OCnpia 6.
<ŠivCjenje in t>vet
£«00. Sta.	£>juhlpa**a 2$. novembra	£«ie 3,
N. PirmU »DueU (karikatura)
K. Tassin
Iz življenja starega „tigra"
Rojen zarotnik — Skozi ječo v Ameriko — »Pariška komuna« Bismarckove slutnje — Panamski škandal
Nedavno je neki francoski novinar obiskal Glemenceauja in ga prosil dovoljenja, da napiše o njem knjigo. Želel si jie v ta namen osebnih podatkov o življenju starega državnika. Clemen-ceau ga je vprašal: »Čemu hočete pi-sarti knjigo?« — »Za vaše sodobnike!« je odvrnil novinar. — »Na sodobnike se jaz požvižgam!« je rezko odvrnil Cle-manceau. — »Dobro,« je poprijel novinar zopet besedo, »potem pa za po-
skoro devetdesetletni dijak polagal skušnjo in odgovarjal na vprašanja iz-prašujočega profesorja, je izbruhnilo v dvorani gromovito ploskanje, ki pa ni veljalo staremu doktorandu, amnak baš tedaj vstopivšemu Clemenceauju, ki je tiho in mirno sedel v eno izmed zadnjih klopi Občinstvo ga je opazilo in ga burno poizdravilo. »Tiger« pa je ostul hladen in ni smatral za vredno, da bi se niti s priklonom glave zahvalil za
tomstvo. — »Tudi na to se požvižgam!« se je glasila Clemenceaujeva zavrnitev.
Odgovor na druga vprašanja je Cle-menceau kratko in malo odklonil. Tako misli »tiger« sedaj, ko je prekoračil svoje osemdeseto leto. Zapopadel je popolnoma nečimunnost svetske slave in zavzel napram njej docela ravnodušno stališče.
Nedavno je bilo videti na pariški Sorbonni nevsakdanjo dramo: S/ letni starec, bivši preiekt pariške policije Louis Andrieux, je branil svojo doktorsko disertacijo. V univerzitetni dvorani so se zbTali sloviti državniki, učenjaki in pesniki. Navzoči so bili skoro visi ministri s tedanjim predsednikom PoinciireiDin na čelu. Medtem ko ;e
počaščenje. V svojem razvoju je res dosegel tisto stopnjo, zaradi katere prav lahko resiginiral na priznanje sodobnikov in potomstva.
Toda bili so časi v njegovem življenju, ko je bil drugačen. Cletmenceau je bil eden najbolj časti^ennih državnikov, kar jih pozna zgodovina. Njegoš dolgo življenje je bilo en sam boj za slavo in priznanje.
Narodil se je 1. 1844. v neki vendej-ski vasici. Revolucija 1. 1848 je izbruhnila v njegovih otroških letih. Že v svoja mladosti je bil Cleineneeau obdan od ljudi, ki so se dobro spominjali velike francoske revolucije. Njegov oče je bil sam revolucijonarmo usmerjen pleme-nitaš, ki je vcepil svojemu Georgeu Skoro jakobinske ideje.
V	nairteški gimnaziji in na pariški univerzi, katere fakulteto je dokončal L 1862. je našel Clemenceau Celo vrsto somišljenikov. Francija je bila tedaj polna mladih lijudi. ki so hoteli razdejali vse staro in zgraditi vse nanovo. Mladi George se je izmed svojih tovarišev odlikoval po posebnem temperamentu. Pisal je vzpodbujevaline članke ter jih objavljal v drobnih, nez-"**mh časopisih pariške Latinske četrti. To so bili časopisi tiste vrste, ki se označujejo v prvi številki kot tedniki, v drugi kot mesečniki, v tretje ne naznanijo več dneva izhajanja in končno sploh prenehajo. Edina nagrada, ki so jo deležni njih sotrudiniki, je čast in slava.
Najpomembnejša med temi častihlepnimi novinarji sta bila tedaj Emile Zola in Clemenceau. Posebno slednji si je ugajali v razbijanju države in sodišče je po kratkem času bilo primora-no obsoditi mladega pnekuouha, ki je že bil pokazal svoje kremplje, v ječo. Clemenceau sam pripoveduje, da so ga spravili v voz za prevažanje zločincev, ki je bil tako natlačen, da je moral sedeti na kolenih nekega mesarja, 'ki je bil Obsojen zaradi umora.
V	ječti se je Clemenceau seznanil z znanim zarotnikom Blanquijem. Ko so ju izpustili iz ječe, sta skupno ustanovila tajno tiskarno v Parizu. Vendar se je zdelo pobijanje drugega kraljestva posredstvom tiskarske barve prepočasno. Nekega dine je predlagal Bla.iv-quiju krajšo pot. Skoval je načrt za od-vedlbo Napoleona III. iz Tuilerij. V romanih Aleksandra Dumasa so se taikšne stvari često posrečile, toda Blanqui je bil preveč realno misleč mož, da bi se oprijel ideje svojega prijatelja. Napoleon III. je ostal tam, kjer je bil pret Clemenceau pa se je užaljen obrnil v stran in je resigniral na vsako nadaljnjo prekucuško delovanje.
Ko je napravil doktorski izpit, ie odpotoval na Angleško in v Ameriko, da bi »študiral zakone demokracije«, kakor se je sam pozneje izrazil. Ta čas ni bil (posebno ugoden za njegovo podjetje. zakaj v Zedinjenih državali je tedaj divjala državljanska vojna. Navzlic temu pa je Clemenceau še v Versaille-su trdil, da po-zna Ameriko boljše nego kabinetni učenjak W1ftson.
Tri leta je ostal onstran Oceana, se poročH z Američanko ter se vrnil z njo L 1870.. malo pred katastrofo pri Seda-tta, v danoviaa. Čez nekaj meseoav. ko
je bilo zrušeno drugo cesarstvo, .te imenovan za predstojnika 18. občinskega okraja v Parizu.
To je bil začetek njegove politične karijere.
Nii trajalo dolgo, pa je izbruhnila revolucija, znana pod imanotm pariške komune.
Clemenceau, nekdanji goreči zarotnik, se je sploh ni udeležil. To je bil edini politični dogodek, pri katerem ie ostal nevtralen, kar je tako malo odgovarjalo njegovemu bistvu. Dasi je bil v prijateljstvu z mnogimi komunisti, se ni mogel sprijazniti z njihovimi idejami. Le kot visok mestni čimitelj je prevzel nase dolžnost, da bo posredoval med obema strankama. Ta vloga pa nui je prinesla samo sovražnike v obeh
Redka slika bodočega »tigra«
taboriti. V stari Grčiji je predvidevala Solonova zakonodaja smrtno kazen za vsakogar, kdor se ni opredelil v državljanski vojni. Ta zakon vefja še danes za vsako revolucijsko dobo.
Clemenceau je moral bežati. Za njim so marljivo stikali in neki novinar je jedva ušel smrti, ker so ga ime1)i za Cle-menceauja. Sploh. se- takrat ni gledalo posebno na to, kdo j'e pred puško. Naj lx> dovolj, če omenimo, da je Tiersova vlada, ki je udušila upor, prejela samo v prvih ditreli 400.000 ovadb o »SMmtj*-vih« osebah.
Ko se je polegel vihar, se je smel Cle-iufcgiceaii vrmiii t Pariz, kjer je ustal
nada&iih sest let v skizžbi občine. V tem položaju — kakor v vseh drugih položajih — je dosegel najvišjo stopnjo časti: postal je pariški žuipan.
Vendar se ni čutil poklicanega za mirne naloge. Njegova borbena nrav je isikala boiibe In nevarnosti. L. 1876. je kandidiral v parlament. Bil je izvoljen ja je takoj dosegel odlično pozicijo. Njegov prvi govor v obrambo pomiilo-ščenja ga je napravil silno priljubljenega. Ko je šla doba parlamenta h koncu, je imelo njegovo ime že evropski avofli. Lomdoostke »Times« so pisale, da pripada temu možu bodočnost Francije. Po nekem njegovem govoru iz zunanje politike je vprašal Blsmarck Blo-witza: »Ali ne veste, kdo je ta Glemen-ceau? Tega moža je treba obdržati v evidenci!« Železni kancelar je pač slutil, da tiči v Glemenceamiu bodoči »tiger*.
Kmalu je postal Ctomenceau strah vlade in vladnih krogov. Dosegel je celo sllavo, da je vngel ministrstvo, kar pomeni na Francoskem silno mnogo. Govornik v tradiicijonalnem francoskem smislu ni bil. Ljubil ni lepih besed, zve-
nečih fraz, ki so bile tako priljubljeno na tribuni vseh govornikov v Franciji do konca prošlega stoletja. Govoril je preprosto "in zibdto, včasih celo neprijazno. Kljub temu velja za enega najsijaj-nejših govornikov naše dobe. Moč njegovega govora temelji v notranjih vzrokih, večinoma v ognju mržnje. Proti svojim nasprotnikom ne uporablja finega strategičnega manevra kakor ju pr. Poincare ali Cail'laux, dva izborila govornika francoske šole, ampak obsuje nasprotnika naravnost z bobnečim. ognjem.
Z zakulisno tehniko v parlamentu se' je natanko seznanil. Poznal je šibke strani vseh političnih strank in razmerje moči med mjSimi. V tem ozira se t njim lahko primerja edini Briand.
Že v začetku osemdesetih let je bil pozman pod imenom »tiger«. Cela vršita dvobojev s političnimi nasprotniki mu je pripomogla do tega slovesa. Tako je dejal o njem pokojni vodja francoskih nacijonalistov, Paul Deroulede, da obvlada Gksmeneeau Francijo » s svojim jezikom, svojim mečem lin svojo pištolo®. V sredstvih ni bil nikoli izbirčen.
Qlemenceauje\u hiša v Saint » Kinceni * sut « Javd
Mržnja je vedno tlela v njem. »Bodite zlobni v politiki!« je svetoval mlajšim, ko je bil že starec. Nedavno je izjavil v zabavnem razgovoru z nekim sotrud-uikom slovitega francoskega lista »Co-rnoedia«: »Dobrodušnost? Ne poznam tega svojstva. To je nekaj prav tako ničevega in neobstoječega kakor krepost.«
Sejal je mržnjo. Ni čudno, da si je s torti nakopal vse polno političnih in osebnih sovražnikov. In često je moral občutiti vso silo njih protimržnje.
Posebno jasno se je to videlo za panamskega škandala I. 1892-93.
Zgodovina tega škandala je dobro znana. Dva podjetnika velikega formata. baron Reimaoh in Kornelij Henz, sta s pomočjo zvitorepca Antona podkupila mnogo poslancev. Akcijska glavnica Panamsfke družbe je znašala 1500 milijonov frankov, ki so večinoma izginili v žepe imenovanih sleparjev.
Goljufija je prisila kmalu na dan. Nekateri časopisi so objavili imena podkupljenih poslancev. K nesreči Clemen-ceanja je bil glavni delničar lista »La Justice«. ki ga je izdajal Kornelij Herz. Herz je zalagal časopis z denarjem deloma iz ničemiumnosti, deloma iz častihlepja, deloma tudi zaradi tega, ker je bil iskren častilec Clemenceauja.
Tisti dan po publikaciji imen so našli barona Reinacha v njagovi krasni vili mrtvega. Prejšnji dan pa je bil pri Cle-manceauju, ki sa je bil prosil za svet.
kako naj se izogne strašnemu škandalu. Stvar se je raznesla in tako je padel prvi sum na Clemeirioeauifa,
Njegovi nasprotniki med poslanci in novinarji so ga takoj naskočili. Označevali so ga kot kupljenega agenta Kornelija Herza, ki so ga zopet razvpiti kot vohuna v prid Angliji. To se je videlo tem verjetnejše, ker je bil Cle-menceau velik pobormik za fraincosko-angleško zvezo.
Njegovi prijatelji so kajpada vedeli, da je vse to golo natolcevanje. Vendar pa niso vedeli, da od takšnega obrekovanja vedno ostane pega na človeku. Tako je bilo njegovo ime za Francoze omadeževano. SuimiM so ga umazanih kupčij.
»Tedaj setm še bil tako bedast, da sem na obrekovanja reagiral,« je dejal Clemenceau pozneje. Pozval je svoje nasprotnike na celo vrsto dvobojev in se poslužil taktike, ki ni bas najbolj prepričevalna.
Njegovi sovražniki pa niso spali. Ple« ■tlij so dalje zadrgo, dia mu jo vinžejo končno za vrat. Skovali so Nortonovo afero. Clemenceau je razumel, da nru preti politična „smrt. Z nepopisno mržnjo se je vrgel na svoje obrekovalce in je branil in rešil svojo čast, natolceval-ce pa je razkrinkal.
Stvar se mu je popolnoma posrečila. To je bil eden na/bunnejših doživljajev Glemenceaujevega življenja.
Dober spomin
Izvrsten spomin je poleg razsodnosti najdragocenejša naših zmožnosti. Tega se zavedamo zlasti tedaj, kadar nam jame pešati zbog starosti, zastrupitve ali kakega drugega vzroka, kadar' se rte moremo domislita kakega imena, števila, obraza. Ta bolezen, amnezija, utegne postati toli nevšečna, da povzroči živčno razdražljivost in nam otruie veselje do življenja.
Nič manj zoprna pa je nasprotna skrajnost, h i p e r rn n e z i j a. Gotovo ste že čuli o dekletu, ki jo je po šolskem neuspehu popadla blebetalna kriza, med katero je vse vprek čebrnjala to, kar bi bila morala povedati pred izpraševalci. Njen potnnež, obilo založen, jo je ostavil na cedilu v usodnem trenutku. Poprej je pamtila premalo, pozneje pa preveč. Preobilica ie daleč ne izklju-
čuje nereda. Naj pa mar sklepamo, da je hiperminezija prikrito stanje umobol-nosti? To bi bilo prehudo rečeno. Vendar pa pomeni neko anormalnost.
Spominov nam nikoli ne nedostaja. Koliko vtiskov — vidnih, sluhovnih. vo-hatoih, okusnih, tipnih, endopsihiSnih itd. — morejo hraniti možgani, to se ne da dopovedati. Nikar namreč ne mislite, da se naši dojrni zabrišejo, umikajoč se novim podobam. Dokaz to, da se često nehote spomnimo z izredno toč-nostjo daljnih, včasi neznatnih dogodkov. Na to kaže tudi prastara legenda, ki trdi. da se človeku ob smrtni uri razgrnejo liki panorama vsa doživetja pred očmi.
