37. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. febrnvarja. XVIII. leto, 1885. SLOVEMSKI MOR Izhaja vsak dan avečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v a tri j s k o-og er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po ■ 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćaj e se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., <•»• se dvakrat, in po 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Prana Kolmana hiši, ^Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naši poslanci v državnem zboru. —o.— Celih pet let sedanje državne zborbe se o nas Slovencih in naših zastopnikih na Dunaji ni toliko pisalo in govorilo, kakor ta teden. Kjerkoli razpravljala se je tačasna parlamentarna situ-▼acija, imenovali so se v prvi vrsti naši poslanci in videlo se je v rokah slovenskih zastopnikov tisto krmilo, s katerim Bi ministerska ladija more pomagati do varnega svojega pristanišča. Zastopniki [malega slovenskega naroda odločevali so te dni vreme notranjega našega položaja, vsi interesovani krogi gledali so, na katero stran se Slovenci ustopijo. Vladi je grozil kolosalen poraz: ali ga bodo hoteli odvrniti poslanci slovenski ali ne ? To je bilo vprašanje, to je nas, sicer prezirane in zaničevane potisnilo na površino dnevne politike in diskusije! Že sama ta okolnost je velepomenljiva za nas, javnosti smo se pokazali kot faktorji, na katere se je ozirati treba tudi v državnozborski politiki. Ali s čim se je to doseglo? Ali bi se bilo to doseglo, da so naši poslanci še nadalje spali pod raznoličnih klubovih sklepov sneženo odejo? Ali bi jim bilo mogočo, v tem slučaji odločevati ob usodi vladnih predlog, da so ostali pogrezneni v tisto pasivnost, v kateri se že „a priori" odpoveduje vsaki aktivnosti proti sedanji vladi? Sedanji čas porodil je tudi v Slovencih nauke nesrečne, da je vlado podpirati zavoljo vlade, da je zavoljo eventuvalno slabšega bodočega sistema odreči se vsej politično-na-rodni aktivnosti. Naj se še tako z našimi narodnimi terjatvami ravna, naj tudi ne dobodemo prav ničesar, molčati moramo, na zobeh moramo ležati pred kabinetom in uradi, da ne motimo pravične vlade v njenih visokih naklepih! Ta nauk bi se v dejanji zviševal, če bi bili naši poslanci prošle dni ministru Conradu roko poljubili zato, ker jim je tako ljubeznivo odgovarjal na naše potrebe, če bi potem ta teden z navdušenjem podpisali nove davke in tudi nadalje hitevali „mamelukovanju" v naročje! Toda, kam bi prišel narod, eegar poslanci bi se ravnali po tacih naukih? Že dogodbe teh dni nam bi kazale, kam. V priporočani pasivnosti bi naši poslanci z vsemi štirimi pomagali davčno novelo spraviti pod streho, storili bi to hlapf-evsko-mehanično in ne bi LISTEK. 0 škodljivosti Idrijskega živega srebra. Splual Črn ologar Uvod. „— docretirtes Autoritiiteiithmu ,,kiimpft heut zu Tage leider nocb. ,,immer Biegreich gegen dna Thiit-„sh'chliche, und derbescheidenu Gegner „vorlicrt leicht durcb die Form ge-„blendet, den Muth, den Iuhalt oder „Nichtinhalt deraelben zu prlifen." II. pl. Perger. Dne 21., 22. in 2H. junija 1880. leta praznoval je c. kr. Idrijski rudnik za živo siebro slovesno tristoletnico, odkar je bil prišel v oblast cosarsko. Nadvojvoda Kurol namreč osvojil si je bil 1. 1580. še mali del rudnika, ki je bil last zasobnih, a za-dolženih podjetnikov. Pisalo se je o tej svečanosti po mnogih časnikih naših in nemških. C. kr. rudniško ravnateljstvo izdalo je celo posebno knjižico v spomin tristoletnice. Vsi ti spisi pa so drug druzemu podobni. se vprašali: Če mi vladi dovoljujemo nove davke, ali nesmo na drugi strani tudi dolžni zahtevati od vlade boljšo upravo, večjo jednakopravno skrb za narod, ki ga zastopamo? Prinesli nam bi torej nova bremena, in da bi le-ta laglje nosili in pozabljali, dobili bi torej ministra Conrada neslane dovtipe za zvrševanje narodne jednakopravnosti. Najbržej se je prognostikovala pohlevnost naših zastopnikov tudi za te slučaje, grof Taaffe si je mislil: Če je to šlo pet let, ne da bi se jim bilo kaj spolnilo, šlo bode tudi to poslednje leto. Ali ni šlo, ni več iti moglo! Slovenski poslanci so se še hoteli z lepa pogoditi, storili so zadnje pohlevne korake, prosili vlado, naj jim konečno spolni najpotrebniše zahteve slovenskega naroda. Toda vlada je naravnost zavrgla tudi te ko-nečne prošnje. In sedaj je pač moral v naših poslancih ustati pogum narodnega zastopnika, odločili so se za najskrajniše sredstvo — za opozicijo. Moško so izjavili ministrom: Ako nam ne daste najpotrebnišega in najbolj obrazloženega, potem tudi mi ne bodemo glasovali za nijedno predlogo vašo. To je moralo imponovati! S tem pričela se je kriza, srečno naključje je hotelo, da se je upliv slovenskih glasov bolj ko kedaj kazal odvažen, odločilen. Zavoljo pogumnega postopanja naših poslancev morala se je debata o davčni noveli pretrgati za tri dni, slovenske terjatve so postale „punc-tum salienstt v desniških klubih, slovenskih poslancev taktika je vseh političnih krogov pozornost obračala na-se: tako cenjeni in tehtni nesmo še bili! Vladi in desnici moralo je biti do tega, da se zopet pridobijo slovenski poslanci in da pomagajo vladnim predlogam s svojimi glasovi, brez katerih bi propasti morale. Poroča se sedaj, da so poslanci naši zopet obljubili podporo vladi in stopili iz opozicije proti njenim predlogam. Da tega neso storili, predno jim vlada ni dala jasnega, zadovoljivega odgovora na spomenico, o tem menimo, da nam ni treba dvojiti. Čez kratko ali dolgo se bode pokazalo, v koliko so izkoristili za nas sedanji osnutek Btvari, kateri so napravili si z dobro osnovano svojo opozicijo. To je res, da je boljši pečen vrabec