KRANJ, torek, 18.12.1984 CENA 23 din V. d. glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nadaljevanje del na bohinjski cesti »19. leta so zaradi pomanjkanja denarja ustavili dela na bohinj-iicesti pri gradnji obvoznice na Bohinjski Beli — Minuli teden »na trasi spet za brnel i stroji Cestnega podjetja Kranj Bohinjska Bela — V začetku mi-juega tedna so na bohinjski cesti atfasi obvoznice pri Bohinjski Beli vadesnem bregu Save Bohinjke zabeli stroji Cestnega podjetja Kranj. Tako se je po dolgoletnem za-Mju spet začelo nadaljevanje del na tej pomembni prometnici. Že 1978. leta so namreč na tem odseku zgradili dva mostova, asfaltirali priključek za most pri Bohinjski Beli ter začeli z zemeljskimi deli za priključek na Obrnah. Potem je 1979. leta pri Skupnosti za ceste Slo- ftiteku ceste med Bohinjsko Belo in Obmami na desnem bregu Save Bo-to minuli teden zabmeli stroji Cestnega podjetja Kranj. iole je konec! [Bojanova peta zmaga i Križaj je v nedeljo na zahtevnem slalomišču v Madonni di iglio (Italija) v obeh vožnjah prepričljivo premagal vse sve-ncslalomske mojstre in dosegel svojo peto zmago za svetovni W,po vrstnem redu šesto za Jugoslavijo in 86. za Elan. Wonna di Campiglio — »Začetne ni bil tako uspešen, kot ».»želel in kot sem čutil, da bi bil h Bil sem v dobri formi, toda ««em obilico smole. Danes sem to) psihološki boj, predvsem »Ds samim seboj. Smole je ko-ftjeob zmagoslavju izjavil naj-jugoslovanski smučar. Po prvi ko je vodil 14 stotink sekunde 'i Popangelovim (Bolgarija), 20 P pred VVenzlom in 21 pred •auneltom (oba Liehtenstein), je W>A'd bo na drugi progi vnet boj rtftana zmagovalnih stopnicah. »Bojan je v drugi vožnji še pre- tKsje porazil svoje tekmece, do tudi tokrat najboljši čas in v em seštevku premagal drugo-lfl»ega Wenzla za 63 stotink se-Sloviti Ingemar Stenmark je rtil za njim za 85 stotink; Marc 'ifdelli pa je v brezupnem posku-, >abi morebiti še presenetil vodil-v % po najboljšem vmesnem času / tyvožnje padel in odstopil. fejan je svojo peto zmago na tek-J> *r, svetovnega pokala dosegel na slalomišču, na katerem si je pred sedmimi leti prvič izboril mesto na zmagovalnem odru (bil je tretji) in na katerem je tudi pozneje dosegel imenitne uspehe (1979 — 5. v slalomu, 1980 — 2. v slalomu in 3. v veleslalomu, 1981 - 3. v slalomu, 1983 -4. v slalomu in kombinaciji). Letošnji Bojanov uspeh je še toliko večji, ker je nastopil poškodovan. Predno je odšel na slalomišče, je dobil injekcijo zaradi vnetja pokostnice na goleni. Zmaga je prišla nepričakovano, vendar v pravem trenutku. V času, ko je bila jugoslovanska ekipa v manjši krizi (na nedavni veleslalom-ski tekmi je po treh letih ostala brez točk za svetovni pokal) in je športna javnost, razvajena imenitnih dosežkov iz preteklih let, že dvomila v uspešnost letošnjih priprav. Omajano samozavest je moštvu povrnil tudi Jože Kuralt. Pred dnevi je bil še v bolniški postelji, v nedeljo pa je s 14. mestom k že tako imenitnemu izkupičku primaknil še dve točki. Zakasnele razprave Se dva tedna je do konca leta, na dnevnih redih sej občinskih tkuPščin in družbenopolitičnih organizacij pa se še vedno pojavlja iavnava devetmesečnih gospodarskih rezultatov. Kjer hkrati obrav-.waio tudi poslovanje oktobra in novembra, izglede do konca leta in t to povežejo s plani za leto 1985, ima razprava še smisel. Popolno-1* nesmiselna pa je tam, kjer jo na dnevni red uvrstijo le zato, ker je .Uvnava gospodarskih dosežkov vsake tri mesece v delovnem pro-«Uu Na takšnih sejah je največkrat obrazložitev zgolj formalna, z tltaj statističnimi podatki in poudarki. Razpravljavci, ki se čutijo po-Stte da o poslovnih rezultatih spregovorijo »po službeni dolžnosti« L največkrat razpravljajo le zato, da seja ne mine brez razprave. Predvsem bi bilo treba razčistiti dve stvari: kdo in na kakšen na-,,,naj v gospodarskih dosežkih razpravlja in v kakšnem roku. Raz-Irfva na medobčinski gospodarski zbornici ali občinskem izvršnem f*tu ima drug pomen in namen kot razprava na medobčinskem svetu !Tna občinski konferenci SZDL. Če na prvih dveh ocenijo dosežke j^tistično in poslovno, bi na drugih dveh kazalo poslovanje oceniti po 00, kako vplivajo na življenje ljudi in na tem področju določiti nalo- Vendar pa razprave povsod ostajajo predvsem statistične, brez / in ocen posledic, praviloma pa tudi brez napotil za naprej. Na /,'mh forumih se srečujejo tudi isti ljudje, ki potem več mesecev V red drug drugemu dopovedujejo zadeve, ki jih vsi poznajo in ima-,(/njih svoje mnenje. ' Vsi skupaj pa potem tudi ugotavljajo, da se sklepi slabo uresniču-JA Hol i malo pa se govori o tem, kaj ima od takšnih razprav gospo-V.tvo in koliko vplivajo na porast proizvodnje ali izvoza. L. Bogataj venije zmanjkalo denarja. Tako je najožje grlo na celotni trasi ceste na Bohinjski Beli ostalo nerazrešeno. Za nadaljevanje del je bilo že dlje časa še posebno zainteresirano radovljiško, gospodarstvo. LIP Bled na primer s svojimi avtovlaki praktično ni mogel v Bohinj. Tudi avtobusi, tako domači kakor tuji prevozniki, so se Bohinja najraje izogibali. Zato se je občinska skupnost za ceste skupaj z delovnimi organizacijami in turističnimi delavci letos še posebej zavzemala, da bi z nadaljevanjem del morali razrešiti to ozko grlo. Z ureditvijo tega okrog tri kilometre dolgega odseka bo celotna cesta od Bohinjske Bistrice do začetka Bohinjske Bele praktično urejena. Po sedanjih ocenah bo ureditev tega odseka veljala okrog 200 milijonov dinarjev. Najtežji del je nekako na sredini trase, kjer bodo morali zgraditi pilotne stene in nosilce na robu kanjona na desnem bregu Save. Kar 13 delovnih organizacij poleg občinske skupnosti za ceste in občinske skupščine Radovljica sodeluje pri sredstvih za ta dela. 75 milijonov dinarjev bosta prispevala LIP Bled in Gozdno gospodarstvo. Bled (30 odstotkov kot nepovratna sredstva, ostalo pa je ugodno 5-letno posojilo Skupnosti za ceste Slovenije). S posojilom 30 milijonov dinarjev sodeluje tudi Cestno podjetje Kranj — tozd Gradnje. Predstavniki Cestnega podjetja Kranj so med nedavnim ogledom trase zagotovili, da bodo delali tudi v zimskih mesecih, če bo le vreme kolikor toliko ugodno. Sicer pa ocenjujejo, da bodo kljub zahtevnosti del ta odsek uredili do konca prihodnjega leta. Projektant tega odseka, za katerega bo polovico sredstev v prihodnjem letu zagotovila Skupnost za ceste Slovenije, je Projektivno podjetje Kranj. A. Žalar Bojan Križaj — Po slalomskih zmagah v Wengnu leta 1980 in 1981, po prvi zmagi pred domačim občinstvom pred dvema letoma v Kranjski gori (odkoder je tudi posnetek) in po lanskem slavju v Marksteinu je Bojan v nedeljo na slalomišču v Madonni di Campiglio še petič premagal vse svetovne slalomske mojstre. V SREDIŠČU POZORNOSTI Kjer ni misli, so besedne plohe Po občinah postajajo naši delegati poslušni, molčeči, malodane pokorno vdani odjemalci poročil raznih strokovnih služb, ko brez volje dvigujejo roke. Le malokdo še premore toliko potrpežljivosti, da bi prodrl v formalistično paberkovanje, ki ga vsiljuje tako zelo učena govorica za današnjo rabo. Poročila in predlogi, vedno znova formalni in gostobesedni, ne dajejo nikakršnih plodnih razprav, ki so praviloma nerodovitne, površne in standardne. Delovni ljudje in občani ostajajo brez volje, ko naj bi kaj rekli o »krepitvi neposrednih odnosov v svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci in krepitvi oblik neposredne menjave dela, o doseženi ravni zadovoljevanja potreb. . .«, da ne pleteničimo dalje, ker je škoda papirja. Povsod so tako hlastno prevzeli vse odtenke političnega izrazoslovja, da se ti jezijo lasje. Le kdo, ki ni neposredno v birokratskem mlinu, brez pridržka razume, kaj pomeni v zdravstvu »valoriziran odkup programa v svobodni menjavi dela v ZD,« če že o skrajno ponesrečenih »izvajalcih« in »uporabnikih« raje molčimo. Tako se zgodi, da s«9 bistrim glavam zdi škoda miselnih naporov in se obrnejo stran, drugi se gredo udobno sožitje v strahu pred avtoriteto uradne obveznosti, tretji, »delegatska baza«, pa ostane nevedna in naveličano registrira. Neumno bi bilo pričakovati, da bi ob razbohoteni birokraciji dobili razumljiv in preprost jezik, vendar se je to bujni plevel le preveč razrasel. Skupaj s plošnimi apeli ir nauki je tako nedolžen in neobvezujoč, da spretno zakriva včasih zares korenite družbene spremembe. Če pa poudarjamo obliko in navidezno zanemarjamo vsebino in dejstva, se brž prikrade sum poigravanja z ljudmi, če ne le kaj več. Pomanjkanje vseh vrst družbene morale je rodilo vrsto predpisov, uredb, zakonov, ki vztrajno »bogatijo« tudi samoupravljavsko prakso, ki prevzema vse, kar se na ko-njuktumem tržišču izrazoslovja poraja. Ta parada bombastičnega sloga pa je čisto navadno postavljaštvo tistih, ki. ne mislijo in zmorejo le besedne plohe. Samoupravljanje je tudi zato videti bolj siromašno, saj mu ovoji tako nekritično prevzete gostobesednosti zamegljujejo resnični po-men in smisel._ _ D. Sedei V Lenartu obnovili šolo Pri Lenartu so s pomočjo občinskega samoprispevka obnovili šolo, čeprav jo obiskuje le osem otrok — Hkrati so zgradili tudi vodovod — Obnova je veljala 13 milijonov dinarjev Z uvedbo občinskega samoprispevka za izgradnjo in obnovo šol, ki so ga v škofjeloški občini izglasovali leta 1980, se je odprla možnost tudi za obnovo šole pri Lenartu. Tedaj so se v škofjeloški občini odločili, da podružničnih šol ne bodo več zapirali, temveč jih bodo Lenart nad Lušo — Ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na 12. december 1941. leta, ko so partizani v Rovtu napadli in uničili policijsko kolono, so pri Lenartu odprli prenovljeno šolo. Kot je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Čema-žar, je obnova šole letošnja največja pridobitev v krajevni skupnosti. Hkrati s šolo so zgradili tudi vodovod, po katerem ne bo tekla voda le za šolo, temveč tudi za domačije na hribu Sv. Lenarta. Naselje je staro 700 let in bo sedaj prvič dobilo vodo iz vodovoda. Dejal je tudi, da je šola izrednega pomena za celotno krajevno skupnost. Ljudje so veseli, da je šola ostala, čeprav jo letos obiskuje le osem otrok. Ravnatelj osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, pod katero spada podružnična šola pri Lenartu Jože Peter-nelj, je povedal, da so v tem kraju zgradili šolo leta 1896. Pobudo za gradnjo je dal tedanji okrajni šolski inšpektor Andrej Žumer, ki je povabil k sodelovanju predsednika notarske zbornice iz Ljubljane Jurija Zupanca, da je dal denar. Vendar pa so kmetje ogorčeno protestirali proti šoli in niso hoteli dati zemlje. Končno so se le dogovorili, naj stoji za gozdom in tu je še danes. Kasneje so bili ljudje šole veseli. Že prvo leto jo je obiskovalo 70 otrok. Vse do leta 1941 je bilo v njej med 70 in 80 učencev. Med NOB ni bilo pouka. 16. decembra 1944 pa so partizani šolo minirali in tako preprečili, da bi se v njej naselili belogardisti. Takoj po vojni se je v neporušenem delu začel pouk, šolo pa so začeli obnavljati s pomočjo krajanov. Leta 1947 so uredili dvorano, leta 1949 je bila zgrajena učilnica, leta 1950 stanovanje za učitelja. J obnovili, čeprav je v njih malo otrok. Tako je bila v program obnove uvrščena tudi šola pri Lenartu. Obnavljati so jo začeli letos junija in so obnovili učilnico, urejena sta dva kabineta, tudi čajna kuhinja, garderobe, dvorana, ki jo bodo uporabljali tudi krajani za svoje potrebe. Skupna izmera prostorov 282 kvadratnih metrov. V podstrešju je urejeno 102 kvadratna metra veliko stanovanje za učitelja, ki je sedaj prazno, »kajti učiteljica stanuje drugje. Spomladi bodo asfaltirali igrišče za šolo in uredili okolico šole. Okolico šole naj bi uredila šolska in vaška mladina. Zamenjati bo treba še opeko na strehi, ker je dotrajana. Obnova šole je veljala skupaj z gradnjo vodovoda 13 milijonov dinarjev. Denar so zbrali z občinskim samoprispevkom in v občinski izobraževalni skupnosti. Šolo so obnovili delavci Tehnika s kooperanti. Ob krajevnem prazniku je domačinom čestital tudi predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin, ki je dejal, da je šola pri Lenartu dokaz, da škofjeloška občina posveča veliko pozornost razvoju manjših krajev. Dejal je tudi, da je predvsem od prizadevnosti ljudi odvisno, koliko bo pomagala širša skupnost. Če bodo enotni in si bodo sami prizadevali urediti stvari, če bodo sami pripravljeni prispevati za napredek, potem bo pomagala tudi širša družbena skupnost. Skupščina krajevne skupnosti je najprizadevnejšim pri obnovi šole in vodovoda podelila priznanja. Dobili so jih Mana Veble, ki vodi investitorsko službo za izgradnjo objektov dogovorjenih z referendumom, Roman Zaletel Drago Krofi, Pavel Hafner, Tone Pohleven, Ibrahim Mustafovski, Matjaž Breskvar, Franc Čemažar, Stane Bajt in učiteljica Zinka Pintar. L. Bogataj G LAS 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI Najboljši je bil Poreč Posebno diplomo z zlato plaketo, najvišje priznanje, ki ga za izboljšanje kvalitete v turizmu podeljuje Turistična zveza Jugoslavije, je letos dobil Poreč. Razen Poreča so zlate plakete dobili tudi Neum v bosansko-hercegov skem primorju, zdravilišče Ra denci. Donji Mila^ovac, Ohrid, Budva, Kikinda in Peč. Večja proizvodnja Slovenska industrija je letos novembra izdelala za 3,2 odstotka več kot lani v istem mesecu enajstmesečna proizvodnja pa je bila za 2,8 odstotka večja kot lani. Povečanje je nekoliko manjše, kot predvideva slovenska resulu-cija, saj računa letos s 3 do 4 odstotnim povečanjem industrijske izdelave. Taborniki proti sekanju smrek Okrog 10.000 članov taborniških organizacij iz Zaječara, Knjaževca, Bora, Negotina in drugih mest v Timočki krajini je začelo akcijo, s katero skušajo prevrečiti sekanje smrek za novo leto. Mladi taborniki apelirajo na vse delovne ljudi in državljane, naj ne sekajo smrečic, ker s tem uničujejo veliko narodno bogastvo. Cene gostinskih storitev za 2,6 odstotkov večje Zvezni zavod za statistiko je sporočil, da so se novembra cene gostinskih storitev povečale za 2,6 odstotka v primerjavi z oktobrom. Tako je skupna rast cen gostinskih storitev v 11 mesecih dosegla 38,7 odstotno rast. V pri-meravi z lanskim novembrom so se cene gostinskih storitev povečale za 44,4 odstotka. Na Kaninu smučajo Konec preteklega tedna so na Kaninu pognali smučarske naprave. Snega je namreč dovolj za prijetno smuko. Smučati se da na smučiščih Sedlo in Veliki Graben. Prve tri dni obratovanja je na Kaninu smučalo okoli 500 smučarjev. Izpolnili plan V petek so kakanjski rudarji izpolnili letošnji načrt, saj so nakopali milijon in 800 ton premoga. Pričakujejo, da bodo do konca leta za 70.000 ton presegli letni plan. Letošnji izkop pa bo za 120.000 ton večji od lanskega. NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO Prireditve pred dnevom armade Kranj — Tako kot vsako leto doslej so pripravili v kranjski vojašnici Stane Žagar pester spored prireditev ob prazniku naših oboroženih sil. Starešine in vojaki že od začetka decembra obiskujejo učence osnovnih šol v občini. Predstavljajo jim oborožitev in opremo, prikazujejo filme in govore o vojaškem delu ter življenju. Minuli teden so se končala športna tekmovanja v odbojki, namiznem te-kegljanju in šahu r. Bohinj je praznoval - Bohinjske krajevne skuPJ}°.s}\s°JP^0 14. decembra, proslavile krajevni praznik. Na osrednji slovesnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Med njimijetudi P^nm-sko društvo. Priznanje je sprejel podpredsednik društva Franc Poaup-nik (desno) — Foto: F. Perdan Programska seja socialistične zveze Radovljica — V četrtek, 20. decembra, se bo na programski seji sestala občinska konferenca SZDL Radovljica. Uvodno poročilo o letošnjem delu in o nadaljnjih nalogah bo podal predsednik občinske konference Miroslav Birk. Delegati bodo pregledali tudi uresničevanje letošnjega finančnega načrta in načrt za pri hodnje leto. Opravili bodo nado mestne volitve v predsedstvo ob činske konference, na koncu pa bodo sprejeli še programske usmeritve za prihodnje leto. Za programsko sejo so pripra vili podrobno gradivo o letošnjem delu socialistične zveze v radovljiški občini. Uvodoma je dodan tudi pregled družbenoekonomskega razvoja radovljiške občine v letošnjem letu. Nato je podrobno podan pregled dela za boljše delovanje skupščinskega delegatskega sistema, aktivnosti na področju volitev, poglabljanja krajevne samouprave, delovanja družbenih svetov, uresničevanja družbene preobrazbe državne uprave, kadrovske politike, ohranjanja in razvijanja revolucionar nih tradicij NOB, varstva okolja obveščanja, odnosov samoupra vne družbe /. verskimi skupnost mi, vzgoje in izobraževanja zdravstva in socialnega varstva sodelovanja /. zdomci, zame j stvom in z drugimi občinami ter družbenimi organizacijami in društvi. Kultura bogati vojaško življenje V enotah naše armade pripisujejo velik pomen kulturni dejavnosti — V kranjski vojašnici jo razvijajo številne sekcije, ki jih vodi Vojaški klub — Njegove uspešnosti ne preprečuje prostorska stiska Kranj — »Ob prihodu mladincev v armado ne pretrgamo njihovih življenjskih navad, ki so jih prinesli od doma,« je začel pogovor o kulturno razvedrilnem delu v kranjski vojašnici Stane Žagar starešina Vladimir Radulović, ki je potlej pojasnil: »Tako zadovoljujemo tudi kulturne potrebe vojakov. Vendar ne skrbimo le za kulturo tistih, ki to sami žele, ampak privabljamo v razne kulturne dejavnosti mlade, ki se dotlej niso zanimali zanje.