Naš pomnež po takem ne hira zaradi premajhnega števila vtisov. Pač pa zavisi njegova vrlina od sposobnosti, kako
jih anamo razvrstiti ali fili iz podzavesti klicati v zavest. Neljubo stran pretočnega pamtenja mi je nekoč omenil naš učenjak J. L. »Spisal sem včasi novelo ali kaj drugega,« mi je dejal. *Ko se je Sitvar uležala, sem jo ponovno
prečita! in se zavedel, da je isto miscC obdelal že ta ali oni svetovni pisatelj.« Preobilo pametovanje se je torej izka-zailo za kvarno. Tako ima prav slovenska poslovica, ki pravi: Kar je preveč, še s kruhom ni dobro.	K.
De. P. StrmSek
Dunajske šole
Kakor se ni doslej še nobena doba tako zanimala za otroka kakor naše »stoletje otroka«, tako tudi ni mesta, ki bi za telesno in duševno nego otroka bolj skrbelo kakor Dunaj, ki je do* bil upravičeno ime »die Stadt des Kin« des«. (Kako skrbi dunajska občina za mladino, gl. Žis., knjiga IV., str. 184.)
Da pa je bil Dunaju ta napredek mogoč, so bili podani vsi pogoji. Iz staroslavnega dunajskega pedagogija naših očetov se je razvila učiteljska akademija in sedanji pedagoški insti« tat Bila je tudi nujna potreba: Ni me« sta, ki bi bilo moralo po svetovni voj« ni zaživeti tako popolnoma novo živ« ljenje kakor Dunaj. Mestu, ki je žive« lo kot prestolnica 50milijonske države, je bilo treba dopovedati, da bo odslej moralo živeti od dela lastnih rok. Že so množice obupavale, že so se ogla« šal? zlovešče napovedi, takrat so res« nični ljudski voditelji vcepili mladini voljo do življenja, jo učili ceniti teles« no in duševno delo, in po njih so pri« čeli spoznavati nove nauke tudi starši: kakor ie stari Dunaj dobival življcn« ke sokove od centra, tako jih dobiva današnji s periferije, iz delavskih okra« jev. Pa tudi vsa možnost za nagli raz« voj je bila podana: Dunajska občina je smatrala dve stvari za najnujnejši, stanovanjsko in šolsko vprašanje. Štc« vilo šoloobveznih otrok je sicer padlo na Dunaju na polovico, učiteljstvo pa zaradi tega ni bilo reducirano. Odtod majhni in številni razredi, ki pa so vsi popolnoma opremljeni z vsemi pripo« močki in potrebščinami; učiteljstvo pa je dobro plačano, saj dobi v počitni« cah za naučna potovanja 14. plačo, ta« ko da se more in tudi rado popolnoma posveti šoli in nadaljnji izobrazbi; v ta namen ie dunajska občina ustanovi« la najrazličnejše tečaie in institute, predvsem pa je dotirala osrednjo pe« dagoško knjižnico s 46.500 šilingi, tako da je seda i s 180 000 kniigami pač naj« strokovna knjižnica na svetu.
Pogoji so bili dani in sreča je liote» la, da so se znašli na skupno delo praa ri mojstri, vsi zdrave, močne in glo» boke osebnosti. Vodja celotnega po« kreta je bivši prosvetni minister, sicer pa predsednik dunajskega šolskega veta, Oto Glockel. Nad eno uro je v prostem govoru razmotrival zamotana šolska vprašanja in kazal, s koliko ti» soč nitmi je šola navezana na življe« nje in kako zopet šola ne more biti dru« gačna, kakršno ustvariaio življenske irilike. Zato je samo dokaz neumevas nja, čc hoče kdo šolo presajati ali ko« pirati, kajti edino iz lastnih kulturnih, socialnih in gospodarskih prilik se mo« re razviti nova šola, ki pa bo povsod drugačna, kakor so pač različne tudi ostale prilike.
Druga vodilna osebnost je ravnatelj pedagoškega instituta min. svetnik V. Fadrus; on vodi novo šolo, organizira učiteljstvo, ga navaja na novo smer, mu daje probleme in jih žnjim rešuje. Pa ne samo na šolo, marveč na celot« no prosveto je usmerjeno njegovo stremljenje: niso-mu dovolj samo uči« telii, on rabi tudi dobre prosvetne de« lavce tam zunaj, kamor je poklican prinašati kulturo pač samo učitelj.
Pa ta učitelj ne sme biti prikrojen po kaki šabloni, saj bi ne bilo niti pri« rodno niti zdravo (ako bi bilo to sploh mogoče), kajti tudi med učitelistvom so različni tipi, kakor so različni tipi sicer med ljudmi: Ta je sam osebnost, oni izgine v skupnosti, ta je ves šport, drugi ceni samo duševnost, ta pazi na svojo zunanjost, drugi jo zanemarja, med učiteljicami ustvari ta v razredu naravnost familijarno ozračje, ona dru« ga pa je doktrinarka... Kateri tip je pravi? Vsi, dokler so pristno«naravni. Iz vsakega se l^hko razvije ideal, ki obrodi bogat sad.
Res pa je, da se ne prilega vsak tip vsakemu razredu, kajti tudi razred, če« prav najmlajši, ni masa, marveč živo uiot ki je tip zase. Tako imamo
reifc. Id jffi vocfi e3en aH več krepkih učencev; na te je treba paziti, te je treba pravilno voditi in ves razred je vzoren. Če pride do konflikta, je stvar izgubljena: bodisi da je razredov glas« nik ali junak ali ga napravimo za mu= cenika, pouk se pač lahko nadaljuje, vzgoje ni več. So razredi, ki nimajo vodnika, skupno se tvori razredovo mnenje, ali pa se razred razdeli na manjše prijateljske skupine. Brez vse« ga oklevanja je treba izbrati vsakemu razredu odgovarjajoči tip učitelja, Učšteljstvo se mora prilagoditi novim nazorom, da je tudi šola del, in sicer najvažnejši del človekovega življenja, da pa imajo mladi ljudje tudi pravico živeti to življenje, da imajo pravico sodelovati v šoli, da si tvorijo sami predpise, ker pač spoznajo, da morajo biti predpisi v korist vseh; in učitelj« stvo pridobiti za nove poglede o šoli in šolskem življenju, je bistvo dunaj« ske reforme, kajti ko je pridobljeno učiteljstvo, se spremeni šola sama in starši, ki so v začetku nasprotni vsaki reformi, morajo odnehati, ko vidijo, kako zaplamti mladina v ljubezni za novo šolo in ko dobe tudi sami vsa po« jasnila na zeLo priljubljenih roditelj« skih večerih,
O ustroju dunajske sole ]e referiral v široko zasnovanem, a izčrpnem go« voru vlad. svet Th. Steiskal. Glavna mu je relacija med snovjo in časom. Odklanja nauk, da bodi učitelj skrit in da vodijo pouk učenci po svojih sposobnostih in svoji volji ali pa cclo o knjižni modrosti, ki so si jo nabrali v knjižnici, a je niso mogli prebaviti. Učitelj vodi pouk, učenci sodelujejo po svojih izkušnjah in svojih zmožnostih. Pri tem se izkaže, da otroke zanima sedaj bolj prirodoslovna, drugič zopet računska stran iste slike. Zato pa uči« telj ni vklenjen v urnik: glavna mu je relacija med predmeti. Za vse leto je predložil pregleden načrt, ki ga v po« drobnosti izdeluje od tedna do tedna s posebno pripravo za vsak dan in vsa« ko uro, da dobi vedno zaokroženo sli« ko, da pri vsaki stvari razširi otroko« vo obzorje. Da pri tem zdrav otrok sodeluje, da pove vse. kar mu je že znanega, je edino pravilno in naravno. Čisto nenaravno bi bilo, če bi si otrok pustil o znanih stvareh pripovedovati brez pritrjevanja, brez dodatkov in ugovorov, če misli, da ve on več ali celo bolje pripovedovati o stvari. Tudi petje je samo izraz doživetja, risanje
fn spfsfe sairw zahtev« vsakdanje po*
trebe brez vseh umetniških ambicij. Otrok se vseh teh sredstev poslužuje pri izražanju, kaj zato če se mu risba ponesreči, če je spis je polno pravopis« nih napak: nič bolje bi ne bilo, če bi si otrok yobče ne upal risati, pisati ali napeti v strahu, da se mu poskus mo« rebiti ponesreči. Zaradi zanimivosti bodi povedano, da se prične pouk pri tiskanih velikih črkah in da so se do« segli najboljši rezultati v lepopisju pri onih učencih, ki niso nikoli pisali na črtane liste.
O samih temeljih dunajske šole je razpravljal vlad. svet. K. Linke, ki je govoril o celokupnosti pouka. Načelo je, da se ves pouk poenostavi Danda« nes je nemogoče zahtevati od šole, da ioda vsakemu posamezniku o vsakem predmetu,* četudi samo drobce znanja. Neglede na to, da z drobci ni nikomur ustreženo, ne dosežemo tudi sicer ni« kakega uspeha. Življenje rabi sintez« in dunajska šola išče tako sintezo v koncentraciji. Tudi drugi so iskali ta« ke koncentracije v idealih svoje dobe: viteštvo, meščanstvo, meništvo L p. kajti vsaka doba želi imeti bodočo ge« neracijo tako, kakršen je njen ideal. Tako se je često zgodilo, da so bili smotri nadnaravno visoki, a pri tem so pozabili na — otroka. Dunajski re« formatorji pa izhajajo od otroka in so preverjeni, da so na pravi poti.
Otrok ne pozna predmetov, poarei zgolj življenje, pravilneje, izreze iz življenja: dom, šolo, ulioo, trg i. p. To je otrokov svet v tem se more najlaž« je orientirati. Zato ga mora opazovati, preučavati, umevati in opisati... Pri tem pa je prilika govoriti o stvareh, ki bi sicer ne našle mesta v nobenem »šolskem predmetu«, najčešče o etiki Tako je prilika, da se o takih p robi s« mih razpravlja neprisiljeno, mimogre« dc. a zato temiboli učinkovito. Celotno življenje sc osvetli od vseh strani in poda na najrazličnejše načine: jezikov« no (opis, govor, čitanje, pisanje), ra» čunsko (mersko, 'številčno), umetniško (risanje, ročno delo, glas. ritmus v gi« bih) i. p. Tehnika v vseh teh panogah je za otrokovo izražanje nujna in za to se je priuči iz potrebe kar mimo« grede.
Šola mora korakati skupno z življenjem in njegovimi potrebami, zato mora biti dovolj elastična, kar manj« ka vsaki strokovni šoli. Končno pre* haja tudi osnovna šola k predmetom.
da pripravlja na višje šole. a ta raz« delitev mora biti stvarna in psiholo« ško nujna. To se zgodi v četrtem šol« skem letu, ko se spoznavanje oddalji od domačega kraja, ko ni več nepo« sredno, ko že tudi učenci sami želo o tem »predmetu« več slišati ko o onem: poraja se v njih dispozicija in občut« jc za razne predmete.
Pa tudi na višji stopnji ne sme Diti noben predmet samemu sebi namen, vodno služi le skupnemu spoznavanju širše domovine.
Tudi tega zakona ni pretiravati, kaj« ti nikdar se ne sme delati sila ne učen« cem pa tudi predmetu ne. Kar se ne da spraviti v sklad z ostalim poukom, naj ostane kot pomožna panoga zase. Čim višje smo, tem težje bo ustreči zahtevam koncentracije: zato sc mo« iajo strokovni učitelji meščanskih in srednjih šol dogovoriti o skupni snovi, da se ne cepijo, marveč izpopolnjuje« jo. Čisto napačno pa bi bilo uklepati v kak sistem, kajti moderna vzgo« ja je gibčna, ko pripravlja iz življenja za življenje; vse določajo okolščine in učitelj, potem šele načrti, odredbe i. p.
Menda najbolj znanstveno pa je bilo predavanje strokovnega učitelja Osk. Spieia o predmetu, ki ga uradna zna« nost še noče prav upoštevati, namreč c individualni psihologiji.
Ves problem vzgoje je v splošnem kaj enostaven, vsaj si ga je dosedanja šola zelo poenostavila: izločila jc vse »>ne slučaje, kjer je postala vzgoja te« žavnejša, kjer je postala problem. V resnici se namreč vrti v šoli in pri vzgoji vse okoli elementov, ki so ka« korkoli izredni in jih je treba zato še« le spraviti v sklad s splošnostjo, z dru« Sabnim redom.
Komaj se otrok zaveda samega sebe, že vidi, da je slab, da ga prav vsi v vseh ozirih nadkriljujejo, zato si pri« čara v svoji fantaziji nov, lasten svet. Ker pa Robinzonov ni, zato ga kmalu iztrga reaino življenje iz njegove do« mišljije in še bolj jc nesrečen in na najboljši poti, da postane zakrknjen ter sovražen in nevaren človeški druž« bi. Kdor ga zagrabi in mu pokaže pot do pozitivnih uspehov v človeški druž« bi, ta ga je rešil... Troje je proble« mov, ki jih ima rešiti prej ali slej vsak zemljan zase: kako se znajde v člove« ški družbi, kak bodi njegov življen« ski poklic in kako njegovo razmerje do drugega spola.
Otrok, ki je nesrečen doma aH ▼ Sofi
in se iz kakršnegakoli razloga ne more uveljaviti v dobrem, se uveljavi v sla bem. In slaba je šola, ki preganja simp* tome s kaznijo, mesto da bi postavila diagnozo, preiskala vzroke in šele na« to sestavila recepte.
Če pa hočemo take težavne naloge reševati, moramo biti tudi sami za ta« ke naloge pripravni. Že zdravnik, ki ima opravka s fizičnim telesom, se bo* ri za bolnikovo zaupanje, tembolj ga mora imeti pedagog, če hoče lečiti du« ševne dispozicije. Prvi pogoj je topel kontakt, ki mora vladati med učite« ljem in razredom, ki pa mora biti ved« no stvaren, nikdar oseben. (Ne, ker je učenec priden, marveč, ker je naloga snažno napisana!) Potem sledi previd« no razgovor med štirimi očmi, slučaj« 110, nepripravljeno, se mu pokažejo do« segljive pozitivne naloge, nudi se mu prilika, da se teh nalog loti; morda ne gre prvič, zato gre drugič ali kdaj pač prihodnjič... Če je že za pouk treba mnogo časa, ga je treba za vzgojo še več. Kdor pa tako nalogo vrši, kdor jo tako globoko ume in se ji posveti tako popolnoma, ta že ni več samo učitelj«umetnik, ta je že človek«apo« stol.
Sledile so hospitacije v raenih šolah in raznih razredih, ki so dopolnjevale teoretična razmotrivanja in dokazova« la hkratu, kako težko je presojati vso lepo teorijo v prakso. Dunajske šole so na najboljši poti. Mariborski Peda« goški centrali pa vsa hvala, da nam je omogočila dunajsko šolo resnično spo» znati!
