Številka 114. Trst v sredo 25. aprila 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vb*.ki dan "VC ti M it ti j jianiiii o. j. u , ot ponedsijKiii ob 9. tri zjutraj. Kaeaaieae številke *e prr . jajo po 3 «v6 (6 atotink) * mnogih tobakamfih v Tr»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. >t_ fVtru, Sežani, Nal.režini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Podčini. Dornbeigu. Solkanu itd. I «-»e • rliM>« se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke _" t mir. i : za trcovinske in obrtne ogluše po 20 stot. ; im osmrtnice. zahvale, j jslanice. ogiaae denarnih zavodov po »t»t. Za t tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na- . .i na ?-eta K ~J. Mali oglasi po 3 st. besed«, najmanj pa ;o W st*t. — < Vlase sprejema inseratni oddelek uprave EJiDOflt-. — Plačuje se izključno le upravi . Edinosti". Edinost Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. NaroSnloa zna.ii za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 neseee 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine te uprava ne czira Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ta. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatt! 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. — Natisnila tiskarna konsorcij a lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Št. IS. s^s^s Poštno-li ranil nični račun št. 841.652. V edinosti je moč! TELEFON itev. 1157. Slovansko-latinska zveza. S .-»rajev*, ki . Hrvat-ki dnevnik" prinaša 11 i u i-lm • i . k. ki so !>avi s slovansko-i itimko svezo. ki >e R- ustanovila lani v Pariza. kateri je predsednik ruski polkovnik *Vrpp Spiritlović. ! ' « I.tnka poMimljeHH) te-le zanimive podatka: Pr> d-» dnik t. /v» /c )«• bil odšel v zad-«'.-.-« \ R;m. da ustanovi tam tilijalko. To ton je posrećilo. V upravnem odboru te ilijalke -o odi « m* ličnosti iz civilnega in vo-t-ke^a stanu. nje glasilo pa se imenuje _I1 mere dei Balcani". Tudi dunajske novine prin« -]♦■ pmirramn«' torke te zveze. -Hrvatski dnevnik" j«' menil, da je to le izmišljotina upniških novin. Ali. ker ni bilo dementirano 1 nobene strani, mora verjeti, da ta program - odgovarja težnjam ljudij. ki tvorijo to zo. Program ima ]>et toček. ki so: 1) munje av^tro-ogr-k*- monarhije, 2) vspostavlje-r poljske kraljevine. 3) predaja Trentina. frsta in Dalmacije Italiji, 4) jugoslcvan-i t« deracija pod predsedstvom Rusije. 5) za vseh Slovanov in Latinov proti nent--kenni cesarstvu. -Hrvat>ki dnevnik" pravi. da ga zanima tn Tja in dosleilno četrta točka programa. \dor hoče pravi — vspostaviti poljsko v r. djevi no. bi moral biti tudi za to, da se -]»ostavi tudi hrvatska kraljevina. Ljudje pak le pno in hočejo uničiti drugo. Hočejo iti vsako nado do vsj »o stavljenj a te starosne in slavne in za civilizacijo Evrope za--lttžne države. Tu se ponuja Italiji zibel Hr-v;it-ke. Dalmacija, brez katere niti misliti ni • •/no na edinstvo, na celokupnost hrvatskega ? oino brez Dalmacije, nje naravnega pri-. ►rja? Ali si je možno misliti na Hrvatsko >. Dalmacije. Bosne in Hercegovine ? ! „Hrvatski dnevnik" pravi, da mu kri vre mu kipi jeza. ko vidi, kako sramotno se z mi baranta. Razmetavajo se udje enega te--a. ali se vsaj nameruje razmetati jih. Cim bila uničena Dalmacija, prodana Italiji, iv -»• umeti. kaj pomenja četrta točka pro-ma : .jugoslovanska federacija". To bi po-nilo. da se drugi kraji Hrvatske : da -na. Hercegovina. Slavonija. Srbija, Bol-i r-ka in < rnagora modelirajo v vrsto Švice •1 zaščito in upravo močne ruske države, i > bi jionienilo. da m1 hrvatski narod pretopi nekaj druzega. da zameni svoje ime, da '2 t/i svojo prošlost, t«« bi pomenilo, da Ita- PODLISTEK. lij.i preko razkosanih udov hrvatskega naroda pride v dotiko z Rusijo. „Hrvatski dnevnik" zaključuje iz reče-nega. da je slovansko-latinska zveza napovedala vojno hrvatskemu narodu, da ga je obsodila na smrt. Napovedala je vojno — nadaljuje sarajevski list — naši m bratom Slovencem, tem. v epskih dobah nazivanim planinskim Hrvatom, prepuščaje Italiji njihov e m p o r i j. njihov slavni T r s t. In v tej zvezi vsklika ..Hrvatski dnevnik** sedi znani hrvatski pesnik.... sedi zastopnik kneza-pesnika. ki ob vsaki priliki uverja vsakogar o svoji ljubezni do Hrvatov. S to zvezo simpatizujejo skoro vsi naši gorečneži v Dalmaciji in mnogi tudi v Hrvatski. V Dalmaciji hočejo celo zastopniki hrvatskega naroda proglasiti legitimiteto italijan-stva in dajajo tako zaslombo aspiracijam sosednje države na to našo zibel. Vendar se nadeja „Hrvatski dnevnik", da se vse te aspiracije neprijateljev naših izjalove. da so to samo pia desideria. Žalostno je. da je med njimi tudi sinov hrvatskega naroda. Sarajevsko glasilo zaključuje : „Uver-jeni smo. da se najdejo hrvatski listi, ki nas bodo radi tega našega današnjega pisanja imenovali pijonirje tuje misli. Mi pa naziv-ljemo — ob predpostavi seveda, da je program slovansko-latinske zveze avtentičen, ker O ni bil dementiran — kakor izdajico hrvatskega naroda vsakega Hrvata, ki direktno ali indirektno dela za to." Avstrijska poslanska z bo r niča. (Brzojavno poročilo.) D u n a j 24. Početkom seje se je predsednik grof Vetter v toplih besedah spominjal umrlih poslancev Berksa in \Valza, nakar je ob splošnem odobravanju zbornice omenil tudi pretresljive katastrofe Vezuva in potresne katastrofe v San Frančišku. Predsednik je naprosil ministerskega predsednika. naj potom manjega ministerstva izrazi italijanski vladi in vladi Združenih držav izraz globokega sožalja poslanske zbornice. Med došlimi vlogami se nahajajo : zakonski načrt voditelja ministerstva za trgovino glede varstva proti nečistemu tekmovanju: dopis deželnega sodišča v Ljubljani glede izročitve poslanca Žitnika zaradi prestopka proti varnosti časti, nujni predlog posl. Peschke in tovarišev, s katerimse poživlja vlado, naj pod nobenim pogojem ne sklene trdne pogodbe s Srbijo gletle uvažanja živine, skupna interpelacija nemške napredne stranke, nemške ljudske stranke, svobodnih Vsenemcev, krščanskih