na krožniku, nego živ golob na strehi, a tudi to se je že pokazalo, da se je dobra, zamujena ura še le Opisuje se le lepa stran rudnikova, da čitajoče občinstvo mora misliti, da je Idrija — prava obljubljena dežela in moderna kranjska Arkadija. Itazen dopisov v „Novieah", katere je pisal vrli narodnjak gosp. Boštjan Leskovec, bivši mnogoletni župan Pritarski, ni bilo nikjer čitati o škodljivosti živega srebra — prevažen predmet, da bi se molčalo o njem. Uzrok tej prikazni je nevednost Idrijskih zgodovinarjev. Pisalo se je o Idriji bodi si v zgodovinskih ali narodno-gospodarskih spisih — pristransko, na ljubav Idrijski c. kr. rudniški gosposki. In kako bi najet ali plačan pisatelj pisal neljubo resnico? Da se je uprav v teh, rekel bi, oticijalnih zgodovinskih spisih molčalo o stoletnej pravdi radi škodljivega upliva Idrijskih tovaren za živo srebro, nam je dokaz, da dotična gosposka ni bila prepričana o svojih vratolomnih trditvah nasproti tožečim kmetom živinorejcem. Prifarci in njihovi sosedje Cerkljani stali so zinirom odločno na slovenskoj strani, imeli so slovenske župane, volili so slovenske deželne poslance, nihče pa se ni spomnil ubogih trpinov, nihče ni spregovoril ne v zboru kranjskem, ne v deželnem zboru v Cforici niti besedice v gmotno korist ubo- čez dolgo zopet povrnila, ali pa celo nič več. Toda v previdnost naših poslancev zaupamo, da nam ne bode treba pripovedovati o skledi leče! Doseglo se je že s to opozicijo veliko, morebiti bi jednaka taktika kazala bila že poprejšnja leta, morebiti se je kaj zamudilo, a to in ono devatno danes na stran, ki imamo povod, zabeleževati boljše vspehe, ki se nam obetajo iz odločnosti, iz prve, pogumno pričete in moderno dovršene opozicije slovenskih naših poslancev. Še se nam je vprašati, smo-li vse to dosegli s popustljivostjo in pasivnostjo? Ali ni večna zapoved, da se imajo zaupni možje narodovi bolje ozirati na stališče naroda, ki jih je izvolil, nego na stališče organov, katerim je zvrševati, kar vse služi v blaginjo narodov? In tisti, ki se jim vidi, da se pri najmanjši samosvoji besedici deželnega poslanca tresejo ministerski stoli, lahko bi se iz najnovejše dogodbice, ki priča o samostalnosti Slovencev proti vladi, poučili, da je kabinetno vprašanje večkrat samo otročje strašilo. Ali je vlada vsled opozicije slovenske kar padla, ali pade rada, se-li ni rajši udala, vsaj za nekoliko stopinj, da se more rešiti s pomočjo slovenskih poslancev? In če bi padla taka vlada, ki se tako malo meni za najjednostavniše slovenske pravice, kdo izmej Slovencev bo jokal za njo ? Tudi potem bi so nam ne bilo treba bati zadnje ure, in če bi izgubili vse, čast, dobro vest bi si ohranili! Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani IG. februvarja. Z glasovanjem v petek jc pristojbinska novola za to zasedanje dri;ivm>i{(i zbora pokopana. Mej levičarji je izid tega glasovanja napravil veliko veselje, že se nadejajo, da pridejo zopet na krmilo. Sicer je ta izid zares jako tragičen, ker je pokazal, da desnice več ne veže železni obroč, ki se do sedaj ni dal pretrgati, a treba je pomisliti, da mej levičarji vlada sloga le sedaj, ko so v opoziciji, prej ko so pa bili v večini, so se pa tako dolgo prepirali mej sabo, da so podkopali vlado, ki je bila iz njih sredo vzeta. Poraz vlade se pa tudi ne more popolnem smntrati za poraz desnice, ker vlada nikdar popolnem ni identitikovala svojih prizadevanj gega trpina-kineta, ki si radi uboštva in nevednosti sam pomagati ne more! Kmetski družbi kranjska in goriška javaljne vesta kaj o teh razmerah; in če jima je stališče našega kmeta znano, zakaj se ne gane ni ta ni ona? Kmetijska družba kranjska kupuje za drag denar plemensko živino in jo razdaja po bogatem Gorenjskem ; a za uničenega kmeta Idrijskega okraja nema ali srca ali poguma dovolj, da bi vsaj opozorila si. c. kr. dež. vlado na neznosne ondotne razmere. Ugovarjalo se mi bode in reklo: Zakaj pa si Idrijski okoličani sami ne pomagajo? V odgovor na to oporekanje bodi v naslovu citovani izrek p r a v i č n eg a Ne mc a, ki je iz ljubezni do pravice in resnice v izvrstnem spisu: „Die Schiulliehkeit des Idrianer Iliittenrauches" jasno in neovrgljivo dokazal: 1. da je Idrijska tovarna za [živo srebro pravi pogin okoličanskih knietov-živinorejcev; 2. da le nevednost, potrpežljivost, bojazljivost in revščina naših kmetov je kriva, da je c. kr. rudniška gosposka brezobzirno teptala njihove pra\ ice! Plavijo, da je bil ta mož, Hugo pl. Pergor se zove, v plačilo za ta spis „iz službenih ozirov" pre- s teinjami večine državnega zbora ter je vedno trdila, da stoji »ad strankami. Lahko se tedaj sodi. da večina državnega zbora le zato ni bila za vlado, ker ta ni iz njene srede. Zato se pa tudi ne sme sklepati, da pridejo levičarji na krmilo po sedanjej vladi, ko bi vsled daljših razporov mej vlado in desnico prišlo do mitiisterske krize, česar se pa še se daj ni bati. Ravno tako lahko je, da se prihodnja vlada vzame iz desničarjev, kar jo celo naravno. Sedaj pa vlada dela na to, da bode kmalu zaključeno to zasedanje, poleg budgeta ne pride ra-zun zakona proti dinatnitovcein nobena druga važnejša predloga na vrsto, morda se bode pa tudi celo ta odložila za bodoče zasedanje. V soboto je umrl na svojem posestvu v Birk-feldu bivši štajerski deželni glavar pl. Kaiser-feld. Pokojnik bil je velik nasprotnik Slovencev, odločen pristaš nemških liberalcev. Neprestano se je v raznih zastopstvih boril proti slovanskim težnjam. Pobijal je nam Slovanom prijazni ministerstvi, Bel-credijevo in Hohemvariovo. Pa tudi sedanja vlada mu ni bila po volji. Pod liberalnimi ministerstvi je dosegel velike časti. Bil je nekaj časa