NAJLAŽJI LES
raste v republiki Ekvador. Zove »s balsa,
kar znači v španščini »splav«. Prvi raziskovalci v ekvadorski zemlji so namreč opažali domačine na plavili iz debel tega drevesa, ki služijo še danes pri ribarstvu. V botaniki se balsa imenuje ohroma ter obsega več vrst. Spada med malvaceje aH sleznice, ki združujejo velika drevesa ▼ tropskih krajih. Med nje sodijo okrasna drevesa, n. pr. slezenovec, svetli rožtvec in sirovec, od katerega dobivajo »kapok«, bombaž iz kratkih vlaken, poraben za žiru-niče in zglavja. Les je dva do trikrat lažji mimo jelovine, 5 do 7 krat lažji od hrasto-vine. Po sestavi nalikuje jelki in podobnim drevesom, zato je trpežen. Trajnost znaša po Ilovico jelove, da si tehta 25 % manj od plutovine. Za: gradnjo aoroplanov kakor nalašč. Ker ie prožen in gibek, se rabi kot /aobala dragocenega pohištva.
Thomas Mann
Letošnji odlikovanec z Noblovo nagrado za leposlovje
mati pa pristna Kreolka portugaiske-to-dijanske krvne mešanice. Tudi v svoji novi domovini na nemškem severu Je ohranila Brazilijanka trajne spomine na tropske lepote Ria de Janeira in je pripovedovala doraščajoči deci o svojih mladih letih, ki jih je bila preživela onstran morja.
Otrok je bfflo več. Thomas Je bi! mirno dete. Najrajši si je preganjali čas s svinčenimi vojaki, pa tudi z indijanskimi igrami. Zelo ga je mikalo lutkovno gledališče. Vse to je popisal v romanu »Buddenbrooks«, ki je nastal že pred četrt sitoletjem in velja za najboljše, umetniško najpopolnejše pisateljevo delo. Ko je odrasel otroški dobi, so ga najbolj zanimale pravljične usode Ho-merievih junakov.
Thomas je stopU v literaturo z nežnimi novelicami, med katerimi je bila deležna posebnega priznanja povest »Tomio Kroger«. Kakor kaže že naslov dela, je ta junak zmes nordijsko-tne-ščamsflcega in romansko nadahudenega človeka. Vobče se vleče skozi vsa Mannova dela ta poteza: dijalektika meščanskega človeka, ki se bori zoper pustolovščine duha, zoper vagabundstvo in sproščeno romantiko. »Budden-brookis«, ki prikazuje propad stare pa-tricijske družine, čije potomstvo se vdaja umetnosti, je prinesel pisatelju čez noč slavo in priznanje. Miljejno je v njem naslikan Liibeak. Zaradi slave, ki si jo je bil pridobil Thomas Mann z romanom, so ga jeli obrekovati in pisati, da je snov dela zajeta iz življenja in da žive nastopajoče osebe večinoma še danes. Podtaknili so mu tako zvani »Schlusselroman«. kar pa je avtor zavrnil v spisu »Bilse in jaiz« (Brise je bil tedaj avtor takšnega »Sohlusselroma-na«). »Buddenbrooks« je tipičen domačnostim roman, v njem se spaja južno-nemšlka bit s severnonemškim svetom. Zlitju teh dveh elementov v umotvor se ima zahvaliti pisatelj za uspeh, ki ga jo bil dosegel.
Drugo veliko Mannovo delo je »Zakleta gora« (Zauberberg). Z njim si je pisatelj nakopal mranjo zdravnikov in sanatorijev za pljučno bolne, ker je opisal znano zdravilišče za jetične — švicarski Davos. Tretje in, kakor je podoba, zaključno pisateljevo delo obeta
Thomas Mann, ki je letos prejel Noblovo nagrado za književnost in se bo osebno udeležtil svečanosti Švedske akademije v Stockholmu dne 10. decembra, je po vrstnem redu 27. Nemec in šesti nemški pisatelj, kli je prejel Noblovo ustanovo za literarno delo. Pred njim so bili nagrajeni za leposlovje: Theodor Mommsen (1902), Rudolf Euoken (1908), Paul Heyse (1910), Garliardt Haupt-mann (1912) in švicarski Nemec Karel Spitteler (1919).
*
Thomas Mainn izhaja iz Lfibecka. kjer se je narodil 1. 1875. v patricijski družini. Njegov ded je bil trgovec z žitom, ki si je napravil premoženje v svojstvu vojnega dobavitelja za Napoleonove armade. Mannov oče pa je bil senator in dvakrat podžupan v Lubecku. Po pesnikovi materi je prišla v rodbino kaplja romanske krvi, čije sledovi so očitni v pisateljevih delili. Julia Bruhn-Da Silva — kakor se je pisala pesnikova mati z dekliškim imenom — je bila namreč hči nemškega plantažarja v Braziliji, njena
postat! iDwesf »Jožef fn trfegovl brafie«,
ki obravnava znani biblični motiv. Avtor ga ima šele v konceptu in je objavil dosadaj samo odlomke.
Mimo teli del je napisal Thoimas Mam še serijo'drugih leposlovnih spisov in publicističnih razimotrivanj o sodobnih vprašanjih. Slednje razprave so mu prinesle v Nemčiji več sovražnikov nego prijateljev. Ko se je pred kratkim izvedelo, da je podeljena Noblova nagrada Thomasu Maunu, so padli po njem zlasti desničarji. Vizrok teh napadov leži na dlani. Mamin je prepričam republikanec in se ob vsaki priliki zavzema za republikansko Nemčijo. Zakaj je prejel Noblovo ustanovo za leto 1930. baš Thoimas Mann, pa je lepo pojasnil ugledni švedski floto® prof. BoŠfc, član Švedske akademije im eden najvplivnejših članov Noblovega zavoda. Njegov članek je objavil zinani list »Sve>n-ska Dagbladet« (nekdanji Strindbergov list), ki piše o stvari takole:
»Noblovo nagrado prejme to pot pisatelj, ki je dosegel vrhunec evropske silave. Dasi je Thomas Manm že pred ■štirimi leti prekoračil petdeseto leto. je vendar podaril čitajočemu občinstvu svoja prva Jiterarma • deila že pred četrt stoletjem, če se zatopimo v njegov roman »Buddeinbrooks«, se ne moremo načuditi, kako dobro pozina pisatelj svet
M kako mofsfcrsfro sfika rvTffe .teake
ter opisuje ozračje, kjer se odigrava dejanje... Izven dvoma je, da je ta roman najboljše nemško delo te stroke, hkratu pa edini pripovedni spis, ki ga lahko vzporedimo z angleškimi im ruskimi mojstrovinami.«
Prof. Book pa se dotika tudi Mao-novega publicističnega dela ko piše:
»Svetovna vojna in njene posledice so v mnogočem preoblikovale ta literarni obraz. Thomas Mamin se poimJaja, postaja demokratičen in zavrača estet-sko-aristokr&tsko naziranje ter išče novih kulturnih oblik. Zavedno im dosledno zastopa v svojih mnogoštevilnih člankih in govorih nov, pomirljiv nazor o svetu. Roman »Zauberberg«, ki je z vidika estetike im formalizma nemogoč, razpravlja na sleherni sirarni o etičnem problemu: konservativni kulturni pesimizem ali liberalno-humamitarni civili-zatomi optimizem? Evropa danes morda -nima pisatelja, ki bi dosegel Thoma-sa Manna po znanju, ostroummosti im globini..
Thomas Mann mi samo predstavite® sodobne književne Nemčije, amipak tudi pobonnik nemško-franooskega zbliževanja. Im .tudi na ta račuin prejme Noblovo nagrado v iznos« dveh im pol milijonov dinarjev našega denarja.
Ognjenik Santa Maria
švicarski učenjak dr, Fr. Morton, čim osrednjeameriške znanstvene ekspedicife, ki je živel delj časa v južni Guatemali, poroča o zanimivem ozemlju vulkana Santa Maria, ki je v začetku septembra povzročil grozno katastrofo, naslednje:
Srednjeameriška republika Guate« mala spada med najzanimivejše in naj« lepše dežele na svetu. Takoj na At« Jantski strani, kjer stopi potnik prvič na guatemalska tla, vodi prašumska reka Rio Dulce v čudežni tropski svet. Vrtoglavo visoke stene spremljajo temne vode, ki navdajajo človeka s strahom. Tod okoli je sam pragozd. Po skalah navzdol padajo kakor zvo« niki dolge vrvi lijan. Krasota orhidej je prav tako nepopisna kakor frčanje kolibrijev in tropi pelikanov. Nekoli« ko višje, v okolišu Zacape, je kralje« stvo ogromnih kaktej. Kakšni priti i; kavčki ■ so naše domače, umetno goje« ne kakteje v primeri s temi hčerami prirode! Deset metrov in višje se dvi=
gajo v zrak stebri, čijih glave pokri« vajo »sivi lasje«. Po tleh pa se vlečejo tako zvane »kačje« kakteje, ki so dobi« le ime po svojem plezalnem položaju.
In nad vso to pokrajino vstajajo vc» likanski obrisi vulkanov. Če se pelješ od Guatemale«City doli k Pacifiku, jih lahko občuduješ od vseh strani. Že pri ljubkem Amatitlanskem jezeru pade zastor podzemskih skrivnosti. V jeze« ro se iztekajo vroči vrelci z rumenka« stimi robovi in belimi hlapovi. Na je« zerskih valovih pa se pozibavaio viš» njeve vodne hijacinte. Pestro oblečene Indijanke nudijo tujcu tropskega sadja in slaščic. Mogočno obvlada to sliko stožec Agua, ki štrli 3753 m nad mor«
,V ostrili zavojih" pa3a strmfna proti pacifiškemu nabrežju. Pokaže se nepo« pisno lepa slika. Globoko, globoko spodaj, na drugi strani lepe ravnine, tam, kjer uspeva sladkorni trs, se za« sveti v solnčnem poljubu neskončna gladina Tihega oceana! Na desni se dvigajo utrdbe podzemskega sveta Ague in Fuega (3800 m). In tam spre« daj se širi veliko, svetlikajoče svetov« no morje. Ob poti rase sladkorni trs, kava, kakao, oranže in rodovitne ko*
ni r evropskih" Atpafi, aPr pa kjer ^
pri nas doma samo še led im sneg.
Tukaj, na predgorjih in globljih re« brih niza vulkanov stoji plantaža po« leg plantaže. Če se povezne na zemljo rana noč, se zablišče lučke v dalekem krogu in ta svetloba ovija pokrajino v prijeten mir, ki učinkuje ugodno tu« di na človeka. V tej deželi uspeva naj« boljša kava, grm tik grma, vrsta za vr« sto, vsi griči so jih polni. Kavovec se razprostira liki neskončno velik, tem«
Ognjenik
■nosove palme. Med njimi hodijo hrom čenobarvni stasiti Indijanci. Na sosed« nem železniškem tiru stoje dolgi vla« ki, natovorjeni z bananami. To so pr« vi, neizbrisni vtisi, ki jih dobiš v Gua« temali.
Večkrat sem stal na griču sredi juž« noiguatemalske ravnine in sem gledal proti severu, kjer se vrste vulkani drug za drugim, kjer se zdi, da se šiljasti stožci naravnost dotikajo neba in kjer plezajo goste šume v višave, kakršnih
Santa Maria
nozelen val, ki seže do višine 1300 m fn še višje. Kmalu se ta preproga ode« ne z belim cvetjem, potem pa dozorijo zarkovite črešnje kavovca. Saj res! Pravkar se je začela sezona obiranja. Indijanci in Indij anke trgajo rdeči sad s smehljajem na obrazu in s šalo na jeziku. Na tisoče zabojev kave se obe« re vsak dan. Ali pa veste, kaj pomeni tisoč zabojev kave? To je toliko, ko« likor 50.000 kg kave! To delo se vrši često z veliko muko. Vse je mrzlično

pri <!©lti. saj je treKa zdaj pokriti stro« ške celega leta. Treba je ne le očistiti plantaže, zasaditi vrzeli in zasaditi no« re plantaže, ampak tudi prcorati nova pragozdnata tla in še potem ni vse končano.
In baš sredi tega dela, ko je polno upov in nad, se bliskovito razširi po 6vetu novica, da je začel bruhati ognjenik Santa Maria. Njegovo vznož« je je raj opisanih kultur. Ta Santa Maria je čudak svoje vrste! Že I. 1902. je povzročil strašansko katastrofo in ogromno škodo. Zdaj pa je vulkan, ki je takrat izgubil stransko oporo, a je zato jel bruhati iz novega žrela, vno« vič uničil delo človeških rok in zahte« val mnogo človeških žrtev. Do 30 m dolgi rokavi lave so se valili proti ne« »avarovanim krajem. Pragozd, orjaške ciprese in kakor drevesa velike pra« proti, vse je mrlo pod njimi. Žareči potoki so se pomikali proti naselbi« nam v dolini. Vulkanski pepel pokriva cele metre visoka tla in vroče sape di* hajo nad deželo. Vsenaokrog je pc« končana letina kave in kakava, slad« kornega trsa in banan. Lastniki plan« taž so reveži.
Ko sem letos v začetku leta zadnjič videl Santo Mario, se je kadilo samo iz stranskega ognjenika v lijaku Šarite Marie. Ognjenik je tedaj že kuhal to, kar se je zdaj zgodilo. Zemlja se ie vedno češče tresla. Tu in tam so puh« teli i7. zemlje hlapovi, iz geizirov so puhali kakor stebri visoki oblaki pare. Ob straneh pa so se svetili sledovi žvepla. Na prastari čudoviti cesti, ki gre od pacifiške ravnine k »Tierri .Fri«
»»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦»t............»»«»>>
ji«, mrzli visoki ravnici Guatemale. je vrvelo živahno življenje. Indijanci, prebivalci teh krajev so prinašali v do« lino izdelke iz ilovice, predmete, ki so jih napravili sami. Prihajali so po ce« sti v sandalah, rdečih bluzah in rjavo črtastih krilih. Indijanci iz dolin pa so šli na trg oblečeni v halje iz bom« baževine. Nosili so težke tovore ba* nan, anan in kokosovih orehov.