« Po teh uvodnih besedah smo lažje razumeli, da je kulturno življenje v armadi sestavni del širokega izobraževalnega procesa, katerega skupni cilj je borbeno usposabljanje enot. Kultura pomaga, kot je označil njen osnovni pomen starešina Maks Kovina, razvijati splošno delovno zavest, razen tega pa bogati vojaško življenje, jastvarja humane odnose ter spleta bratstvo in enotnost v raznoliko sestavljenih vojaških kolektivih. Glede na to je kot na dlani, zakaj oblikujejo kulturne dejavnosti v armadi povsem načrtno. Vendar pri načrtovanju izhajajo iz potreb vojaških kolektivov, katere ugotavljajo odbori za kulturno razvedrilno delo v posa-metnih enotah. Na osnovi njihovih predlogov Vojaški klub redno izdeluje mesečne načrte, ki zajemajo raznotere aktivnosti. »Vojaški klub,« je predstavil njegovo delo načelnik kluba Milenko Drobnjak, »je ustanova, ki usklajuje vse kulturno športne dejavnosti v vojašnici in daje pomoč enotam pri uresničevanju njihovih načrtov. V klubu imamo razglasno postajo in knjižnico, obenem pa skrbimo za muzej naše enote in vodimo delo kulturnih skupin na več področjih. Z obveščanjem se ukvarjajo v uredniških odborih za razglasno postajo in bilten enote pa dopisniški sekciji, z izobraževanjem v sekciji vojaške univerze in z razvedrilom v dramsko-recitatorski, glasbeni, športni ter občasno še kateri drugi sekciji.« nisu, streljanju, . med pripadniki kranjske garnizije in mladinci iz krajevnih skupnosti. Pretekli petek je bilo v kranjskem domu JLA tudi sklepno občinsko tekmovanje v kvizu Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Isti večer so v domu razglasili najboljše posameznike in moštva v športnih tekmovanjih in jim podelili priznanja, po tej slovesnosti pa so se mladi iz vojašnice in kraja razvedrili na družabnem srečanju. Ta teden so se prireditve začele z obiski vojaških enot v kranjskih delovnih organizacijah, ki potekajo še danes. Jutri in v četrtek bo šolska mladina obiskala kranjsko vojašnico, kjer si bo ogledala muzej 7. SNOUB France Prešeren, razstavo o razvoju naših oboroženih sil, oborožitev in opremo ter filme iz vojaškega življenja. V četrtek bodo gostje v vojašnici tudi malčki iz vrtcev v občini Kranj, v petek, 21. decembra, ob 10. uri pa bo poveljnik kranjske garnizije priredil tradicionalni sprejem za pionirje ob dnevu armade v domu JLA. Osrednja proslava ob prazniku oboroženih sil bo v soboto, 22. decembra, ob 10. uri v kranjski vojašnici Stane Žagar. Praznik bodo počastili tudi s proslavo, ki jo bo pripravil svet za SLO in družbeno samozaščito občine Kranj v dvorani kranjske občinske skupščine 20 17. uri. Člani društev za pomoč duševno prizadetim! Kranj, Radovljica — Tako kot vsako leto prirejata tudi letos društvi za pomoč duševno priza-detim občine Kranj, ki obsega kranjsko in tržiško občino, in občine Radovljica, novoletni srečanji za svoje člane, starše, rejnike in skrbnike duševno prizadetih otrok, mladostnikov in odraslih oseb. Novoletno srečanje kranjskega društva bo v četrtek, 20. decembra ob 15. uri v osnovni šoli Helene Puharjeve Kranj, Kidričeva 51 (Zlato polje). Srečanje bo popestril kulturni program. Radovljiško društvo pa pripravlja srečanje v petek, 21. decembra, ob 16. uri v osnovni šoli Matevža Langusa v Radovljici. Društvi ob tej priložnosti voščita članom, staršem, rejnikom, skrbnikom in vsem Gorenjcem uspešno in zdravo leto 1985! s.--1 decembra ob (S) Načelnik Vojaškega kluba v kranjski vojašnici Milenko Drobnjak Skupščina Stanovanjske zadruge Kranj Kranj — Stanovanjska zadruga Kranj, ki ima na območju kranjske in tržiške občine okrog 3000 članov, se bo v četrtek, 20. decembra, sestala njena skupščina. Skupščina bo /ase dala v prostorih Domplana v Kranju ob 17. uri. Na seji bodo obravnavali statut zadruge in poročilo o dolu. Vojak Fjodor Kalebić iz Zagreba je kulturni instruktor v klubu, vojak Nenad Vraneš iz Plevije pa skrbi za oddaje na novi razglasni postaji Foto: F. Perdan Kulturnih prizadevanj vojakov in starešin ni moč opisati z nekaj besedami, zato je najbolje, da jih spoznamo po vrsti. Z zgodovinskim izročilom prešernovcev se mladi vojaki, njihovi svojci in drugi obiskovalci seznanjajo v muzeju, ki hrani zanimive eksponate nekdanjih borcev in bogato dokumentacijo o razvoju enote do današnjih dni. V knjižnici, ki je dobro obiskana, hranijo prek 20 tisoč strokovnih knjig, in leposlovnih del v jezikih vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Razen tega prihajajo v vojašnico številni jugoslovanski časopisi. K obveščanju o delu in življenju v enoti veliko prispevajo oddaje na razglasni postaji, v katerih zvedo poslušalci med drugim vse o kulturnih dogajanjih izven vojašnice. Popolnejšo informiranost zagotavljajo z izdajanjem glasila »12. julij«, v katerem enkrat na mesec objavljajo tudi prispevke iz drugih vojašnic na Gorenjskem in v Severni Primorski. Informativno izobraževalno poslanstvo prav tako opravlja sekcija vojaške univerze, ki vodi predavanja o raznih aktualnih družbenih vprašanjih. Pevci, glasbeniki, recitatorji in amaterski igralci popestrijo sleherni praznik s kulturnim nastopom v vojašnici. Brez njih si ne bi bilo moč zamisliti niti številnih prireditev v kranjskem domu JLA niti plodnega sodelovanja s kulturnimni organizacijami v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Vsi kulturniki iz kranjske vojašnice pa so dobro znani tudi po uspešnem delu med vojaškimi urjenji na terenu, kjer je dejavnost Vojaškega kluba še posebej pomembna za dvig borbenega duha. »V našem klubu,« je končal pogovor starešina Drobnjak, »smo vajeni improviziranega dela zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov, zato se dobro znajdemo tudi izven vojašnice. Vseeno bomo veseli, če se bodo uresničili načrti za skorajšnjo izgradnjo klubske stavbe v naši vojašnici. V njej bodo prostori za delovanje vseh sekcij, velika dvorana za prireditve in nova knjižnica.To bo omogočilo še večjo udeležbo starešin in vojakov v kulturnih dejavnostih ter boljše sodelovanje s prebivalstvom, ki bo pogosteje kot doslej prihajalo v vojašnico na kulturne prireditve.« Za sklep pa še to! Dokaz, da so za širjenje kulture odločilni ljudje in ne prostori — kot se večkrat radi izgovarjamo nanje ob zamiranju marsikatere aktivnosti, je dosedanja uspešnost Vojaškega kluba iz kranjske vojašnice. Zadnjih pet let ga rezultati dela uvrščajo med najboljšo klube v enotah lv«b'ljanskega armad-nega območja. Uotovo pa mu bodo prostori pripomogli, da se vzpne prav na vrh- Stajan Saje Seja skupščine občine Kranj Kranj — V sredo, 19. decembra, popoldne bodo na zasedanju vseh zborov skupščine občine Kranj delegati predlagali nekaj sprememb k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, seznanili se bodo z analizo o položaju izvajalcev družbenih dejavnosti v Kranju v obdobju 1981-1984. Precej vroča tema sredinega dnevnega reda pa bo prav gotovo razprava o avtobusnih prevozih. Poleg cele vrste odlokov bodo delegati sprejemali tudi program dela zborov skupščine za prihodnje leto. Decembrski zbori Tržič — Te dni je skupščina obč> ne Tržič izdala obširno gradivo ta zadnje letošnje seje skupščinskih zborov, ki bodo 26. do 27. decembnv Pohvale vredno je, da je gradivo popravljeno v obliki brošure, kajti materiali, ki so v njej objavljeni, bode služili delegatom tudi še prihodr^ leto, saj so tu objavljeni plani raivo-ja, urbanistični načrti, resolucija u podobni dokumenti. Vsi trije zbori, tako družbenopofr tični zbor, zbor združenega dela g krajevnih skupnosti, bodo na se^l ob koncu leta obravnavali predal smernic za dolgoročni družbeni pltfl občine Tržič, resolucijo o polici uresničevanja usmeritev dru^y ga plana občine Tržič za obdoS^ 1981 — 1985 v iPt.ii 19R5V 7n*A™ Seje zborov škofjeloške občinske skupščine V petek bodo ob 7.30 na 3. skupni seji vseh zborov občinske skupščine izvolili delegata na Zvezni zbor skupščine SFRJ. Po skupni seji bo skupno zasedanje vseh treh zborov, na katerih bodo spregovorili o podelitvi priznanj občine Škof j a Loka za leto 1984, programu dela zborov, osnutka resolucije za leto 1985, uresničevanju letošnje resolucije, določili bodo prispevne stopnje za prvo tro-mesečje v prihodnje letu in proračun občine za to obdobje ter še nekatere druge zadeve. v letu 1985, značihU gospodarskih gibanj v tretjem *n mesečju letošnjega leta, drujCJ dogovor o skupnih osnovah in ^Jr lih za oblikovanje in delitev sr^.A za osebne dohodke funkcionari/T SR Sloveniji, odlok o uskladi urbanističnega programa in urbJl stičnega načrta z družbenim plan^l občine Tržič za obdobje 198^1 predlog odloka o spremembah in j polnitvah odloka o davkih občar^ predlog odloka o začasnem fin4^ ranju proračunskih potreb obfci Tržič za I. tromesečje 1985, odlok* zagotavljanju sredstev za občini blagovne rezerve v letu 1985 ir.?^ log poročila o usposabljanju prtfj valstva na temo »RBK zaščita«' letu 1984 v občini Tržič. Sklepah y bodo tudi o razrešitvi dveh članov * imenovanju člana sveta za spkM ljudsko obrambo in dniitaf samozaščito občinske skupščine srf imenovali delegate skupščine obhsf Tržič v svet osnovne šole heroj* Grajzerja. V četrtek, 27. decembra, ob 17. «v pa bodo delegati družbenopolitoJrse' ga zbora, delegacije zbora knjevrii> skupnosti, delegacije in koniererv^ delegacij za zbor združenega del* 4 veliki sejni sobi skupščine občitrj Tržič opravile nadomestne \x\-A enega delegata za Zvezni zbor svij ščine SFRJ in SR Slovenije Kranj — V četrtek popoldne je bila na obisku v Kranju petrla««^ študijska delegacija deželnega vodstva Komunistične partijeAtohl za Koroško. Vodil jo je sekretar Arnulf Raimund. Gosti, ki jih jcšeZ sebej zanimalo marksistič-no izobraževanje v Zvezi komunistom Ji. o tem pogovarjali na Medobčinskem študijskem središču /Kv \. nju. kjer so jih podrobno seznanili z načinom izobraževanja kot^v. stov pri nas. Studijska delegacija deželnega vodstva KI'Avstrije za Koroš^ I f Sloveniji na enodnevnem obisku. Med drugim jo je %•>-,• v-predsednik C K /KS Andrej Marine, ki se je z gosti pogovorni - v I alnih političnih razmerah pri nas in na sosednjem Koroškcn - • I /• 1'crdan NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS r Volitve predsednika občinske skupščine Radovljica Delegati bodo izbirali med tremi kandidati Radovljica — Dosedanji predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Setina odhaja na novo delovno dolžnost; pred kratkim je bil izvoljen za namestnika javnega tožilca SR Slovenije. V radovljiški občini so zato sprožili postopek za izvolitev novega predsednika občinske skupščine, ki bo dolžnost opravljal do izteka sedanjega mandata. V postopku evidentiranja in kandidiranja je prevladalo stališče, da je lahko kandidatov več. Tudi občinska kandidacijska konferenca je v sredo, 12. decembra, podprla vse tri možne kandidate, . kar je seveda lahko golo žključje, vendar so vsaj hudi ".. odpadli. ffl Jesenicah so se srednje šole fculile v Center srednjih šol, ^ndar nikdar ni prihajalo do ne-igasij med dijaki ali pedagogi ene ali druge smeri kot v nekaterih drugih slovenskih krajih. Sodelujejo in si pomagajo, kajti brez razumevanja bi le težko premagovali najhuši problem: prostorsko razdrobljenost šol, saj se morajo dijaki seliti na različne kraje. Želijo si le prizidka ob Centru, kamor bi preselili nekdanjo gimnazijo in znatno racionalneje izkoristili prostore. Zdravstvena usmeritev, ki je Jeseničani in Radovljičani nikakor ne spustijo iz rok in se krčevito branijo, da bi jo preselili v Ljubljano, ima tako kot sleherna usmeritev srednjega izobraževanja vrsto programskih hib in neskladnosti. Dijakinje četrtega letnika so hudo razočarane nad kriteriji vpisa na medicinsko fakulteto, kjer so iz. leta v leto sprejemni izpiti. Obljubljali so jim, da bodo pri preverjanju znanja imele največ možnosti opraviti sprejemne izpite, zdaj pa se dogaja, da jih lahko bolje opravijo dijaki naravoslo-vno-matematične usmeritve. Univerza res zahteva znanje iz matematike, ki temelji na 280 urah poučevanja, kolikor ga imajo v zdravstveni usmeritvi, vendar imajo veliko več možnosti »naravoslovci«, saj matematiko spremljajo 480 ur. Menijo, da se v zdravstveni usmeritvi veliko bolje seznanijo z zahtevami in potrebami svojega poklica, saj imajo že v srednji šoli neposreden stik z bolnikom. Žal pa se zatika — tako kot v vseh srednjih usmerjenih šolah — pri praktičnem pouku. Nerazumljivo je, da v prvem in drugem letniku sploh nimajo praktičnega dela ob bolniku. Na delovna mesta prihajajo dekleta premalo usposobljena, saj jim šola daje bore malo praktičnega dela. Veliko bolje bi bilo, ko bi v programe končno že vključili pobude dijakov in pedagogov, ki si zdaj brez uspeha prizadevajo, da bi dijakom srednjih šol nudili več praktičnega znanja. D. Sedej lomctrov ali okrog 23(1 na en avtobus, s 1. januarjem bodo \ mestnem prometu dobili še pet novih uvtobusov. To bo izgubo v prihodnje še povečevalo. Za primerjavo povejmo še, da je ena avtobusni! proga v mestnem prometu dolga povprečno 9,3 kilometra. Mestni promet ima značaj tako imenovanega posebnega družbenega pomena. Zato bo treba tudi v tem slejkoprej uvesti svobodno menjavo dela; tako v zvezi s tekočim potovanjem kakor tudi za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Le tako bodo v tem prometu dosegli primerno kvaliteto. Vedeti je treba, da je danes povsod po svetu (in tudi ponekod pri nas) tovrstni promet regresiran. \! Alpetouru od prodanih vozovnic v mestnem prometu izločajo 10 odstotkov vrednosti za razširjeno reprodukcijo. Tega