podrli stranišče v ljudskem vrtu 18 milijonov za nov vrtec v Ul. Fatebenefratelli in za gradnjo stanovanj za občinske uslužbence Občinski odbor v Gorici je pretekli ponedeljek imel svojo prvo sejo po poletnem premoru. Uvodoma je župan dr. Poterzio počastil spomin pok. podprefekta dr. Capo-r.a. Povedal je nadalje, ds so poslali mestni prapor v Rim na proslavo 8. septembra. Dne 18. t.m. bo prišel v Gorico na obisk angleški veleposlanik v Rimu, ki bo obiskal tudi nekatere kraje v pokrajini. Sporočil je tudi, da bo šel ed 27. do 30. septembra na študijski sestanek o deželnih problemih, ki bo v Riva del Garda. Spremljali ga bodo nekateri občinski odborniki. Sledilo je poročilo dr. Gallarot-tija o obračunu trošarinskega urada za julij in odborniki so odobrili tudi plačilo nekaterih upravnih računov. Na predlog odbornika Lodija so odobrili nujen postopek za sestavo pogodbe s podjetji, ki bodo zmagala pri natečaju za nabavo drv in gorilnega olja za potrebe pri ogrevanju občinskih poslopij. Odbornik Lupieri je obravnaval probleme javnih del. Odobrili so pet izvršenih javnih del ter zahtevo za najetje posojila v žnesku 18 milijonov lir pri državni blagajni v Rimu za stroške pri gradnji otroškega vrtca v Ul. Fatebenefratelli ter za četrti obrok pri gradnji stanovanj za občinske n-službence. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da bodo končno podrli staro in neprimerno atranišče v ljudskem vrtu ter odredili nekatera ureditvena dela na gradu, v ribarnici in na pokritem trgu za skupni znesek 2 milijona lir. Končno Je odbor potrdil načrtno pogodbo z ustanovo ONA1RC za upravo otroškega vrtca pri ut^ šulinkah v Ul. Palladio. Odobril ja stroška za počitniiko kolonijo v Villa Serena ter stroške za šolske kuhinje v otroških vrtcih za okrog poldrugi milijon lir. Odobrili so tudi izplačilo drugih stroškov za skupnih 650.000 lir. Po obravnavi nekaterih davčnih vprašanj so zaključili sejo ob 20.45 in župan je napovedal, da bo prihodnja seja občinskega odbora v petek. V podgorski predilnici si je zlomil nogo Včeraj dopoldne nekaj pred 11. uro so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Podgoro, kjer se je ponesrečil pri delu 25-letni Domenico De Bortoli iz Gorice, Ul. Rafut 8. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki pri pregledu ugotovili, da sl je De Bortoli zmečkal desno nogo in si jo verjetno tudi zlomil ter Ima poleg tega na isti nogi tudi večjo rano. Zato se bo moral zdraviti v bolnišnici najmanj 30 dni. Nezgoda možaka iz Tipane v Gorici Včeraj dopoldne okrog 11.30 so pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško bolnišnico 53-letnega Lina Slobbeja iz Tipane v Beneški Sloveniji, ki se je malo prej ponesrečil v Ul. MontesantO. Zdrav-niki so mu ugotovili pretres možganov, rano na desnem sencu zvinjeno desno ramo in udarec na desni nogi ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. tijstvo, izboljšati pridelovalne metode, zvišati proizvodnjo in dohodke. Kar se tiče posestev, ki imajo dovolj velik obseg za uvedbo tehničnega napredka, bi bilo treba dati prednost tistim, ki imajo po svojem ustroju večje možnosti za uspeh. Pri tem je treba upošteva ti zmožnost za kontroliranje celotnega proizvodnega postopka, od proizvodnje same, do konservira-nja, predelave, prevoza in prodaje pridelka. Nekatera od teh del bi lahko uspešno opravili s pomočjo zadružništva med proizvajalo). Znatno pobudo pri proizvodnji bi lahko dala tudi učinkovita akcija za eksperimente v kmetijstvu ter primerna organizacija tehnične pomoči. Nekaj bi se dalo doseči s tesnejšim sodelovanjem s poklicnimi kmetijskimi organizacijami. Upoštevajoč te predpostavke, bi bilo potrebno na kraSkem področju poskrbeti za učinkovito pogozdovanje in poskrbeti v kratkem času za dvig kmetijske dohodnine s podporo za razvoj racionalnega perutninarstva; na briškem področju pa bi bilo potrebno, ker imamo tu neprimerno agrarno-gozdno ureditev, poskrbeti za ureditev vodnih tokov in napeljavo pitne vode ter preureditev kmečke posesti, ki je v bistvu zelo razdrobljena in razkosana. Zlasti bi bilo treba pri vinogradništvu osredotočiti tehnično pomoč za obrambo tipičnih vinskih kvalitet ter pri tem organizirati primerne naprave za industrijsko predelavo (eno ali dve zadružni kleti, ki naj bi ju upravljali konzorciji proizvajalcev), in organizacija primerne prodajne mreže: na ravninskem predelu bi bilo treba zaključiti izboljševalna in namakalna dela na krminsko-gra-diščanskem področju, izvesti arondacijo in proučiti fizično-kemične odnose