Deželna cesta, ki se začenja v pra« gozdu z orhidejami in bromelijaceja« mi, se pozneje obda z drugimi sprem« ljevalci — z agavami in iglavci. Visoko zgoraj se ovije rebri Sante Marie in pleza čedalje višje proti vulkanu. Pri vasici Santa Maria, ki je morda pošta« la žrtev izbruha, stoji majhna elektrar« na. Z velikimi žrtvami so snovali elek« trično železnico, ki naj bi vezala doli« no z glavnim krajem ozemlja, Quezal« tenangom. Ta železnica bi bila, če bi se bila uresničila, ena najlepših želez« nic sveta in bi pripeljala potnika v najkrajšem času iz žareče peči pacifi« škega nabrežja v višino 2350 m. Trasa železnice je bila mestoma globoko za« rezana v mogočno skorjo vulkanskih mas prejšnjih izbruhov. Lahko si mi« slimo. da ni to lepo delo ostalo nedo« taknjeno.
Mnogo siromakov Indijancev je na« šlo smrt v žarečem objemu lave. Pre« strašeni so hoteli bežati, matere so vzele otroke, da bi jih oitele. toda Ognjeni val lave je bil urnejši. Vse ie končano! Podmorski kabel poroča, da so našli pri odstranjevanju lave zogle« r.ela trupla, ki so visela na drevesnih ostankih.
Najurnejša žival
Težko je reči, katera žival najhitreje teče. Večina poznavalcev prisoja re« kord neki vrsti leopardov češ, da so najumejših krač, kadar gre za kratke razdalje. Na dolgih progah je že bolj kočljivo in se za nobeno žival ni moči prav odločiti, zlasti ker je »dolga pro« ga« precej elastičen pojm.
Nekateri zoologi trdijo, da je lovski pes hitrejši od konja, kar so tudi doka« Stali s pomočjo točnih časomerov. Če« prav leopardov do sedaj še niso zašle« dovali s takimi hipermodernimi napra« vami, vendar je ostala slava njih hitro« sti doslej še nedotaknjena.
Čitah, tako se namreč imenuje re« kordni tekač, je velika mačka, ki močno nalikuje leopardom, a ima po drugi plati zopet mnoge lastnosti psov, tako da so jo zoologi v svojih knjigah uvrstili nekam v zlato sredino med obe družini. Čeprav je žival na oko precej podobna leopardu, je vendar precej večja, urnejša in kar je še bolj značilno: krempljev na šapah ne more ukriviti kakor mačka. Poleg tega pa čitahov kožuh še zdaleka ni tako vo« ljan in gladek, kakor je pri zastoptii« cah mačjega plemena. Rep je precej potegnjen in se končuje v košat čop.
Drugače pa so te živalice zelo brihtne, podučljive in kakor pes vdane svoje« mu gospodarju.
V Indiji jih domačini priuče za lov kakor sokole. Jemljejo jih s seboj v majhnih vozičkih, dobro privezane in z zastrtimi glavami. Nekako sto me« t rov od kraja, kjer se nadejajo plena, jih pa izpuste. Čitahi se takoj poskri« jejo, potem pa se jamejo prihnljeno plaziti za divjačino. Iz bližine kakih 200 m se nato kot blisk vržejo na iz«
brano žrtev, k1 jI Ie malokdaj uspe od* nesti pete.
Blanford, ki velja za avtoriteto, kar se tiče teh živali, trdi, da so čitahi ne* prekosljivi tekači na kratkih progah, kjer prekašajo vse druge živali. Celo hrti so počasnejši in vendar doslej še noben pes ni prekosil antilope. Čitah pa z lahkoto doteče i antilopo i gaze« lo, če le ni oddaljena od njega več ko 200 m. Čitahi žive v Afriki in v neka« terih pokrajinah Indije.
Rihard E. Byrd
Letalo bodočnosti
Letalski strokovnjaki me navadno smatrajo za konservativnega človeka. Navzlic temu pa, da se moja napoved naslanja na statistike prošlih let, imam vero, da bo v prihodnjih petdesetih letih na svetu toliko letal kolikor av« tomobilov.
Pomislite, kaj to pomeni!
Uverjen sem, da se bo nad vsakim mestom razlegalo prav takšno brne« nje letalskih strojev, kakršen bo na glavnih ulicah trušč avtomobilov. Ne« bo se bo naoblačilo — solnce bodo za« krivali aeroplani. Letala pa se bodo povečala in bo med njimi tudi mnogo hidroplanov, ki bodo sedali na piano kakor galebi v pristanišču. Med orja« škimi letali bodo tudi tovorna občila, ki bodo vozila s seboj tovore in pot« nike v množicah do dve sto ljudi. In vsa ta letala bodo, kakor danes vlaki, pristajala ob točnem času na aerodro« mih ter se spuščala na zemljo v oko« lici mesta. Mala letala, opremljena s posebnimi zavorami, pa bodo z zadr« žano brzino pristajala na prostorno bolj omejenih ploskvah. Potniki bodo lahko izstopali in vstopali na strehah nebotičnikov.
Za polete po ravnem ozemlju se bo« do potniki posluževali majhnih, trdno zgrajenih športnih letal srednje veli« kosti. Poročevalska služba pa si bo usužnjila mala letala največje hitrosti. Potniški promet bo oskrbovala dobro oskrbovana mreža zračnih prog. Daleč narazen ležeča mesta bodo vezale po« sebne rute, po katerih se bodo preva« žali ljudje in tovori. Na brzovoznih progah se bodo letala premikala z br« zino 200 milj na uro. Letalo pa bo na« oravljalo velikanske usluge tudi kme«
tijstvu. V počasnem letu bodo aero« plani leteli nad njivami in vrtovi ter pašniki in bodo škropili sadovnjake in žitna polja. Velikanska letala bodo pa« truljirala nad gozdovi in pazila, da ne bi kdo zanetil ognja. In mesto da bi se sprehajali peš, bodo mnogi prija« telji športa opustili lawn«tenis ter star« tali z rebri in gričev ter leteli po ne« kaj milj daleč — na sprehod.
Letalske proge, ki bodo služile civil« nemu prometu, bodo imele posebne signale ali znamenja na značilnih me« stih med etapami vožnje. Sigurnost letanja bo z mnogimi prilikami, ki se bodo nudile za pristajanje, samo po* večana. Ponoči bodo svetili posebni svetilniki in žarometi, ki bodo svetili kakih 50 milj daleč in kazali letalom njihovo smer. Na tisoče in tisoče luči pa bo razsvetljevalo aerodrome v te« mi. Če bo letalo iskalo ugodne prilož« nosti za pristanek, bo dajai vodja aero« plana signale, ki bodo pomenili toliko kakor vprašanje, če se aeroplan lahko spusti na zemljo. Prejel bo odgovor posredstvom bliskovitih signalov. Na nebu torej ne bodo svetile samo zvez« de...
Poleti čez oceane se ne bodo nazna« njali več po časopisih, ki porabijo za tako reč po več stolpcev. Zračna ladja s sto ali več potniki, letalo s 15 ali več potniki, ki se odpravljajo čez veliko morje, bo vsakdanja stvar. (Vožnje same na sebi bodo lahke, čim se najde sredstvo za razprševanje me« gle.) Sredi oceana bodo priprave za zasilen ali določen pristanek. Prelet morja potemtakem ne bo nič več tve« gano podjetje. Tu bo vedno na razpo« lago pomoč, ki bo skušala rešiti letalo,
-608-3
kstererm se Js pffpefHs rrefftttfa za*
radi defekta.
Voznima se ho sčasoma snižala ra 50 odstotkov. Saj so že dane« dežele,
r kater® Je vn^njn po rraVn m«
enkrat dražja od vožnje z železnico.
Vse to se nam zdi kakor vizija, »m/ pak zgodovina letalstva je polna do.
*G 38« — najnovejše nemško orjaško letalo za polete nad celino. Letalo ima štiri motorje z 2400 KS ter je široko 45 metrov. Natovori lahko 3000 kg. njegov akcijski radij po znaša 4000 km. — Velikost novega letala je razvidna iz primerjave z običajnim aeroplanom poleg njega.
Ivnkstso* »Raumfliigak največje celinsko letalo na »*efu
ErriK trpanl fn napove®, M so se never« jetno hitro spreminjale v dejanja. Le« ta 1903. sta letela brata Wright prvič po zraku in danes, samo 26 let pozne« je, kakšen letalski promet imamo v
Graditelj letal Rohrbach, ki namerava zgraditi v Ameriki letalo veliko kakor Dornierov »Do X«, ki pa bo moglo pre* važati 270 potnikov in ne samo 169.
Evropi tn Ameriki! Poglejmo samo le* tališča! Le Bourget pri Parizu, Croy=-dom pri Londonu, Tempelhof pri Ber« i mu. To so trije največji evropski aerodromi. A poleg teh jih je še na tucate, ki so pomenljivi. Če letimo da«
nes Iz Te T?onrj|e?a r TToncIon, mora= mo najprej v velikansko poslopje, ki je tolikšno, kakor več postaj skupai. VI čakalnici kupimo vozovnico; tam pregledajo potne listine, stehtajo pot« nika in njegovo prtljago. Ko smo to odpravili, lahko študiramo vozni red, ki je na las podoben železniškemu voznemu redu. Potem gremo na ploč« nik in slednjič na prostor za start
Kmalu zamolklo zabrmi propeler. Dvokrovnik sc spusti na več milj dol« go, trodelno letališče in se ustavi na pločniku. Pilot zapusti svoje mesto in izstopi, da preštudira vremenoslovno karto, ki ga natančno pouči, kakšno bo vreme. Nosač prinese prtljago in pomaga nanovo vstopajočemu potniku v kabino. Vsak potnik dobi mesto ob oknu. Potem odstranijo lesene prago« ve, ki so jih iz varnostnih ozirov po« ložili pod kolesa letala. Kontrolni urad da ob predpisanem času signal za od« hod. In nič manj točno kakor zapusti vlak postajo, odbrni letalo čez ravnino teT se dvigne slednjič v zrak.
Ponoči se letališče Le Bourget kop« 1 je v morju svetlobe. Rdeče luči ozna« čujejo poslopje, lope in brezžično od« dajno postajo. Velike vetrnice oblivajo luči, da vidijo prihajajoča letala iz zraka na zemljo. Ogromen svetilnik, čigar svetloba je že v jasnih nočeh štirideset milj daleč vidna, pošilja sno« pe luči kvišku. Če želi letalo pristati, mora pilot spustiti zeleno signalno ra« keto, kadar je približno 325 m nad zemljo. Če je letališče prosto, odgovori kontrolni UTad takisto z zeleno raketo
Nov. tip ameriškega kombiniranega letala za pristajanje na suhem in na
morja
ter odstreli še "druge rakete, k! razsvet« ljujejo letališče. Pilot usmeri letalo k zemlji.
Evropa je že dodobra preprežena z letalskim omrežjem.
IV	rednem potniškem in tovornem letalskem prometu je Evropa pred Ameriko, vsaj pred Zedinjenimi drža« vami. Toda če pogledamo statistiko prevoženih daljav, najdemo Ameriko Tia prvem mestu sveta. Tudi v ostalem upam, da bo Amerika kmalu prekosila Evropo, zakaj evropska trgovinska podlaga letalskega prometa nima tako trdne opore kakor komercijelni letal« ski promet v Ameriki. Evropske drža« ve podpirajo letalstvo 50 do 90 odst. it lastnih sredstev. Kadar odpade ta podpora, napočijo za Evropo težki ča« si. Amerika se v nasprotju z Evropo zadevno razvija korakoma, zato pa je denarno močnejša in solidnejša. Nje« ni industrijski interesi stoje trdno in so dobro zavarovani.
Če že govorim o mogočnem razmahu letalstva v prihodnjih petdesetih letih, predpostavljam, da ne bo potovanje z letalom nobena opasna pustolovščina. To dejstvo mora občinstvo spoštovati in ga primerno oceniti. Kajti če potni« ki čutijo, da niso sigurni v letalu, bo pač skrajno majhen njihov interes za potovanje po zraku. Iz tega kajpada sledi tudi majhna naklonjenost javno« sti za letalska podjetja. Ni pa že da« nes nobenega dvoma, da se ljudje lah« ko popolnoma zaupajo letalom.
V	zadnjih letih se je prisojala letal« skim nezgodam prevelika važnost. Po« leti, ki so se izvršili brez najmanjše nerednosti, pa so ostali skoro neopa« ženi. Nesreče, o katerih se navadno piše, se dogajajo pri poskusnjh pole« tih vojaških letal in letal nwrnaric, kjer se razmeroma manj pazi na si« gurnost.
Letalo bodočnosti se bo seveda raz« likovalo od sodobnega letala prav ta« ko, kakor se razlikuje moderna loko« motiva od prvih primitivnih parnih strojev. Mogoče bodo ta letala tako napravljena kakor aeroplan, s katerim kanim preleteti južni tečaj, ki je tako skonstruiran, da se ž njim lahko pri« stane na vsaki ploskvi. Ta stroj, ki je opremljen z Wrightovim strojem za vihar, ima kolesa za pristanek na trdih tleh, smuči, oziroma sani za pristanek na ledu aH splavu in je naposled opremljen tudi za spuščanje na vodo, te bi se pokazala takšna potreba.
Oceanski poleti se bodo vršili z vso sigurnostjo. Najnovejši poskusi v Nemčiji kažejo na to, da se išče mož« nost, kako bi celo med kolebanjem lahko ostali potniki na varnem. Tak« šno letalo se bo lahko držalo na po« vršini tudi tedaj, če bi bilo prisiljeno, da se spusti na morje.
Večja letala bodo imela, o. tem sem preverjen, vedno več strojev s seboj. Če bo eden izmed strojev odpovedal, ne bo treba aeroplanu pristati, ampak bodo motor izmenjali in nadomestili. Za distančne polete pa bo še vedno najhvaležnejše občilo enomotorno le« talo, kajti letalo absolvira lahko tem daljše proge, čim manj je obteženo.
Eno pa se mi zdi važno. Glede ve« likosti letala moram reči, da smo sko« ro dosegli skrajno mero. V nasprotju z vozili, ki gredo po zemlji, mora le« talo premagati težnost in zračni odpor. Iz tega razloga bo meja za velikost le« tala, kakor rečeno, kmalu dosežena. Čeprav je mogoče, da letalo more pre« nesti v srečnih okoliščinah 150 do 200 potnikov, sem preverjen, da bo treba število potnikov le skrčiti v takih pri« merih na 100 oseb, kar bo mnogo prah* tičneje.