pre isednik državnega zbora, pozneje je bil poklican v gosposko j zbornico in imenovan tajnim sovetnikom. Og«»r«tkai vlada bode skušala z opozicijo v j gospotkej zbornici napraviti nekak kompromis zastran j reforme te zbornice. Privoliti ho e, tla se vladna predloga nekoliko predela. Da bi se pa jeden del zbornice volil, kakor so zahtevali nekateri državni poslanci, v to pa vlada nikakor ne bode privolila, rajši odstopi od vsake reforme. ; ii.mi<* drža*v. Srtvikl kralj je zaukazal, da se uvede novi davčni zakon, katerega je sklenila skupščina. Minister-ski sovet se je pa že posvetoval o imenovanji strokovnih uradnikov za izvrševanje tega zakona „Invalid", organ ruikega vojnega niinister-stva, poroča, da Rusija misli Kovno in Osovco na ruskem Poljskem močno utrditi, ter tam nastaviti ženijske oddelke prve vrste. Prebivalstvo Herata mis i baje poprositi Rusijo, da bi prisvojila to deželo, kakor je Merv. Tako je pričakovati da se v kratkem še povekša ogromno rusko carstvo. Bolgarski knez je sankcijoniral zakon, katerega je sklenilo sobranje, da se zida železnica Caribrod-Vakarel. — Ministerstvo je odločno proti temu, da bi Bolgarija dala Srbiji kako zadoščenje, da se poravna spor s to državo. Angleški poslanik v Carigradu je turškej vladi baje objavil, da je Anglija samo zato privolila, da Italijan* i vojaki zasedejo Massauah, ker seje bilo bati, da ne bi Francozi zaseli tega kraja. Kakor se govori misli italijanska vlada odposlati v Massauah nekega višjega finančnega uradnika. Iz tega se sme sklepati, da misli vzeti v svoje roke taniošnjo finančno upravo. Misli na tretjo ekspedicijo v Rimu nikakor neso opustili, kakor se je poročalo, ampak se odpošlje ta že 22. t. m. ter bode imela namen pomnožiti italijanske posadke ob Itu-dečem morji. Ta ekspedicija bode zadnja, kakor se zatrjuje, vender se je že v Rimu tudi razgovarjalo o četrti. — Na protest, ki ga je poslala Turčija velevlastiin proti italijanske) okupaciji nekaterih krajev ob Bodečem morji, se te nič ne zmenijo. — Od kar so Italijani zaseli Massauah, so se začele socijalne razmere v tem mestu boljšati. Poprej so roparji mesto nadlegovali, trdili so, da jih je poslal Malidi. 4000 repov živine so odgnali, ne da bi to bila mogla zabraniti mala egiptovska posadka. Italijanski polkovnik Saletta je pa dobil ukaz, mesto in okolico očistiti roparske druhali. Kurauiisko ministerstvo se je prenovilo. Ostali so skoraj vsi prejšnji ministri. Samo trije so novi, Nacu je namreč prevzel pravosodje, Stolojan trgovino in general Radi Mihai javna dela. Sedaj je ministerstvo sestavljeno iz samih liberalcev. Pri nadaljevanji debate o povišanji carine za žito m les je »M-m*kI kancelar zopet poprijel be sedo. Rekel je, da on ni nasprotnik temu, da se razdrobe velike latifundije. A b;tš nizka žitna cena je pospeševala latifundije, ker majhni posestnik, ki nema precejšnjega kapitala, shajati ui mogel. Treba je pa gledati, da ne propade kmetski stan, kajti če ta propade, konec bode sedanjemu redu in propala bode nemška država. Se sedaj se ne ve. kdaj da se razi-le »fV ika konferenca. Zaviro dela Portugaliia Ne vemo ali bodo druge vlasti s pritiskom poskusile to državo pripraviti k prijenljivosti, ali se pa poprej raziđe konferenca in se bode z diploinatičnim poga janjem skušalo poravnati to stvar. V Bii <1 i je pad Kartuma napravil kaj različne utise. Mohamedansko prebivalstvo ga je večinoma z veseljem pozdravilo, kot zmago islama nad krščanstvom. Vlado je pa ta dogodek jako prestrašil, kajti boji se nemirov mej Arabi. Zato je sklenila posadke v Meki in Medini ter ob Rudečem morji na azijski strani pomnožiti. Carigradskim listom je prepovedala objavljati poročila o vspehih Mahdija. V četrtek se snide * i •g-i-^Jti parlament. Kakor se čuje, bode opozicija takoj prve dni vlado interpelovala zaradi Egipta in Sudana. Sicer pa kon servativci ne bodo začeli posebnega boja proti vladi, ker bi v sedanjem kritičnem položaji tudi sami ne marali prevzeti vlade. — V ministerstvu vlada ostro nasprotje zaradi sudanskih zadev, dladstone želi, da angleške čete pokore Kartum, potem ga pa ostavijo. Chamberlain pa odločno trdi. da sedaj ne ostaja drnzega, kakor takoj izprazniti Sudan, ako Gordon ni več živ, ali pa pokoriti Kartum in ga tudi obdržati. To svojo misel je tako odločno zagovarjal, da ne more skoraj več ostati v mniisterstvu, ko se je večina izrekla proti njegovemu mnenju. Zato je pa že tudi objavil, da odstopi. Gladstone se pa prizadeva pregovoriti ga, da še ostane, ker sicer bi se radikalci pridružili opoziciji, ter vrgli vlado. Na Angleškem delajo se velike pripravo za odpošiljanje novih vojnih oddelkov v Egipet in Sii-«a m. V soboto se je že ukrcal 20. husarski polk, garde pa odidejo jutri ali pa v sredo. Iz Indije v kratkem odidejo 3 peš in jeden konjiški polk. — Kakor Fe poroča, Wolseley ostane v Korti-ji, da bode mogel občevati z vlado. Brackcnburv poj de proti Berberu. Buller, ki je sedaj pri Gubatu naskočil bode s svojo vojsko Metammeh, če ga še ni, potem pa odrine proti Berberu. To mesto naskočijo tedaj i ngleške čete s severa in juga, in ko je pokore, ostanejo tam celo poletje. Kartuma sedaj še ne mislijo takoj napasti, ko je gotovo, da je Gor-don mrtev, temveč poveljništvo hoče poprej objaviti nek oklic na sudansko prebivalstvo, da naj se pokori, ker Anglija mu ne namerava kratiti samostojnosti in verske svobode, a hoče le svobodno vožnjo po Nilu in zatreti trgovino z robi. Čete, katere se odpošljejo v Suakiin, ne pojdejo v Berber, ampak , njih nalog bode le uničiti vojno silo Osmana Digme. S fVa■»<• os!