socijalistov in Mladočehov, v kateri se poživlja vlado, naj poda točno in jasno pojasnilo o dogovorih med krono in ogrsko vlado, naj poda točno in jasno pojasnilo o dogovorih med krono in ogrsko vlado, v kolikor je v tem interesirana tostranska državna polo-vica. iz lasti na izjavi, kaj da namerava vlada storiti v slučaju gospodarskega boja onostran- Prokletstvo. od o vinu ki roman Avgusta. Šeaoe. in dovršil I. E. Tomlć. Prevel K. C-6. Nadaljeval Ban Ivani- se je s svojim bratom Pa-■ iii in drugimi svojci dlje časa mudil v -ori. kjer je pod trdnim gradom Doborom -tavil tabor in začel nabirati vojsko, s tero je imel udreti preko Save v Sla-iiijo. Kralj Dabi-;i pak se je — čim je ban ^ se >vojimi zapustil njegove dvore, pre-il a kraljico Jeleno in svojimi otroci na djevski dvor v Trstvenici. Prve dni meseca na istega leta sta dospela tjakaj dva ogr-velika-a kakor odpo>lanca kralja Sišmana. i n njiju je bil boljar Peter Gvulahazi. j hud nasprotnik, a sedaj zvest pristaš tlja Si-mana. Drugi je bil .Ivan Morović, ban mačvanski, stari naš znanec. Kralj Da-biša je vsprejel odposlanca v veliki dvorani svojega dvora, obkrožen od velikašev in dostojanstvenikov kraljevstva. Ko sta poslanca vstopila in se poklonila kralju Dabiši, ju je vprašal ta mirno : Kaj mi sporoča njegovo veličanstvo, gospod kralj Sišman ? Njegovo veličanstvo, po milosti božji naš vladajoči kralj Sišman — je začel ban Ivan Morović — doznal je z žalostjo, da se v kraljevinah Dalmaciji in Hrvatski, kateri deželi sta po djakovačkem miru zopet padli pod žezlo ogrskega kralja, pripravlja gibanje, ki mu je namen odcepiti ti deželi od Ogrske in spojiti ja z Bosno, a gibanje da dobiva podporo prf tvojem veličanstvu.... To je, jaz ne odbijam njih. ki bi se hoteli zopet povrniti pod žezlo bosanskega kralja, je rekel kralj Dabiša. — Ali tvoje veličanstvo — je govoril ban Ivan Morović dalje - je delalo na to že dlje časa. da se razburijo duhovi v Dalmaciji in Hrvatski proti zakonitemu kralj" ši-inanii in da se se razplapola gibanje tebi ske državne polovice proti tostranski polovici. Posl. Ellenbogen in Ofner sta vložila interpelacijo. v kateri v ostrih izrazih protestirata proti ruski vladi in proti dejstvu, da se je v Avstriji dopustilo uradno podpisovanje ruskega posojila. Novoizvoljeni poslanci Morpurgo. Roger, baron Battaglia. grof Breza in Einspinner so nato storili obljubo. Zbornica je nato razpravljala nujni predlog Vsenemcev proti uvedbi fakultativnega sežiganja mrličev. Zbornica je odklonila nujni predlog glede fakultativnega dovoljenja sežiganja mrličev naredbenim. potem, ko je minister notranjih stvari izjavil, da je izpre-memba sedanjega pokopavanja mrličev možna le zakonodajnim potom. Posl. Zuleger je potem utemeljeval nujnost predloga, po katerem naj vlada ne sklene s Srbijo nikake pogodbe o uvažanju živine. . maja in sicer dne maja v 55 okrajih, 4. maja v 22 okrajih in 5. maja v 11 okrajih. P a n ameriški kongres. Dne 21. julija t. 1. se v Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije, sestane kongres vseh ameriških držav. Druga zveza m o d B u d i m pošt o i n Reko. Iz Budimpešte poročajo : Minister za trgovino Fran Košut je ukazal ravnatelj" ; Ivan Marović. — Tvoje veličanstvo se menda i spominja, da po djakovaškem miru ima Bosna I pripasti ogrskemu kralju ! — Jaz odstopam od te pogodbe ! je rekel kralj Dabiša. — Ni možno, tvoje veličanstvo ! začudil se je Morović še bolj. — To jo zrel sklep moj in mojih velikašev... jaz odstopam od te pogodbe !... — Ali ne odstopa kralj Sišman - je zakričal Peter Gvulahazi — on bo zahteval svoje pravo. Mi bomo stali na strani svojega kralja! je zaorilo na strani velikašev. — Potem je spopad gotov ! je rekel Ivan Morović žalostnega obraza. — Jaz delam po želji svojega naroda ! je spregovoril kralj Dabiša — v Djakovu nisem delal tako. Moral sem slednjič udati se volji naroda. — A kaj hočejo gospoda Bošnjaki V je vprašal Morović. — Da Bosna ostane bosanska tudi po moji smrti, je odgovoril kralj. stvu ogrskih državnih železnic, naj proučava načrt glede druge železniške zveze z Reko. \ tem proučavanju 1k> treba iskati načina, kako bi se premagale težkoče na Krasu, kakor n. pr. izredno položnost zemljišča. vodne razmere itd. Domače vesti. Imenovanje. Kancelijsti so imenovani : »odni sluga Martin V i h a r za Bovec, kan-relijska pomočnika konstantin Mlinar za Kobarid in Adolf Z o r z i za Sežano. Imenovanja na novi železnici. V številki od minole nedelje smo bili omenili, da se ima skoro izvršiti imenovanje osobja na novi železnici. V dotični notici smo opozarjali na sledeča dejstva : da bo od Koroš- cam kega do Trata nora železnica tekla po s 1 o-venskih tleh, da bodo uradniki in uslužbenci te železnice sploh imeli posla s slovenskimi strankami, da je naša tržaška okolica ravno na zadnjih volitvah manitestovala svoj slovenski značaj, in da bi bilo skrajno krivično, ako bi na tej železni« i nastavljali osobje, ki ne bo znal<> občevati s slovenskimi strankami v njih materinem jeziku. Na podlagi vsega tega smo apelirali na glavo — ne bodo branile vsprejemati dobičkov iz žuljavih rok našega ljudstva. Ali uprava državnih železnic naj si zapomni. da jej neprilike, oziroma prepiri in škandali, kakoršnjih je imela že dovolj v Borštu, v Pragi in v Ricmanjih, ne služijo v čast. In zapomni naj si, da naloga državnih železnic v naših krajih je, edino ta, da pov-spešuje interese javnega prometa, zapomni naj »si, da ta institucija, za katero morajo krvaveti vsi davkoplačevalci brez razlike, n nikakovo pribežališče nemških privilegirancev. ali morda celo kak azil za nemške.... ohdach-lose ! Na vsaki način naj bo slovenska javnost — posebno pa oni faktorji naši. ki so pokli-da čuvajo javne interese — pripravljena na brezobzirno akcijo proti tej novi krivici, ako jo res izvrši ta stara grešnica, ki jej pravijo: avstrijska državna uprava. Ustanovni občni zbor » Društva slovenskih profesorjev* se je vršil v nedeljo predpoludne v Ljubljani in je bil jako dobro obiskovan. Zborovanja