Potrebnih pa je še mnogo izumov, da postane letalo idealno prevozno sredstvo. Iznajti bi morali predvsem nekakšno zaviralno napravo, ki bi omogočala, da bi letalo pristalo na vsaki strehi nebotičnika v Ameriki, na kontinentu pa na strehi vsake štiri ali petnadstropne hiše. Morali bi tudi do« seči strmejši kot za dviganje v zrak — z njim bi letalo igraje premagalo težave starta. Dalje nam je potreben stroj, ki bi se obnesel v sto primerih od sto slučajev. Škodil ne bi tudi izum za nenadno razbremenitev letala, na« prava za avtomatičen polet, ki bi omogočala pilotu, da bi celo v viharju za« pustil svoj sedež; skrčenje preveliko obtežitve aparata in večja nosilna spo« sobnost kril; izpopolnjeni instrumenti, ki bi ob vsakem vremenu naznačili vi« šino letala in njegovo brzino. Zelo važ« na je tudi zračna radio«služba. Sigur« nost bi se povečala tudi, če bi bilo vsa« ko letalo tako zgrajeno, da bi lahko naložilo radio«napravo, ki bi mu sproti tolmačila vrcmenoslovne vesti.
O O O
'Artafole France
O Sinjebradčevi
IV
Mesec dni je bil gospod de Montra-goux najsrečnejši človek na svetu. Oboževal je ženo in jo cenil kakor čistega angela. AH v njej ni bilo nič angelskc-ga, še spretna j§i od Sinje brade a bi ji nasedli, tako je bila prekanjena iti zvita ter vdana vodstvu gospe matere, za tistih dni najbolj spretne maloipridnice v francoskem kraljestvu. Po poroki mile hčerke se je nastanila z Ano, sinovoma ter vitezom dela Merlus-jem, ki ni zapustil več gospe de Montragoux-je-ve v Guillettes-ah. Dobrega Siniebrad-ca, ki je hotel imeti ženo vedno poleg sebe in zase, je to malo dražilo; dasi se ni žalostil zaradi njenega prijateljstva z vitezom, ker mu je bila rekla, da ji je brat ix) mleku.
Karel Perrault pripoveduje, da je moral Sinjebradec mesec dni po poroki v važni zadevi za šest tednov od doma; zdi se. da Perrault ni vedel jasno za vzroike tega potovanja. Večina je sumila. da je bila to le zvijača, h kateri se po stari navadi zatekajo ljubosumni možje, da bi presenetili žene. Resnica pa je čisto druga. Gostpod de Montra-goux se je napotil v mesto Perche. da bi prevzel dedščino po bratrancu d'Qu-tarde-u, ki je bil umrl slavne smrti v bitki pri Dunes-ah; zadela ga je topovska krogla v trenutku, ko je kockal na bobnu.
Pred odhodom je gospod de Montra-goux prosil ženo, naj si med njegovo odsotnostjo krajša čas na vse mogoče načine.
—	Povabite svoje dobre prijateljice, gospa, ji je svetoval, sprehajajte se, razveseljujte se in jejte le najboljše.
Izročil ji je ključe iti s tem tudi povedal. da postane za njegove odsotnosti ona edina in neomejena gospodarica Guillettes.
—	Ta ključa odkleneta, ji je rekel, veliki shrambi za pohištvo; s temle odpreš vrata shrambe za zlatnino in sre-brnino; s temle prideš do zilatov in srebrnikov; tak odpre skrinjico, kjer so shranjeni dragulji; tale pa vrata vseh stanovanjskih sob v gradu. S temle najmanjšim pa prideš v sobico na koncu hodnika v pritličju; odprite vse. pojdite povsod!
i sedmih ženah
Karel Perrault trdi, da je gospod de Montragoux dodal:
—	Prepovedujem vam stopiti v to sobo, in sicer tako strogo, da lahko za prekršitev te zapovedi pričakujete od moje jeze vse najhujše.
Sinjebradčev zgodovinar je zagrešil s temi besedami laž, ker je brez nadaljnjega sprejel poročilo, ki so si ga po dogodku izmislite naše tri ženske. Gospod de Momtragoiix se je izrazji docela drugače. Ko ji .ie izročil ključe k male sobice, sobice nesrečnih kneginj, o kateri srno že govorili, je izrazil svoji ljubljeni Ivanki željo, naj rajša ne vstopi v kraj, ki ga smatra za nevarnega hišni sreči. Saj se je skozi to sobico izmuznila njegova prva, izmed vseh najboljša žena ter tod zbežala z ljubljenim medvedom; tu ga je Blanka de Gi-beaumex na debelo varala z raznimi plemiči; ta porfirni tlak je bil končno omadeževan s krvjo te zločinske obo-ževanke. Ali ni imel torej dovolj vzrokov, da mu je že predstava sobice vzbujala krute spomine in ga vznemirjala z z ton osnimi slutnjami!
Besede, ki jih je govoril ženi, jasno kažejo vtiske in želje, ki so mu vzbur-kavale dušo. Dobesedno se glase:
—	Ničesar vam nočem prikrivati, gospa, in mislim, da bi vas žalil, če bi vam ne izročil vseh ključev hiše, ki je vaša. Lahko torej vstopite v sobico kakor v katerokoli drugo grajsko sobo; toda. če mi zaupate in me ljubite, tega ne lxiste storili zaradi bolestnih misli, ki jih sobica vzbuja, in zlih slutenj. ki jih proti moji volji rode v meni te misli; neizmerno vam bom hvaležen, če me boste ubogali. Obupal bi, če se vam bo dogodila nesreča ali če sem si s to željo nakopal vaše nezaupanje. Saj mi boste oprostili, draga, to bojazen vznemirjene nežnosti in čuječe ljubezni!
Po teh besedah jo je dobri plemič objel ter se odpeljal s poštnim vozom v Perche.
»Sosede in dobre prijateljice«, prav! Karel Perrault. »so bile tako nestrpne in željne, da bi brž videle grajska bogastva. da niso čakale niti na povabilo. Ogledovale so si sobo za sobo, drugo lepšo od druge, shrambo za shrambo; oretirane hvale, zavistnih opomb in
otoftiffi vzdThor po stični sreči Je bilo seveda obilo.«
Vsi zgodovinarji, ki obravnavajo ta predmet, omenjajo, da je gospa de Mon-tragoux-jeva zelo nerada sprejemala prijateljice itn da jim je razkazovala svoja bogastva čisto raztresena; silna nestrpnost jo je namreč mučila, da bi brž stopila v sobico. Nič ne more biti bolj resničnega kakor Pcrraultove besede: »Tako jo je glodala radovednost, da je hrez ozira na prijateljice, zginila in hitela v sobico po majhnih skritih stopnicah tako divje, da si je skoraj dvakrat ali trikrat zlomila vrat.« Nihče pa ni povedal, da ni bila nestrpna iz radovednosti. temveč iz želje po vitezu de la Merlus-ju, ki jo je že čakal v sobici.
Odkair se je bil naselil v gradu, se je shajala v tej sobici ž njim vsak dan vsaj enkrat, ne da bi se naveličala sestankov, ki se prav nič ne spodobijo za mlado ženo. O odmošajih. ki so se spleli med Ivanko in vitezom, ni mogoče dvomiti; pošteni niso bili, niti nedolžni.
Jc«! Če bi bila gospa de Mon<tragoux-jeva žalila zgolj čast svojega moža, bi si brezdvommo zaslužila grajo prihodnjih rodov; toda najstrožji moralist bi ji mogel najti opravičila: skliceval bi se lahko v prid tako mladi ženi na moralo stoletja, na vzglede mesta rn dvora, na brezdvomtne učinke slabe vzgoje ter na nasvete izprijene matere. Modrijani bi ji odpustili napako, ki je presladka. da bi zaslužila njih strogosti. Njene krivice bi se zdele končno preobičajine, in vsi bi priznali, da je grešila, kakor bi v podobnih okoliščinah grešila večina. Toda Ivanki ni bilo dovolj, da je oblatiU moževo čast, uničila je celo njegovo življenje.
In prav v tej sobici, v sobici nesrečnih kneginj, je gospa Ivanka de Mom-tragoux-jeva sklenila z vitezom de ia Merlus-jeim umoriti zvestega in nežnega soproga. Pozneje se ie zrazila, da je zapazila ob vstopu v sobico šest obešenih ženskih trupel, čijih strjena kri je pokrivala tla, in da se je, spoznavši v obešenkah prvih šest zavratno umorjenih Sinjebradčevih žen, hipoma zavedla usode, ki jo je čakala. Vtisk obešenih žen bi bile mogle v našem primeru vzbuditi zidne slikarije, vtisk krvi rdeče tlakovana tla; in treba bi bilo Ivankine halucinacije primerjati s halucinacijami lady Macbeth-ove. Skrajno verjetno pa
Je, da si je Ivanka straSnl doživljaj Izmislila zato, da bi ž njim opravičila moževe morilce. Umor gospoda de Mon-tragoux-ja je bil torej odločno sklenjen. Pisma, ki jih imam, mi vsiljujejo misel, da se je zarote udeležila tudi gospa Si-donija. O njeni starejši hčeri pa moram povedati, da je bila duša vsega. Ana de Lespoisse-ova je bila med vsemi naj-zlobnejša in najlkrutejša. Ostala je tuja čutnim slabostim in bila sredi poplave čutnosti čista; nikakor pa se ni odrekala drugim nasladam. Predvsem je uživala v krutosti in kovarstvu; pridobila je za umor tudi brata Petra in Koznio, in sicer z obljubo, da jima bo prisikrb la kapitansike čine.
V
Preostaja nam še, da načrtamo po pristnih virih in zanesljivih pričevanjih najgroznejši, najzlobneiši in najpodlejši rodbinski zločin, čigar spomin se nam je ohranil. Zavratni umor, čigar okoliščine smo pravkar razložili, se da primerjati le še z umorom, ki je bil izvršen ponoči 9. marca 1. 1449., ko so Viljema de Flavy-ja usmrtili njegova žena Bian-ka, neki potepuški plemič in brivec Janez Bocquillon. S podiziglavmilkom so mu onemogočili kričanje in dihanje, s poleni so ga pobili, nato pa so m a iia vratu puščali kri kakor teletu. Blank d' Overbreucova je po umoru dokazala, da jo je mož sklenil utop'tJ. Ivanka de Lespoisse-ova pa je izročila nesramnim zločincem moža, ki jo je ljubil. O naslednjih dogodkih borno poročali kolikor mogoče trezno.
Sinjetoradec se je vrnil prej, nego so ga pričakovali. Zato so začeli, popolnoma krivo seveda, misliti, da je ljubosumen in da je hotel ženo presenetiti Če jo je veseli zaupljivež res nameraval presenetiti, je bilo presenečenje pač prijetno. Njegova nežnost, dobrota, vesel in miren obraz bi oimehčal najbolj divja srca. Vitez de la Merlus in ves ogabni rod Lespoisse-ov je pa videl v tem le ugodno okoliščino za izvršitev umora ter polastitve bogastva, ki se je z novo dedščino še znatno povečalo. Mlada žena ga je sprejela s smehljajočim obrazom, privila se je k njemu, ko jo je objel, šla ž njim v spalnico ter storila vse po volji tega sijajnega človeka. Drugo jutro mu je vrnila sveženj ključev. toda manjkal je ključek sobice nesrečnih kneginj, ki so jo navadno imenovali mala soba. Sinjebradec je na-
fitevjrt z rahfhnl besedami, naj trm vrne
ključ; storila je to šele po pardmevnetn obotavljanju.
Naslednje vprašanje pa je nemogoče rešiti, ne da bi zapustili omejeno področje zgodovine in stopili v nedoločene pokrajine filozofije. Karel Perrault pravi izredno, da je M ključek male sobice čaroben, s čimer hoče povedati, da je bil obdarjen z magičnimi, naravnim zaJkonoim nasprotnimi svojistvi. s takimi vsaj, ki so nam nerazumljiva. Protiv-nih dokazov nimamo. Tu je umestno, da se spomnim vodila svojega glasovitega učitelja gospoda Closa des Lunes, člana Instituta: »Kadar naleti zgodovinar na nadnaravne stvari, mu jih nikakor ni treba zametavati.« Zadovoljil se bom torej, da bom. kar se tiče ključa, vnovič povedal soglasno mnenje starih Sinje-bradčevih življenjeipiscev; vsi trde, da je bil ključ čaroben. In to je velike važnosti. Sicer pa naš ključek ni edini predmet, edini iizdeleik človeških rok, ki je bil obdarjen s čudovitimi svojstvi. Ustno izročilo obiluje s primeri čarobnih mečev: Arturjev meč ie bil čaroben, tudi meč Device Orleanske je bil začaran, kar neovrgljlvo pričuje Ivan Ohartier; v dokaz navaja slavni letopi-sec, da na dvoje zlomljenega rezila ni bilo mogoče zvariti vtzilic vsem naporom najspretnejših orožarjev; Viktor Hugo govori v neki pesmi o »začaranih stopnicah«; mnogi pisci celo dopuščajo, da bivajo začarani ljudje, ki se morejo spremeniti v volkove. Ne bomo napadali in pobijali tako živo in stanovitno vero in čuvali se bomo izreči sodbo, ali je bil ključek začaran ali ne, pripušča-joč razsodnemu čitatelju skirb, da sam preudairi o našem pravkar izrečenem mnenju in stališču.
Ko pa čitamo, da je bil ključek okrvavljen, srno sipet v našem lastnem po-prišču, ali bolje rečeno, v naši sodni oblasti; spet postanemo sodniki dejstev in razsojevalci okoliščin. Ugled raznih življenjeipiscev nam ne vzbuja tolikega spoštovanja. da bi jim to verjeli. Ključek ni biil niti najmanj okrvavljen. V sobici je sicer tekla kri, toda mnogo prej. in ključek tedaj ni mogel biti več krvav, ker so ga ali umili ali pa se je kri posušila. Kair je v zmedi zločinska žena smatrala na jeklu za krvavo liso, je bil odsev z rožnato zarjo pordečenega neba. Gospod de Mon<tragoux je bil preverjen, da žena ni stopila v sobico.
Vendar cra Je bolestno zgrabilo ta *
otožnim nasmehom je rekel mladi ženi:
—• Ljuba moja, bili ste v sobici. O. da bi se iz tega ne izcimio ne za vas ne zame kaj neprijetnega! Iz te sobice diha zločest vpliv. Oprostite mi! zaljubljen sem in zaljubljeni so prazmoverni.
Ob teh besedah je začela mlada gospa de Moiutragoux-jeva kričati na vse grlo, dasi ji Sinjebradee ni mogel vzbujati strahu, ker je njegovo vedenje in govorjenje iziražalo zgolj otožnost in ljubezen.
—	Na pomoč! Ubiti me hoče! Te besede so bile dogovorjeno znamenje, na katero bi se bili morali vitez de la Mer-lus in brata z meči vreči na Sinjebrad-ca ter ga razsekati. Napadel pa je le vitez, ki ga je bila Ivanka skrila v omaro. Ko je gospod de Montragoux videl, kako je skočil z mečem nanj, se mu je postavil v brain.