<<»-kitajskega bojišča sicer še ni nikakeg.) poročila, da bi bili Francozi vzeli Lang-Son, a sodi se, da se je to že zgodilo. Že pred par dnevi je general Briere poročal, da se je za 16 kilometrov ptribližal temu mestu, ter da ga misli hitro pokoriti, Kitajci so namreč zgubili vsak pogum ter se le umikajo francoskim četam. — Kakor smo že poročali, je jeden del francoskega brodovja približal se otoku Guclafu. Ta oddelek bode najbrž skušal zavreti plovbo po Pečelskem zalivu Pomladi pride namreč v Tientsin mnogo ladij naloženih z rižem. S tem rižem plačujejo južne provincije davek. Od tod se riž prevaža v Peking, kjer se večina prebivalcev živi ž njim. Prejšnje čase vozili so ta riž od Nankinga v stolico po velikem kanalu, ki je pa sedaj toliko zasut, da se po njem ne da več voziti. Ako francosko brodovje zabrani prevoz tega žita po Pečelskem zalivu, navstala bode v Pekingu lakota, in vlada kitajska bode zgubila mnogo davka. To jo bode nagnilo k prijenljivosti, mislijo Francozi. Dopisi. Iz I* t u Ju 14. februvarja. [Izv. dop.) Nam Slovencem ne dostaje podjetnega duha; to nas v napredovanji zavira. Evo, jeden slučaj. K Božiču se ta darila, katera se otrokom tlelijo, neizmerno mnogo lenarja raztrosi. Darila odmetavajo se po starosti otrok; šolarji dobijo mej drugim tudi knjige. Koliko se je v jednem dnevu otrokom razdelilo knjig? Tudi jaz sem hotel svojemu sinku, kateri v slovensko narodno šote bodi, slovenske knjigo kupiti, in poslal sem k knjigotržcu Blankeju po nje; a niti jedne slovenske knjige za mladino ni imel v zalogi, tako mi je odgovoril, poslal mi je nemške, in moral sem sleduje vzeti. Tako se je v jednem dnevu na tisoče nemških knjig mej slovensko mladino razdelilo, ker so po mestih in trgih na Slovenskem knjigotržci sami Nemci, kateri v tak dan slovenskih knjig ne prodavajo, če jih tudi imajo. Glavno sredstvo razprodaje knjig je sedaj kolporta ža, v vsako mestece, skoro v vsako vas nesejo Nemci svoje duševno blago, in ponujajo je vsakemu brez razločka narodnosti in veroizpovedanja. Slovenci mislijo da so že vse storili, če v kakem časniku r.izglase, da se v Ljubljani v Blaznikovi ali v kaki drugi tiskarni dobivajo te in one slovenske knjige. Sedaj se mora ljudstvu bolje ustrezati, oblika sedanje kupčije, konkurenca je ljudi tako razvadila, da se jim mora na dom donašati, ali pa morajo v najbližji prodajalniei, katera je tako rekoč pred nosom dobiti, kar potrebujejo. Kaj je društvo sv. Mohora spravilo na tako visoko število? Poverjeništvo, kar tudi drugega ni, kakor kolportaža v drugi obliki. — Naj se torej po Slovenskem ni»selijo slovenski knjigotržci, naj se slovenske knjige, slovenski časniki raz naša j o mej slovensko ljudstvo, ali naj sedajo slov. knjige slovenskim društvom, agentom „Slavije" in poznatim rodoljubom v razprodaj, drugače ne pridemo dalje. Posebno pa so nam za mladino knjige s podobam, j.iko potrebne. V tej zadevi priporoča se osobito „Vrtec". ■z ttirov 14. februvarja [Izv. dop.J Na dopis, ki smo ga čitali pretečeno leto v 293. številki velecenjenega „Slovenskoga Naroda", sklenil sem našim nasprotnikom še nekaj dokazati in pojasniti. Oni so nam stavili, ali bolje rečeno, kar s silo hoteli za župane postaviti može, o katerih pa mi drugače mislimo. Pa ker vem, da je že vsak po naravi sam le bolj k slabemu kakor k dobremu nag-I nen, in ima vsak zmiraj več slabih lastnostij nad • seboj, kakor dobrin, zatorej ne bodem vsega na drobno popisoval o teh možeh, le o prvih dveh ho-: čem nekaj omeniti. O prvem, ki je bil priporočan, omenim le to, da je pri nas še popolnem ptujec, in da ga zdaj še nikakor ne moremo voliti. Mogoče, da pozneje kdaj, pa ako bode hodil z nasprotno stranko gotovo nikdar. Drugi pa je ravno tak, kakor dopisnik sam trdi, da tak ne more biti za župana. Pri te;n ravno j zapazimo, kar je občini žalibog res le na škodo, ; namreč tožbe in prepiri. On je bil namreč poprej 1 že občinski predstojnik. Toda pri njem ni trajala stavljen s Koroškega tja gori nekam na Češko. Ne- ! mogoče ni; vsaj se je to zgodilo po letu 1873. Slavna c. kr. deželna vlada v Ljubljani, ka-terej na čelu stoji mož, „naše gore list", sosed naš, | in deželni živinozdravnik in slavna c. kr. kmetijska | družba kranjska pridobili bi si neprecenljivih zaslug — cela okraja Idrijski in Cerkljanski bila bi hvaležna možu, ki bi vender jedenkrat rešil — stoletno pravdo in preprečil gmotni pogin dveh okrajev, ki se očividno leto za letom bolj in bolj pogre-zujeta v neizogibno bedo. Stavil sem si v nalog, na kratko opisati stoletno to pravdo z namenom, da opozorim merodajne kroge. V označenje svojega stališča v predstojećem spisu izjavljam, da moj spis ni strokovnjaške roke. Našteval bodem le fakta in z opombami pokazal, kako so Idrijski gospodje in celo gospodje na Dunaj i metali pesek v oči in premetavali kozolce svoje nevednosti po potrpežljivem papirji in z nemško zvijačo in z nemško „Grundlichkeit und Gelehr-samkeit" odbijali opravičene pritožbe okoličanov-kmetov. Vodila so mi že omenjena knjižica, razni dopisi v slovenskih listih in lastne poizvedbe. I. „Caveint |taquo Beo ores lioniiu hnuiimmi — —" Scopoli. V najnovejšem Času ponehale so tožbe v slovenskih listih o slabem stanji Idrijskih rudarjev bodi si, da listi nečejo več sprejemati Idrijskih je-remijad, ali pa se je v resnici rudarjem zboljšal že sam na sebi krvavo zasluženi kruh — „Difficile est satiram non scribereu. — Iz narodnostnega stališča se rudar ne zatira več. Zvršile so se znatne spremembe v osobji rudniškega ravnateljstva. Narodni tabor je pridobljen. — Je li pa rudar gmotno na boljšem ? Dvomim, zanikam! Navzlic nekaterim pobolj-škom je ondotni rudar njegovim naporom in pri današnjej draginji neprimerno slabo plačan. Da je to istina, najjasneje pričajo rudarji sami