se je udeležilo nad 50 profesorjev, ne le iz Kranjske, ampak tudi iz drugih slovenskih dežel. Na volitvah je bil per acclamationein izvoljen za predsednika g. • _ j prof. Orožen, odborniki pa gg. : dr. Ilešič. pravicoljubie kompetentnih faktorjev, m iz . ...... ' _ , Ti . ••, dr. Opeka. dr. Požar. dr. 1 onunsek in \ aida lasti go-|>oda ravnatelja Kana. ter smo jih . ■ ... Z- iHjzivali. naj se ob imenovanju osobja ozirajo j na fakt k ne in notorične nnrodnostne razmere. Naš apel je bil gotovo opravičen in in [»ravičen. Tem neinileje nas je dirnilo. ko i» doznali te dni. da se pojavljajo znamenja, po katerih je sklepati, da smo — brezvspešno apehr.ili. Doznajamo namreč, da se je izvršilo neko imenovanje, ki ne daja nič dobrega pričakovati. Za Opčine je imenovan kakor _bahnmei^ter~ neki Kibinger. ki je trd N e-iii e c in ne zna niti besedice slovenski. Tega Nemca so imenovali vzlir temu. da je — kakor čujemo od zanesljive strani — za to mesto prosil neki uslužbenec državnih železnic, ki je izvrsten v vsi v Ljubljani, dr. Ozvald v Gorici za Koroško in Goriško, dr. Vlad. Nazov v Pazinu za Istro in Henrik Schreiner za Štajersko. bilo rečeno, da ima to društvo sedaj novega i zbornega zdravnika. „do katerega se morejo členi v domačem jeziku obračati glede svojih težav in britkosti*'. Po tej stilizaciji bi mogel kdo misliti, da doslej ni bilo tako. treba konstatirati, da je bil prejšnji društveni zdravnik, g. dr. Marti-tinis. dalmatinski Hrvat, torej tudi domačin, ki se je lepo priučil slovenščini i n udi občeval izključno v domačem jeziku. In to treba tudi naglasiti, ker je resnica, da je bil dr. Martinis vsikdar jako vnet za razvoj tega društva, tako, da mu gre priznanje, da ima on lep del zasluge na tem, da se je društvo tako lepo povspelo v svojem razvoju. Javen shod V Tomaju. Pišejo nam: Dne 22. aprila t. 1. vršil se je pri nas velik javen shod kmetijske stranke ob veliki udeležbi ljudstva. Točno ob 3. uri in pol popoltrdne je sklicatelj shoda. g. Alojzij Večerina, ekonom in posestnik v Tomaju, stopiT pred ljudstvo, zahvalil se istemu in predlagal predsednikom shodu g. Alojzija R o ž e t a. posestnika v Tomaju, kateri je bil izvoljen z vsklikom in z živio-klici. Zahvalivši se na izvolitvi, je predsednik podelil besedo sklicatelju shoda, ki je v svojem, skoraj eno uro trajajočem govoru, ki ga je občinstvo večkrat pretrgalo z živio-klici in burnim odobravanjem, razkladal, kako dandanašnji vse na svetu na- Namestnika sta gg. dr. Lončar in Pcterlin. I preduje, in kakšno organizacij imajo vsi Pregledov alca računov pa gg. Fajdiga in dr. i stanovi izvzemši kmečkega prebivalstva. THaj-Korm. Društvo ima že členov. Kako radi nas imajo! Iz Barko-v e 1 j nam pišejo : Kakor navadno vedno doslej. so tudi pred zadnjimi občinskimi volitvami magistratna gospoda porabili znano staro lineso. da bi zmamili naše volilce : poslali so svoje inženirje in polirje. da so nam z vso naglico popravljali ceste in klance, češ : vidite, kako grozno vas ljubimo in kako skrbimo za okolico ! Ali to r ljubezen"* treba poznati od bliže, svoji stroki in ve š č štirim j e z i k o m l če jo hočemo prav ceniti. Pri nas v Barkov-Izla>ti prva okolnost je znana tudi na ljah ima magistrat res svojih stalnih delavcev, ravnateljstvu v Trstu. Dalje so na tukajšnjem kolodvoi u prakticirali 4 odsluženi podčastniki, kvalificirani v jezikovnem pogledu. In prišla je skušnja in vrgli so vso četorico in jih tako odpravili, d.-i ne bodo na potu drugim komitentom !! ! Mi ne verujemo, da so bili vsi Štirje taki tepci ! da ne bi mogli prestati skušnje. Ne moremo verjeti že zato. ker čujemo. da se je n«-ki „Bahnineister". ki je desna roka inšpektorjeva, izrazil tako-le : „Nicht einer wird die Priifung bestehen". (Niti ed«n njih ne položi izpita.) Po takem prorokovanjit že v naprej ni težko ugibati, zakaj so oni praktikantje padli. Slednjič nam je še zabeležiti vest. da ki čistijo in popravljajo miramarsko cesto, da se mestna gospoda č i in lepše i n udobneje vozijo po nje j. Ali krenite le malo v klanec pri starem društvu, kjer vodi pot do gostilne Starčeve, pa boste videli škandal, ki bi bil v sramoto vsaki gorski vasi. Pot je naravnost v groznem stanju izlasti sedaj ob deževnem vremenu. Dali so nam vodo, za to pa so nam vzeli pot. Prej je bil vsaj nekak tlak. da si vsaj mogel hoditi. sedaj so pa še tega porušili, da res ne veš, kam bi stopil v morju — blata. Magi-stratni delavci so začeli popravljati ono pot, ali dela niso dovršili in sedaj je pot v takem stanju, da je človek v nevarnosti, da si roko na mesto načelnika postaje v Rck oIu aspirira ! ali nogo zlomi, ali pa telebne v blato, ker pot sedanji načelnik v Borštu I? e s c h. Gradčan je strma. Ob kraju poti pa teče po smrdlji-in trd in hud Nemec. j vem kanalu naravnost gnjila voda, v kateri je To so slaba znamenja, ki kažejo, da se! gotovo na milijone bakcilov. Pa recite, da hoče ob imenovanju osobja na novi železnici j nismo pripadniki velike moderne občine, ki -toriti oster afront in kruto krivico naši na- i posebno pažnjo obrača — varnosti svojih rodnosti. Če bo tako. potem bo uprava držav- j občanov in javnemu zdravju ! ! To je res nih železnic na čuden izgledom spoštovanja zakonov in pokaže s tem, da hoče nadaljevati s staro, že tolikokrat ožigosano prakso preziranja ne le državljanskih pravic, ampak tudi praktičnih potreb našega naroda. Ali vzlic vsemu temu in kraj vsega tega se državne železnice za to bi stavili svojo setstoletna kultura ne sme se ponašati a dosego svojega viška, dokler velikanska masa način prednjačila z ! pravi škandal. Našemu zastopniku v mestnem državnih osnovnih ! svetu bi toplo priporočali, da se zavzame za to stvar in naj lepo dokaže mestni gospodi, kake dobrote uživamo mi od t a k o z v a-Dega .Comitato per i 1 bene del t e r r i t o r i o" ! V pojasnilo. V poročilu o občnem zboru rTrž. podp. in bralnega društva" je Morda je kaj vet- je pripomnil ki je tudi močan in silen — je pripomnil Mor« i vir. V Dalmaciji in Hrvatski je začel iz- Ivan