Tedaj je Ivanka prestrašena zbežala, na hodniku je srečala sestro Ano, ki ni bila. kakor so pravili, na stolpu, ker so jih bili morali nekaj let prej na zapoved kardinala Ricihelieuja vse do zadnjega razrušiti. Aina si je prizadevala na VSO kriplje »hrabriti brata, ki sta vsa bleda omahovala in se nista drznila, izvršiti nepremišljene obljube.
Prihitela je Ivanka in ponižno prosila:
—	Hitro, hrtro! brata, pomagaKa mojemu dragemu!
Tedaj sta Peter in Kozina zdirjala v sobo; Sinjebradee je bil že razorožil viteza de la Mcrlus-ja in mu klečal na prsih; izdajalsko sta mu skočila za hrbet in ga umofila ter ga še dolgo po poslednjem iadihljaju mesarila in sekala.
Sinjebradee ni imel dedičev. Vdova je postala gospodarica vsega ogromnega imetja. Del je uporabila za doto sestri Ani, bratoma je kupila kapitanske čine, ostalo pa je pridržala zase in za viteza de la Merlns-ia, ki se je ž njim kmalu po umoru omožila in ki je posta!, odkar je obogatel, zelo pošten in čislan Človek.	Preložil Janko Liška
Dr. TU. T&rst
Levičarji in desničarji
Znano je, da je leva polovica možganov ne samo sedež jezikovnega centra, ne^o tudi gibalnih centrov za desno stran telesa. To se najjasneje kaže v tem. da so večina ljudi desničarji. Po obsežnih raziskavah in proučevanju vojakov (Stier v Nemčiji, Franklin v Ameriki) je levičarjev po priliki samo 4%.
Prevladovanje ene polovice možganov pa se ne kaže samo v levičarstvu in desničarstvu, nego tudi še v drugih pojavih. Pri zdravniških preiskavah v šoli jih je moči dobiti z vprašanji, s katero roko učenci rajši prijemajo predmete, kakor n. pr. pri jedi, lučanju kamenja, žoganju itd. Zanimivo je, da velja nekaj sličnega kakor za roke tudi za oči.
Sistematske poizvedbe pri starejših učencih strokovnih šol so rodile rezultat, da obstoji med desničarstvom in desnoočjem (naj nam bo dovoljena ta skovanka) zelo pogosto neka vzajemnost, med tem ko je levoočje ob istočasnem desničarstvu dokaj redkejše kakor pri levičarstvu.
Še boljše uspehe so zabeležili pri učencih ljudskih šol. V tej nežni mladosti se prirojena nagnjenost jasneje pokaže; izrazito prevladovanje ene polo-
vice telesa je iaglje moči ločiti od slučajnega. nestalnega nagnjenja na to ali ono plat. Posebno važno je to za pouk pisanja. Dosedanja, v raznih deželah različna navodila, kako je treba otroke učiti pisanja, vsebujejo glede drže gornjega telesa in lehti pri pisanju določbe, ki ne uvažujejo fizioloških vidikov. To velja tudi za predpise, kako mora ležati zvezek, zlasti pa glede držanja pisala. Tako je n. pr. določba, da pri pisanju srednji del roke in zapestje ne sme ležati na papirju, vsekako potrebna reforme. Jasno je namreč, da bo tisti, ki je od narave desnook, stremel za tem. da drži peresnik in svinčnik po možnosti tako, da pride vse pisalno orodje izven območja desnega očesa. S pravim in smotrenim. t. j. s prirojeno nagnjenje upoštevajooim poukom pisanja dosežeš to, da se pri poznejših bolj kompliciranih ročnih delih bolje izurjena roka odn. oko že samo po sebi bolj zaposli ter več izda, kakor bi bilo drugače.
Ravno pri prvih poskusih vzgajanja in navajanja pri ročnem delu ne sme odločati na tradiciji in izikustvu temelječa šablona, nego ie treba upoštevati individualne fiziološke prilike.
Dr. VI Travner
Čarovniški procesi na Slovenskem
(Nadaljevanje)
Iz statističnega pregleda izhaja, da je bilo v času od 1546 — 1746 na Spod» njem Štajerskem najmanj 168 oseb osumljenih hudodelstva čarovništva. Pa že v prvem primeru (1546) ne ve« mo natančno, koliko žrtev je bilo. V spisih se navaja 12 čarovnic, zdi se pa, da jih je bilo še več. Iz 1. 1584 — 1585 vemo le, da so bile preganjane razne čarovnice; da jih je bilo precej, skle* parno lahko iz že omenjenih poročil profosa BittneTja, ki je prav v tem ča» su pridno lovil čarovniške osebe. Iz čas sa od 1611 — 1660 nimamo nikakih poročil. Gotovo pa je, da so se vršile tudi v tem času čarovniške pravde. Omenili smo že, da je moralo biti leta
1673. na Hrastovcu usmrčenih kakih 20 oseb; prilično toliko žrtev so mo« i ali v tem času zahtevati tudi vurber* ški procesi. Tudi v Ptuju, v Borlu, pri Sv. Trojici in drugod je bilo brez* dvomno še več čarovniških pravd. O drugih deželskih sodiščih pa ne vemo ničesar, čeprav pravi Beckmann, da so imela vsa deželska sodišča s čarovni* cami dovolj posla. Tako smemo trditi, da je moralo biti pri nas vsaj kakih 300 do 350 čarovniških procesov. —Za podlago statistike pa moramo vzeti samo nam znani »minimum«. Pa že ti podatki nam zadostujejo, da si ustva* rimo precej jasno sliko o strašnih žrtvah čarovniške blodnje.
		Spol			jO		Obsojeni						
1 MJ	Deželsko sodišče	ženske	moški	neznan >	> v O C o. je C/5	Mučen	na smrt	na druge kazni	Umrli v ječi	Ušli	Oproščeni	o a S v Z	Opombe
1546	Maribor	12			12	?	12			1			število je priblilno stik s požigi in umor
1550	n		l		1	?	1						stik z goljufijo
1580	m	7			7	7	7						stik s tatvino ln detomorom
1585	w	1			1	1					1		
15SO	.	7			7	7	6	izbičana in izgnana					
1611	s	1			1	1					1		
1613	L'utomer	2			2						2		poravnava
1660	Ptuj'	1			1	?	1						
1660	Orni ž	1			1	?	1						
1651	Hrastovec	8	1		9	9	8		1				
	G. Radgona	1			1	?	1						
1662	Mari nor	2			i	2	2						
1669	Ormož	4			4		4						
1(70-72	Ljutomer			32	32	?	32						Število si Irnno. ker so ili nekateri osumljeni tatvin«
1673	•	8	1		9	?	6 ž ( im '	L' ženski izbičanl ln Izgnani					
	Hrastovec	3	1		4	4	'ii * 1 m		1 i*				*) zblaznela
1674	O. Radgona	1			1	?	i						
1376	Ljutomer	1			I	1	i						
	Ormož	6			6	?							
	»»	3			3	3	i		l*	1			baje je ušlo še več , obdolž. *) samomor
16/7	Poder?d	1			1	?	i						
	Šmirenberg	1			1					1			
lt 83	neznano	1			1	?	i						
	Laško	3			3	?						3	
1685	Ljutomer	1			1	?	i						
	Hrastovec	1			1	1	i						
1687	La?ko		3		3							3	spisi so bili 'dsiopljeoi cerkvenem sodiiiu
	G. Radgona	1			1	?	i						
1690	Ljutomer	23	1		24	7	8ž „ im		5			lu	•
1691	neznano		1		1	1	1						
1694	Pluj	1			1						1*		*) p liabljena za vse življenje
1695	Sv. Trojica	1			1	l	1						
1699	Ljutomer	6			6						6		oMienke so morale plačali stroške
1700	Hristovec	1			1	?	1						
	Boil	3			3	?							
1701	Sv. Trojica	4	1		5	1	1				4		oproščeni ab in-stantia
1711	Maribor	2	2		4	?	2ž , lm11	1 moški izbičan					ženska se je nahajala v zaporu in nato prestav, v Vurberj
1728	Konjice		2		2			2 m.-3 tedne zap. s poostritvijo	i				-
1744 46	G. Radgona	2	1		3				1 m |		2 ž		Z ženski iti morali plafali vse streiki
Skui>no . . .		121	15 | 32 168 [45?				118	6	811 m	2 ž	162 Im	13ž3m	
Ta sfatfsfika nam ne mitfi sicer po« polnega pregleda čarovniških procesor na Spod. Štajerskem, vendar si more« mo na podlagi teh podatkov ustvariti vsaj približno sliko.
Od navedenih 168 oseb se je mora« lo zagovarjati v Ljutomeru 75 (okrog 45 %), v Mariboru 35 (ok. 21.5 %), na Hrastovcu 15 (ok. 8 %), v Ormožu 11 (ok. 8 %), v Gornji Radgoni, pri Sv. Trojici in v Laškem po 6 (ok. 3.5 %), v Borlu 3 (ok. 3.7 %), v Ptuju in v Ko« njicah po 2 (ok. 1.2 %), v Podgradu in v Šmirenbergu po ena (ok. 0.6 %); ne« znano kje pa 2 (1.2 %) osebi. Koliko procesov je bilo pri drugih sodiščih, ni znano. V Vurbergu pa jih je bilo vsaj toliko kakor na Hrastovcu. Zato je se« veda procentualno razmerje v oklepa« jih netočno.
Za prvenstvo v čarovniških procesih lahko tekmujejo tri deželska sodišča: Ljutomer, ker je bilo tam največ (sko« raj polovica vseh) procesov, Maribor, ki se lahko »ponaša«, da so bile umor« jene tu prve in zadnje čarovniške ose« be in Hrastovec, ki se »odlikuje« po svojih nepopisnih grozodejstvih. Če pa upoštevamo, da se je vršilo na Hra« stovcu gotovo mnogo več procesov, kakor jih izkazuje naša statistika, mo« ramo priznati »palmo zmage« hrastov« škemu sodišču. Tem sodiščem se »vredno« pridružujejo s svojimi števil« nimi in grozovitimi procesi Vurberg, Ormož, Sv. Trojica in Bori, medtem ko se pojavljajo pri drugih sodiščih ti procesi le bolj sporadično ali vsaj v nekoliko milejši obliki.
Čarovniški procesi se osredotočuje« jo torej na Slovenske gorice, vštevši Maribor; saj se je tu vršilo okoli 90 odstotkov vseh procesov. Drugo sre« dišče tvorijo Haloze z oL 7 %, Na vsa ostala sodišča v deželi — okoli 25 po številu — pa odpadejo komaj 3 %. Še značilnejše so te številke, če upošteva« mo; da je ozemlje med Muro in Dra« vo zelo majhno, ker meri komaj eno petino celokupnega spodnještajerske« ga ozemlja. Upoštevati moramo tudi, da je to središče čarovniških procesov štelo v tem času kvečjemu kakih -'■0 — 50.000 prebivalcev! To je še bolj čudno, ker so prebivalci Slovenskih go« ric izredno nadarjeni, kar nam doka« zuje veliko število Odličnih mož, ki so se tu rodili (n. pr. Miklošič, Stanko Vraz, Murko, Kovačič itd.1 Ta uganka
1 Janisch (HIT. str. 1344) pravi o njih: »Ti prebivalci tvorijo -teajletpše in najraz«
se ne t>o dala nikdar povoljno rešSfl Zato se moramo zadovoljiti s tem, kar smo že navedli. Mogoče je, da je ne« koliko vplivalo na čarovniške predsta* ve dobro vino, ki tu raste, posebno ker se vino v procesih omenja. Zdi se, tudi, da obstoji neka zveza med viso« ko inteligenco in bizarnimi (prazno« vernimi predstavami5
Po spolu je bilo 121 (ok. 72%) žensk 15 (9%) moških; pri 32 obtožencih (ok. 19%) spol ni znan. Brezdvomno je bilo med temi 32 osebami največ žensk. Povprečno moremo računati, da je bilo med čarovniškimi osebami 90% žensk in le 10% moških.
Najstarejša znana obtoženka (Urša Triplat) je bila stara 80 let (gl. t. 24; prilično enake starosti je bila Julijana gl. t. 10). Najmlajši čarovnik (Jakopec gl. t. 60) je bil star 15 let. Povprečna starost obdolžencev je znašala 35 do 40 let. Čarovniška blodnja je zahtevala torej žrtve v najboljših letih!
Med žrtvami so zastopani razen ple« mičev vsi tedanji stanovi: duhovniki, meščani in tržani, kmetje in berači. Pretežno večino (ok. 90%) tvorijo mali posestniki (želarji) in berači.
Narodnost obdolžencev iz spisov ni razvidna, ker niso imela v teh časih narodna vprašanja nikakega pomena. -Naravno pa je, da so bili skoraj vsi obdolženci Slovenci.
Istotako nam manjkajo podatki o veroizpovedi. Kakor pa smo že omeni* li, so bili menda vsi obdolženci katos liki.
Da so trajali procesi običajno zelo kratko (5 do 14 dni), smo že omenili; dolgi so bili le zapori do začetka raz« prave.
Koliko oseb je bilo »ostro izprašaš nih« (mučenih) ni mogoče niti približa no ugotoviti. Brezdvomno pa je bila tortura v »klasični dobi« silno pogjoe sta (ok. 90%). Redkejša je bila do leta 1660. in po L 1700.
Zaradi torture je umrlo po naši sta« tistiki najmanje 20% mučenih. Redki pa so bili samomori, en izvršen in dva poskušena, kar dokazuje, da so bili
umnejše pleme med Slovenci Spodnje Štajerske; so deloma zelo premožni, gosto ljuibni in dobrosrčni ljudje.« Stično slavi Slov. gorice Tuff (L str. 252). Ostalo slovstvo navaja Pajek str. 44.
1 Kot primer navajamo nabore shola« stikov o hudičih, (gl. splošni del). Takih primerov bi navedli lahko še mnogo (n. pr. Mohamed, Napoleon L itd.)
naši predniki duševno in telesno mno« go bolj odporni, kakor je naš rod. Brezdvonmo igra tu versko prepriča« nje veliko vlogo.
Iz zaporov je ušlo le malo obdoU žencev (ok. 1.2%), kar nam dokazuje, da so bile ječe kljub svojim pomanj« kljivostim dobro zavarovane. (Obto« ženci so bili navadno ukovani v težke verige.)