in njihove obitelji. Tujec, prišedši od koderkoli v Idrijo, strmel bodeš, srečujoč z dela in na delo idoče rudarje! Ne vidiš krepkih postav, rudečih lic, polnih udov, nego nasprotno. Krivo temu je v prvej vrsti slaba plača in nasledek te ilaba hrana: kava in polenta, hosta (zmes kislega zelja s fižolom) in pod-met iz koruzne moke. Le ob nedeljah, praznikih in godovih privošči si rudar boljši grižljej ; pa bi tudi tega ne imel, da neso Idrijčanke tako spretne ple-talke čipk. Drugi in ne manj važni uzrok je — prezgodnji zakon. Mladenič, ki je komaj vojaška leta dostal in služi dvanajst starih krajcarjev na dan, se oženi. Božji blagoslov navadno ne izostane — in sicer prav obilen blagoslov. Še mlad mož dobi celo krdelo otrok. Žena ima z otroci toli opravila, da ne utegne plesti čipk. S številom otrok mora rasti revščina v hiši. Obleka, hrana, stanovanje — vse je drago, zaslužka pa nič. Otroci takih starišev ne morejo dobivati potrebne hrane in se silijo kolikor pred na delo — v rudnik. Komaj iz šole stopivši pride deček v prašne pralnice; tam pa se uči najprvo tobak pušiti in žvečiti! (Idrijskega rudarja brez pipe si jaz še misliti ne morem.) Posledek tobakarenja pa je oslabljenje na duhu, oslabljenje na telesu. In nek polkovni zdravnik trdil mi je, da ne pride nikjer na Kranjskem in na daleč na okrog toliko in tako slabotnih mla-deničev k vojaškemu naboru, nego uprav v Lo-gatci. (Idrija spada pod Logaško okrajno glavarstvo.) (Dalje prib.) tožba samo 3 leta, kakor dopisnik sedanjemu županu očita, temveč 6 in še več let, in tudi sedanje tožbe je najbolj on s svojim slabim gofliHKiarstvom kriv. Zatorej tudi tak ne more biti za župana. Toliko naj bode o tej reči za zdaj dosti. O volitvi bodem že pozneje bolj nadrobno poročal. Sedaj pa pogledimo še dopisnika zadnjega dopisa. Naj bode že kdor koli hoče Peter ali Pavel, dobre naočnike je moral imeti, da je tako izvrstno znal izbrati može nt občinsko volitev. Ako mu bode že kdaj prišlo kaj takega na um, naj poprej prav dobro pomisli, kaj bode zapisal. Sedaj pa še nekaj novega Tu pri nas misli se na čipkarsko šolo. Skoro vsak vidi, da to nikakor ni potrebno, ker občinA ima že tako dosti drugih stroškov. Če se pa le kdo hoče učiti, pa že tudi toliko znajo nekateri, da bi se drugi lahko naučili. Zatorej bi bilo mnogo bolje, da bi občina ta denar porabila za drugo, veliko bolj potrebno napravo gasilnega orodja in brizgalnice, kar vsak ve, da je mnogo bolj potrebno. Domačo stvari. — (Naša presvitla cesarica) pojde v 26. dan t. m. z malim dvornim spremstvom z Dunaja v Amsterdam. Od vspeha v kopeli bode zavisno, ostane li vladarica tamkaj 4 ali 5 tednov. Potem pojde v Heidelberg, kjer bo stanovala v grajskem hotelu. Tjakaj pripelje se tudi nadvojvodinja Valerija, katera jo bode tudi spremljala na daljnem potovanji v Monakovo, Possenbofen in Feldafing. — (Imenovanje ) Dr. Valussi, prost v Gorici imenovan je članom deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško. — (G. ravnatelj Šuman) prišel je preteklo soboto zvečer z brzovlakom v Ljubljano. Na kolodvoru pričakovalo ga je več profesorjev in velika množina dijakov. Pred odhodom z Dunaja priredili so mu njegovi kolegi na akademijskej gimnaziji jako lepo odhodnico, katere se je udeležilo tudi nekoliko ravnateljev drugih srednjih šol Dunajskih. Govorniki, ki so se pri tem večeru oglašali, obžalovali so, da izgube tako izvrstnega profesorja in kolego, s katerim so v najlepšcj slogi in harmoniji preživeli dvanajst let, kateri jim ostane vedno v najlaskavejem spominu. — (Iz Ptuja) se nam v 15. dan t. m. piše: Zopet Vam pošljemo od tu Nemca-profesorja na Vašo pripravnico. Čestitamo! — (Sokolova m a s k a r a d a.) Za to veselico, ki bode jutri napolnila jako okusno in bogato okrašene in razsvetljene prostore na strelišči, delajo se povsod obširne priprave. Posebno krasni spol zastopan bode v mnogobrojnih in izvirnih skupinah in kakor smo od strani poizvedeli, bode tudi število posamičnih mask veliko. Vse kaže, da bode Kurenta zadnji večer sijajen, veselja in zabave poln, da bode svečano končan letošnji predpust. — (Slovstveni zabavni večer.) Preteklo soboto prišlo je k zabavnemu večeru 32 go-Bpodov. Predsedoval je g. dr. Valentin Z a r n i k, čital pa stavbeni svetnik g. Fr. Potočnik svoje „Spomine na Poljsko". Jako zanimivo berilo, ki je bilo z veliko pohvalo vsprejeto, priobčimo v kratkem v podlistku. Za Gregorčičev večer določil se je definitivno četrtek, 12. dan marca, ker so nekateri gospodje z dežele, ki v soboto ne utegnejo, tako želeli. Banket bode v Čitalnični dvorani. — Ker je bil v ta dan dr. Zarnika god, bil je ta god povod raznim napitnicam. — Za potovanje naših pevcev na Velegrad in v Prago darovali so gg. It o h r-mann, Valentinčič in G. po 5 gld. in je dotični fond narastel že nad 150 gld. — (Matica Slovenska.) Seja, ki jo je imel odbor „Matice Slovenske" minulo soboto ob 5. uri popoludne, se je morala zarad obilega gradiva pretrgati in se bo nadaljevala v sredo 18. februvarja ob 5. uri popoludne, da se rešijo še ostale točke dnevnega reda odbor. — (Himen.) Včeraj poročil se je član dobro znane narodne obitelji v Postojini g. Makso Lavren-čič trgovec v Hrenovicah z gospico Josipino Vičič-evo iz Postoj ine. — To zabeležimo, ker imata že dva brata ženinova nevestine sestre za žene in si je torej izbral tretji brat tretjo sestrico za svojo pomočnico, kar se le redko kedaj prigodi. — (Draga ljubezen.) Včeraj v noči ukrala je delavka iz tobačne tovarne v gostilni „V drvarnici" na Preširnovem trgu svojemu ljubčeku, trgovskemu hlapcu listnico s 117 gld. Ko jo policija delavko prijela, udala se je, da ima listnico, a da je isto na tleh pobrala ter da je bilo v listnici le 70 gl., 37 gld. ni bilo najti, ti so tedaj šli! Policija je tatico izročila eodniji. — (Kako se skrbi za stanovanje?) Znan 42letni postopač in razgritjalec Kese, ki je bil že jako mnogokrat kaznovan, tudi v prisilni "delavnici že več let, napravil je včeraj v noči zopet velik škandal. Policija ga je prijela, potem pa se je krivega storil rnzžaljenja Nj. Velečastva. Že pred osmimi dnevi prišel je k policijskemu nadzorniku g. Bertolu v pisarno in naznanil, ako mu mesto ne da denarja, da bode že storil hudodelstvo, ki mu bode naklonilo brezskrbno življenje. Policija ga je izročila deželni sodniji. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rim 16. februvarja. Kakor poroča „Pic-colo", napravila je Italija pri angleških pogajanjih pridržke le za slučaj, ko bi interesi Angležev prišli navskri/ z interesi Nemčije in Avstro-Ogerske, s katerima je Italija zvezana z alijanco, ki traja do 1887. 1. Novi York. 16. februvarja. Sneženi plaz razdejal je tri četrti mesta Utah. Šestnajst osob poginilo. Kajira 16. februvarja. Na željo Wolse-leya prevzel je princ Hasan poveljništvo egipt-ske konjice, odločene za ekspedicijo v Sudan. Pariz 15. februvarja. General Briere brzojavlja v 13. dan t. m. iz Lang-Sona: Danes opoludne razvil se je prapor francoski na trdnjavi v Lang-Sonu. Po hudem boji, ki je trajal vso noč, razgnali so Francozi osem kilometrov pred Laug-Sonom kitajsko vojsko »Gregorčičev večer". Po zadnjem sklepu „Slov s tve nega zabavnega večera" bode banket, prirejen na čast gospodu Simonu G r e g o r č i č u, dne 12. marca t. 1 v krasno s cvetjem olepšani dvorani ljubljanske čitalnice. Do zdaj se je že oglasilo do 70 gospodov, kateri se bodo udeležili te izredne slavnosti, in oglaša se jih še veliko. Tudi gospoda domoljubi v okolici Ljubljanski in po deželi, častitelji odličnega pesnika našega, izrekli so željo, da bi se radi udele>ili banketa, zato jim s tem naznanjam v imenu odbora, da jih uljudno vabim in naj se blagovole pismeno oglasiti pri meni do 3. marca t. L, proseč jih ob jednem, da blagovole pridejati 1 gld. 50 kr. za kovert. Vabila, ki bodo veljala za ustopnice, bode odbor v kratkem razpošilal. V Ljubljani, dne 16. februvarja 1885. Anton Trstenjak, načelnik odbora za „Gregorfiieov vefier". Razne vesti. * (Miša Anastasij ević f.) Srbski rodoljub in milijonar major Miša Anastasijevič umrl je 10. t. m. v Bukureštu, kjer je živel več let sam oskrbljevajoč 12 svojih v Rumuniji ležečih velikih posestev. Pokojnik storil je neverjetno veliko za Srbijo, za svojo milo domovino, katero je ljubil iskreno ves čas. Omenjamo le monumentalnega poslopja, v katerem imajo svoje prostore Belgradsko vseučilišče, narodna knjižnica, deželni muzej, kakor tudi vse prirodoslovne zbirko in katero je stalo 1,240.000 frankov. To krasno palačo poklonil je prerano umrši Annstasjevie svojej domovini v dar, katera bo gotovo ohranila velikega dobrotnika v hvaležnem in vednein spominu. * (Potres na Laškem.) V Genovi imeli so prebivalci 11. t. m. močan, 8 sekund trajajoč potres. Meščani bežali so iz hiš, boječ se, da se ne bi nanje podrle. Posebne nesreče potres baje ni prouzročil, le v Valle chiara podrl je jedno streho. * (Potres.) V Kotom in Buduvi čutili so 12. t. m. ob osmih zjutraj 3 sekunde trajajoč potres. Mer mu je bila od juga proti severu. * (Vsa rodbina otrovana.) Iz Pešte se poroča, da so 12. t. m. zjutraj našli urarja Frana Seilerja, njegovo soprogo in štiri otroke otrovane. Oče, mati in 14 letna hčerka so mrtvi, tri ostale mladostne otroke otela je pa nagla zdravniška pomoč. Povod zastrupljenju dali sta beda in revščina. * (Samomor Avstrijca v Carigradu.) V Carigradu ustrelil se je v blaznosti 12. t. m. Avstrijec Slavinski, blagajnik bankine hiše La Fautaine. * (Požar v bankini hiši.) V Petrogradu navstal je 11. t. m. zvečer v hiši mestnega veresij-skega društva ogenj, katerega so pogasili ognjegasci še le drugi dan zjutraj. Cisto pogorelo je prvo nadstropje, drugo je pa prav močno poškodovano. Bla-gajnico in arhiv so, kolikor se je dalo, rešili. Pri gašenji zgorel je tudi ognjegasec, dva sta pa teško ranjena. Car sam došel je na pogorišče in ondu toliko časa ostal, dokler so omejili požar. Pravosodni minister je takoj odredil preiskavo, katera je ilozdaj obelodanila, da je nek delavec nalašč zaftgal. Je li bil od nihilistov najet ali je pa prouzročil velikansko škodo iz kakega maščevanja, objasnila bode na-daljna preiskava. * (Draga pustna šala.) Dočim se sedaj ves svet raduje in zabava privoščil si je minule dni tudi bankir Emil Foret nekoliko ne prav nedolžnega pustnega veselja. Pograbil je iz blagajne 400.000 frankov ter ž njimi pobegnil iz Chalons a v daljni svet. A v Milanu je trda pest tudi v predpustu čuvajoče policije zlodejca prijela in dela pod ključ. Poslano. Častiti gospod urednik! V cenjenega Vašega lista 33. številki z 11. februvarja t. 1. se nahaja dopis iz „ Velikolaškega okraja", v katerem toži dopisnik tukajšnji okrajno-cestni odbor, češ, da je on kriv, da je bil promet po okrajnih cestah tukajšnjega okraja vsled debelega snega nekaj časa jako težaven. Znano je iz poročil raznih novin, da je letošnji izredno veliki sneg promet skoro povsodi oviral, po nekaterih cestah in celo na železnicah za nekaj diiij popolno ustavil. Vzlic temu se ne bode nobeden pameten človek čudil, ako tudi v našem okraji, kjer sneg navadno še huje zapade, ko drugje, ni bil promet tako gladek brez nobene ovire, ko druge-krati, kadar ni takih preizrednih žametov. Ali kakor hitro je bil sneg zapadel, in še prodno jo nehalo snežiti, naročil je podpisani okrajno-cestni odbor po svojem načelniku z dopisom z 13. januvarja t. 1., št. 11 vsem tukajšnjim županom, da nemudoma ukažejo vsak svojim občanom, da takoj vsak posestnik po konkurenčni cesti svoj cestni lel raz-kidati da, da se bodo vozovi (ali sani) mogli drug druzega krečati ali ogibati. Cestni zakon za Kranjsko s 5. sušca 1873. 