denarja pa se med letom ne nabere niti za en nov avtobus. Ocenjujejo tudi, da je sedanje samoupravno dogovarjanje in odločanje morda premalo dorečeno? Čeprav so uporabniki tega prometa v posebnem zboru skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti, razmišljajo, da bi morali biti kot delegati že v delavskem svetu TOZD Potniški promet. O tem razmišljajo tudi v republiškem svetu zveze sindikatov, kjer se pripravljajo na poskus, da bi v javni razpravi v Sloveniji preučili možnost za ustanovitev posebne samo- upravne interesne skupnosti za avtobusni potniški promet. Kakorkoli že, nekaj je go-tov o: v mestnem potniškem prometu se lep čas ne bo mm' uveljaviti tako imenovanih ekonomskih zakonitosti. Ob lem v .Alpetouru poudarjajo, da se krajani hudo motijo, če mislijo da so s tako imenovanim rezanjem linij in prog sledili cilju, da bi s tem čimveč pridobili. Cene v primestnem in medkrajevnem prometu so y Sloveniji uravnane z daljinar-jem. To je uradno izmerjeno in potrjeno število kilometrov med dvema avtobusnim postajališčema. Cene vozov nit v primestnem prometu od 1 do 4 kilometrov je 27 dinarjev, v medkrajevnem 30 dinarjev (od 5 do 8 kilometrov v primestnem 28 dinarjev, v medkrajevnem 33 dinarjev: od 9 do 10 kilometrov v primestnem 33 dinarjev, v medkrajevnem pa 38 dinarjev. Spomnimo se, da je povprečna proga v mestnem prometu v Kranju dolga 9,3 kilometra,'cena vozovnice na njej pa je 21 dinarjev. Mesečna vozovnica na takšni progi stane samo 14,25 dinarja. Kolikšna je razlika v ceni med mestnim oziroma primestnim ter medkrajevnim prometom na tako dolgi progi, je najbrž dovolj jasno; posebno še, če pomislimo na mesečno karto. Zato je po svoje nerazumljivo, da se pri tem celo sindikat ne ogreva za veliko cenejše mesečne vozov niče. ^ Zalar - Mladi na slovesnosti na Goreljku: Naša želja ohraniti pridobljeno Gorel jek na Pokljuki — V soboto, 15. decembra, je minilo že enainštiri-deset let od usodnega dne leta 1943, ko je v visokem snegu Pokljuke, v Lovčevem hotelu, padel skoraj ves 3. bataljon Prešernove brigade. Tragedija, ki ji je botrovala izdaja. Vsako leto znova se tu zbero redki preživeli, številni borci Prešernove brigade, aktivisti, številni Gorenjci, vojaki, predvsem pa mladina, da ožive dogodke in z besedo in pesmijo počaste spomin padlih. Tudi tokrat je prišlo veliko ljudi. Pokljuka jih je sprejela vsa v soncu. Lepa proslava je bila v soboto na Pokljuki, drugačna od drugih. Pripravila jo je namreč mladina sama. Od govornika do zadnjega recitator-ja. Ze dolgo namreč borci žele, naj proslave vendarle pripravljajo mladi, ne oni sami, saj izgleda, kot bi jih pripravljali sami sebi. Mladim naj bo prepuščena ta skrb, saj enkrat bodo morali podobno kot za spomenike, skrbeti tudi za slovesnosti ob njih. Radovljiška mladina je tokrat dokazala, da zna tudi to: o tragediji na Goreljku, o neenakem boju partizanov z vsaj trikrat številčnejšim in veliko močneje oboroženim sovražnikom je spregovorila podpredsednica radovljiške mladine Eva Štraus, za izredno lep kulturni program je poskrbel Linhartov oder mladih iz Radovljice, zapel pa je moški komorni zbor A. T. Linharta iz Radovljice, ki ga vodi mlada pevovodkinja Beti Demšar. Kar nekako sveže, vedro je izzvenela proslava na Goreljku. In tudi besede govornice, da je želja mladih čuvati pridobljeno, so tu dobile globlji, resnejši pomen. D. Dolenc Stop za kilometre — stop za dohodek Zakonske omejitve o porabi goriva režejo kilometre prevoznim organizacijam v domačem prometu, pa tudi po tujih cestah, kjer sicer prinašajo devizni dohodek Delovne organizacije, ki se ukvarjajo z javnim cestnim prevozom, prav gotovo sedaj niso v prijetnem položaju. Znašle so se namreč med kladivom in nakovalom. Po eni strani si namreč prizadevajo za povečanje dohodka s kar največ opravljenimi prevozi, posebno tistimi, ki jih lahko opravijo v mednarodnem prometu. Zato tudi njihov delež pri tem, to pa je dejansko tudi izvoz, nikakor ni majhen. Po drugi strani pa prav ti prevozniki niso in tudi ne morejo biti izvzeti iz splošnih stabilizacijskih prizadevanj, med katerimi tudi omejevanje porabe goriva ni najmanj pomembno. Prav to področje ureja interventni zakon, ki nalaga organizacijam združenega dela, da zmanjšajo družbena sredstva, namenjena za porabo goriva za nekaj odstotkov na leto. Vemo, zakaj — nafta oziroma naftni derivati niso energija, ki bi je imeli na pretek, niti ni sredstev, s katerimi bi si to energijo lahko zagotavljali, v zadostnih količinah. Omejitve — vsekakor potrebne — občutimo vsi. Vendar pa se pri interventnih zakonih navadno dogaja, da so eni udarjeni manj, drugi pa občut- neje. Med slednjimi so tudi organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prevozom. Značilen je primer ene večjih prevozniških organizacij pri nas. Lani je ta organizacija povečala število prevoženih kilometrov v mednarodnem cestnem prometu za 11 odstotkov; to fizično povečanje se je seveda odrazilo tudi v deviznem prihodku in sicer kar za 82 odsto- tkov, medtem ko so pri prevozu doma povečali kilometre le za 1 odstotek. Pri tem je več kot omembe vredno, da jim je zaradi spremenjene strukture voznega parka uspelo zmanjšati porabo goriva na prevoženi kilometer za 5 odstotkov — z enako količino goriva so prevozili več kilometrov. Racionalna poraba goriva se odraža še v enem kazalcu — celotno količino goriva so namreč uspeli zmanjšati za 2 odstotka v primerjavi z letom poprej. Vendar pa je bilo zmanjšanje goriva vendarle premajhno, da bi zadostili zakonsko predpisanim zmanjšanjem porabe za 15 odstotkov. Ta omejitev pa bi za to delovno organizacijo pomenila isto kot ustavitev vseh prevozov v tričetrtletju, izgubo 20 odstotkov dohodka. Drugače povedano — 300 delavcev bi zadnje četrtletje moralo čakati z rokami v žepih. •Interventni zakoni so vsekakor po svoje neprijetni, četudi je njihova naloga nadvse pomembna, saj naj bi urejali tista področja, ki jih običajno z vsemi priporočili družbe verjetno ne bi mogli. Merila pa so prav gotovo preostra takrat, kadar se nanašajo na področje pridobivanja dohodka na domačem in tujem trgu. K temu pa se lahko pridruži še nerodnost ali kakor bi lahko rekli pozabljivosti prevoznikov, da obstojajo tudi izjemna dovoljenja, ki lahko omilijo stroga zakonska določila — kar vse vodi do zaključka, da položaj prevozniških organizacij trenutno res ni zavidanja vreden. L. M. GLA8 4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 18. DECEMBRA 1984 Inštalacije spet dobivajo ugled Škofjeloške Inštalacije letos poslujejo boljše — Delo pridobivajo s kvalitetnimi storitvami, primerno ceno in spoštovanjem rokov izdelave Pobuda delavcev je najboljša pobuda V jeseniški žičarni so prvi ustanovili krožek za boljšo proizvodnjo — Sodelujejo vsi zaposleni, saj so se otresli predsodkov, da so krožki zapravljanje delovnega časa Škofja Loka — »Prizadevamo si, da bi ponovno pridobili zaupanje poslovnih partnerjev in da bi doma ponovno utrdili zaupanje v svoje sposobnosti,« je dejal direktor Inštalacij iz Škofje Loke Tone Polajnar. Inštalacije so namreč pred leti zelo hitro napredovale, nato se je razvoj ustavil in začele so se tudi notranje razprtije, ki so lani skoraj pripeljale do rdečih številk. Letos so se razmere obrnile na boljše. »Letos smo praznovali 25-letmco obstoja delovne organizacije,« nadaljuje Tone Polajnar. Počastili smo jo z dvema stvarema: pregledali smo naš položaj in delovne rezultate in sprejeli smernice za razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ugotovili smo, da nas škofjeloško gospodarstvo potrebuje, zato naš obstoj ne sme biti vprašljiv. Na tem gradimo tudi naš razvoj. Med ljudmi v kolektivu nam je uspelo letos utrditi zavest, da smo en kolektiv s skupnimi interesi in da si moramo vsi skupaj prizadevati za boljše poslovne rezultate.« Ti se že kažejo. Računali so, da bodo letos ustvarili 160 milijonov dinarjev celotnega prihodka, vendar ga bodo kar 220 milijonov dinarjev To za 100-članski kolektiv ni malo, saj je precej povečal tudi obseg proizvodnje. Imajo dve dejavnosti in sicer elektro in strojne instalacije. V okviru prve je elektroinstalater-stvo, potem pločevinama, kjer izde- Potrjeni stroški ogrevanja Po kritični razpravi je odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj potrdil stroške ogrevanja in predlagane akontacije od 1. januarja 1985 naprej — Do februarja prihodnje leto mora strokovna služba za sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti pripraviti akcijski program varčevalnih ukrepov in reševanja problematike ogrevanja stanovanj v občini lujejo ohišja za razdelilce inelektro-omarice, v elektromontaži pa omarice sestavljajo. V okviru te dejavnosti imajo tudi posebno skupino, ki sestavlja električne motorje za Iskro v Železnikih. V okviru pločevinarne delajo še po naročilu in peči Loka-term. To je peč na trda goriva, po katerih je zadnje čase precejšnje povpraševanje. Letno jih naredijo okoli 500 in toliko jih tudi prodajo. Res pa je, da so sprva predvidevali, da bi bila proizvodnja večja. Toda podobne peči so začeli izdelovati tudi nekdanji kooperanti, zato je trg manjši. Odpravili so prvotne pomanjkljivosti pri barvi, pripravljajo pa še novosti. Predvsem bodo začeli izdelovati manjše peči, ki bodo primerne tudi za ogrevanje manjših prostorov in bodo tudi cenejše. Gradbeniki imajo v Škofji Loki še vedno dovolj dela. Kako je z instalaterji? »Predvsem se spopadamo z izredno hudo konkurenco. Preživel bo tisti, ki bo delal dobro. Zato se zelo trudimo, da investitorjem ponudimo kvalitetne storitve po primerni ceni in da spoštujemo roke. Vgrajujemo pa vse vrste strojnih instalacij — centralno ogrevanje, vodovod in prezračevanje. Reči moram, da smo se letos z delom dokaj dobro oskrbeli in računamo, da bo prihodnje leto prav tako. Delo se za dobre delavce še vedno dobi.« Delo bo, kakšen naj bi bil iztržek? »Letos bomo, kot sem že rekel, ustvarili 220 milijonov dinarjev celotnega prihodka, drugo leto naj bi ga najmanj 300 milijonov ob enakem številu zaposlenih. Zaposlili bomo le nekaj ljudi v proizvodnji in to predvsem naše štipendiste.« Smernice za novo srednjeročno obdobje imate izdelane. Kakšen bo proizvodni program? »Proizvodni program ostaja enak. Vendar bomo začeli pri instalacijah bolj posegati na področje avtomatike. Prihodnje leto naj bi utrdili naš položaj v škofjeloškem gospodarstvu in si z dobrim delom pridobili ugled solidnega izvajalca. Še naprej bomo delali predvsem v škofjeloškem prostoru in deloma tudi na območju Ljubljane.« L. Bogataj Janez Ambrožič, čarni Inštruktor v zi- Naložbe v jeklo in predelavo Slovenski železarji in predelovalci imajo precejšnje investicijske želje, a velike težave pri posodobitvi proizvodnje — Nova jeklar-na terja največ denarja, a naložba kasni Jesenice — V sestavljeni organizaciji slovenskih železarn bo letos in prihodnja leta največja naložba izgradnja elektrojeklarne na Beli, ki bo terjala največ železarskega denarja, vendar pa nikakor niso nepomembne tudi ostale investicije, za katere so se v okviru svojih možnosti odločile slovenske železarne in predelovalci. Zahtev je bilo veliko, želja za 7 tisoč milijonov dinarjev, vendar so že pri načrtih vedeli, da bodo lahko znatno manj investirali. V devetih mesecih je bila investicijska poraba precej manjša kot so predvidevali in šele do konca letošnjega leta računajo z nekoliko večjo investicijsko porabo. V jeseniški železarni naj bi letos za jeklarno namenili 6.700 milijonov dinarjev, vendar so se dela zakasnila, zato bo poraba bistveno manjša. Tudi ostale slovenske železarje in predelovalce tarejo takšne ali drugačne skrbi in zato zaostajajo za planskimi naložbenimi potrebami. Zaradi uvoznih restrikcij ne morejo nabaviti novih strojev: tako so samo v kroparskem Plamenu od predvidenega uvoza v vrednosti milijon nemških mark kupili le en avtomat na je- senskem zagrebškem sejmu. Nekaj več naložb ima leska Veriga, ki posodablja proizvodnjo v obratih in med drugim obnavlja halo v kovačnici, poskusno obratuje galva-na in naprava za čiščenje odplak, v načrtu imajo nabavo šest avtomatov za izdelavo rudarskih verig. Tako so le v Verigi porabili nekoliko več investicijskih sredstev ali skupaj 69 milijonov dinarjev, medtem ko so ostali predelovalci morali biti skromnejši. V Plamenu Kropa so porabili 18 milijonov dinarjev, v Žični Celje 18 milijonov dinarjev in v Tovilu Ljubljana 2,5 milijona dinarjev. 17 milijonov dinarjev odpade še na Metalurški inštitut, kjer so plačali računalnik. V ostalih dveh slovenskih železarnah, v Ravnah in v Štorah, posodabljajo proizvodnjo tako kot na Jesenicah. V železarni Ravne so v devetih mesecih Dorabili 1.100 milijonov dinarjev, v Železarni Štore pa 1.200 milijonov dinarjev. Kljub težavam pa železarji skupaj s predelovalci vendarle posodabljajo proizvodnjo jekla in tako usklajujejo zmogljivosti in tehnološke možnosti za izdelavo visokokakovostnih vrst jekla. D. Sedej Jesenice — V jeseniški Železarni, v temeljni organizaciji žičar-na, že nekaj mesecev dela krožek za boljšo proizvodnjo, ki ga vodi Janez Ambrožič. Krožek na Jesenicah ni nekaj novega. Na pobudo republiškega zavoda za zaposlovanje so jih ustanovili že v kranjski Iskri, v koprskem Tomosu in drugod, da bi spodbudili delavce pri posameznih strojih, da bi več, bolje in kvalitetneje delali. To je nadvse pohvalna pobuda zato, ker krožki očitno že v začetku niso predstavljali neko formalno obliko združevanja za boljše gospodarjenje. Ze naziv »krožek« je za današnjo prakso ko smo vajeni učenih besed, prijetna sprememba. »Krožek v žičarni ima enajst članov, delavcev, ki so se prijavili prostovoljno,« pravi inštruktor dela in vodja krožka Janez Ambrožič. »Po nekaj mesecih smo kar zadovoljni, da smo ga ustanovili, saj smo odpravili že nekaj ozkih grl v proizvodnji in preprečili zastoje. Delavci se zberemo na sestanku in pretehtamo vsako pobudo za boljšo proizvodnjo, kajti v Železarni je zastarela tehnologija in pojavlja se na stotine problemov. Krožku kajpak ne gre za to, da bi temeljito spremenil tehnologijo, ker je ne more, temveč za to, da se odpravijo manjše pomanjkljivosti in problemi, ki so za kvaliteto in nemoteno proizvodnjo včasih prav tako odločujoči. Člani krožka redno predlagajo, kaj bi bilo treba spremeniti, in tako smo se že odločili, da bo treba nabaviti več novih vrtalnih strojev. Odpadek je predstavljal poseben problem, prav tako iz-trošeni bobni za žico in vrsta drugih stvari, ki jih zdaj sproti rešujemo. Pomembno se mi zdi prav to, da se o določenem problemu pogovorijo vsi delavci v delovnem procesu, kajti le tako lahko izberemo najboljšo pot. Dvomi ob ustanovitvi krožka, češ, ali ne bo spet zapravljanje delovnega časa, so se brž razblinili ob prvih uspehih. Zdaj se delavci sestankov, čeprav so med delovnim časom, radi udeležujejo in vedno prihaja do dobrih razprav. Sodelujejo pač delavci, ki so dalj časa zaposleni v obratu in ki delovni proces in probleme proizvodnje najbolje poznajo. Zanimivo je, da so delo krožka nadvse dobro sprejeli tudi ostali zaposleni, dobili so zaupanje vanj in prihajajo z novimi in novimi predlogi. Mislim, da so krožki nadvse koristna stvar in jih je vredno obdržati.