Naravnost porazna pa je statistika Smrtnih obsodb. Od 168 oseb je umrlo na morišču 117, t. j. nad 70 %. Večino« ma so bili obsojenci živi sežgani ali 'zadavljeni, oziroma obglavljeni in na« to sežgani. Bolj redki so primeri, ko so bili obtoženci (moški) obešeni oz. (ženske) utopljene. To je naravno, ker je določal zakon za hudodelstvo ma« gije smrt na grmadi. V »klasični dobi« se odstotek smrtnih obsodb znatno po« veča, tako da smemo računati z 90 % ali z drugimi besedami: Kdor je prišel zaradi čarovništva pred sodišče, je nioral z gotovostjo pričakovati smrtno Obsodbo! Druge kazni (izbičanje, za« pori i. dr.) so zelo redke ter se pojav« ljajo skoraj samo v začetku in na kon« eu dobe čarovniških procesov. Ta sli« ka je še strašnejša, če upoštevamo, da se smrtne kazni večkrat niso mogle iz« vršiti, ker so obtoženci zaradi torture v ječah pomrli. Pa tudi oproščeni so morali pretrpeti mnogo zla: nekateri so bili pohabljeni za vse svoje življe« nje, drugi so zgubili ves svoj imetek itd. Pa tudi v najboljšem primeru so bili za vedno osramočeni, ker so bili oproščeni običajno le zaradi pomanjka« nja dokazov. Razen tega so živeli še v vednem strahu, da se more proces vsak čas — tudi še po mnogih letih — ob« -■viti in končati s smrtjo na grmadi. Večkrat so bile take osebe tudi izgna« ne iz občine.
Te strahovite smrtne obsodbe po« vsem nedolžnih oseb — primerov, kjer so tekmovali s čarovništvom, umori, požigi itd. ne upoštevamo — govore jasno dovolj proti smrtni kazni, ki se da zagovarjati kvečjemu, če se gre za izredna hudodelstva (n. pr. bestijalne umore več oseb) in če je krivda brez« dvomno dokazana.
Poučno je prunerjati naše razmere z razmerami v sosednih pokrajinah. Omejimo se le na razmere v ostalih (nemških) delih tedanje Štajerske, ker Ml tu veljali isti zakoni in zaradi tega
v bistvu iste razmere." V času od 1581
—	1704 je bilo zaradi magije obdolži« nih 196 oseb. Od teh je biio umorjenih 99, pTOti 8 se je postopanje ustavilo, dve osebi ste bili obsojeni na denarno kazen oz. zapor, ena (neka lOletua de« klica) je prišla v samostan, ena oseba je bila izgnana, dve ste ušli, dve osebi pa ste umrli v ječi. Usoda 36 oseb je neznana (večinoma najbrž umorjena). Največ procesov je bilo v Feldbachu, Gleichenbergu in Trautmannsdorfu m Reinu. Žensk je bilo 60 %; moških pa 40%.4 V 56.4% primerih se je upo« rabila tortura. Zanimivo bi bilo, če bi mogli primerjati število žrtev čarovni« ških procesov z žrtvami ostalih prega« njanj. Žal, da nam manjkajo zato po« datki. Zato se moramo zadovoljiti le s splošnimi opombami: Preganjanje prvih kristjanov (posebno za časa ce« sarja Dioklecijana) je zahtevalo pri nas gotovo nekaj žrtev; zgodovinsko doka« zan pa je samo en mučenec (sv. Vikto« rin Ptujski t 303). Gotovo je le, da se te žrtve niti zdaleka ne morejo pri« merjati z žrtvami čarovniške blodnje.
—	Če in koliko žrtev so zahtevala pre« ganjanja krivovercev. ne vemo. Le gle« de protestantov in skakačev vemo, da ni niti eden plačal svojega verskega prepričanja z življenjem. — Upadi Turkov in Krucov ter kmečki upori so zahtevali gotovo veliko življenj. Toda noben sovražnik ni zakrivil tako straš« nih grozodejstev, kakor so jih zakrivili čarovniški sodniki v imenu — pravice, človekoljubja in krščanstva! — Epide* rnije in druge elementarne nesreče seveda ne pridejo tu v poštev.
Čarovniški procesi so biti torej ena najhujših nesreč, ki so zadele naš na* rod. Obenem pa so tudi naša največja sramota!
' Naslednji statistični podatfc? so posneti po: »Riegler«j'u, str. 102—103.
* Pomemben je velik odstotek moških, To se d!a razložiti deloma s tem, da je bilo na Zg. Štajerskem obtoženih več duhovnikov radi čarovništva.
(Konec drugega dela)
Dr. Iv. Lah
Kako so si to zamišljali avstrijski generali...
Tri poglavja k borbi za Jugoslavijo
(Iz avstrijskega vojnega arhiva)
Zaradi preobilnega drugega gradiva mi je bilo nemogoče pri moji knjigi »V borbi za Jugoslavijo« upoštevati tudi mnenja in nazore avstrijskih generalov. In vendar so tudi oni reševali jugoslovensko vprašanje. In celo precej natančno! Vendar njihovi sklepi, hvala Bogu, za nas niso postali me« rodajni. Zato sem jih lažje izpustil nego one, ki so zmagali. Kljub temu se mi zde zelo zanimivi in jih podajam tu ob enajsti ob« letnici našega ujedinjenja, da jih morejo čitatelji primerjati s sodobnimi dogodki, ki so navedeni v moji knjigi.
Danes bi lahko dali tem poglavjem pod« naslov: »Za smeh in kratek čas«, kajti pre« verjen sem, da se bodo dobri Jugosloveni ob njih iztborno zabavali — takrat pa je bila stvar zelo resna, in rekel bi, da je v teh generalskih razgovorih še vedno za nas nekaj poučnega.
Snov je vzeta iz knjige dr. Milade Paw love »Diplomatska igra za Jugoslovene v svetovni vojni«. Ta marljiva Čehinja je v zadnjih letih prebrskala vse različne voja« ške in druge bivše avstrijske arhive in iz njih izvlekla mnogo zanimivega za nas, tako da je napisala doslej najpopolnejše delo o našem ujedinjenju.
Tako je našla tudi zapisnik, t. zv. sara« jevskih razgovorov, ki so se vršili sredi maja 1. 1918., torej v času, ko so avstrijski Slovani od vseh strani hiteli v Prago, kjer so se vršile one lepe gledališke slavnosti, pri katerih ni bilo n »kakega dvema več, da dobimo svoje narodne države. To je bilo torej po oni slavnostni prisegi z dne 11. aprila v Pragi, ko že davno ni bilo več govora o »okvirju monarhije«, katerega so jugoslovenski zastopniki zavrgli že na spo« minski seji v Zagrebu dne 3. marca 1918. Ravno to pa dela razpravljajoče gg. gene« rale še bolj zanimive, kajti iz njih razgo« v o rov vidimo, kako so se trudili. d'a bi raz« rešili naše jugoslovensko vprašanje, ki je bilo že — rešeno.
In v tem je tudi nekaj zabavnega, kajti, kakor vidimo, gg. generali so vzeti svojo nalogo zelo resno in so se na moč potru« dili, da bi jo vsestransko prav razrešili. Toda jugoslovensko vprašanje je delalo preglavice še drugačnim možem, nego so bili gg. avstrijski generali, zato ni čudno, da ga niso razrešili. Kajti to je eno onih vprašanj, ki je na videz zelo lahko, ali pa zelo težko, kakor se vzame. Za nas je bilo n. pr. takrat (1. 1918) zelo lahko, za gene« rale pa težko; sedaj se nekaterim zdi za nas težko, drugim pa zelo lahko Zato je t teh razgovorih tudi nekaj poučnega u
nas, ker vidimo, kako je bilo in kako bi bilo, ko bi se ne bilo rešilo jugoslovensko vprašanje tako, kakor so ga rešili oni, ki se jim je zdelo lahko. In zdaj poslušajmo gg. generale!
Posvetovanja vojnih general* nih guvernerjev iz Srbije in Črne gore, poveljujočega gene* rale Bosne, Hercegovine in Dalmacije ter deželnega šefa v Bosni in Hercegovini v dneh 13. in 14. maja 1918 v Sarajevu.
Posvetovanje dne 13. maja 1918. Pri» šotni: gen. polkovnik pl. Rhemen, voj« ni guverner v Srbiji; gen. polkovnik pl. Sarkotič, poveljujoči general v Bps» ni, Hercegovini in Dalmaciji, deželni šef Bosne in Hercegovine; gen. major grof Clam^Martinic, vojni guverner v Črni gori; polkovnik gen. štaba AppoU Ionio, podpolkovnik gen. štaba Sekulič, major gen. štaba Suchay a Wiederin.
Po kratkem nagovoru gen. polkov« nika Sarkotiča na prisotne je bilo sklenjeno, da naj prvi dobi besedo gen. major CIam«Martmic. Clam^Martinic izjavlja v prvi vrsti svojo veliko zado« voljnost nad tem, da so se po različ* nih težavah mogli sestati ti trije mož« je, ki jim je poverjena uprava Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, da se posvetujejo o smernicah, po ka» terih naj bi sc postopalo v teh pokra« jinah, da bi se dosegla čim večja eftot« nost teh smernic. Teh smernic pa ni mogoče ločiti od splošnih političnih načel in ukrepov, ki imajo priti v ve» ljavo v južnih deželah. Svoj čas niso bila izdana nobena posebna navodila za upravo teh dežel, predlagal sem večkrat, naj bi se sklicala seja vodilnih činiteljev. Razne ovire so se stavile te« mu na poti, dokler ni prišlo do dana* šnje seje.
Jugoslovensko vprašanje, ki mora naravno priti tukaj v pretres, je inore» biti najvažnejše vprašanje države. Ako bo ugodno rešeno, bo to pomenilo za državo velik prirastek moči, v nasprot« nem primeru pa morda propad države.
Najprej moram poudariti, da so mi popolnoma jasna velika nasprotstva med Hrvati m Srbi, toda štiri leta tn»
Jajoča vojna je izpremenila toliko, tla so postali temelji popolnoma drugačni, nego so bili pred vojno.
Splošna želja Jugoslovenov je posta« lo ujedinjenje za vsako ceno in to se bo zgodilo prej ali slej. Ti narodi se bodo združili ali tako, da se oni, ki so Izven (avstrijske) države, na kak na« čin priklopijo k nji, ali pa tako, da iz« gubimo svoje jugoslovenske dežele.
Kaj naj se torej zgodi z obema po= krajinama?
Srbohrvati se nekoč združijo, mislim torej, da je najboljše, da se jim to omogoči že zdaj, in, kar se mene tiče, smatram, da je mogoče, da bi se vsi Srbi in Hrvati združili in se s tem za« gotovil državi precejšen prirastek moči.
To se da izvesti na dva načina. Prva radikalna rešitev obstoji v tem, da bi se združilo vse velikohrvatsko ozemlje (Hrvatska, Slavonija, Bosna, Hercego« vina, Dalmacija, Srbija in Črna gora) in se pripojilo v subdualistični obliki k Ogrski, kar bi bilo mogoče z ozirom na nujno potrebno ravnotežje sil med obema polovicama v državi (avstrijsko in ogrsko) samo tedaj, če se uresniči avstrijsko«poljski program (t. j. če po« stane Poljska del Avstrije). Velike ovi« re, ki jih delajo proti tej rešitvi Ma« džari, so mi dovolj znane. Ne glede na to bi ta radikalna rešitev res podpirala one smeri, ki zahtevajo preureditev države v »zvezno državo«, čemur bi se morali, kakor jaz mislim, protiviti. kaj« ti (avstrijska) država se kot »zvezna država« ne bi dala dobro držati.
Katera druga rešitev je še mogoča?
Ali bi ne bilo najbolj pravilno, da si obdržimo Srbijo in Črno goro in ju skupno z Dalmacijo, Bosno in Herce« govino priklopimo k državi kot »držav« no pokrajino«?
S tem bi se vsaj deloma ugodilo ju« goslovenskim željam, pridobili bi na času, da dozori proces, ki se zdi sedaj še radikalen, Dalmacija bi dobila ozad« {e in za državo bi bil to velik dobiček, če bi dobila bogato Srbi i o. Tudi če se pozneje kdaj ustvari resnično ujedinje« nje, moramo mi tu določiti pot, ki jo moramo nastopiti do tiste dobe, k če« mer se še vrnem.
Dežele, ki v njih prebivajo Slovenci, moraio v vsakem primeru ostati pri Avstriii in se ne smejo spojiti s srbo« hrvatskim ozemliem.
Rhemen izjavlja, da soglaša s temi nazori in da si ne m.ore misliti druee rešitve že z ozirom na težke žrtve, ki
so bile (v ta namen) prinesene. Dežele, ki so bile pribor j ene, se morajo obdr« žati.
Tudi na Bolgarijo se je treba ozirati pri reševanju tega vprašanja. Bolgarija je nenasitna. Kolikor morem presoditi iz raznih malih pojavov, gredo Bolgari v svojih zahtevah vedno više. Že sedaj gredo dovolj daleč. Bolgari delajo v zasedenih pokrajinah nabore vseh mo« ških od 18. do 42. leta in napravljajo iz njih dve skupini — delavce in vc« jake; s Turki in Srbi slabo postopajo; z onimi, ki izjavijo, da se bodo pobol« garili, postopajo malo boljše. Poleg te« ga preganjajo brezobzirno vsakega, ki je pTOti njim.
Ni brez pomena konstatirati, da so Avstrijci priljubljeni, Madžari pa ne.
Pridružujem se torej k predlogu ekscelence grofa Clam«Martinica in proglašam njegove nazore za svoje.
Sarkotič: Najboljše pri vsem tem bi bilo, ko bi bili v takem položaju, ki bi nam omogočal iz vojaških uspehov iz« vajati politične. Žal naš položaj ni tak« šen. Na jugu moramo računati s tremi elementi: s Slovenci, Hrvati in Srbi.
Hrvatska je zgodovinsko najstarejši del države. Mislim, da mi ni treba šele navajati mej stare Hrvatske. Središče prvotne Hrvatske je bil prostor med Zagrebom, Vrbasom, Neretvo in Adri« jo; to je bilo jedro, ki se je potem razširilo dalje na sever in vzhod.
Toda prav tako kakor Hrvati imajo tudi Srbi S"ojo posebno zgodovino in staro tradicijo, ki dela iz njih, kar se notranjega življenja tiče — istotako v Srbiji, kakor v Bosni — popolnoma drug narod kakor je hrvatski.
Oba ta dva naroda stojita še danes na temelju svoje zgodovine, in ne mo« rem si misliti nobenega pravega Srba, ki bi se odrekel zgodovinskega cilja, ki ga ima srbstvo. prav tako kakor bi se noben Hrvat nikoli ne mogel odreči Velike Hrvatske.