1. določa v 15. svojem $.-u: „Na okrajnih cestah so sneg brez plačila kidati dolžne občine skladnega okraja." Ako tedaj ni bil sneg povsodi toliko odkidan, da bi ne bil prometa prav nič zadržaval, ni tega zakrivil cestni odbor, kateri je svojo dolžnost storil, nego krive so k večemu dotične občine, katere so pa tudi okrajno-cestnega odbora naročilu takoj po možnosti ustregle. A glavna krivda je vender-le preizredno visoki sneg, in kdor je hodil po tukajšnjih in po okrajnih cestah drugih okrajev, prepričal se je lahko, da je drugod bil promet mnogo slabši in neki potujoč agent je, vozeč se okolo 20. januvarja skozi Lašče v Ribnico in Kočevje, naravnost izrekel, daje promet po državni cesti iz Kranja v Ljubljano mnogo težavnejši, nego po cesti iz Ljubljane v Lašče in naprej do Ribnice. Kar se pa tiče ceste iz Lašč do Lužarjev, najel je podpisani odbor takoj, ko je bil sneg za-I padel, ob troških okrajne blagajnice dva delavca, katera sin dan za dnevom kidala sneg, da sta naredila pot ljudem, kateri so hoteli priti v Lašče. Znano je pa tudi vsakemu, kdor je že dalje časa v Laščah in pozna krajevno razmere, da od Lužarjev ljudje tudi v navadnih zimah često ne morejo v Lašče v cerkev priti, deloma zaradi daljave, deloma pa zaradi snega, kateri zbog visoke nadmorske leže imenovanega kraja navadno mnogo večji pade, kakor drugod. Ako tudi letos neso mogli takoj prve dni semkaj priti k službi božjoj, kriv je temu nenavadno veliki sneg in pa občan je sami, ne pa okraj no-cestni odbor, kajti občina je dolžna odkidati sneg z okrajnih cest. Zatorej svetujem dopisniku, da v bodoče, ako že piše o tukajšnjih razmerah, piše tako, kakeršne so stvari v resnici, a ne zavija resnice in ne pripisuje krivde tistim, kateri so svojo dolžnost storili. Okraj no-cestni odbor v Velikih Laščah, v 14. dan februvarja 1885. 1. Matija Hočevar, načelnik custnuga odbora. prinaša v št. 4, katera je izšla danes, sledečo vsebino: 1. Dragotin Itudež (s podobo). 2. Prijateljem. Zložil S. Gregorčič. 3. Dr. Ivan Zlatoust Pogačar, bivši knez in vladika ljubljanski. (Dostavek.) 4. Aga-piz. Spisal Josip Kržišnik. 5. Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) 6. Iz sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Beneš Tfebizsky, poslovenil —1—r. (Dalje.) 7. Književno poročilo. II. Jezičnik: Knjiga slovenska v XVIII. veku. (Spisal J. Marn.) Anton Trstenjak. 8. Glasbeno poročilo. L Mi vstajamo! (Uglasbil dr. B. Ipavec.) Lucila Podgornik. 9. Izjava. 10. Naše slike: a) Pogled iz Kotora na Črno goro, b) Crnogorka pri studenci, c) Bleško jezero z gradom, c) Bleško jezero z otokom. 11. Taki so Nemci. II. 12. Ob obnovitvi slovenske liturgije. L 12. K odnošajem na Hrvaškem. Iz peresa hrvaškega pisatelja. (Dalje.) 13. Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. 14. Razne novice. Loterljne srečke 14. februvarja: V Trstu: 66, 79, 85, 23, 28. V Linci: 28, 52, 54, 14, 60. Tiijcl: 15. februvarja. Pri »Iona: Bock z Dunaja. — Oblak iz Trbiža. — Brodman ia Maribora. — Stoli s Dunaja. — Dr. Kos iz Gorice. — Deutsch z Dunaja. — Dr. Bnrger iz Kočevja. — Pollak iz Gradca. Pri W»H*i: Gtftsch e Dunaja. — Martin iz Kranja. — Taurini iz Reke. — Grm iz Železnikov. — Maver z Dunaja. — Kotozcv iz Budimpešte. Tržne cene v ljiil»lj n 70 „ 5% marčna renta......... 99 „ 0» „ Akcije narodne banke....... 866 „ — „ Kreditne akcije......... 3°2 „ 90 „ London............ 124 " 1° » Napol. ........... 9 * g „ C kr cekini ......... 5 „ 80 „ Nemške marke......... 60 „ 45 „ 4<7„ državne srečke iz 1 1854 250 gld 126 „90 Državne srečke iz 1 1864 100 gld 174 „ — 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 106 „60 „ Ojrrska zlata renta 6°/„...... — „ — a 6 40; ...... 98 „ 35 „ „ papirna renta 5u/0 .••••« J4 „ — , 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/o • 100 8ld 115 » 75 » Zemlj obč avstr. 4'/,0/0 zlati zast listi . 123 „ — „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 25 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 60 Kreditne srečke.....100 gld 178 „ — „ Rudolfove srećke.....10 . 19 „ 50 „ Akcije anglo-uvatr. banke . 120 „ 107 „ — „ Trammway-društ velj 170 gld a. v. . . 215 „ 50 „ T u a \y a j ne: Zgodovina, štajerskih Slovencev. Cena I gld. 20 kr. Dobiva se v Ljubljani pri knjigovezu Dežmanu in v Katoliški bukvami. (92—i) Bogu vsemogočnemu se je po njpg* '>«'z-vednein sklepu uvidelo poklicati našo prisrčno ljubljeno hčer, oziroma sestro, teto in sestrinjo, gospodičino Heleno Avbel-novo, včeraj zvečer ob polu devetih po dolgi, mučni bolezni, staro 30 let, po prejetih svetih zakramentih za umirajoče v boljše življenje Truplo drage ranjke bode se preneslo_ v torek 17- t. m. ob 2. popoludne fz mrtvaške hiše na Valvazorjevem tr^u št. 4. v Ste pa njo vas in pokopano na tamošnjem mirodvoru. Sv. maše za drago ranjko se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo se v žalno sočutje. V Ljubljani, dne 16. svečana 1885. (94) Žalujoči ostali. Razglas. (87-2) Opiraje se na §. 34 provizoričnega občinskega reda za mesto Ljubljana, magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za dopolnilno volitev mestnega zastopa, ki se ima letos vršiJ, od dne IO. IV-bruvarja do vštetega dne 9. marca t. I. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovori zoper te imenike, bodi si, da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ui v pravem razredu vpisan — morajo uložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega dne, t. j. do 8. marca t. 1. Ta razglas se hišnim posestnikom, da svoje za volitev opravičene stranke nanj opomnijo, na znanje daje. Mestni magistrat v Ljubljani, v 10. dan februvarja 1885. ___Za župana : V o n č i n a. Št. 947. Razglas. (88—2) Za novo stavbo deželnega muzeja „Kudolfinum" se imajo izvršiti potrebna sklenarska in pleskarska dela. Ta dela se bodo oddala v izvršitev po skupinah imenovanih obrtov proti plačilu dotičnega dovršenega dela na podlagi jednotnih cen. Zarad oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudna obravnava do 9, marca opol ud ne 1S95. Po obrtih razvrsteno delo je proračunjeno in sicer: sklenarsko delo na..... 1885 gld. 50 kr. in pleskarsko delo na . . . . 1719 „ 88 „ Dotični stavbinski poizvedki, namreč splošni in posebni pogoji, proračuni in osnutki, kolikor jih je na razpolaganje, so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v Ljubljani, v Gospodski ulici v dvorskem poslopji h. št. 2 od 9. do 12. ure do-poludne in od 3. do 5. ure popoludne, kjer se morejo tudi prepisati. Ponudniki naj ulože svoje ponudbe vsaj do 2. marca 1885. leta do 12. ure opoludne pri ulož-nem zapisniku deželnega odbora kranjskega. Ponudbe morajo biti na kolek za 50 kr. pisane in zapečatene in z napisom na zavitku: »Ponudbe za........dela stavbe deželnega muzeja Kudolrinum v Ljubljani". Vsaki ponudbi se ima priložiti 10 °/o na jamčevina zgoraj navedenih cen, bodi si v gotovini ali v hrimilnirnih knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kurzu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Vsak ponudnik mora v ponudbi izreči, da pozna vse navedene spise ponudjenega dela, ter da se stavljenim pogojeni pravokrepno podvrže. Stvari za steklarska ali pleskarska dela, t. j. okna, vrata itd., naj si podvzetniki v dotičnih mizarskih, oziroma ključarskih delalnicah, koje jim bode naznanil deželni stavbinski urad, osobno dobro ogledajo ter morajo v svoji ponudbi potrditi, da so stavbo na mestu ogledali in da poznajo tudi navedene reči. — Ponudbam za sklenarska dela naj se prilože, oziroma deželnemu stavbinskemu uradu oddajo primerno veliki obrazci sklenarskega blaga za različne debelosti i u raznovrstnosti steklenega dela, obrazcem je dodati dotična zaporedna številka proračuna. Ponudniki naj s številkami in besedami zapišejo ponudjeno ceno in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj ponudbo lastno ročno podpišejo s krstnim in rodbinskim imenom in naj pristavijo temu podpisu kraj, dan, bivališče in svoj stan. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svoji razbornosti izbrati si podjetnika, brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, po okolščinah pa tudi razpisati novo ponudno obravnavo. Oziralo se bode le na pismene v razpisni dobi uložene ponudbe. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 9. februvarja 1885._ ggjjjasfa h Trsta 7 Hoti-Jork rast. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in t najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „'Z'e-u.toziia/'-, odhod okolu 15. Une marca 1885 Kajuta za potnike 8O0 gold. — Vmesni krov 60 Rold Potniki naj se obrnejo na '20—20 generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsuuale Nr. 13, Teatro Couiutiale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se ia Etnillatio u" Ani. roKiuj'iMi, generalnega agenta v Trstu. Akviziter se vsprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji za neko zavarovalnico. Pismene ponudbe pod chiffro O naj se oddajo upravništvu „Slov. Naroda" do konca tega meseca. (84—3^ •i I Bock, cesarsko 1 v steklenicah (6—7) priporoča A. MAYER trgovina s pivom v steklenicah Zoper jctilio ! Radgostski uvšiver&aini čuj in rožnovsli maho-rastlinskl celtličti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _j_ Javna zahvala. Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem. Čestiti gospodi Po dostanem nevarnem pljučnem vnetji mučil me je cele tri leta suhi kašelj in ponavljajoča se hripavost. Pretečo no jesen postalo je moje žalostno stanje tako hudo, da sem cele kosce strjene krvi izkašljal in trpel sem pri tem zarad prenavljanja in telesne slabosti, mrzlice in ponočnem me jako slabe-Čem potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatiral je začetno jetikol Po dolgem brezvspešnem zdravenji poskusil sem vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Radgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo uže mnogi v našem mostu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajSanje suhega in žgečega kanljanja Vašo lložnovske coitličke. V kratke j dobi scoljšalc se je moje brezupno stanje tako, ia se čudijo vsi moji znanci, kakor tuli moj zdravnik, kateri iv.kakoršnega ozdravljenja nij npaL — Kašljanje nehalo je popolnem, ravno tako nijsein več kri pljuval in nehalo je tudi ponočno potenje, povrnil se je zopot tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo je moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasiiciteto. Komaj po štlritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svoje ozdravljenje poleg Bogu jedino le Vašim pripomočkom. Prosim Vaše blagorodje mojej Btarej materi, katera uže štiri leta trpi na srčnem bodenji in teškom dihanji, priposlati proti poštnemu povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljio muho- rastlinskih ceitličkov, in želim iz Brca, da bi ta izvrstni lek in ne drago hišno zdravilo zasluženo splošno pripo-7.. 1 anjo pridobilo, ter ostajam b posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni 1 Ivan Celeryn, kaplan. V Cerkovici (na C-skem). Od tega po zdravniške j razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gl