« Krožki za boljšo proizvodnjo so očitno zgled delavčeve ustvarjalnosti in resnične želje po napredku. Vredno jih je posnemati, kajti le delavec, ki po osem ur stoji za strojem, lahko najbolje pove, kako bi se dalo proizvodnjo izboljšati, kje so hibe in t ire . . . D. Sedej Kranj — »Tako ne gre več naprej, saj praktično ni seje, da se v odboru ne bi spopadali s stroški ogrevanja. Lani konec leta je bil sprejet sklep, da se do junija letos izdela akcijski program varčevanja z energijo. Skrajno neodgovorno od pristojnih je, da tega niso spravili do danes niti na papir. Ljudje ne bodo mogli plačevati. Treba je razmisliti o prehodu na drugo gorivo, o namestitvi merilnikov. Ne moremo samo ugotavljati, da se ne da nič narediti. Odbor sam najbrž ne more odločati o tako pomembnih vprašanjih, kot je ogrevanje. Kaj je pravzaprav naredil pred leti ustanovljeni odbor za toplifikaci-jo Kranja?« v To je nekaj kritičnih misli, pripomb s seje odbora za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, ko je v petek, 14. decembra, razpravljal o stroških ogrevanja stanovanj in predlaganih novih akontacijah. Člani odbora so ugotovili, da so ob posredovanih podatkih o stroških goriva, o čemer so pred tem razpravljali tudi že kurilni odbori, praktično nemočni. Če predlaganih akontacij ne bi sprejeli, bi ob sedanji organizaciji ogrevanja stanovanj v občini bila razlika še večja. Pri tem pa so ugotovili, da cene goriva, na katere so preračunani sedanji stroški in predlagane akontacije po 1. januarju, ne veljajo več. Mazut se je na primer medtem že podražil za okrog 2 dinarja in tudi prevozni stroški so se spet povečali. Pričakujemo lahko, da tudi te cene niso dokončne, posebno, ker gre za nabavo uvoženega goriva. Predstavniki Domplana so pojasnili, da pri pokrivanju stroškov ni moč računati na prelivanje sredstev od stanarin. Prvič to ni izvedljivo, drugič pa tudi pri stanarinah zmanjkuje denarja. Razen tega, so povedali, so doslej naredili praktično vse. kar so mogli, da poraba na prime: na Planini ni bila še večja. Teza« pa nastajajo zaradi slabe izolacije pri starejših stanovanjih. Pri nekaterih objektih bi bilo treba obnovit fasade in jih dodatno izolirati, prav tako bi bilo treba za vgraditev meni-nih naprav najti denar. Razen tega je toplarna še vedno v rekonstrukciji, stanovanjsko naselje pa še vedno ni dograjeno. Dokler vsi objekti ne bodo imeli vgrajenih meriln;h naprav, bo izračun stroškov samo pn-bližen. Člani odbora so sicer razumeli pripombe in utemeljitve, zahtevali pa so, da je to vprašanje treba razrešiti. Sklenili so, da je treba do februarja f prihodnje leto za skupščino samo- w upravne stanovanjske skupnosti popraviti celovit akcijski program tako varčevalnih ukrepov kakor tudi reševanje problematike ogrevanja stanovanj v občini v celoti. Za to bi se morale zavzeti tako družbenopolitične organizacije ko! tudi drugi organi v občini, ne pa zgolj odbor, ki zdaj ne more drugega kot potrjevati stroške zaradi nenehne dražitve goriva. V odboru so nazadnje ugotovljene stroške po posameznih kurilnicah; občini in predlagane akontacije, h začnejo veljati 1. januarja prihodnje leto, potrdili. Sklenili so tudi, da predlagana akontacija za toplo vodo na Planini velja že od 15. decembra letos. Čeprav tem odločitvam po eni strani ni moč oporekati, je bilo v odboru očitno nezadovoljstvo, ker nihče ni vedel odgovora, kaj bodo posM lahko naredili tisti občani, ki tako visokih stroškov ne bodo zmogli! A. Žalar S solidarnotjo iz izgub Občinski komite ZKS Kranj podpira predlog, po katerem bo d i 2,6 milijardne izgube Iskre Telematike v tem letu poleg S02d Iskre pomagalo pokriti tudi kranjsko gospodarstvo Bled — Na razširjeni dvodnevni ga delovna organizacija. Na dnna seji občinskega komiteja ZKS Kranj čne rešitve kot na združevanje &v so poleg uveljavljanja sklepov 13. se je CK ZKJ posvetili posebno pozor osnutkom dokumentov, ki nost osnutkom aoKumemov, ki so prav zdaj v javni razpravi — kot sta osnutek resolucije za prihodnje leto ter smernice za družbeni plan občine Kranj za prihodnje srednjeročno obdobje, ter združevanju dela in sredstev v občini Kranj. Sredi decembra razpravljati o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja v tem letu, bi bilo vsekakor dokaj zapoznela zadeva, če ne bi bilo kranjsko gospodarstvo zaradi slabih poslovnih rezultatov, na katere vpliva težak gospodarski položaj Iskre Telematike, prav zdaj nekaj izjemnega. Zato so se v razpravi člani občinskega komiteja manj ustavljali ob sicer zgovornih pokazateljih slabe gospodarske rasti v tem letu, ter se bolj opredeljevali glede reševanja ekonomskih težav Iskre Telematike. Za zmanjšanje oziroma odpravo izgube namreč zdaj obstaja recept, ki naj bi predvsem preprečil v prihodnjem letu to, da bi v Iskri Telematiki morali pristati na zajamčenih osebnih dohodkih. Del sedanje izgube, ob koncu leta je ocenjena na 2,6 milijarde novih din, naj bi pokrili iz sredstev Sozda Iskre, del sredstev pa naj bi združilo kranjsko združeno delo in sicer tako, da bi odstopilo sredstva, ki jih namenja republiškemu skladu rezervnih sredstev. Seveda bi z vključevanjem kranjskega gospodarstva in širše družbenopolitične skupnosti v odpravljanje visoke izgube Iskre Telematike pomenilo le zagotavljanje socialne varnosti delavcem. Kljub nekaterim ostrim tonom v razpravi, ki so še enkrat pogreli zdaj že znane vzroke in tudi subjektivne težave, ki so tudi deloma zakrivili sedanji nezavidljivi položaj enega od kranjskih stebrov gospodarstva — vsaj doslej je bilo tako — pa je komite sklenil, da bo Zveza komunistov podprla predlagani načrt sanacije izgube. Ne bi pa smeli biti nepripravljeni tudi na možne nadaljnje kritike iz drugih delovnih organizacij, saj so ponekod predloge za takšno urejevanje izgub že prejeli. Ob tem so člani komiteja ZKS Kranj še poudarili, da bi sedanja izpričana solidarnost kranjskega gospodarstva s težavami Iskre Telematike lahko bila tudi strategija obnašanja v prihodnje, če bi se v tako hudih zagatah znašla še katera dru- moči v takih primerih pač ne bi ~; | gli pristajati, še posebej ne, ker bi se i drugačen način veliko bolj odrazih družbenoekonomskem pol kranjske občine kot pa se sedaj. Pokrivanje izgub Iskre Telematike pa je seveda le ena stran IrislM jabolka, v katerega bo treba zagristi. Preostane pač še enako težava -če ne še bolj — problem sta nja proizvodnje. Že ta teden naj hi bil dokončan gospodarski nacn :a prihodnje leto skupaj z ukrepi za nemoteno proizvodnjo. V nasledr.r mesecu pa naj bi v Iskri Telematiki dokončali celovit sanacijski program. Prav ti programi, ki naj bijvv menili lastne ekonomske rešitve i: sedanjih težav, pa bodo morale biti predstavljene tudi kranjskemu združenemu delu, ki bo po svojih sposobnostih sodelovalo pri odpravi sedanjih finančnih težav Iskre Telematike. L M Nepričakovano velik obisk sejmu — Sinoči so v Kranju capr- /i letošnji 25. novoletni sejem. Od 7. decembra je na tej zadnji leto&. nji sejemski prireditvi v Kranju sodelovalo prek 100 domačih in 20 razstavljavcev iz tujine. Tako prireditelj kot razstavljava so bili z letošnjo prireditvijo zelo;** dovoljni, saj so zabeležili rekorden promet in tudi rtkonien obisk. Novoletni sejem je namreč* v desetih dneh obiskalo prek S* tisoč obiskovalcev. fOREK, 18. DECEMBRA 1984 KULTURA 5. STRAN '»(.čim Gorenj; 20. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov _ske Skofja Loka — V četrtek, _ jecembra. bosta Zveza kulturnih rganizatij Skofja Loka in Go-|ttjske pripravili območno sutča-Š pesnikov in pisateljev zače-POV Gorenjske. Začelo se bo ob I uri, ko se bodo udeleženci rbrali v knjižnici Ivana Tavčarja '. si nato ogledali nekaj loških r-amenitosti. Ob 17. uri se bo v (5,'ižmci začela okrogla miza, ki knamenjena pogovoru z avtorji. IIP. uri bo v kapeli puštalskega jradu literarni večer, v katerem xdo predstavili izbrana besedila ittoežencev srečanja. APZ France Prešeren iz Kranja 15. letni koncert •delitev bnikovih nagrad Tržič — V petek, 21. decembra ob 'iribodo v tržiški kinodvorani po-jMletošnje Kurnikove nagrade, ki -'^žiška kulturna skupnost pode-$ kulturnim organizacijam, dru-&om in posameznikom za po-»abne in kvalitetne ustvarjalne in Mtvarjalne dosežke ali organiza-yk uspehe na področju Ijubitelj-fcfa delovanja. Podelitev nagrad »iopolnil kulturni spored, v kate-»ie bo predstavil Celjski godalni wkt. pr Kuntnerjeve oezije Male — Drevi ob 20. uri bo ^Svoboda Tomaž Godec in Bo-Bistrice gostovalo v domžal-M z večerom Kuntnerjeve poe-( Nastopili bodo: Polona Bajt, *;*ta Gašperin, Boštajan Koro-Brane Ravnik. Nataša Stare, fcaVojvoda, Majda Vojvoda, Mi-iflain Meta Zupan. Režija je de-pkt Čudna, scena in kostumi eKenda-Šiljar. za glasbo skrbi 'Savin Childhood, za razsvetljave Gašperin. remiera v Loškem gledališču Kvaliteten pevski sestav, ki že polnih 15 let zapolnjuje na Gorenjskem vokalne glasbene vrzeli, se je v svojem delovanju povzpel preko svoje regije. Tako ga že nekaj let nazaj po slušamo na osrednjih domačih koncertnih odrih, nemalokrat pa sega zborova dejavnost tudi preko naših meja. Po uspešnem začetku pred petnajstimi leti z. Matevžem Fabija-nom nadaljuje APZ France Prešeren iz Kranja svoj pevski crescendo z dirigentom TOMAŽEM FAGANE LOM. Zborov napredek je očiten iz leta v leto in z zadnjimi dosežki se je pravzaprav povzpel v sam vrh slovenske vokalne glasbene poustvar-jalnosti. Mimo vsakoletnih rednih in najpomembnejših letnih koncertov se zbor kranjskih pevcev vključuje tudi v izvedbe vokalno-instrumental-nih del z obema poklicnima simfoničnima orkestroma v Ljubljani, snema in izdaja gramofonske plošče ter tudi tekmuje. APZ France Prešeren iz Kranja se zadnja leta še posebej uveljavlja s programi svojih letnih koncertov. Prav zadnji —• 15. letni koncert v dvorani kranjske gimnazije preteklo soboto -— je ponovno opozoril na zborove programske ambicije. Prvi del je bil zastavljen modernistično in izredno zahtevno. Od domače modernistično usmerjene Osterčeve kompozicijske šole s ciklusom Treh belokranjskih na ljudska besedila (Polžek, Na pust in Tepežnica), Cvetočega bezga (na besedilo Toneta Se-liškarja) do češkega modernističnega vokalnega ciklusa v sedmih stavkih Ljubezen in smrt (Laska a smrt) Petra Ebna (roj. 1929). Osterčev vokalni opus je resna preizkušnja celo za kvalitetne ljubiteljske pevske zbore, ker je v popolnosti izenačen s skladateljevim instrumentalnim opusom. Vendar so bila vsa odpeta dela očeta slovenske glasbene moderne izjemen dosežek kranjskih pevcev. Dirigent Faganel je oblikoval vokalni stavek v izenačenih linijah in v popolni neodvisnosti od literarnega besedila. Ta zborovski trend se je nadaljeval tudi v češkem glasbenem modernizmu, kjer je bil prav- Wja Loka — V soboto, 15. delt je Loški oder iz Škofje Loke m gledališki sezoni premierno M delo Jeana-Charlesa Lom-1 Zgubljeni koraki v režiji Igor-pka. ;C.Lombard se je rodil leta 1939 Priji. Na bonski in grenobelski Kd je študiral germanistiko. mti je v Gradcu in bil od leta HO 1974 direktor Francoskega pMga centra v Ljubljani. Piše /kratko prozo in drame. Mjeloške gledališčnike velja po-saj so se tokrat spoprijeli z »raejšo tematiko, kar v pretesni bilo pogosto. Osrednji lik <&tave, gospoda Tainta, ki išče -življenjsko pot, je s precejšnjo V) suverenosti podal Aleš Jelov-fot. ki jo išče iz svojega labinn-razkrije v zadnjem prizoru, ko i/i katarzo, in pravi: »O, moje oči! ffttje bilo strah, bežal sem, ne s* tega zavedal, zdaj pa se gi-Ifllkozi brezsnovna bitja, ne da opazil . . . Na vsakem je bilo ■M ime, ki je bilo nekakšno pirilo, nekakšen izgovor za slepi hudodelstvo . . . Včasih ti vstali iz pozabe sence brez obrazov, I*bitij, ki si jih imel tako rad, da fAOćeš ujeti v preozek okvir. Starina, brat. Nato je sprevoda ko-i(Am se ustavi, filmski trak se Itama pretrga in tedaj odkriješ, da si končno prost, za vselej prost, prost, da živiš, da potuješ, da začenjaš vse od začetka, da si še enkrat ... Mama .. . mama ...« Ob njem sta se dobro znašla Sabina Zavrl kot njegova žena, ki se vedno bolj oddaljuje od moža, ker ne razume njegove stiske, in Brane Nastran kot rutiniran sprevodnik, prepuščen fatalizmu. Mlad ljubezenski par, ki se na koncu poroči, sta interpretirala Tjaša Gorjanc kot Charlotte in Jure Franko kot Lucien. Delovala sta premalo subtilno in sproščeno. Urša Debeljak se nam je predstavila kot vestna hišnica, Damijan Košir je podal postajnega načelnika, ki si krajša čas s kockanjem. Tudi vsi ostali, ki so sodelovali pri predstavL so prispevali svoj delež k uspehu. Režiser Igor Žužek se je preveč oklepal dramske fabule, kljub temu da je skrčil Lombardijevo dramo v dve dejanji. To se je najbolj očitno pokazalo pri prehodih med prizori. Tudi mimika lutk, ki sta jih domiselno kreirali Fani Špoljar in Lidija Lavtar, je bila preveč enolična in statična. Prizadevanja celotnega gledališkega ansambla so gledalci, ki so napolnili dvorano Loškega odra, nagradili z aplavzom in s tem potrdili pravilno usmeritev v letošnji gledališki sezoni. .Janez .Jelene /aprav še bolj poudarjen tudi /uradi petja v češkem jeziku. Kljub presunljivi literarni vsebini deluje Kbnov vokalni opus skrajno absolutno in z največjo vrednostjo v vodenju vokal nih pevskih glasov. Kranjski pevci so s tehtnim vživetjem v branje pričujočih opusov pokazali izjemno od /ivnost za najzahtevnejše glasbene pa rte. V drugem delu smo prisluhnili APZ France Prešeren v povsem dru gačni glasbi. V sporedu popularnih harmonizacij in priredb slovenskih ljudskih pesmi smo prisluhnili Mateju Hubadu, Emilu Adamiču, Francetu Maroltu, Vasiliju Mirku in Zdravku Švikaršiču. V tem delu bi opozoril na najbolj uspeli deli Se rož'ce so žalovale, medtem ko Švi-karšičeva Pojdam u rute (za moški zbor) zaradi malce smole zbor ni uspel. Od zaključka večera velja omeniti še južnoslovansko vokalno ter folklorno obarvano prepevanje, Skalovskega Makedonsko humoresko, Berdovičevo dubrovniško po-skočnico Lindjo in Žganec-Matzove Pesmi iz Medjimurja. S slovenskima ljudskima pesmima (Pa se sliš', Skerjanček) in Zdravljico je APZ France Prešeren zaključil svoj 15. letni nastop. Ob tem naj spet opozorimo, da tako kvaliteten zbor žal še vedno nima primernega koncertnega prostora. Franc Križnar S knjižne police Novosti v zbirki Kondor Mladinska knjiga v zbirki Kondor predano sledi njeni vsebinski zasnovi. »Pijani čoln« francoskega pesnika Arthurja Rimbauda je izbor njegovih pesmi, ki je razdeljen na Pesmi, Nove pesmi in šansone, na Obdobje v peklu, Iluminacije in na Dodatek s pismi. Izbor seveda ne more biti popoln, je pa verna in večstranska podoba njegovega opusa. Marsikaj ima skupnega s predhodnikom Baudelai-rom, vendar ne moremo govoriti kot o nadaljevanju. Za marsikoga je Rimbaud zapleten avtor, saj označba o fantastični poeziji ne pove dosti. Njegovo delo se vrti okoli romantike, simbolizma in modernizma, zanJ je značilna sinteza različnih književnih smeri in teženj njegovega časa, romantike, realizma in lar-purlatizma v svoji študiji o pesniku pravi Brane Mozetič. Delo indijskega pesnika in filozofa Radindranatha Tagore »Sadhana —- pot k popolnosti« je zanimivo in spoznavno srečanje z avtorjevim prispevkom k filozofiji, ki se ne kaže v skladnosti z antičnimi filozofskimi sistemi, temveč gre bolj za interpretacijo in metafizično opremo filozofije Upanišad s primesmi budizma in deloma tudi krščanstva. Dobimo vpogled v plast indijske duhovnosti, ki nekako odgovarja zahodnjakom in njihovim pogledom na svet. Toda njegov ton pisanja je umetniški, ne filozofski, kar iz Tagoreja poraja univerzalnega učitelja, zaposlenega v odprti šoli sveta, v spremni besedi ugotavlja Vinko Ošlak. Srečanje z Ivanom Zormanom Tržič — V torek, 18. decembra ob 16. uri bodo v tržiški knjižnici