Morović. Dvomim, da bi sicer tako drzno \r^vati lian-ko oblast v ime tvojega veličan- nastopili proti nam. >tva knez Vuk Vukčič. a vendar sta obe ti , deželi odstopljeni z d j ako vaški in mirom kralju šišmanu. Kako naj umejem to ? — S tem. da zame ni več djakovaškega — Morda Benečani ? — Morda tudi sam Bajazit voril Mor o vir. Z neprijateljem krščanstva ? je odgo- Ne ve- miru ! to sporočite njegovemu veličanstvu, va- rujem ! je rekel Peter (^vulahazi. ^mu kralju Sišmanu. Kjer imajo patareni premoč v dr- Kralj Dabiša se je poklonil odposlan- žavi. je to popolnoma možna stvar — je od-<-viiia in ju odpustit Odšla sta jezna in pre- j govoril ban mačvanski. Poznano je. da voj- je spre-pride do seneceua. — Kdo bi bil ketlaj mislil -govoril Peter Gvulahazi — da tega ? t ud«'ž, pravi čudež — je govoril ban Ivan Morović. Dabiša. ta Dabiša. ta klečepla-zec. ki sem ga videl v Djakovu na svoje oči. kako -»e je zvijal in plazil pred kraljem Stšmanom. spremenil se je sedaj v leva in kaže zobe. Gotovo je. da sta ga brata Horvata pridobila za K letnega državnega davka, če ne vplača tekom 14 dni terjane svote, 2 K 1" st. stroškov. Kajpada se zaračunajo tudi razen teh stroškov 4.75% obresti, v slučaju, če je davkoplačevalcu predpisanega več nego 100 [K letnega državnega davka. Iz navedenega naj obrtniki posnemajo, da se velikokrat neopravičeno jeze radi izterjevanja davkov, in naj jim tudi služi v pouk, kako se lahko obvarujejo plačila velitili opominje-valnih stroškov. V. P. Tako jih izpreobrnemo ...! Kupoval sem na tržaškem trgu sadje. Ali prodajalka ki pa ni bila prav nič podobna Lahinjam — me ni hotela umeti na slovenska vprašanja. Šel sem mirno k njeni sosedi, ki mi je pa ročno postregla. Za nekaj dni sem šel nalašč zopet k oni „laški~ prodajalki in prav i začudil sem se, ko se mi je odzvala slovenski j na drugo vprašanje. In sedaj sem jo povpra voriti zadnjič. Toda ni mi vedela drugega odgovora, nego: Gospod. saj jaz sem tudi Slovenka, samo laški mi lažje teče !" Zahtevajmo povsodi vse v našem jeziku! S tem ugladimo grlo mnogim ! K i r i 1 o v. Mesto okrajnega gozdnega tehnika je razpisano v gozdno-tehnični službi politične jez uprave na Primorskem za Goriški gozdarski okraj. S tein mestom so spojeni sistemovani službeni dohodki. Prosilci za to mesto, oziroma za dru^o mesto okrajnega gozdarskega tehnika, ki ho izpraznjeno s popolnitvijo prvega, morajo se izkazati s kvalifikacijami, ki so predpisane v i; 6, al. 1, ministerskega ukaza od 1. novembra 1905 1. d. z. štev. 2(><>. dalje se spričevalom neomadeževanosti in se znanjem jezikov. Dotične, redno opremljene prošnje se morajo uložiti od prosilcev, ki so v državni službi, službeno, a od drugih potoni pristojne politične oblastnije najkasneje do K, maja I906 na c. kr. namestništvu. Rekurz tržaške mestne občine v stvari prenešenega delokroga pred upravnim sodiščem. Dne 2«. t. m. se lm pred državnim sodiščem na Dunaju vršila razprava o rekurzu tržaške mestne občine radi odvzetja prenešenega delokroga. Mestno občino bo zastopal odvetnik dr. B u {Kolini. Lahonski kulturonosci! Prejeli smo: Komaj se je ustanovila „Trgovsko-obrtna zadruga" v Trstu ter je začasno dala prilepiti lepake na vrata urada v ul. S. France.sco štev. 2. in pa v veži iste hiše, a že so lahonski zlikovci pretrgali oba omenjena let tka (umeje se. da v noči, ker po dnevu si ti junaki ne upajo na dan !) Seveda niso s tem svojim .junaškim'činom, vrednim sinov nad tisočletne kulture, nič škodili, a simptomatično je vendar, da si še danes up^ ta druhal stngniti svoje umazane roke po nedolžnem slovenskem lepaku. Ker bi se dogodivši se slučaj mogel ponoviti, bo dobro, ako bi se te brhke sinove dedne kulture zasačilo in jim dalo — hladilnih sredstev za njih p r e v r o č & lahonsko kri. — Mlajše zdravnike opozarjamo na članek v sobotnem „Tagblattu". kjer stoji.da je razpisano mesto distrektnega zdravnika v St. Štefanu ol> Zilju na Koroškem. Kmetje v Ziljski dolini so premožni in naprednega mišljenja. Kraj sam leži čisto na ravnem in jedva pol ure od železnice. Mlad zdravnik lii imel tam poleg dohodkov domače lekarne jako lepo prakso in bi lahko delal za narodno stvar. Nevročljive poštne pošiljatve. r. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do poslalo seznam priporočenih in navadnih nevračljivih poštnih pošiljatev, ki so bile me seca marca 1906. v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki >o njih odpošiljatelji neznani. Seznani bo \< občen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obsegu. Centralna zveza društev avstrijskih državnih uradnikov bo imela dne <>. maja v Gradcu svojo osnovno skupščino. Na predvečer bo delegatom na čast ».pozdraven večer". Umrljivost v Trstu. Od nedelje 8. moških in <»2 ženskih, skupaj 13<> oseb, nasproti iH> v istem tednu leta 1905. V tem tednu je znašala umrljivost 3. maja, Barriera nuova 4. maja, Barriera vecchia 5. maja, Sv. Jako!' in Skedenj 7. maja, Sv. Ana in Farneto 8. maja, Sv. Ivan, Rojan in Barkovlje 9. maja: za I. in II. okraj v okolici Prosek in Općina 10. maja. Izvzeti od vizitacije so žre-beta do 3. leta ter konji in mezgi z nalezljivimi boleznimi ali močno mrzlico. Vizitacija se bo omenjene dni vršila od 7. ure zjutraj do poludne in od 2. do ">. ure pop. : za okolico le od 7. do 12. ure. Na v>aki način se naslanjajo na koga. (Pride še.) ' šal brez ovinkov, zakaj da mi ni znala odgo- Društvene vesti in zabave. Iz Dekani. Za sodelovanje na veselici, ki jo priredi pevsko-bralno društvo „Zrinjski", oglasila so se do sedaj sledeča pevska društva : „Ilirija" iz 'Prsta, ki nastopi s pesmama: „Slava delu" ter „Spavaj": „Mladina" od sv. Ivana pri Trstu s pesmijo rHimna Zvonimira" : „Prešeren" iz Boljunca z godbo in petiem pevski zbor iz Podpeča. Vsa dosedaj ne da bi se moglo določiti vsled čijega pri- nikdar priti v direkten interesni konflikt in priglašena društva se udeleže korporativno. tiska je Prašelj umrl? zbog tega sloni ta zveza na solidni podlagi. Ker se je nadejati velike udeleži**, kakor Za Ivana