med sestavino vode in zemljišča, za dosego večjega pridelka. Končno je treba omeniti še vojaške služnosti, ki ne škodijo samo kmetijskemu gospodarstvu. Tu bi bilo treba póskrbetl s primernimi organi za nagel in učinkovit postopek. Pogoji za gradnjo novega hotela v Gorici V zvezi s člankom o gradnji novega hotela v Gorici, ki ga je objavil neki lokalni časopis včeraj, je občinska uprava poslala pojasnilo v katerem javlja, da je predlagatelju načrta sporočila že 22. avgusta svoje pridržke za gradnjo, ki so naslednji: 1. Premajhen stavbni prostor, ki meri le 600 kv. m proti 13.550 kubičnih metrov za zidave. Potrebno bi bilo odstopiti nekaj zemljišč od zadaj za ureditev garaž, dvorišča itd. 2. Predhodno dovoljenje gasilcev za gradnjo podzemske garaže. 3. Poslopje bi bilo treba še bolj pomakniti od ceste. ObčinskR uprava izraža željo, da bi čimprej predložili v tem smislu popravljen načrt ter tako začeli čimprej z zidanjem novega hotela, ki je v resnici potreben. Javna dela v Gorici V Gorici je v teku več javnih del. Najobsežnejše je v Ul. Pascoli, ki se odcepi s križišča Ul. Leoni v smeri proti Ul. Manzoni. Cesta )e vsa razkopana in za promet neuporabna, ker so položili vodovodne cevi. Z uporabo težke mehanizacije dplo naglo napreduje. Dve podobni javni deli pa sta v teku v Ul. Margotti in v Ul. Catterini. V obeh ulicah polagajo robnike za pločnike. Cesti so nam. reč asfaltirali, sedaj pa urejujejo še pločnike. V Ul. Catterini je občina zaupala to delo podjetju Makuz. Nameščanje semaforske naprave na križišču pred glavno pošto je prešlo v zaključno fazo. Pred časom so križišče prekopali in v jarke položili cevi za električno napeljavo, prav te dni pa so začeli z nameščanjem drogov, vrh Katerih bodo postavili semafore. Z deli nadaljujejo tudi na iz-voznem trgu, kjer so postavili veliko streho, pod katero so našle zavetišče prodajalke sadja in ze-lenjave. V glavnem gre za zemeljska dela, ki se polagoma bližajo koncu. MI ORGANIZIRA 22. T.M. Mladinski izlet na Tolminsko in srečanje s tamkajšnjo mladino Program: Ogled tamkajšnjih zanimivosti v jutranjih urah — Popoldne kulturni in športni nastop* — Sledi družabni večer s plesom. Vpisovanje — do 16. t. m.: V steverjanu: Ivan Klanjšček in Milena Koren Na Oslavju: Branko Drufovka In Ivan Figelj V Pevmi: Marjan Sošol V Gorici: SPZ v Ul Ascoli 1/1. V Standrežu: Aleš Hoban, Marjan Mučlč in Breda Peric V Sovodntah: Branko Kuzmin in Vojko Cotič V Rupi: Darko Ferfolja V Gabrjah: Vid Primožič Na Vrhu: Poldo Devetak (učitelj) V Doberdobu: Janko Gergolet (Zadruga) Na Poljanah: Marjan Lavrenčič V Tržiču: Jožko Pahor Cena: Za vožnjo in kosilo 1300 Ur Zamenjava nakazil za bencin Trgovinska zbornica v Gorici obvešča vse prizadete, da zapade dne 30. t. m. veljavnost bencinskih na kazil olivne barve za pet litrov in sive barve za deset litrov. Nadomestili jih bodo z nakazili temnordeče barve za pet in travnato zelene barve za deset litrov. Od 1. oktobra delje bodo veljala samo nova nakazila. Z motociklom jo padel v Ul. Orzoni Včeraj ob 13. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 35-letnega Lodovica Codeglio .z Gorice Ul. Mi-chelstetter 9, ki je padel z motociklom v Ul. Orzoni v Gorici. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na levi rami, verjeten zlom leve ključnice in odrgnino na levem oprsju ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. PLESOM PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» priredi prihodnjo ’-deljo na DVORU PRAZNIK GROZDJA Program: Sobota, 14. septembra: PLES od 20. ure dalje Nedelja, 15. septembra: ob 15. uri pričetek tekmovanja v «bri-školi», od 20. ure dalje PLES Ponedeljek, 16. septembra: od 20 ure dalje PLES s tekmovanjem v valčku. Od 23. ure dalje si bodo prisotni lahko po mili volji natrgali grozdja, ki bo obešeno na prireditvenem prostoru. Deloval bo dobro založen bife, kjer bodo na voljo pristno briško vino, grozdje, brezalkoholne p!jače jn čevapčiči. Avtobusni izlet na Slavnik Po sklepu odbora na zadnji seji bo Slovensko planinsko društvo iz Gorice organiziralo v nedeljo 6. oktobra enodnevni družinski avtobusni izlet na Slavnik v severni Istri. Od tod je krasen razgled na morje in po Istri in Krasu. Ob tej priliki si bodo izletniki ogle-dali tudi grad Socerb, od koder je lep razgled na Trst, ter narodni park v dolini Rižane. Sli bodo tudi k izviru te reke. Za prehod meje zadostuje pro-pustnica. Cena vožnje po 1100 lir za člane in 1200 lir za nečlane. Vpisovanje v agenciji «Elio» v Ul Mameli 8, do 30. t.m. Odhod avt