pripravili srečanje s pisateljem Ivanom Zormanom. Gostovanje /.umejske gledališke skupine — V Kranjski gori je 8. decembru gostovala gledališka skupina prosvetnega društva Bobrač z Bruce v Ziljski dolini. /Ved polno dvorano je nastopila z delom V. S. Manghama Sveti plamen. V Kranjski gori so pred tem že nastopili z burko Naši ljubi otroci. Z najnovejšo predstavo so se predstavili že v Brnci, Pliberku, Skocjanu, Železni Kapli in Celju, v kratkem se bodo v Bazovici pri Trstu, dogovarjajo pa se z Jeseničani. Predsenik društva Marjan Galub je povedal, da imajo 80 podpornih in 15 aktivnih članov. /Vi dramski skupini je zelo prizadevna režiserka Slavica Kropiv-nik. l*ripravljajo se na ponovno ustanovitev nekdaj znanega pevskega zbora, mladi pa se radi zbirajo v instrumentalnem orkestru. — Branko Blenkuš J Gledališče čez cesto v Kranju Otroška igrica o Švigolinu Za veseli prednovoletni čas so v Gledališču čez cesto v Kranju pripravili otroško igrico o Švigolinu, natančneje, Zgodbo o neprijetnem obisku — Besedilo je pripravil Iztok Alidič, igrico bo na oder postavila Jolanda Tičar Kranj — Drugo letošnjo predstavo so v Gledališču čez cesto v Kranju namenili otrokom. Uprizoritev so pripravili za veseli prednovoletni čas. Temu primerne bodo vsebina, dolžina, postavitev, sproščena in živahna bo, je napovedala režiserka Jolanda Tičar. Trajala bo slabe pol ure, da otroci ne bodo preveč nestrpno čakali na dedka Mraza, ki jih bo obiskal po predstavi. Glavno vajo bodo imeli 21. decembra, nato bodo sledile predstave. Kar za petnajst so se že dogovorili, otrokom se torej obeta prijetno prednovoletno doživetje. Falladovo besedilo o Švigolinu je vzel v roke Iztok Alidič, ga priredil, napisal song in predstavo dramaturško pripravil. Režijo so poverili mladi Jolandi Tičar, ki je tako kot drugi v Gledališču čez cesto naredila prve gledališke korake na odru Prešernovega gledališča, kjer mlade zna navdušiti Lojze Domanjko. Nato so jo zanimali predvsem ples, gib, koreografija. Po poklicu je učiteljica, in ko je poučevala še na kranjski osnovni šoli, je pod sugestijo njenega navdušenja nastala plesna skupina sedmo-šolk, ki jih je zdaj povabila k predstavi. Pred časom je namreč začela poučevati na trbojski osnovni šoli, kjer se odlično počuti, tudi pogoje za kulturno delo ima dobre. Predstavo si je zamislila živahno in poceni. V Gledališču čez cesto denarja pač nimajo, zato na drage scene in kostume ne morejo misliti. To- liko več domiselnosti terja koreografija. Sicer pa, pravi Jolanda, otroci imajo veliko domišljije, hitro jim je moč pričarati stvari, ki jih na odru ni. Že zasnova predstave zahteva živahnost, saj se Švigolin nenehno skriva. V njegov igrivi svet vstopita nenapovedana obiskovalca — lisica in medved, ki imata na glavi čarobni klobuk, ki ju naredi nevidna. Kako prikazati nevidnost — Jolanda je poiskala možnosti v besedi in gibu. V vlogi Švigolina bodo nastopila štiri dekleta: Nataša Perne, Mojca Čadež, Klavdija Debelak in Janja Germ. Lisica bo Jelena Savič, medved Rado Pretnar. Jolanda pravi, da rada dela z otroki in za otroke. Pri tem ji je nenehno za petami petletna hčerka Ženja, ki je dober svetovalec, saj hitro pove, kaj ji je všeč, kdaj se dolgočasi. Pomagala ji je posebej pri glasbeni opremi. Jolanda se je odločila za trenutno popularne zvoke Dire Straits s plošče Alchemv. Za dopolnitev z glasovi lisice in medveda bo poskrbela Mira Voglar. Pri predstavi sodeljuje-jo še Boris Zaletel, Andrej Krajcer in Bojan Regovec. Prednovoletna uprizoritev Švigolina želi predvsem zabavati otroke ob obisku dedka Mraza. Vendar imajo v Gledališču čez cesto s predstavo še večje načrte. Nameravajo jo dodelati in z njo sodelovati na Naši besedi. Prednovoletne predstave bodo dobra preizkušnja in izkušnja, saj gre za krstno uprizoritev. ^ y TOMŠIČEVA 44 Kianj V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn l><> v ftnfrlok, 211 de cr m hi ii ob 1 .r>.:{<> m oh 1 fi .'fll ( \ rt o So vn nastopil / lutkovno igro Vrtiljak. T« l>o zadnja lutkovna predstava v letošnjem lotu. / njuni bodo ponovno začeli H), januarja prihodnje leto Jezikovno razsodišče (182) Reklo »med štirimi očimi« ipd. »Vedno pogosteje naletim — in pred kratkim celo v nekem leposlovnem prevodu — na frazo »na štiri očr«. Ali imam prav, če menim, da to po nepotrebnem prevzemamo iz srbohrvaščine (u četiri oka), ko smo Slovenci vsaj včasih govorili »med štirimi očimi«, kar tudi smiselno bolj odgovarja in zveni lepše.« Iz daljšega dopisa Celjana. V stalnih besednih zvezah, kakršna je tudi med štirimi očmi. načeloma nič ne spreminjamo. Vsak jezik je do njih dospel tako ali drugače, v tej ali oni obliki, in te se morajo držali vsi, ki hočejo veljati za uresničovatee danega jezika. Ha/lika med slovenskim in srbohrvaškim reklom je v obeh predlogih in tema ustreznih oblikah pridevniške besede in samostalnika. To stalnost besednega inventarja rekel radi začnemo kršiti, če smo dvo- ali večjezični (še zlasti, če smo to le na pol). Tedaj se jezika, npr. pri utrujenosti govorečega, začneta preklapljati, tj. pristojnosti prvega in drugega jezika se začno mešati- Seveda do takega mešanja lahko prihaja tudi zaradi te ga, krr se komu zdi malo drugače zasukana srbohrvaška stalna besedna zveza imenitne j ša od slovenske. Tako je nekaj časa /lasti v mladinskem slengu namesto slovenskega rekla častna beseda prevladovala srbohrva ška častna reč. Seveda tudj toga ni mogoče trpeti: /a stopnjevanje rekel ne moremo kar tako uporabiti od drugod prevzetih besed, ampak to lahko do sr/riiiii s t i. poudarjanjem (pisano ga nakazujemo npr. s podčrtov anjem. s poševnimi črkami, s samimi vrhkimi črkurhi ipd.), s pravkar obravnava mm seveda ne smemo zamenjavati t. i, obnovitvi!1 rekel imamo jih ko npr. rečemo grenki sladkor po /gledtl na grenki rt/ (znan \: italijanskega filma s trm imenom), ah čr bi npr prenavljali latinski i/ivk Kruha in iger v Kruha in olimpijad. Pntisk na zgradbo slovenskih stalnih besednih žVt»Z prihaja tudi <>d drugod: svoj ras jo Breznik bojev.jl npr. proti francoski zvezi ramo ob rami. .a kar imamo domare / ramo ob rami (npr bojevati se). -Take po sili variante naših stalnih bosrdnih /vr. seveda manijo mč skupnoga s pravimi nasrnu variantami, kakor so npr na vse kriplje, na vso moč. na vse preirge. / vsemi silami ipd. Teh variant ne nate/amo na isto kopito, ampak jih uporabljamo po svojom jezikovnem obrutku /ti 'tilisti ino popestritev in tudi /a i/ra/anje delnih pomenskih odtenkov Stalne lu'seilurvv r/r so svojevrsten pričevalei samobitnosti posame/ mh jezikov. /ato jih na« eloma ne sprvminjamo, sr zlasti nr /ato. da bi bili taki kot di ugi Morebitne predloge, kritiko in opozorila v zveai s slovenščino v javni rahi pošiljajte na nalsov JEZIKOVNO H A/SOnišc'-i;. Republiška konferenca S/.Ol Slovenije. I .juhljana. Komo ms Koga 7 O LAS 6. STRAN__ Krajevna skupnost Vodice Na pomembnem križpotju Anton Podboršek, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Čeprav upravno spadamo v najsevernejši del občine Ljubljana-Šiška in smo nekako na repu, smo letos že precej naredili...« — Nerazumljive rešitve v zvezi z avtocesto — Lojze Lakner, predsednik komunalne komisije pri svetu KS: »Čakata nas ureditev dveh potokov, gradnja mrliških vežic; tudi s trgovino, preskrbo, pošto, avtobusno postajo, gostinstvom nismo zadovoljni.« prav je Kamnik le 10 kilometrov oddaljen od Vodic. »Čeprav smo med krajevnimi skupnostmi v naši občini nekako na repu, smo- letos že precej naredili,« pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Podboršek. »Minuli mesec smo imeli v Vodicah tako imenovane Kopitarjeve dneve. V okviru tega praznovanja smo v naselju uvedli ulični sistem in po Kopitarju poimenovani glavni trg pred poslopjem krajevne skupnosti. Uredili smo tudi spominsko sobo v Repnjah. Sicer pa gre zasluga za uspešno praznovanje ravnatelju šole v Vodicah Ivanu Sivcu in profesorju glasbe Jošku Peternelju.« »Tako velika in razvejana krajevna skupnost ima prav gotovo precej komunalnih problemov?« »Res je. In na nekatere letošnje akcije smo tudi zares ponosni. V začetku aprila smo se lotili gradnje 1.400 metrov dolgega cevovoda v Zapogah. Vsi krajani so prijeli za delo, prispevali v denarju in že 10. maja je bila celotna akcija končana. Z igradno cevovoda smo poskrbeli za pitno vodo v Dobru.ši, Dornicah in Zapogah, ker je vključen v krožni sistem. Prej tukaj sploh ni bilo vodovoda. Ker je bil pred dvema letoma v Repenjskem hribu zgrajen zbiralnik za 200 kubičnih metrov, poslej tudi ob morebitni okvari glavnega vodovoda iz Komende do Vodic na tem območju ne bomo več brez vode. Vrednost tega projekta je znašala prek milijarde starih dinarjev, vendar so krajani s prostovoljnim delom naredili za prek 150 milijonov starih dinarjev. Druga velika akcija je bila ureditev 30 novih telefonskih priključkov v Za- GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Anton Podboršek, predsednik sveta krajevne skupnosti Vodice Vodice — Upravna krajevna skupnost Vodice z naselji Vodice, Zapoge, Dornice, Dobruša, Repnje, Polje, Ska-ručna, Torovo, Vojsko in Povodje sodi v občino Ljubljana-Šiška. Ta krajevna skupnost je na najsevernejšem delu ljubljanske občine in po svoje zanimiva tudi zato, ker je prav v sedežu te krajevne skupnosti, v Vodicah, križišče pomembnih prometnic: za Kranj preko Brnika, za Škofjo Loko, Domžale, Kamnik in nenazadnje tudi za Ljubljano. V krajevni skupnosti je okrog 2300 prebivalcev oziroma 550 stanovanj. To je ena redkih skupnosti, kjer je še okrog 40 odstotkov kmečkega prebivalstva. Okrog 80 odstotkov vseh se vozi na delo v Ljubljano, ostali pa v Kranj. Zanimivo je, da menda nihče iz te krajevne skupnosti ni zaposlen v kateri od kamniških delovnih organizacij, če- Lojze Lakner, predsednik komunalne komisije pri svetu krajevne skupnosti pogah, Torovem in Dornicah. Pravkar spet poteka velika akcija. V Repnjah, ki so izrazito kmetijsko naselje, razširjamo cesto. Od sedanjih treh jo bomo razširili na pet metrov in asfaltirali. Sporedno s tem potekajo tudi dela za ureditev odvodnjavanja ozi/oma kanalizacije. To bo za Repnje velika pridobitev, po drugi strani pa ima to naselje zaradi gradnje avtoceste tudi največ težav.« »Najbrž zato, ker je cesta na tem področju nekako presekala kmetijska zemljišča?« »Ljudje so se s tem sprijaznili, saj cesta pač nekje mora potekati, čeprav je na tem območju v glavnem polje. Bolj pa motijo nekatere izvedbe. Najbolj so ljudje ogorčeni, ker je projektant namesto nadvoaa predvidel podvoz za traktorje ravno v vrtači, kjer je praktično največ vode. Tako je podvoz že pod vodo. Pri drugem podvozu pa imajo izvajalci velike težave zaradi odvodnjavanja. Nerazumljiva in z ekološkega stališča nemogoča je tudi gradnja odprtega kanala ob trasi avtoceste na tem odseku proti Skaručni. Po tem kanalu naj bi odtekala vsa meteorna voda z avtoceste in tudi fekalna iz Re- Ob začetku akcije Podarim — dobim Pomagajmo smučarjem! V kioskih Dela in Tobaka ter na poštnih okencih bodo v četrtek, 20. decembra, začeli prodajati darilne razglednice z nagradnim vprašalnikom. — Namen akcije: zagotoviti dodatna sredstva za nemotene priprave in nastope smučarskih reprezentanc in selekcij. Ljubljana — V Smučarski zvezi Slovenije in Jugoslavije ter v jugoslovanskem smučarskem skladu so že pred tremi leti razmišljali, da bi po tujem vzoru tudi pri nas začeli z nagradno igro v korist našega alpskega smučanja, smučarskih skokov in teka nordijske kombinacije in biatlona Zamisel uresničujejo v letošnji zimi. Že v četrtek, 20. decembra, bodo na 1000 mestih v Sloveniji pričeli prodajati darilne razglednice z nagradnim vprašalnikom. Stvar je preprosta: smučarskim reprezentancam in selekcijam podarite 150 dinarjev in dobite razglednico s smučarskim motivom ter nagradni vprašalnik s štirimi ne preveč zahtevnimi vprašanji. Ko odgovorite na vprašanja, vržete odrezek brez znamke v poštni nabiralnik. Prvo žrebanje bo 20. januarja, drugo 10. februarja, tretje 3. marca in četrto, zaključno žrebanje za glavne dobitke, 81. marca. Vsak pravilno izpolnjen vprašalnik (s pravilnimi odgovori) sodeluje pri dveh žrebanjih — v rednem mesečnem kolu ter v zaključnem žrebanju. Nagrade so zelo mikavne. Naj jih nekaj naštejemo: trikrat po 300 tisoč dinarjev, hiša Jelovica (105 kvadratnih me trov), popularni avtomobil »katrca«, prikolica Adria IMV, štirje pralni ■ o-ji, prav toliko črno-belih in barvnih televizorjev Gorenje, kuhinja Sloveni-jales in spalnica Meblo, nakit Zlatarne Celje, potovanja, akustični aparati smuči, vezi, smučarski čevlji in oblačila. »Akcija ima trojen namen: širiti zanimanje za vrhunsko-tekmovalno in množično-rekreativno smučanje, zagotoviti denar za nemoteno vadbo in nastopanja na tekmovanjih vsem smučarskih selekcijam in reprezentancam ter utrditi vezi z združenim delom,« je ob začetku akcije Podarim -dobim poudaril Janez Kocjani ič, predsednik Smučarske zveze Jugoslavije »V smučarski organizaciji smo že pred leti spoznali, da ne moremo računati samo na podporo telesnokulturnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji temveč da si moramo večino sredstev zagotoviti sami. Takrat smo ustana vili jugoslovanski smučarski sklad, ki je danes močna hrbtenica jugoslovanskega smučanja; letos uresničujemo še zamisel o prodaji darilnih razglednic z nagradnim vprašalnikom. Načrtujemo, da bomo na ta način zbrali še dodatnih 20 milijonov dinarjev. Akcijo nameravamo pripraviti vsako zimo, ker se pač dobro zavedamo, da bomo lahko le s širšo podporo držali korak z gospodarsko in smučarsko bolje razvitimi narodi.« (cz) Vodice — križpotje pomembnih smeri. Trg sredi naselja so pred nedavnim poimenovali po Jerneju Kopitarju. Tod poteka tudi glavna kanalizacija, ki so jo težki tovornjaki graditeljev avtoceste že domala uničili. Šesti smučarski tek Gorenjskega odreda Prijave le na dan tekmovanja Šesti množični smučarski tek Gorenjskega odreda bo v nedeljo, 13. januarja, s startom ob 10. uri pri zadružnem domu v Cerkljah. Cerklje — Prireditelji šestega teka Gorenjskega odreda — prizadevni člani Športnega društva Krvavec iz Cer-kelj bodo sprejemali prijave za tek le, na dan prireditve od 6. do 9. ure, ne pa tudi v dneh pred tekmovanjem. Za to so se odločili iz dveh razlogov. Pretekla leta so poslali na različne naslove v Sloveniji prek 2000 prijavnic (kar je bil precejšen izdatek), nazaj pa so jih do- Mojstrančani glasovali za samoprispevek Dovje-Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana so se v nedeljo, 16. decembra, ob krajevnem prazniku, na več voliščih odločali za podaljšanje krajevnega samoprispevka za leto dni. Krajevna skupnost obsega naselja Dovje, Belco, Radovno, Podkuže in Mojstrano. V vseh naseljih so z denarjem iz krajevnega samoprispevka že asfaltirali precej cest, vendar jim je zmanjkalo še 9 milijonov dinarjev za dokončanje del. Odločili so se, da asfaltirajo še ostale in z referendumom povprašali krajane, če so pripravljeni še leto dni plačevati on odstotek od neto osebnega dohodka. Krajani so pokazali veliko zavest in pripravljenost, da s skupnimi močmi rešujejo komunalne probleme. Referenduma se je udeležilo 87 odstotkov vseh volilcev. Od skupaj 1485 volilnih upravičencev je za samoprispevek glasovalo 877 volilcev in je bilo tako 59 odstotkov volilcev za — podaljšanje samoprispevka. D. S. bili le tretjino ali četrtino. Mnogi, ki so se sicer prijavili, se teka niso udeležili in s tem povzročili,dodatne težave prirediteljem in strokovnjakom pri računalniški obdelavi podatkov. Strokovnjaki Iskre Delte so se na podobnih prireditvah v Sloveniji že toliko usposobili in izurili, da bodo lahko vnesli vse potrebne podatke v računalnik v urah pred tekmovanjem, toda le s pogojem, če se bodo udeleženci pravočasno prijavili — to je najkasneje do devete ure. Borci, pionirji in pionirke bodo tekli na 7 kilometrov, vsi ostali bodo lahko izbirali med tekoma na 7 in 25 kilometrov. Daljša smučina bo speljana po že ustaljenih progah, krajša bo nekoliko spremenjena zaradi obsežnih izsuševalnih del na kmetijskih zemljiščih, Štartnino, ki bo veljala 200 dinarjev, bodo plačali le odrasli. Na cilju bodo morali vsi udeleženci vrniti štartno številko • Prireditelji, ki so že večrat. imeli smolo s snegom in z vremenom, pričakujejo, da se bo v ugodnih razmerah zbralo 13. januarja v Cerkljah okrog 1500 tekačev. To bi -bila tudi najlepša nagrada za prizadevnost organizacij skega odbora — vodi ga Janez Martin-čič številnih komisij, več sto krajanov iz šestih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, borcev Gorenjskega odreda, delavcev oddelka milice in Zdravstvene postaje Cerklje ter vseh, ki bodo pomagali pri pripravi in izvedbi prireditve. Na dan tekmovanja bodo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah odprli razstavo o delovanju Gorenjskega odreda. Pokrovitelj šestega cerkljanskega teka bo Iskra Delta, ki bo poskrbela tudi za hitro in učinkovito računalniško obdelavo podatkov. J. Kuhar — C. Zaplotnik penj v vrtačo v Skaručni. In to prav na kraju, kjer so pred časom geološke raziskave pokazale največje podtalno jezero pitne vode, ki bi leta 2000 zadoščala kar za 70 odstotkov potreb pitne vode za Ljubljančane. To nas v krajevni skupnosti zelo moti, ker nam ni vseeno, kaj bo s krajem in ljudmi tod okoli jutri.