Tula je bilo prvih 5 vprašanj f ki je ne morejo dogodki omajati. Toda prav razvidno iz ' dosedaj priglašenih društev iz enakih onim. ki so bila stavljena za Viteza,: tako kakor za Italijo je trozveza iz navede-Tr>ta. okolice in sosednjih vasi. prosi podpi- a šesto vprašanje se je glasilo : .Te-li toženec j nili vzrokov potrebna tudi za Nemčijo, ker Ivan Tul kriv. da ni zabranil Vitezu zločin ?! mora tudi ista prav tako želeti kakor Italija. Za Antonijo Vitez se je pa pn o in' da se vzdrži ravnotežje velesil. Ker je torej sano, naj bi se gg. v društvih iz Trsta in okolice zavzeli, tla bi ta dan priredili poseben vlak. ker smo doznali, da bi bili jako mali troški. Poseben vlak bi lahko od>el ob 2. uri iz Trsta in bi prišel na postajo v Dekani ob :». uri popoludne. S tem bi imeli izletniki tudi priliko ogledati si krasno dekansko okolico. Dosedaj priglašenim društvom in onim. ki se š<- priglase. kličemo : hvala Vam. ^ i Sokoli naroda, da ste se zavzeli, da bo tudi i-treli v Ljubljano. „Slovenska Matica Antonij glavno vprašanje glasilo : Je-li ona ščuvala j trozveza s stališča čutstva kakor tudi iz raz-umorstvo Prašeljna, in drugo eventualno 1 logov pameti za zaveznike medsebojno velike ,-prašanje. je-li ščuvala, sicer ne z namenom, vrednosti in koristi, smatra govornik za ne-da bi bil Prašelj umorjen, ampak z drugim : varno, da govori o njej časopisje, češ, da je pred durmi njena razveza. Štrajk. KRALJIČIN GRAD 24. Položaj se je sovražnim namenom. Po prečitanju vprašanj, ki ie bilo zvršeno ob pol 1. uri popoludne, je predsednik prekinil razpravo do 3. ure in pol popoludne. A v toliko zboljšal. da se je v tiskarnah povsod popoludanskem nadaljevanju razprave je naj- /opet pr^.ej0 z delom. Nasprotno pa počiva prej govoril zastopnik državnega pravdništva. ddo y preciilnicah. Sedaj štrajka še 2100 de-a njegovemu obtožbenemu govoru so sledili j lavcev. velldar se zdi, da štrajk kmalo po obrambeni govori vseh treh braniteljev. | neha. Včeraj sta bili aretovani dve osebi. njič je še predsednik jasno in natančno rea- LENS 24. Predpoludne je minulo mirno. sumiral vso razpravo, na kar so šli porotniki; štrajkovci s0 ostali doma ali so pa delali na v njih sobo, da odgovore na stavljena jim: p0]jiu p^ nekaterih osebah, ki so se udele-vprašanja. | žile zadnjih dogodkov, so bile hišne preiskave. Pravorek porotnikov se je glasil: na I. j \retovanih je bilo zopet več štrajkovcev. in glavno vprašanje za Viteza : 12 ne. a na II.. oziroma I. eventualno vprašanje 11 da Parižka in londonska borza. Paric: (Sklep.) — Francoska renta 03.70. italijanska renta 105.10, Španski esterieur 93.75, akcije otomanake banke 642 — . Menjice na London 25120. Pariš: (Sklep) Avstrijske državne železnice 735.— Lombarde 136.— unificirana turška renta 92.62 avstrijska zlata renta 98 45, ogrska 4°/«, zlata renta 96.30, Linderbank —.—, turške srečke 143/25. parižka banka 15.55, italijanske meridijonalne akcije 785.—, akcije Bio Tinto 16.52 Slabotna. London: (8klep) Konsolidiran dolg 90.—, srebro 30Lombardi 5.*/», Španska renta 93.7,,, italijanska renta 104.7« tržni diskont 3 V*. menjice na Dunaju 24.35 Mirna. Tržna poroćila24. aprila. BudimpeSta. PSenica *a april K 16-54 do K 16*56. rž za april K 13 66 do 13 63, ves za april od K 15 92 do 15 94 koruza za maj K 13 40 do K 13 42 Pšenica: ponudbe in povpraševanj srednje, tendenca mirna. — Prodaja: 16.000 meterskik stot., komaj vzdržano. — Druga žita mirneje. Vreme: nestanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa good , average za maj 38 '/«> september 39 —, za de-Icember 39.»!,., za marec 40.7S. Stalno. — Kava Rio navadna loco 38—40, navadna reelna 41- 42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za aprila lfi.90, za maj 16.«0, zsmaiec junij 17.—, za julij 1715, za a* gust 17.30, za september 17-40. — Stalno. Vreme: oblačno. Havre. (Sklep) Kava Saotos good average za tekoči mesec 48.75, za julij 43. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. Prodaja: 1000 vreč. London. Sladkor is repe surov 83„ Sb. PARIZ 24. Patrulj ska služba republikanske garde, ki je funkcijonirala za časa (a s pristavkom, da umor ni bil zavraten) in ■ štraika poštnih uslužbencev, je zopet nasto- ■ M»™o 1 J Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, za julij 15.50, za maj-avgust 15.75, za julij-avj?ust 15.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23 90, za maj 23.85, za maj-avgust 23.65. za julij-avgust 23.45 (mirno) 1 ne. Enako se je glasil pravorek za toženca; pfla siužb0> Štrajkovci se vedejo mirno. Ivana Tula. Za toženko Antonijo Vitez so pa Bolezen otrpnenja tilnika porotniki soglasno zanikali na obe nje tičoči /v«* v-a ai r r\ - - * i v 1 ..® . A , OPA\ A 24. A Opavi ie pet oseb zbo- se vprašanji. Na podlagi tega pravoreka je i . 1 J 1 .. ... lelo za otrpneniem tilnika, ena oseba ie so«hšče Antonijo \itez oprostilo obtožbe, to- i ^ 1 ženca Antona Vitez in Ivana Tul je pa obsodilo mm a* v e š a 1 a h. Srbska ministerska kriza. BELIGkAD 24. Pasić je vsprejel nalog, da sestavi novo ministerstvo. Potresna katastrofa v S. Fraiieiscu. NE\V-VORK 24. V San Franciscu so min. Razne vesti. * S pariškega vseučilišča. V minolem letu je bilo na pariškem vseučilišču 14.462 slušateljev, med temi 1638 inozemcev. Žen-! včeraj po noči ob 10. uri 39 min. čutili vabi na sin§ateljic je bilo 9 Največ slušateljev je bilo na juri-; smeri od vztoka proti zapadu. Potres ni na-k< -a tr. vna 19<"i. ob šestih popoludne r i .y fakulteti;'namreC. 608»>. Medicincev je pravil nikake škode. 1-ki dvorani -Mednega doma" v Lljubljani. j ^ ;{4s2 Xa prir(Kioslovni fakulteti je bilo Vi-*a [razpravam: 1. Predsednikov ©govor. Let n<» poročilo tajnikov o za dobo od 1. /nika iani do 3< >. malega travna letos. i. I' .ročilo blagajnikovo o račun-kem sklepu za 1 «♦<».>. 4. Volitev treh računskih presojevav-lit. a» dr. pravil.) 5. Poročilo bla-_ . uikovo o proračunu za L 1W»6. 