Politično gibanie, ki vre sedaj na ju« gu, je gibanje, ki je bilo prineseno v te pokrajine od zunaj. Zanimivo je. da so voditelji tesa gibania Slovenci, to« rej ljudje, ki Hrvate, Bosance in Srbe najmanj poznajo.
Kdo je iz njih naredil voditelje? Prvotna Koroščeva deklaracija se glasi drugače nego ta, ki je bila pozneje pro> glašena. Prva ima še znak dinastične« ga gibania, vztraja trdno na okvrrjtf monarhije, in na habsburškem žezhi,
dočim zadnja deklaracija nima več teh znakov in govori že samo o pravici samoodločbe narodov in o združenju vseh Jugoslovenov.
Kako je moglo priti do tc spremen** be prvotnega stališča?
Ne najdem nobenega drugega pojtu snila, da bi si to razložil, kakor to, da je bilo tem ljudem od neke strani — bodisd od zuna j ali od znotraj — vcep* ljeno v glavo, da »o dovolj močni, da bodo mogli izpremeniti sedanjo stavbo monarhije v svojem smislu.
Rešitev, ki jo predlaga Jugoslovan« ski klub, pomeni, da bi bili ne samo Madžari, ampak tudi Nemci odrezani od morja in tega ti dve politično in številno največji skupini nikoli ne do« volita. Če bi bilo še tako mikavno ustanoviti jugoslovensko državo, v ka« teri bi bili združeni vsi, ki govore v istem jeziku, se protivi temu stališče Nemcev in Madžarov.
Imamo dve državi, ki ne dopustita, da bi se z njima barantalo, zato se mo= ra jugoslovensko vprašanje rešiti v okvirju teh dveh držav.
V Avstriji naj bi se Kranjska, Istra in deli, ki bi se dali še k njima pripo® jiti, združile v Slovenijo, seveda tako, da bi ostale kronske nemške dežele ne« dotaknjene.
Kar sc tiče Ogrske, mora biti DaW maCija — kakor to jamči zakon in pri« sega pri kronanju — brezpogojno prt poj ena k Hrvatski in Slavoniji in s tem k deželam ogrske krone.
Glede uprave Bosne in Hercegovine se da stvar urediti na dva načina: ali se ti dve pokrajini priklopita k Hrvat« ski ali pa kot »corpus separatum« (po« sebno ozemlje) k Ogrski. Za prvo res šitev so naravno vsi Hrvati, tudi v Bosni, za drugo se zavzema večina mu« slimanov.	*
Ko sklepam svoja izvajanja, bi hotel reči, da imamo v zgodovini morda zad« njo priložnost, da uredimo in rešimo svoje razmerje do Jugoslovenov po svoji volji in da se morebiti ne ponudi nikoli več tako ugodna prilika kakor sedaj.
Ali se dajo izpremeniti nazori — in to nazori, ki so danes še veljavni — ne vem. Toliko pa je gotovo, da se mora* mo odločiti za velike, z državnega sta« lišča za predrzne razrešitve, in, kar se mene tiče, bi rajši videl, da bi stegnili roko po pridobitvah tako daleč, kolk kor je mogoče, in branili, kar smo pri« lobili, kakor pa da bi se odločili za popustljivost in bi bili morda zopet napadeni
(Dalje)
Sven Larsetu
Pot v Didimo
V Sokeju smo poiskali najboljši ho« tel, ki so ga baš prezidavali. Spodaj je bil običajen prostor, kjer so sedeli gostje pri kavi in čaju. Po še nedovr« šenih, nekam v zrak vodečih stopnicah, si prišel na hodnik z dvema vrstama sob. Nobena se ni dala zakleniti. Po« stelje... so imele prebivalce. Pomagali smo si s flitom. Vsaka soba je imela okno na hodnik, kjer so zvečer pri« žgali svetiljko.
Povpraševanje po sobah je bilo veli« kansko. Do pozne noči so potniki od« 'pirali vrata, da bi videli, če je še kje na razpolago kak prostor. Umivalnik je bil na hodniku, kjer je tekla voda iz pločevinaste posode. Ker se o spa« nju skoro ni dalo govoriti, smo se vsi, kar nas je potovalo skupaj, znašli zju« traj že zarana na hotelskem vrtu. Sko« ro vsakemu se je poznalo, da je imel opravka z mrčesom. Z mumeta bliž-
nje džamije pa je klical mujezin k mo« litvi. Na ploski kupoli je stala štorklja s štorkljačem. Nekaj časa sta oba močno klopotala, potem sta postala zelo nežna. In za tem prnorom je vzhajalo solnce.
Soke je izhodišče v stare razvaline spodnje Meanderske doline. Imeli smo v načrtu obisk krajev Priene, Milet in Didima. Vprašanje pa je bilo. kako bomo prišli tja. Pozimi in spomladi je pokrajina preplavljena, poleti je tod vroče, polno komarjev in mrzlice. Tu je doma malarija v najtežji obliki.
Konj nismo mogli dobiti, ker so bili zaposleni pri žetvi. Zatekli smo se to« rej k avtomobilom, da bi jo mahniR v Priene. Toda človek misli, avto mu pa prekriža načrte. Ure in ure smo se vozili po potih, ki bi prej zaslužile ime steze, vozili smo se mimo pasočih so bivolov in kamel ki slednjič amo obti»
čafi v močvirju. Na drugi strani moč« virnate Meanderske doline nas je po« zdravljal stari Milet, Prične pa je bil zadaj. Položaj je veleval k hitrim od« ločitvam. Dogovorili smo se najprej s šoferji, da nas počakajo tu do nasled« njega jutra.
Pogreznili smo se do kolen v blato in smo brodili po njem, kakor smo pač mogli. Dospeli smo do splava, ki nas je prepeljal na suho in smo v naj« večji vročini dospeli v Milet (Balad), ki je danes beraška in majhna našel« bina. Videli smo staro gledališče. Na« prej! Morali smo skrbeti, da pridemo čimprej v Akkoi, ki stoji pet kilome« trov odtod, na gorskem grebenu. To je bila neprijetna pot po sveti antični cesti. Na levi in desni so ležale stavbe v razvalinah. Okolu poldneva smo stali pred hišo izkopanin v Akkoiu. Odprli smo vrata s ključem, ki smo si ga iz« posodili v Smirni. V gostoljubni hiši je bilo vse, kar smo si poželeli, našli smo cclo otirače. Nepopisno lep je bil razgled na Meandersko dolino, na go« ro Latmos in na morje.
Akkoi je bila svojčas cvetoča grška kolonija z lepo cerkvico. Izza eksoda 1. 1922. pa so ostale hiše po večini praz« ne. Potnik ima občutek, da so jih ljudje šele včeraj zapustili. Vlada naseljuje tod sedaj turške begunce iz Make do« ni je.
Teži nas vprašanje: Ali je od tod še mogoč izlet v Didimo? Ali imamo za to dovolj časa? Naš vodič pravi, da imamo do Didime še 13 kilometrov. Vaška policija pregleda naše papirje, nam postreže s čajem in odsvetuje obisk. Ob petih popoldne se napotimo tja, zaupajoč zemljevidu. Našli smo pot, prerezali cesto, dosegli obalo in se okopali, potem pa nastopili pot proti cilju. Solnce se je nižalo v morje in prižigalo ognje na malih otočičih, ki so še pravkar žareli v višnjevi ba<*vi. V večernem mraku smo se jeli bližati svetemu okraiu Didime. V jasnem zra« ku sta se pred nami dvigali dva jonska stebra Apolonovega svetišča sredi raz« valin te svetinje. Samo deset minut časa smo imeli, da smo zrli ta prizor — potem se je poveznila na zemljo noč in je pokrila čudotvor s svojim temnim plaščem.
Posrečilo se nam je torej doseči tem* pelj, katerega slavni orakelj je klical na pomoč kralj Krez. In zdaj je šlo za to, da najdemo pot nazaj v Akkoi, in sicer ponoči v temi. V, vaški kavarni
smo našli vodiča, kateremu se je pri» družil še orožnik. Nočno potovanje je vedno zapeljivo mikavno, ker se koi>? ture pokrajin raztezajo v neskončnost in so brez prehodov. Tiho šumenje morja se je zdelo kakor dih drema« jočega človeka. Gore na desm so mol« čale, nad nami je zrlo z višin le zvezd« nato nebo. Rimska cesta je napravijala vtis ogromnega, svetlikajočega se loka in v njegovo sredino je stopil opolnoči mesec. Njegov svit je zakril svetlobo obzorja in je posrebril hribe, skale in morje. Šumenje v globinah je priha« jalo razločnejše, iz grmovja se je tu pa tam slišal glas živali. Ko smo prišli v Akkoi, je bila vas v globokem spa« nju.
Na vse zgodaj smo se odpeljali da« lje. Vrnili smo se v Balad in ostali pičlo urico časa v miletskem gledali« šču, kjer je bil svoje čase doma filo* zof Thales. Antično mesto so na pre« lomu stoletja izkopali po mučnih osu« .sevalnih delih. Danes pa leže zopet celi deli naselbine v močvirju. Rimsko gledališče .štrli trideset metrov nad ravnino in napravlja mogočen vtis na gledalca. Ohranjeno je skoro popolno« rna. Na zunaj meri v obsegu 500 me« trov, v notranjosti pa ima prostora za 25.0(X) oseb. Stopnice, hodniki in pod« zemski hodniki ne zaostajajo v niče« mer za modernimi poslopji. Sedišča obsegajo tri vrste, prekinjajo jih samo prehodi v podobi žarkov. V sredi naj« spodnejše vrste je cesarjeva loža, ka« tero označujeta dva stebra. Za oder in orhestro so uporabljali marmor.
V sedmih antičnih gledališčih", ki smo jih obiskali, smo preizkusili aku« stiko in vrgli marsikakšen klasičen verz v nevidni avditorij. Na naše sopotnike iz Amerike je moralo to zelo patetično učinkovati. Dva med njimi sta nam vselej odgovorila z duetom, ki se je končal z besedami: »And the smoke goes up the chimnev just the same!«, "kar pomeni menda konec modrosti. Dobro. Samo to mesto ni primerno za takšno početje. Mi, zapadnjaki imamo za kaj takega preveč spoštovanja pred antiko v krvi!
Onostran splava smo zopet sedli v avtomobile. V malone tropski vročini smo prevozili petnajst kilometrov ši« roko ravan Meanderske doline v smeri Priene. V neštetih prekopih se pribli* žuie lena reka morju in razširja svoj izliv vedno bolj na zapadno stran. Vi starih časih je oblivala voda vznožje
gore Lat m os. V 4. stoletju pr. Kr. je odrezal Meander mesto Ileraklejo od morja in ji je pripravil isto usodo ka= kor preti danes Smirni od reke Her« mos. Pozneje so prišle na vrsto mile« ške luke.
Po triurni težavni vožnji skozi ločje smo prišli do koč v Kelebešu. Tu pa« dajo planine strmo v morje. Na 370 m visoki skali leži starinski Priene na terasah. To je bilo provincijalno hele« nistieno mesto srednje velikosti. Fran« cozi in Angleži imajo največ zaslug, da so ga izkopali, njih delo pa je do« končal Teodor Wiegand. Od spodnjih zgradb mogočnega templja Atene je vidno skoro vse zemljišče. Dobro ohranjeni ^starinski zid je na mnogih mestih oškropljen in zaščiten po stol« pih. Dviga se navpično in opasuje ska« lo, kamor so se zatekli meščani v sti« ski. Mestno ozemlje pa je prevlečeno s pravokotno križajočimi se cestami, med katerimi leže hiše z malimi dvo« rišči. Javna poslopja so seveda pro« stranejša, posebno zanimiva je pa sej« na dvorana iz drugega stoletja pred Kristom. V sredini čctverokotnega trga se dviga oltar. Okoli njega se dvigajo tri vrste sedežev. Tu je prostora za 600 oseb. Govornik je stal v oltarju. Znamenitost Prienea je malo heleni« stično gledališče, ki se strmo naslanja na goro in se zdi čudovito proporcijo« nirano. V prostoru za gledalce so od« kopali samo osem vrst sedežev. Mar« mornate klopi v bližini orhestre imajo levje noge in so ovite z bršljanom. Dobro ohranjeno gledališče je pravca« ta mojstrovina! Če ga vzamemo za iz« hodišče, pridemo k ostankom bizan« tinske cerkve.
Kakor Pergamon, Je imel tudi Priene popolnoma izgrajen vodovod, čigar sle« dovi se še jasno poznajo v zemlji. To mesto s svojimi antičnimi svetišči in oltarji visoko nad Meandrovo dolino je moralo nuditi v starih časih krasen pogled. Opustošeno je bilo šele kon« cem 13. stoletja.
Še zvečer tega dne, ki je bil za nas posebno naporen, smo se vrnili v Soke.
ATILOV GROB
V dolini zgornje Adiže pri Bolzanu stoji orjaška gomila ob poti. ki drži iz Caldarija v Mendolo. Od pamtiveka jo kličejo »Atilov grob«. Ker je liunski poglavar umrl na Ogrskem, njegovega truplu po vsej priliki niso prenesli proti Adiži. Vendar so 6tarinoslovei smatrali za prikladno, da si od blizu ogledajo tumulus. visok 13 m in ob vznožju širok okoli 360 m2. Obstoji iz nakopičenega kamenja brez vsakršne malte in grmovje ga je preraslo prek in prek. Jeli so počasi, po načrtu grebsti in so doslej našli dve oetri kladivi iz kamena, z ušesom za ročaj. Večje ae zdi orožje, manjše pa zgolj orodje. Obojo pa iz neolitske dobe . . . Atilove grobnice so iskali po prevratu pri uas v Zamostcu pri Sodražici. Tudi drugod, pravi ljudska do mišljija, bi bilo iskati mesta, kjer je »šiba božja« za vekomaj shranjena: Mursko polje. Vovbre, Radovljica itd. Pajkove Črtice iz žitja štajerskih Slovencev pa ti razodenejo, da je Atila dve noči prenočil v Vurberku.
BELI NOSOROG
Vlada južnoafriške Zveze je ukrenila vse možno, da se reši popolne pogibeli pleme belih nosorogov, ki jih je ostalo le še malo, odkar so jih lovci toliko pokončali. Pri zadnjem štetju se je ugotovilo, da živi samo še 172 teh živali. Katere ujamejo poslej, jib bodo gojili v posebnih ogradah in seveda drago prodajali ljubiteljem ali zoološkim vrtom.
Današnja umetniška priloga
»Na Veliki Kopi na Pohorju« po originalu St. Predaliča,
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji
samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knaflj^-a ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno 8 lir. polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol do* : ..	larja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Naroda« tiskamo d. 4* kot tiskarnajja Fran Jezeršek, —• V*i v Ljubljani.