« »Kakšni pa so načrti krajevne skupnosti za v prihodnje?« »Dela in težav je nič koliko, denarja pa seveda premalo,« pove predsednik komunalne komisije pri svetu krajevne skupnosti Lojze Lakner. »Prihodnje leto se nameravamo v Vodicah lotiti urejanja dveh potokov, ki zdaj poplavljata kar 70 hektarov zemljišč. Ta kacija pa bo morala biti usklajena s sosednjo krajevno skupnostjo Bukovica-Utik. Razen tega nameravamo v Vodicah zgraditi tudi mrliško vežico. Na območju naše krajevne skupnosti so tri pokopališča, vendar nimamo razrešenih nekaterih zemljiških ter upravnih vprašanj. Zato se bomo morali najprej lotiti tega problema. Potreb ali težav, če hočete, pa je še precej. Ocenjujemo, da je preskrba z živilskimi in ostalimi potrebščinami še vedno precej slaba. Pošta ima premajhne prostore. Treba bo urediti dohod do postaje milice. Čaka nas ureditev avtobusnih postajališč. In nenazadnje nimamo v krajevni skupnosti oziroma v Vodicah niti enega primernega gostinskega lokala. Še najbolj smo pravzaprav zadovoljni s šolo in kulturnim domom; čeprav bo šola čez čas tudi premajhna. V nemogočih prostorih pa je že zdaj vrtec« Kar lep čas je bilo v krajevni skupnosti ter v organizacijah in v posameznih društvih precejšnje mrtvilo. Zdaj se že kaže živahnejša dejavnost na kulturnem področju pa na športnem in tudi v nekaterih drugih organizacijah. V vodstvu krajevne skupnosti so prepričani, da bodo v prihodnje prav ob zavzetosti vseh krajanov in ob pomoči širše skupnosti lahko kos nalogam in v preteklosti nerešenim problemom. A. Žalar Viševca — Del ceste, ki od Zaloga vodi proti Viševci, majhnemu nase-lju pod Šenturško goro, je zdaj znova uporaben. Potem ko je junija letos zemeljski plaz dobesedno odnesel cesto nekaj deset metrov niže ><• je popravila lotilo Gozdno gospodarstvo Kranj, denar za popravilo™ je v večini prispeval sklad združenih sredstev za krajevne skupnosti občine Kranj. Razen obnovljene ceste se vasici s tremi kmetijami prar na meji kranjske občine s kamniško zdaj obeta še vodovod namesto dosedanje kapnice, ki jo je v sušnih obdobjih rado zmanjkalo. Po načrtu, ki bo dokončan nekako v februarju prihodnje leto, bodo vodo a viševski vodovod zajeli poldrug kilometer daleč pod Sidražem YoZ bo dovolj tudi za manjše naselje vikendov v bližini, katerih lastnih h pripravljeni tako kot krajani Viševce z delom in denarjem pomagat pri nape javi zdrave pitne vode. Večji del denarja za vodovod pa naj b\ Viševca, ki sodi v krajevno skupnost Šenturška gora, naslednje leto dobila iz združenih sredstev za krajevne skupnosti občine Kranj. -Foto: L. M. Krvodajalska proslava v Bitnjah Ob podelitvi vsakoletnih priznanj krvodajalcem v Bitnjah pri pravijo tudi srečanje najstarejših krajanov Bitnje — Krajevna organizacija RK Bitnje je v petek zvečer pripravila v Gasilskem domu v Bitnjah krvodajalsko proslavo, na kateri so podelili najzaslužnejšim krvodajalcem priznanja. V tej krajevni skupnosti, kjer je okoli 600 članov Rdečega križa, vsako leto daruje kri več kot 80 krajanov. Letošnje akcije v januarju se je udeležilo 89 krvodajalcev, med njimi so bili letos tudi taki, ki so kri darovali že dvajsetkrat in tudi večkrat. Bitnje - Na tradicionalni krvodajalski proslavi so podelili priznanja krvodajalcem, obenem pa je bilo to združeno s srečanjem najstarejših krajanov. — Foto: L. M. Organizacija Rdečega križa Bitnje krvodajalsko proslavo že sedmo le';o zapored združuje s srečanjem yv, rejših krajanov. Enkrat letno n&mrtf povabijo na družabno srečanje in pogostitev krajane, ki so dopolnili }\ fcč Povabili so 65 krajanov, vendar se vi tokratnega srečanja niso udele:: r tisti pa, ki so prišli, so bili ob prigiuki in pijači kar dobre volje, še posebej, ker jim je godel harmonikar Janez.itko da so se nekateri kljub visokim le tom zasukali po plesišču*. Na ta način so tudi hitreje poubilL da je bil v programu krvodajalske prfr slave in srečanja starejših krajane* napovedan tudi kulturni progna V stopiti bi namreč morala folklor-,; w pina Sava iz Kranja z oktetom folkloristi na proslavo v Bitnjah pou-bili, drugače si ni mogoče razia^.e. . nastopa poprej niti odpovedal: MM »Da bi šlo za nesporazum, je te; k: g jeti,« je povedal predsednik krajeva organizacije Rdečega križa Bitir? \ Kern, saj je bil 14. december edini da tum, za katerega so folklorist; ... da lahko pridejo.« Kljub vrzeli v programu pa so krvi dajalci in starejši krajani posedeli prijetnem razpoloženju in ob pdjjru) tja v večerne ure. Simbc nagradili tudi najstarejša prisotna kr jana, 84-letnega Leopolda K.;:,, Antona Kerna; ta je doslej dvajsetkt daroval kri. Vsem krvodajalcem v g njah se je v imenu občinske or| citirani ceni. Ogled je možen 2 uri pred licitacijo. s_—- _--—— snovna šola HELENE PUHAR KRANJ Kidričeva 51 Komisija za delovna razmer-Iobjavlja prosta dela in na- SPECIALNEGA PEDAGOGA u delo v razredu 1 določen čas od U.-30. B. 1985 — nadomeščanje ^začasno odsotnega klavca. Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Helene Puhar, Kranj, Kidričeva 51, Komisija za delovna razmerja. Osnovna šola PETER KAVČIČ SKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge DELAVCA ZA POMOČ V RAČUNOVODSTVU, KASNEJE SAMOSTOJNO VODENJE RAČUNOVODSTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — ekonomska srednja šola s 5 letno prakso v računovodstvu in znanjem strojepisja, — poskusna doba je tri mesece, nastop dela 1. 3. 1985. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič Skofja Loka, Šolska ulica 1. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Poštna ulica 4 Objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNO UREJANJE NAROČNIŠKIH TT RAZMERIJ 11 za nedoločen čas Pogoji: — ekonomska srednja šola. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na komisijo za delovna razmerja pri DSS Podjetje za ptt promet Kranj. Komisija bo sprejemala prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: navija piosia aeia in 1. REFERENT ZA TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 1 delavec 1 delavec več delavcev 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec več delavcev več delavcev f OPFRATFR V K0,NTR°LNEM CENTRU J. UrtKAl EK v predelavi 4. JAMOMEREC 5. STRUGAR - REZKALEC 6. PTT MEHANIK 7. TEHNOLOG I 8 MAZAČ 9! RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDAR Ti POGOJI RUDARSKA DELA1 pod 1: — gradbeni tehnik — strokovni izpit — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 2: — metalur5kea'' "-f**- imeri — poskusno delo 2 meseca — izmensko delo pod 3: — Poklicna šola kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — izmensko delo pod 4: — rudarski ali geodetski tehnik — izpit B kategorije — delovne izkušnje 1 leto — poskusno delo 1 mestec — delo v dveh izmenah pod 5: — KV orodjar, kovinostrugar, rezkalec — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — izmensko delo pod 6: — srednja elektrotehnična šola — ptt tehnik — nad 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 7: — dipl. ing. rudarstva — 3 leta delovnih izkušenj — zaželeno znanje tujega jezika in osnov AOP —- noskusno delo 2 meseca — občasno jamsko in izmensko delo pod 8: — KV avtomehanik — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let pod 9: — KV rudar (3-letna poklicna rudarska šola) — 3 mesece delovnih izkušenj » — poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko dela — starost nad 21 let pod 10: — KV delavec, lahko tudi delavec s končanimi osmimi razredi osnovne šole — poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko delo — starost najmanj 21 let in ne več kot 35 let — obvezna prekvalifikacija v KV rudarja Delovno razmerje se za vsa dela sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dnon po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje bomo vabili na r a/govor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po končani objavi. MLADINSKA KNJIGA TOZD Veletrgovina Ljubljana, Titova 145 Objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja dela in naloge SAMOSTOJNEGA ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA za oddelek trgovine na veliko v Kranju Pogoji za zasedbo: — srednja administrativna šola, — tri leta delovnih izkušenj Dela in naloge se združujejo za določen čas — za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Mladinska knjiga, DSSS za trgovino TOZD, kadrovska služba, Ljubljana, Resljeva 16. O rezultatih objave bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Objavlja prosta dela in naloge v upravi za notranje zadeve Kranj in v počitniškem domu v Bohinju: 1. ČISTILCA MOTORNIH VOZIL — PKV delavec, — poskusno delo. 2. SNAŽILKE, za oddelek skupnih služb — osnovnošolska izobrazba, — poskusno delo. 3. SNAŽILKE s skrajšanim delovnim časom na PM Skofja Loka — osnovnošolska izobrazba, — poskusno delo. 4. UPRAVNIKA POČITNIŠKEGA DOMA V BOHINJU — končan program štiriletnega izobraževanja gostinske smeri (VKV delavec), — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo. 5. KUHARJA v Bohinju — končan program triletnega izobraževanja gostinske smeri (VKV delavec), — poskusno delo. Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakonu o delovnih razmerjih se zahteva, da izpolnjujejo še pogoje 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bih obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov). Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh upravi za notranje zadeve Kranj*, Cesta JLA 7. MARMOR HOTAVLJE Delovna organizacija na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge VODENJE GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, ali — da ima višješolsko izobrazbo zgoraj 'navedene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dela. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: Marmor Hota-vlje, Industrija naravnega kamna, Gorenja vas, komisiji za delovna razmerja. * Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 30 dni po izbiri. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj OBJAVLJA prosta dela in naloge Za TOZD REPROTEHNIKA b. o. Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1, na osnovi sklepa odbora za kadrovske in družbene zadeve TOZD Reprotehnika dne 10. 12. 1984 1. KOPIRANJE PLOŠČ - 1 delavec Pogoji: — 3 letna srednja grafična šola in 2 leti izkustev Za opravljanje del in nalog je določeno 2 mesečno poizkusno delo. 2. KOPIRANJE II. — 1 delavec Pogoji: — končana osnovna šola in eno leto delovnih izkustev Za opravljanje del in nalog je določeno 1 mesečno poizkusno delo. Za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Na osnovi sklepa odbora za kadrovske in družbene zadeve z dne 12. 12. 84. 3. KUHARSKA OPRAVDA II - 1 delavka (za določen čas 6 mesecev) Pogoji: — končana osnovna šola, ter najmanj eno leto delovnih izkušenj. Za opravljanje del in nalog je določeno 1 mesečno poizkusno delo. Pod 1 in 2 je delovno razmerje za nedoločen čas, pod 3 pa za določen čas 6 mesecev. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj Ul. Moše Pijadeja 1 v roku 8 dni po objavi. GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI EISEN 9170FERLACH, BOROVUE Nudimo vam SPOCK XX HAURPLATZ13 J&ShRthU tel. 9943-4227-3249 STIH L motorne žage, HOSQUARNA motorne žage, verige za vse motorne žage, GRUNDFOS črpalke, vodovodne cevi, PPR kabel 2x1,5 2x2,5 3x1,5 3x2,5PGP kabel, bakrena pločevina, pocinkana pločevina, zaščita lesa, lak za parket in kovine, deske za oblaganje sten in stropov. Vsem Gorenjcem in cenjenim kupcem želimo srečno in uspešno novo leto 1985 in se še naprej priporočamo za obisk Imamo zastopstvo in prodajo električnega ročnega orodja firm: BOSCH, MAKITA, BLACK and DECKER in sicer za: vrtalne stroje, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage, sko-belnike ... Znani smo po nizkih cenah. Govorimo slovensko. CGP DELO TOZD PRODAJA, podružnica KRANJ Maistrov trg 12 Zaposlimo: 1. RAZNAŠALCA za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za LESCE in za nadomeščanje raznašalca v Radovljici. Več raznašalcev za dostavo časopisa DELO zaposlimo tudi v Kranju in sicer na območjih: Planina, Čirče, Zlato polje, Stražišče in Britof. Delo je v zgodnjih jutranjih urah. Zaposlitevje lahko tudi kot stalna. Informacije o zaposlitvi dobite na CGP Delo, podružnica Kranj, Maistrov trg 12, vsak dan od 8. do 12. ure. 2. PRODAJALCA ČASOPISOV v lokalu na Bledu za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — končana šola za prodajalce brez delovnih izkušenj ali druga srednja nedokončana šola in leto dni delovnih izkušenj pri prodaji. Poskusno delo traja dva meseca. Pismene prošnje z dokazili o končanem šolanju pošljite na naslov: ČGP Delo, poružnica Kranj, Maistrov trg 12, do 25.12. 1984. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD Gradnje, b. o., Mirka Vadnova 1 Objavlja prosta dela in naloge VODENJE NABAVE IN SKLADIŠČA Pogoji: — ekonomska srednja šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj na enakih delih ter vozniški izpit B kategorije, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. DELOVODJE KAMNOSEŠKE DELAVNICE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati za zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOG P Kranj, Mirka Vadnova 1. Komisija za delovna razmerja TOZD Gradnje. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. ŽG LJUBLJANA ŽTO Ljubljana, n. sol. o. TOZD za promet Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Trg OF 7 Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo organizirali TEČAJ ZA SPREVODNIKA NA VLAKU i Pogoji za sprejem so: — končana poklicna šola — program IV. stopnje zahtevnosti, — starost do 30 let, t ' — znanje slovenskega jezika, — zdravstvena in psihofizična sposobnost v skladu s pravilnikom o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu. S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje pri TOZD za promet Ljubljana. Po določenem času uspešnega dela imajo kandidati možnost za napredovanje oziroma dodatno izobraževanje. Približni osebni dohodek na delih in nalogah sprevodnika znaša 38.000 din. Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih z vlakom doma in v tujini. Prijave sprejema kadrovska služba tozd za promet Ljubljana, Trg OF 7, v 15 dneh po objavi. LIMOS SKOFJA LOKA Kidričeva 51 Vabi k sodelovanju 2 nova sodelavca za opravljanje del in nalog ODGOVORNEGA RAZVIJALCA V ODDELKU KONSTRUKCIJA IN RAZVOJ. Poleg splošno zakonsko določenih zahtev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo dokončano visoko ali višješolsko izobrazbo strojne smeri, — 2 do 3 leta delovnih izkušenj Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo znaša približno 40.000,00 din. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema delovna organizacija LIMOS Skofja Loka, Kidričeva 51, v 8 dneh po objavi. ALPETOUR SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA DO RTC KRVAVEC Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge - SKUPINOVODJE ŽIČNIC TIHA DOLINA Pogoji: — končana srednja tehnična šola strojne ali elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, poskusno delo je dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - SKUPINOVODJE VZDRŽEVANJA IN MONTAŽ Pogoji: — končana srednja tehnična šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Poskusno delo je dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - ELEKTRIČARJA Pogoji: — končana poklicna šola elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri delih elektrovzdrževanja, poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - VZDRŽEVALCA ŽIČNIC Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževalnih delih, zaželjen je kandidat z znanjem varjenja, poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - STROJNIKA II (2 delavca) Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih strojnika žičnic ali na podobnih delih, poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - ČISTILKE NA ŽIČNICI Pogoji: — končanih 6 razredov osnovne šole in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA ŠOLARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in darovali toliko lepega cvetja. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in sestram bolnišnice Golnik za ljubeznivost in nego v času težke bolezni. Iskrena hvala delovni organizaciji TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana, Nova Gorica, Celje, Maribor in Novo mesto. Nadzorništvu proge Kranj, TOZD za promet Jesenice, postaji Kranj in sošolcem za izkazano pozornost in pomoč ter poslovilne besede ob grobu. Prisrčna hvala KS Besnica za vsestransko pomoč in za organizacijo pogreba, predstavnikom KS in DPO za izrečene poslovilne besede ob slovesu. Hvala tudi delovni organizaciji Merkur Kranj, »Prijateljem Jošta«, pevcem za žalostinke ter godbi na pihala Kranj. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! žalujoči vsi njegovi Besnica, 11. decembra 1984 TOREK, 18. DECEMBRAj^ ALPETOUR] DEKLETA IN ŽENE!! Preživite novoletno noč z novo frizuro. Lepo, moderno urejeni se boste v družbi bolje počutili. Pričakuje vas frizerski salon hotela Creina. Rezervacije na telefon 23-650 DELFIN Kranj Tel. 21-626 vas vabi na ribje specialitete OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za delovna razmer-ja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE na centralni šoli. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s poiniml delovnim časom. Delo je ■ popoldanskem času. Naston dela takoj. Poskusno del0 J en mesec. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na osnovno šolo Tavčar, Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpis Obrtno podjetje za popravilo tehtar tehtnica kK Benedikova 1 razpisuje po sklepu komisije a medsebojna delovna razmerji prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA — en delavec Pogoj: — KV ključavničar TEHTNIČARJA — dva delavca Pogoj: — KV kovinarski delavec Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim rokom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Tehtnica Kranj, Benedikova 1. O izbiri bomokandi date obvestili v 15 dneh po ko čanem razpisu. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ŠMIDA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za izraze sožalia H»rm,«™ • stvo na zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebji17^tni^fiS^^u^ sk. sestri Mariji iz Dražcoš. ZB Draž«**: Hr-bivr,,™ fU J>"JSrdkl mJ^-' Sif?^ /-oiezmki, organizacijam IBI-ja » se stvo na zadnji poti. , ski sestri Mariji iz Dražgo.š, ZB Dražgoše, delavcem Iskre Železniki nr^ini^-i™ rni Kran.,a ter sindika.ni organizmi Gorenjski M, Z*4£K^SšXffi g Železnikov ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoči domači Dražgoše, 10. decembra 1984 i, 18. DECEMBRA 1984 MALI PGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN O Blagovnica Kranj if.4L/ OGLASI H: 27-960 MODAM DBfl Ul 1 v je PO an Ji-ni a. J'-iam PRAŠIČA za zakol ali rejo iftcidan). Gorice 7, Golnik 14420 Mradam bukova DRVA in smrekove ■OHE.Telefon 064/77-640 15520 "Mam 25 do 180 kg težke PRAŠI-htme 123, Podnart 15559 f-~ 81, z 80 programi in navodilom >r.skem jeziku »2 M«. Telefon "•200 dopoldan 15752 mMta BCS KOSILNICO, širina ■%el. Draga 22, Skofja Loka 15753 Pfm kuhinjski ŠTEDILNIK ne-ff-. v dobrem stanju, in KRUŠNO »•'vrata in pokrov). Lojzka Ravni-f Kidričeva 9, Skofja Loka 15754 ~dam bukova in hrastova DRVA. >9 15755 'Tdam več OVC z jagnjeti in tri mesare OVČKE. Blejska Dobrava 72 15756 mno prodam SEDEŽNO GARNI-p 'trosed, dva fotelja). Mihelie, Kakega odreda 6, Kranj 15757 Mn dobro ohranjeno POSTELJ-'ARMTURO in STROJČEK za re-saiame. Dolinar, C. talcev 18, 15758 M prodam rabljen barvni TE-_ •■20R Gorenje. Humer, Mlakarje-l*Wur 15759 "dam dve OVCI z jagnjeti. Franc J Proletarska 25, Tržič 15760 "dam zimska JABOLKA (boskop--am REZILKO boch. Telefon 15792 l*'4am dva FOTELJA, KAVČ in i Jenkova 8, Kranj 15793 "dam suha bukova DRVA. Frlic, '^e 6, Poljane 15794 '"dam 150 k v. m KOMBI PLOŠČ ^edba, cena 8 sm in 25 TULJAV Mtt schiedel. Marija Jenko, Zg. *k74/A, Medvode 15795 dam barvni TELEVIZOR, star 6 ,"28.000 din. Jereb, Partizanska c, '■'a Loka — dopoldan 15796 •f'KlAP MIZO, stojalo in omarico, prodam. Vinko Mohorič, M Jake Platiše 5, Planina II. 15797 *dam italijansko DIRKALNO KO--^iniarelo na 12 prestav. Kiemenčič, ptorjevo naselje 104, Skofja Loka 15798 "dam MIMKOMPONENTO 2x '• Prebačevo 26, Kranj 15799 "'.v. nov prenosni GLASBENI KH Philips z zvočniki. Peter Škr-*nično 9 pri Golniku 15800 Prodam PUJSKE, težke od 25 do 30 kg. Jože Križaj, Reteče 26, Skofja Loka 15801 Prodam stereo KADIO HSR 48, 2x25W cena 3 SM. Drago Kožuh, Kranj, Sučeva 12. tel. 26.-988 15803 Prodam več PRAŠIČEV od 150 do 180 kg. Brolih, Hotemaže 34 KUPIM Kupim dvobrazdni TRAKTORSKI PLUG. Jože Čadež, Na logu 17, Skofja Loka 15767 Kupim VODNO ČRPALKO hidropak in ford motor 1500 in 1700 ccm, VW motor. Telefon 061/627-045 15780 Gasilsko društvo MAVČIČE prireja 31. 12. 1984 v ZADRUŽNEM DOMU V MAVČIČAH SILVESTROVANJE s pri-četkom ob 20. uri. Za veselo vzdušje bodo poskrbeli gasilci in ansambel TRGOVCI. Vabljeni! Obenem vsem krajanom želimo srečno novo leto 1985! Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp Kranj želi svojim članom in aktivistom uspešno, zdravo in zadovoljno Novo leto 1985. - VW DERBY, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. Telefon 50-533 15777 GOLF, letnik 1978, rdeč, 62.000 km, ugodno prodam. Milan Potočnik, Dolenja vas 73, Selca 15778 ZASTAVO 101, letnik 1974, po delih prodam. Bojan Kropivšek, Strahinj 101. Naklo 15779 Poceni.prodam KOMBI 850 (7 + 1), letnik 1979 Telefon 064/69-350 dopoldan 15802 STANOVANJA Nudim hrano in STANOVANJE ženski za varstvo otrok. Lahko je tudi zaposlena. Naslov v oglasnem oddelku. 15631 SOBO ali GARSONJERO išče avia-tik v Kranju ali Šenčurju. Šifra: Aerodrom 15780 Iščem SOBICO v Kranju. Ponudbe pod: Poštena 15781 POSESTI VOZILA Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Krajnik, Godešič 11/A, Skofja Loka 15574 Prodam OPEL RECORD 20 S, letnik 1981, v račun vzamem golfa do vrednosti 50 SM. Telefon 74-210 zvčer 15581 Prodam KADETTA, letnik 1969. Samac, Posavec 9, Podnart 15583 Prodam MINI MORIŠ, letnik 1971, ohranjen, in električno KITARO ritem. Telefon 24-628 15767 Prodam avto 126-P, registriran do 6. 9. 1985, dobro ohranjen, letnik 1978. Janez Oblak, Hrib nad Zmincem 6, Skofja Loka 15768 Ugodno prodam tovorni avto TAM • 101 T 10, letnik 1974, registriran do 31. avgusta 1985. Janja Pranjič, Vodnikova 4, Lesce. Ogled vsak dan 15769 Poceni prodam ZASTAVO 750, vozno, letnik 1971. Ivič, Tuga Vidmarja 12, Kranj 15770 Prodam ZIMSKI GUMI z obroči, varnostni naslonjali in izpušno cev za Z-101 ter prednja plastična zaščitna blatnika. Telefon 25-055 15771 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči 145 x 12, za Z-750. Češnjica 6, Podnart 15772 Prodam 126-P, november 1978, 55.000 km. Ogled popoldan. Brun, Frankovo naselje 171, Skofja Loka 15773 Prodam vse dele za OPEL 1700 ccm, motor je še uporaben in se preizkusi ob prodaji. Avgust Mikolič, Zg. Brnik 127 15774 Prodam STROJ, MENJALNIK, vrata, streho in zadnje steklo ter druge razne dela za LADO 1200. Jamar, Bohinjska Bela 58 15775 Prodam zadnje steklo, prednje in bočne smerokaze za Z-128 ter razne rabljene dele za Z-101 in R-8. Milan Frelih, Ob potoku 2, Žiri, tel. 69-350 Na relaciji Mlaka—Tenetiše zamenjamo in prodamo najboljšemu ponudniku večji kompleks KMETIJSKEGA ZEMIJISČA. Pismene ponudbe pod šifro: 3 ha zemlje 15636 ' OBRTNIKI ZDOMCI! Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja, velikost približno 2000 kv. m. Zupan, Jezerska c. 93/C, tel. 21-607 NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. ZAPOSLITVE Nujno iščem popoldansko DELO na domu (po službi). Lahko ŠIVAM manj-.še stvari ali podobno. Naslov v oglasnem oddelku. L5783 IZGUBLJENO_ V okolici Posavca se je izgubila PSIČKA koker španjel, črno-sive barve. Sliši na ime Dika. Kdor bi kaj vedel o njej prosimo sporočite: Knific, Posavec 4, tel. 70-066 15784 OSTALO Iščem VARSTVO za 8-mesečnega OTROKA, po možnosti takoj. Boncelj, Šenčur, Rožna 32, tel. 41-021 15785 V sobotah in nedeljah potrebujem VARSTVO za otroka. Nudim stanovanje in hrano, drugo po dogovoru. Mira Mazreku, Koroška 25/A, Kranj 15786 Nujno potrebujem za dobo 6 mesecev 15 SM posojila. Dam zelo visoke obresti ter obenem plačam tudi slučajno razliko v devalvaciji (v tej dobi). Pod šifro: Garancija 15787 NARODNOZABAVNI ANSAMBEL je še prost za Silvestrovo. Informacije po tel. 064/77-143 ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi našega ljubega sinčka, bratca, vnučka,pravnučka in nečaka ALEŠA DOLINARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Iskre Telematike DS Komerciale in TOZD MKD za izraze sožalja, prelepo cvetje in številno spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mamica, očka, bratec in vsi domači Hrastje, 8. decembra 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža. ljubega očka, brata in strica JOŽETA MLAKARJA mizurja v pokoju M iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a vsestransko in nesebično pomoč v teh težkih dneh. Posebna zahvala Jeglejevim, Lojzki Bevkovi in Jakčevim. Hvala Institutu bolnišnice Golnik, dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem CP Kranj, sodelavcem BIT Tržič — TOZD Konfekcija, OOZB Naklo, za vodenje pogreba tov. Janezu Moharju in tov. Stanetu Štetetu. nosu-<>rn. praporščakom in tov. Francu Križnarju za poslovilni govor, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in /a lepo petje pevcem iz. Nukloga in pevcem bratov Zupan. Zahvala vsem. ki ste prišli od blizu in daleč ter f»a tako številno pokropili, nam izrazili ustno in pisno sožalje in njegov prezgodnji grob pokrili z. venci in cvetjem. VSEM IN VSAKOMUR, SE ENKRAT ISKRENA HVALA' ŽALUJOČI: fenu Marica hčerki Mojca in Lidija z družinama, vnuki Andrej, Robi brata Albin in Ivan z ženama, sestra Ivanka in vsi Sorodniki Pivka, Podbrezje, Kranj lleka, Ljubljana .Alenka in Monika, ZAHVALA Vsem, ki ste našega ljubega moža in očeta FRANCIJA KOŠNIKA poznali, vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, vsem, ki ste mu izkazali poslednjo pozornost, iskrena hvala. Zahvaljujemo se posebej sodelavcem kolektiva Iskra — Orodjarna, zdravstvenemu osebju ZD Kranj in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik — Oddelku za intenzivno nego, g. župniku za opravljen obred, pevcem in godbi. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih pomagali in našli za nas tolažilno besedo.* NJEGOVI: žena Anica, sinova Tomaž in Bojan V 71. letu je po daljši bolezni končala svojo življenjsko pot JUSTI POKLUKAR roj. Vehovec Od nje se bomo posbvili v torek, 18. decembra 1984, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJENI Kranj, 17. decembra 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA VESTRA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje dr. Borutu Rusu in osebju ZD BJed, govornikoma Mihu Ferčeju in Vinku Repetu za lepe poslovilne besede, Konjerejskemu društvu za Gorenjsko Radovljica, Konjeniškemu klubu Triglav Bled, pevcem in godbi iz Gorij, praporščakom, sosedom ter g. župniku za lepo opravljen obred in vsem tistim, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremljali na poslednji poti. ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Vida, sinovi Anton, Dušan, Joža, Janez z družino, Danilo z družino in brat Ivan Zg. Gorje, Bled V SPOMIN 19. decembra bo minilo leto, odkar nas je nepričakovano zapustila žena in mami HELENA ERBEŽNIK Prazen je naš dom brez tebe, še vedno si z nami, v naših srcih je še vedno bolečina in praznina. Spomin nate še vedno živi. Naš dom je prazen in pust, mi pa osamljeni in otožni. Vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. •ŽALUJOČI: mož Bojan, hči Bojana, Vesna in sin Beno ter drugo sorodstvo Naklo, 19. decembra 1984 ZAHVALA V 85. letu starosti je umrla naša draga mama in stara mama MARIJA STARE roj. SEKNE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja ter spremstvo na /.udnji poti. Posebna zahvala za pomoč družini Omeje. gospe Polonci ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: hčerki, sin in drugo sorodstvo Kranj, 12. decembra 1984 Z dobrim delom do prihrankov V enotah ljubljanskega armadnega območja si prizadevajo, da bi z manj sredstvi dosegali boljše rezultate — Z ukrepi na več področjih dela so letos privarčevali približno 122 milijonov dinarjev — Obsežna tudi pomoč prebivalstvu ■ Ljubljana — Enote naše armade so opremljene z najsodobnejšim orožjem, elektronsko tehniko, raznovrstnimi transportnimi sredstvi in drugo opremo. Vendar se pripadniki armade dobro zavedajo, da so ta sredstva učinkovita le ob pravilni uporabi; torej, če z njimi ravnajo dobro usposobljeni starešine in vojaki. Načrti borbenega pouka so že dalj časa usmerjeni k temu, da bi z manj sredstvi dosegali boljše rezultate. To v praksi pomeni predvsem gospodarno izkoriščanje vojaške tehnike. Da bi bila čimdalj uporabna, si pri urjenju pomagajo z različnimi pripomočki, ki povsem enakovredno nadomeščajo drago in občutljivo tehniko ter zmanjšujejo stroške usposabljanja. Velik del pouka poteka v kabinetih ob napravah, ki so jih v glavnem izdelali izumitelji iz vojaških vrst. Tako se dobro seznanijo z orožjem oziroma bojnim sredstvom že pred tem, ko pridejo v stik z njim. Zato jih na vadišču čaka pravzaprav le preizkus pridobljenega znanja s pravim orožjem, kar daje ponavadi odlične rezultate. Seveda se ni moč izogniti obveznim urjenjem, z dobro organizacijo le-teh pa v armadi prav tako privarčujejo marsikakšen dinar. Ob racionalizaciji usposabljanja in uvajanja inovacij je bilo za varče- vanje pomembno dobro vzdrževanje tehničnih sredstev. Glede na lansko leto se je letos povečal odstotek brezhibnih tehničnih sredstev, veliko tehnike pa so tudi sami popravili. Pri vsakem tanku, na primer, privarčujejo z generalnim popravilom v lastnih delavnicah prek 500 tisoč dinarjev, obenem pa se tehnični kadri učijo in izpopolnjujejo. Z gradbenimi in drugimi deli, ki jih starešine in vojaki opravijo sami, zbiranjem in prodajo odpadnih surovin ter učinkom uresničenih inovacij so letos prihranili približno 122 milijonov dinarjev. Manjši, a ne nepomemben delež prihrankov predstavlja vsakdanje gospodarno ravnanje, zlasti ~z energetskimi viri. Prav spodbudni pa so bili rezultati pri pridelovanju hrane za pripadnike enot LAO. Samo letos so pridelali 130 ton koruze, 20 ton krompirja, 29 ton žitaric, 49 ton raznih povrtnin, 4 tone sadja in 731 ton živinske krme. Doma zrejena živina jim je dala 211 ton mesa. Razen tega so sami pripravili prek tisoč kubičnih metrov drv za kurj avo. Pripadniki ljubljanskega armadnega območja so se tudi letos izkazali z deli izven vojašnic. Popravili in preuredili so 37,5 km cest, na novo pa so jih zgradili 11,9 km. Postavili so 6 lesenih mostov s skupno dolžino Ljubljana — Poveljstvi ljubljanskega armadnega območja in teritorialne obrambe Slovenije sta tudi letos priredili tradicionalni sprejem za predstavnike sredstev javnega obveščanja. Na srečanju v ljubljanski vojašnici Bratstvo in enotnost minuli petek so jim predstavili letošnje dosežke v naših oboroženih silah in delovna prizadevanja prebivalstva v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. K utrjevanju obrambno-zaščitnega sistema je veliko pripomogla, kot so naglasili organizatorji, sprotna obveščenost javnosti o uresničevanju najpomembnejših nalog na tem področju. Novinarje so seznanili tudi z uspehi vojaške enote, ki so jo obiskali. (S) — Foto: S. Saje Nered v poslovnem času gostinskih obratov Najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta morajo lastniki zasebnih gostinskih obratov v kranjski občini urediti poslovni čas Kranj — Letos sredi poletja, med turistično sezono, smo bili v kranjski občini ponekod priča zelo neodgovornemu ponašanju nekaterih lastnikov gostinskih obratov. Dogajalo se je, da so bili nekateri lokali brez potrebne predhodne uskladitve zaradi dopustov zaprti. Precejšnje nezadovoljstvo je bilo zaradi tega na primer v Naklem. Pred dnevi je tržni inšpektorat Kranj Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko 79 zasebnim lastnikom gostinskih obratov v kranjski občini izdal odločbe, da morajo najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta urediti svoj poslovni čas. Odlok o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena v občini Kranj, ki je bil objavljen 30. decembra 1982, določa, da je minimalni poslovni čas gostinskih obratov v občini za kavarne, okrepčevalnice, slaščičarne in obrtne slaščičarske delavnice od 8. do 20. ure; za gostilne in bifeje od 9. do 21. ure in za nočne bare ter druge nočne lokale od 22. do 2. ure. Odlok nadalje določa, da je gostinski lokal lahko zaprt en dan v tednu, pri čemer pa je potrebna uskladitev z drugimi lokali. Prav tako je potrebna uskladitev ob prekinitvi obratovanja do 30 dni zaradi letnih dopustov. Te uskladitve se opravijo v Obrtnem združenju Kranj. Odlok tudi določa, da mora biti poslovni čas vidno označen, pri čemer mora biti naveden tudi prosti dan-v tednu, med letnimi dopusti pa, koliko časa bo lokal zaprt. O letošnjih tovrstnih nepravilnostih je sredi oktobra razpravljal ko- mite za gospodarstvo občine Kranj in sklenil, da je treba dosledno ugotoviti, kako se izvaja omenjeni odlok. Tisti, ki poslovnega časa ne bodo uskladili z odlokom in se ne bodo ravnali po njem, bodo morali k sodniku za prekrške. Tržni inšpektorat Kranj je ugotovil, da je med 79 lastniki, ski so dobili odlodčbe, kar precej kršiteljev, tako v zvezi z delovnim časom, prostimi dnevi v tednu in zaradi neusklajenosti v času dopustov. Tako je na primer na Primskovem pet zasebnih gostinskih lokalov in v zimski sezoni so ob nedeljah vsi zaprti, poleti pa je odprt samo eden. Nič bolje ni v samem mestu, saj so ob nedeljah zaprti vsi zasebni gostinski lokali. Še najbolje je pravzaprav na desnem bregu Save, kjer so na primer letne dopuste že pred sedanjim odlokom redno usklajevali. Seveda pa so tudi na tem območju še nekatere nepravilnosti. Na tržnem inšpektoratu so povedali, da upajo, da bodo lastniki zasebnih gostinskih lokalov v občini do roka uskladili poslovni čas in da prihodnje leto ne bomo več priča neredu. Ob tem velja povedati, da so ponekod že doslej imeli pripombe na sedanji poslovni čas, ki ga določa odlok. Zanimivo pa je, da so s tem v zvezi prihajale samo prošnje za olajšave (teh pa odlok ne predvideva), ni pa bilo nobenega predloga z Obrtnega združenja Kranj, da bi sedaj veljavni odlok spremenili. Na tržnem inšpektoratu zato poudarjajo, da je odlok, dokler ni spremenjen, treba dosledno spoštovati. A. Žulur 46 metrov, uredili 10 vodnih zajetij, zgradili prek 50 km vodovodnega in prek 100 km telefonskega omrežja, pomagali so pri vzdrževanju in izgradnji objektov na več letališčih ter sodelovali pri mnogih drugih delih. Na primer, v izgradnjo športnega stadiona v Kranju so vložili prek 14.500 delovnih ur. Seveda so kot vedno doslej priskočili na pomoč prebivalstvu tudi ob elementarnih in drugih nesrečah. Na Gorenjskem so pomagali pri čiščenju cest in odstranjevanju podrtih dreves po hudem neurju na začetku leta. Med sušo so dovažali vodo prebivalcem Vinice in Starega trga. Sodelovali so tudi pri gašenju večjih požarov in odstranjevanju posledic železniške nesreče v Divači. Pouk v vojaških enotah LAO je bil za mnoge pripadnike šola za bodoči poklic. Na tisoče mladih so v njih letos usposobili za kuharje, peke, brivce, krojače, voznike motornih vozil, mehanike, gradbenike, veziste in druge delavce, ki jih potrebuje naše gospodarstvo. S. Saje Programska seja SZDL Kranj Kranj — Danes popoldne se sestajajo delegati iz krajevnih konferenc SZDL na letni programski seji občinske konference SZDL Kranj. O dosedanjem delu SZDL in nalogah v prihodnjem letou bo govoril predsednik občinske konference SZDL Kranj Janez Grašič. Na programski seji bodo delegati sprejeli tudi programske usmeritve občinske konference SZDL za prihodnje leto na dnevnem redu pa so tudi nadomestne volitve v predsdstvo občinske kovnference ter sprejem pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja OF. Radovljiški planinci bodo praznovali Radovljica — Prihodnje leto bo Planinsko društvo iz Radovljice slavilo visok jubilej, 90. obletnico delovanja. Na praznovanje se že pripravljajo. V društvu so sestavili program prireditev, ki se bodo vrstile vse leto. Prva prireditev bo spominska razstava, ki jo bodo odprli 9. marca 1985. Dan pozneje bodo odkrili spominsko ploščo na nekdanji Klinarje-vi gostilni v Radovljici (danes Linhartov trg 21), kjer je bil ustanovni občni zbor društva. Organizirali bodo tudi pohode k Valvasorjevemu, Roblekovemu in Pogačnikovemu domu, to je postojankam, katere upravlja društvo. Pri Pogačnikovem domu bodo odprli zimsko sobo, ki bo dajala zavetje planincem in smučarjem v času, ko je dom zaprt. Po vrhovih okrog Kriških podov pa bodo uredili krožno pot. Svojo dejavnost bodo predstavili tudi odseki v društvu. Gorska reševalna služba bo prikazala reševanje v steni v Dragi in na Bledu. Mladinski odsek bo pripravil orientacijsko tekmovanje za pokal Jelovice, alpinistični odsek pa načrtuje ekspedicijo. Praznovanje bodo planinci sklenili z osrednjo proslavo oktobra v Radovljici. Med njo bodo najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja. VM NKETA Prek igric do koristnega znanja Zlata poroka Černetovih iz Gorij Zg. Gorje — Letos novembra sta praznovala petdesetletnico poroke Minka in Matija Černe iz Zg. Gorij. Poročila sta se 24. septembra 1934. leta v Gorjah, v zakonu pa se jima je rodilo osem otrok. Minka se je rodila na Višelnici nad Gorjami 1913. leta, kasneje pa so se preselili na Poljšico. Matija se je rodil na Poljšici 1909. leta. Oba sta iz delavske družine. Matija se je pri Kogoju v Sp. Gorjah izučil za mizarja, leta 1936 pa je vzel svojo mizarsko obrt. Minka in Matija sta si v Zg. Gorjah zgradila novo hišo in se vanjo vselila 1. 1938. Matija je bil vedno dovzeten za vse napredno. Že pred vojno je imel svoje motorno kolo, kar je bilo za tiste čase redkost. Med okupacijo sta oba z ženo delala za Osvobodilno fronto, maja 1944 pa je Matija šel v partizane. Bil je v Grad-nikovi brigadi. Oba zlatoporočenca sta še dokaj čila in zdrava in lepo uživata jesen svojega življenja. Kar tako naprej in na mnoga leta! Jože Ambrozu Kranj — Potem ko so računalniki v razvitem svetu prodrli že domala na vsa področja človekove dejavnosti, so se tovrstni tehnični pripomočki začeli uveljavljati tudi pri nas. V kranjski občini so se računalniškega opismenjevanja občanov lotili na več načinov. Že nekaj let poteka na kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravo-slovno-matematične usmeritve pouk računalništva. Elektrotehnično društvo Kranj je ustanovilo več klubov, v katerih se predvsem mladi učijo osnov računalništva in koristne upqrabe računalnikov. Delavska univerza je pred nedavnim odprla računalniško učilnico, v kateri prireja tečaje računalniškega opismenjevanja. Elektrotehnično društvo Kranj in občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj pa sta minuli konec tedna pripravila v avli kranjske občinske skupščine zanimive računalniške dneve — prikaz računalnikov in strokovna predavanja za obiskovalce ter za učitelje računalništva. da jih večina uporablja za razvedrilo v prostem času; toda ko se bodo njihovi lastniki naveličali raznih igric, bodo začeli razmišljati tudi o njihovi koristnosti pri vsakdanjem delu. Na računalniških dnevih smo že lahko videli, da se je mogoče s pomočjo tovrstnih tehničnih pr">0-močkov učiti zemljepisa, matematike, abecede. V našem klubu, denimo, pripravljamo angleško-sloven-ski slovar. Računalniku bomo zaza-četek vtisnili v spomin 5 tisoč najpogostejših angleških besed, kasneje morebiti še dvakrat toliko, in poleg njih tudi slovenske pomene« Daniel Sam, član odbora za pripravo računalniških dnevovc »Obiskovalcem smo predstavili 10 hišnih računalnikov, prvo računalniško učilnico, ki jo je Iskra Delta izdelala po navodilih republiškega zavoda za šolstvo, ter računalniško opremo Iskre Delta, Gorenja in trgovske organizacije Konim. V treh dneh so se učenci petdesetih sedmih in osmih razredov kranjskih osnovnih šol, poleg njih pa še precejšnje število dijakov in drugih občanov, seznanili z delovanjem in možnostmi koristne uporabe računalnikov. Na podoben način kot v Kranju bomo računalnike prikazali tudi na štirih podeželskih osnovnih šolah — v Preddvoru, Cerkljah, Šenčurju in Predosljah.« Aleš Jurančič, član kluba Como-dore 8x8: »Že res, da so hišni računalniki za zdaj še modna muha in Janez Brtnik, dijak 3. letnika računalniške smeri na kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve: »Veliko tega, kar sem videl na računalniških dnevih v Kranju, sem spoznal že pri pouku računalništva, kjer se učimo predvsem programskih jezikov, pisanja računalniških programov ter koristne uporabe računalnikov. Zmotno pa je prepričanje, da bomo z računalniki rešili tudi številne probleme v gospodarstvu in na drUgih področjih človekovega dela in življenja. Računalniki so tehnični pripomočki, s katerimi si bomo le olajšali delo.« C. Zaplotmk Kupci se pritožujejo nad premogom Premog kot iz kamnoloma Premogovniki pošiljajo premog, poln ilovice, prahu, kamna -Ce ga nočete vzeti, ga pač ne potrebujete — Trgovina lahko izloči nekaj prahu, kamenja pa ne more Naklo — Nekateri kupci premoga so bili tudi letos hudo razočarani, ko so dobili na dvorišče pošiljko premoga. Obilica premogovega prahu, celo kamnov in ilovice je povzročila ogorčenje, ki ga je stopnjevala še visoka cena. Številni sb se pritožili in zahtevali kvalitetnejši premog, kajti ob manjši kupni moči je kurjava izdaten strošek, ki pa je nujen. Trgovina sklene vsako leto z rudniki pogodbe o dobavah premoga in dobi vse tisto, kar rudniki nakoplje-jo. Če je izkop slabši zaradi slabše žile, prihajaj pošiljke z več jalovine, posebej iz tistih premogovnikov, ki zaradi zastarele tehnologije še ne premorejo dobrih separacij. Trgovini ni in ne more biti vseeno, kaj prodaja in zato so tudi pri kranjskem Merkurju, v prodaji Kurivo v Naklem, nekajkrat poslali reklamacijo v rudnike, toda dobili pod nos: če vam ni všeč, ga pač ne potrebujete. Z reklamacijami niso več tvegali, kajti dobave bi bile potlej še bolj neredne. Posledice nosi kajpak kupec, čeprav trgovina pravi, da iz zares nekvalitetne pošiljke sami poskušajo izločiti prah, medtem ko kamenja ne morejo. Standardi o premogu gredo bolj »na roko« premogovnikom, saj pravijo, da je tedaj, ko rudnik premog odpremi, v premogu dopustno 13 do 15 odstotkov jalovine in prahu. Več kot jasno pa je, da se z vsakim pretovarjanjem ta odstotek za polovico poveča. Ko ga dobi trgovina, je v njem že 30 do 35 odstotkov jalovine in prahu in to je eden izmed vzrokov, da rudnik take »kale« ne prizna. Trgovina kupcu prizna slabšo kvaliteto, se pravi količino jalovine, ki je večja od 20 odstotkov. Pravijo, da gre razlika v breme trgovine, saj je dober odnos do kupca vendarle treba imeti. Rešujejo vse reklamacije tako, da si premog ogledajo in sku- paj s kupcem določijo odstotek jalo-vine ter se sporazumejo za povrac lo. Če pa je v premogu več kot 40 odstotkov jalovine, sploh ni problemov kupec dobi dodatne količine. Pri letno 15.000 dobavah imaio okoli 200 reklamacij, ki so večinoma vse upravičene. Pravijo, da je bilo letos manj premoga slabše kvalitete kot prejšnja leta, dogaja pa se. da pridejo pošiljke, ki bi jih najraje za vrnili. Vendar je povpraševanje večje od ponudbe in dokler bo tako, bodo morali razvažati premog, ki naj bi bil prve kvalitete, četudi je v njem polno prahu in jalovine. Resnično kvaliteto bo očitno prinesla šele več-ja cena, še bolj pa znatno večja ponudba, kot je danes povpraševanje Pri premogu so torej trgovina m kupci še brez moči, pri tistem pač. ki prihaja iz slabše opremljenih rudnikov, kajti novejši že dosegajo dobro kvaliteto. Brez moči v tem smislu, d* bo trgovina še vedno morala sprejemati to, kar dobi, upci pa plačevati kamenje in prah, ki ga dobe po visoki ceni na dvorišče. Vsakršen upor v sedanjih razmerah glede premogovniških dobav za maloprodajo pomeni lahko le to, da ga sploh ne bomo dobili. D. Sede) TUDI TO SE ZGODI V nedeljo, ko so pri Lenartu proslavili krajevni praznik in odprli prenovljeno šolo, je bila dvorana v šoli nabito polna domačinov Med drugim jim je spregovoril tudi predsednik občinske'skupščine Mat a,-Cepin. Govor je zaključil z besedami: »Šolo smo obnovili in upam. da bo otrok na šoli kmalu več. To pa je vaša naloga!« Ljudje v dvorani so mu odgovoril z burnim ploskanjem. Upamo, da ne bo ostalo le pri ploskanju!