6. Poro- 8AN FRANCISCO 24. Člena štaba gu-16lo. na oni za lepe umetnosti 2lU«» sluša-; vernerja Tildena. ki seje posebno odlikoval I na rešilnih delih, je na neki vožnji z avtomo-Iz Aten. bilom ustrelila baje patrulja meščanov. teljev. Olimpijske igre v Atenah. poročajo : Princa Jurij in Nikolaj sta bila Požar je deloma pogasil dež. ki je padal v izvoljena. in sicer prvi kakor predsednik, minoli noči. drugi kakor podpredsednik za olimpijske igre. Najmrzleja dežela na svetu je go- . do O preme ni bi društvenih pravil. 7. Dopol-. ^ AIjaika ki je dvakrat tako velika kakor uilna volitev društvenega odbora. Koledar ln Treme Dane*: Sv. Murka. *-vai>celi*t : Tugomir: kita. — 'utri : Klet, pa-Sdeslav: >ekana — Temperatura včeraj : fb ri popoludne -J- Celsius. Vreme včeraj : Francoska. Ljudje, ki so odšli v to deželo iskat zlata, so mnogo trpeli od mraza. Sedaj so se pa preskrbeli z vsem potrebnim da j mokra.tični stranki. Dogodki na Ruskem. PETKOGKAD 24. Pet Členov državnega sveta, ki so jih izvolila vseučilišča in akademija znanosti, pripadajo konstitucijonelno-de- zamorejo prenašati mraz. V dolini Jukva je MOSKVA 24. (Petr. brz. ag.) Na pro- Prfil porotnim sodiščem V icedvčerajšnjem popoludanskem nada- vadno »n do 60 stopinj pod ničlo, anju ra/prave proti zakonskima \ itez *i Ivanu Tulu. je bila zaslišana toženka po zimi večkrat « t stopinj mraza; sicer pa vincijalnem shodu zemstva je bil členom dr-iznaša povprečna temj>eratura po zimi na- ' žavnega sveta izvoljen Dimitrij Šipov, — Moka za tekoči mesec 30.70, za maj 30.60, za maj - avgust 30.o.>.) tteu .»izui 1 v\RŠ\V\ '>4 Nekolik tov je ustanovil, kakor znano. Spanec Ignacij . , .-o.ii-- i-i . 1 • , ; preskrbeli policijsko obleko ter se izkazali s Lovola 1. lo34.) ki je bil tudi prvi general!1 ..... . radi tega ga vendar ni sovražila, še manj iii>lila 11a to. da bi koga nagovarjala, naj umori. ovedala. da je j reda. j.r^e čase dober, a potem je bil postal /nosen: prepiral se je neprestano, razbijal vt dno in |*>vsodi le slabt> govoril o njej o njenem soprogu. Po njenem mnenju je delal, ker 50 ga drugi ščuvali, če^. da ,d prevaljen se storjeno pogodbo. Tožbo plačilo ene krone na dan da ni Prašelj zil vsled lastnega prepričanja, ampak le v i Vlivanja drugih ljudij. Povedala je da-. da je Tul nekdaj dejal, da bi trebalo ljna -tisniti tako. da bi se ne ganil več-. U j<- iz nje izpoved be izhajalo, da je Tul -ovražil Prašeljna. nego pa ona in njen okolu 6000 oseb. liko mož. ki so si iz jece ponarejenimi dokumenti, so odvedli i deset političnih jetnikov. VARŠAVA 24. Minoli ponedeljek popoludne je hotelo v vasi Lesno pri Varšavi 3000 , pravovernih katolikov, s tremi župniki in ne- Brzojavne vesti. Baron Fejervary. DUNAJ 24. Vojaški naredbeni list je jkim kapucinskim gvardijanom na čelu, zopet ►čil. da je bivši miniiterski predsednik osvojiti tamošnjo župno cerkev, ki so si jo pred nekaj tedni prilastili Marijaniti. Srečali so na vaški ulici 4000 Marijan it o v in tedaj se je pričel boj z revolverji. V tem boju je hilo 12 katolikov ustreljenih, nad 50 pa težko ranjenih. pri o 1 ►čil. da je bivši mini-terski predsednik baron Fejervarv imenovan kapetanom ogrske trabantne telesne straže. Ogrska. DUNAJ 24. _Zeit" poroča iz Budim-j>ešte. da pride *redi maja cesar v Budim-j>ešto. da s prestohiim govorom otvori parlament. v katerem bodo naštete vse naloge, ki jih ima izvr>iti novo ministerstvo. (rovor omeni tudi točke glede uravnave gospodarskih SIMO (Itali a'. i Podpisani naznanjajo tu/.nim srcem vsem svojim sorodnikom in znancem, da je po kratki bolezni, včeraj ob 9. uri zvečer, v 51. letu svoje starosti preminul naš soprog, oče in brat. ozir. svak Ivan Gregforič posestnik v Dekanih. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri, dne 25. aprila popoludne v Dekanih. DEKANI, dne 24. aprila 1006. Marija Gregorič roj. Furlanić, soproga. Ignaoii. lwan. sinova: Amalija. Francika, h. eri; Ana Gregorič roj. Mahnič. ni-ti: Josip, Anton, brata; Ana in Antonija sestri: Gruon Ivan. svak ; Antonija roj. Obad in Katinka roj.Della Savia. svakinji. Gospodarsko društvo na Kontovelju registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Zatem je bilo zaslišanih 1<» prič. Ob ». t! i, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.30--117.45, nemški bankovci K —•— — Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 6. maja t. 1. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav f re^lsednika. J. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnik?. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Volitev novega ravnateljstva, •i Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. K obiiui udeležbi uljudno vabi Odbor. Podpirajino a. ■ a ... . avstrijska ednotna renta K 99.30-99.(J0, ogrska Diiaško kuhinio V TPStU ! . ki se imela staviti porotnikom. A Italijanski senat. — Interpelacija O tro- kronska renta K 95.55 -95.85, italijanska renta K J 1____ zvezi. —.— —.—, kreditne akcije K 6S9.— — 691.- . . državne železnice K 685 -- 6Si.— Lomburdi K RIM 24. \ senatu je l»e Martino inter- 127 — 129— Lloydove akcije K 693— 704 — . Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — , , , .. , : do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-jasnil o njeni politiki v očigled polemike med-1 denkTedit 1889 K 302.— 310.—. Turike K 150.50 ]riepi?i teb vprašanj niso bili še priprar-a. je pričelo nadaljevanje še le o po- pelii-al o trozvezi ter zahteval od vlade po V-ieh vprašanj je bilo 13. in sicer 5 za ura Antona Vitez. « za toženca Ivana in -J za toženko Antonijo Vitez. Vpraša- za to/enra Antona Vitez so se glasila : kritikuje Italijo. Njegovo mnenje je. da je narodnega časopisja, ki govori o trozvezi. ka- j do --50 Srbske —do —. ^ n> iaLT A kor da bi bila pred durmi njena razveza ter 1. in glavno: je-li on kriv zločina za vratnega ->ra. izvršenega z utopljenjem na osebi trozveza za Italijo neobhodno potrebna in sicer iz nastopnih vzrokov : 1. Italija bi sta-^Ijna. ovra/nim na-m 'f j. je-li on položil roko na Prašeljna. status <|UO bi prišel pa v nevarnost, ako pro- j 20 mark pade trozveza. :». Nemčija je morda edina evropska velevlast, s katero ne more Italija Cesarski cekini včera; dsnes 101.— 101.50 100.V5 100.95 117 90 117.90 99.60 99 60 90.<>0 90.60 114.25 114.25 95.71» 95.60 86.50 86.50 1645.— 1644 — 689.75 688.50 U40 3 • 240 30 117.3VLU7.M) 23.46 23.4« 19.14 19 13 95.75 95.80 11.32 11.32 -iOiiOhOiiOIiO<>OI>OiiOi>OI • ono I o----- wm~ Tovarna pohištva "M yncksan5sr £evi jVtinzi ulica Tesa $tv. 52. H (lastna hiSa). ZALOGA: PtflZ2A ROSRRIO (Šolsko poslopje). Oen«, da •• nI bati nobene konkuronoo. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po xocooooacccccwc5s ••mik breaplafino ta frank* I o • ■ O M OIIOHOIIOHOIIOHOIIO.IOI mal; oglasi. "7 L- Mali oglaei računajo »e po 3 stot. bfsedo: mastno tiskane besede * računajo enkrat već. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . -----Plača se takoj.------- —- l Kdor Liven Trsta pismeno naroči kak ..KALI OGLAS", naj troštja fcenar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljan, če Hi oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na celu ..MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, kolika mu js plačati s tem. da prešteje besede. Oglas? treba nasloviti na „INSERATtll ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „I5SERATNI ODDELEK**. Informacije edino le. ce bo pismu priložena znamka za edpover Prva slovenska zaloga ;n0hT™ ANDREJ JUG — Trat. ulica sv Lucije St. 18 (za deželnim sod^čes:). Cene brez konkurence. — r?voji k svojim ! Rnctilnll > Stadt Latbach? (ulica Giulia st. 15) UUOillllci Joči vino istrsko, vipavsko, furlansko in bridko Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295) GLAS. V bogate) zalogi pohištva £m. Ehrenfreund (prej Jest) _j niiea Mm 24 (pritličje) daja novo m rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZSE GOOOGOOGCOOOGOOO Prodajainica rokavic in kravat fi. jtabm^stn Ces. kralj. priv. 1 TRST — Corso št. ' Rokavice glace z dvojnim šivom, za gospode W0. j Rokavice za kočij aže, bulgar z dvojnim šivom 2.— Rokavi o 3 Mitaines pletene iz lanu, svile iu bomba-ževine, vsake dolgosti. Operejo in popravijo se rokavice v 24 urah PrašeK Kiel&aaser ia cipria s zame orisiaain'. 00000000000&G080 > Via Nuova Gostilna „Alla Costanza" IS). Toči se vsakovrstna vina. posebno pa kraški teran. Sriporoca se si občinstvu Henrik K o s i č se jrče za dela na polju in v klet ter za vožnjo s konjem. Nalosv pove 4fil Delavec »Edinost Mebiirana soba t^r^TT^ I. narlst. Peknrna št. 57. 459 DrpHjl CD nova hi§a 9 3 prostori v jako le-II UliCl OC pem kraju v Rojanu, začetek Skala-šante. Naslov v Tiskarni „Eiinosf. -46o V nato m se °dda 3 sobe in kub:nja. Mesečnih IIC&JCIII kron. Naslov pove .Edinost . (466) Ifrinr Je 1'° Pomol> vzel v kavarni ..Balkan'" dež-nik. naj ga tam odda. (467) TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl R1SPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. (Assicurazioni generali) v TRS l U (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na \>e vi zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje p"otl poža'u, zavarovanje na moj^ju in po kopneli oi^n ■-slanega biaga in zavarovanje na življenje Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica 111 reserva dne 31. decembra 1!)05. . . Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . Plačana povračila: a) v letu 1905...... b) od začetka društva do o 1. decembra 1905..... K 270.0.V2 O7-J „ 771.S79.007.fi 1 „ 30,283 7 M.i 'J „ S27,i»7G.-JJ7.4 99 Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro - amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. F ova redna, hitra In direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Letni računi, izkaz dosedaj plačan h <■ i-| škodovanj tarife in pogoje za zavarovanja j sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trs j uradu društva Via della Stazkme štev. SSU I lastuej hiši). —-------- 1 - nu (v Dva dečka od 14 do 15 let siarn, ki sta dovršila z dobrim vspehom ljudsko šolo. se sprejmeta kot učenca v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove ,,Inseratni oddelek" ..Edinosti".__(470) P kalna 111173 rabljena, a v dobrem stanu, r Idama llll&a nito možno startga s siemaz mnogimi predali, se vkupi. Ustmene ponudbe ,,Inse-ratnemu uradu Edinosti*4. 6"21 Plril 7tnf) sestoječa iz moža, žene in otroka, išče Ufcllia za peletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku. in si«er s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bod si tudi pri kmrčki dru/ini. 1'stmene ponudbe ali pismene pod ..Kopeli** ..J ose ratni urad Edinost*._ Plonoino v dobrem stanu se išče. Naslov pr Diagajna .>E irnsti.__ PrnHo cp ■ ena 1 a en0 nadstropje z 8 I I U U a wC . prostori, vodo, plinom, na lepem Kraju in lepim razgledom, saldo cena K 6000-.druga nova enonsdstropna hiša s 4 stanovanji po '• kuhinjo in 1 sobo. saldo cena K 5000; ena mala nova hišica s 4 prostori, vrtom, vodo, saldo cena K 2000; en Dp stavbinttki svet, i(M) klf., obzidan in z železjem ■grajen, z železnimi vratmi, vodnjakom, krasna lega, za dvorec pripraven, naldo Cina K 2000. — Raz v en :ega mnogo druzih novih in starih hiš in stavbišč. Naslov: (icstilna Trošt. (nad rojansko cerkvijo;. Hitri in eleeantni novi hrzoparobrod odpluje dne 3. maja t. 1. v Novi Vork. Cene jako nizke. Fotrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniška službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventili ani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Tr^tu, ulica Mol in piccolo št. 2 7[fh^-i eumatične iti protimike bole- > S? -^rA" "L » čine, bodi j« je, t ganje po udih, K-T^t ' -; ^' trče, bolečine v lir!>tu in mišicah, j ( trganje valed prepiha, izpahue- jt ^/"i^lr- ,. nja itd. zdravi po izpovedi tiso- >'"-jii>V. • čer h zahval Fellerjev lopodišeći v^'^'j;: ' rastlinski esenčni FLUID z j"''•'*.' V ''' znamko ELS.4.-FLVID, 12 malih ' ; * v ali ti dvojnih steklenic stane \ i.})Vj Z ' -> franko 5 K, 24 malih ali 12 i ^ J^i^ . j dvojnih steklenic franko S K <»(> - '"-/'t'--^ stot. pri izdelovatelju E. Y. '*— FELLER-Jl", lekarnarju v Stubiei, El/.iu tri: št. 212, Hrvatska. — Priporoča se naročiti F*llt-r-jeve čistilne rhabarbara kioglice z znamko ..FI-i-Pillen44, (» škatljic 4 K ; isti delujejo izvrs no pri želodčnih bolečinah, slabi prebavi, slabosti, za p i telesu. —- Pravfga balzama se ne dobi 1. ampik _ tucata za o K Iranko. — Zagora T sirup za pr i in kašelj 2 steklenici "> K. — Prave švedske želod -le kapljice 3 steklenice 0 K franko. delavci!! nI: c a ArctU 8 — nliye tol Imone Velika zaloga e! moške, dečke in otrobe. Specijaliteta finih črnih oblek. VEL KA IZBERA delavskih hlač ... a K 2-40 extra-morne vrste . . a „ 4.— Fasite n tjčnon mlm Francesco Kalasch ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapone miiCM. A.rc»U 9. voy*l nlice del >»,ob» v ulici lova 34 se vdobe novi periskopicni naočniki po zdravniškem receptu vezani v jeklo, nikelj, aluminij, pozlačeui in v pristno zlato, po cenah, ki se ne boje tekmovanja in za osebe vsakor.šnega sloja. w Velika izbera gledališčnih, poljskih in pomorskih kukal ^ — po kron 6.— in več ===== Barometri, termometri, isti za mrzlico jamčeno maksimalni stopnjemeri za vsakoršnje tekočino in drng^i optični predmeti Sprejme se v dodmo trafoifrn predmet. — Preproflaja'cei se privoli cdliitet po dogovora. Razpošilja brez vsakih troškov na dom ullCS. N^IIOVS. 34* PT ,Barra,rnica pralnica in čistilnica na s i ho (s parnim strojem) za obleko brez razdiranjn. blago, pohištv i pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST ^Slbist io@ffa*i O priliki plesov se izvrši najhitreje Pregrinjala se lika po 20 nvč. komad. Tovarna za sukno _______ >3, ^HLIJflLKfl BANKE „ONION" u TRSTo'".1- se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila n« tekoči račun, plačevaje 2s/,7o obresti na leto ali pa proti blagajni fikim potrdilom na ime v Napoleonih: po | Začudenje vzbuja! S Mesto k a— le K ; I 3 3/,°/„ 3 */.•/, 38/47« t kronah: proti 4 dnevni odpovedi TJ 30 r, na šest mesecev stalno po 3°/0 proti „ 3'/,*/o na HO dnevni odpovedi šeBt mesecev stalno 3 na eno leto stalno ; Krasna Gloria remontoirska srebrna ura. s H močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoči, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za IIBO K 7 Tovarna ur L K 0>TI G Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117. na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska a3/470 letnih obrestij, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila % dnem zvrftiviega so vplačila. Izvrftnjo za korentiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mest* monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaščuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto kateri h-koli trožkov. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu, prosto vsakorsnih troškov, menjične vrednote italijanske banke (Banca d* ItaliaK neapeljske banke (Banca di Napoli) iu na sicilijansko banko (Banea di Sicilia». Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo Javnln icroaitnin listin državne rent«, delnice, obveznice, srečke, nnj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaka druži tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost. Odpira tokoče račune z domaČimi in zunanjimi efekt?: kakor tudi prots zastav- lienju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, ilara- bureu, Berolinu itd. po posebnih pogojih. , .. . Izdaja ln prejema men;ice in nakaznice na katero-koU evropsko ah lzven- evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče. # Depozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstmn dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, Fi lij alka Banke Union — oddelek za blago — preskrbljujfe nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, police o nakrcanju, warrante itd in jamci za HUMPOLEC na Češkem priporočuje najtineje moderno blago za moško obieko ^ po lastnih tovarniških cenah ! vzorce pošilja na zahtevo zastonj in -7ra:Vrco. nooooooooo3o^coo§o:ooo3coco3D 220 § tm- Nad 40-leten vspeh B PASTIGL1E PRE^OllS B 5? od o^oltinjone 3lddko skorje q O Iznajditelj in izdajatelj P. PRE*D!NI v Trsiu g § Počaščene z kolajaflmi in diplomo O O Zdravniško priporočane pri grlobolu, kasl u. g g hripavost', Kataru. C 2 Podeljujejo pevcem in govornikom č':s-t uri:i-. ^ O Zaloga v lekarni P^ENDlNl in v vjci O boljših lekarnah v Trstu in Evrope. c Q 5Cj5:- Paziti je na nepoštena ponarejan j < , & T° O ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTlGLIE PREND1NI". g oooooooooooooooociooooaoooo jddd:: FRANCESCO S. DONAT! elektrotehnik TRST, ulica deli* Acquedotto št. 2 "» Afltorizoma eleKtrotelimćaa delalnica s prid* mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakor tu'li mehanična ilela. ki so v /vezi 7. elektrotehniko, kakor poprave n -uih motorjev in preosnove avetiljk ka.kor3nogasi bo li sibtema. Cene jako zmerne in izvršitev popolnj. Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri narodni zalogi olja Trs Ban iera šle?. 3. ivan Miiionig, lustmk Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male o^. ^e jn v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejema y<- ..Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti -t. (Narodni dopa) polunadstropje, levo. Urad j-odprt od o■ zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. - po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" ^jsLAVLJA" sprejem« zavarovanja člo-reikefi življenje po naj raznovrstuejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobene druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje is smrt ■ smanjšujočimi M vpUčiii. Vsak me po preteku petih pravico do dividende. Tzajemna zararmiia banka i Pran. — Rezerni foni 31,865.386 801 izplačane oiftodnine: 82,737.159-57 K. Po velikomti drugm v**jcmnm »armrovAlnic* nmše dršave m raemkomi mloransko-narodno upravo. ▼M HImiII* Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenab. q Škode cenjuje takoj in najakutneje. g Uživa najboljši slovea. koder posluje g —— i Dovoljuje iz čistega dobička izlRtrp jj podpore ▼ narodne in občnok >r,>:ne ^ m namene. :zJ