Leto 1877.
185
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 31. avgusta 1877.
8t.
Postava od 5. avgusta 1877,
o uvetih in olajšilih v zagotovitev krila od Smrečinske železnice v Heb (Eger).
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Vladi se daje oblast, za krilo železnice Smrečinske od državne meje pri 8chirdingu do Heba, ki jo kraljevsko bavarska državna uprava o svojom trosku Naredi in v upravo prevzame, naslednja olajšila na trideset let dodeliti:
«J Oprostitev od pridobnine in dohodkarine, od štempeljskih pristojbin za kupone in vsakega novega davka, kateri bi se utegnil s prihodnjimi postavami vvesti ;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin gledé knjig, voznih listkov in drugih pisanj tega železnocestnega podjetja takö, da bode stemplje in pristojbine plačevati samo glede formalnih pravnih opravil, ki se sklenejo v tozemstvu, in izdanih pravih pravnih listin;
c)	prostost od presnemsčine za nakupljena zemljišča, kakor tudi stempljev in pristojbin za izdatbo in vknjižbo predstvenih obligacij.
Člen H.
Zvršitev pričujoče postave, ki pride v moč tist dan, katerega se razglasi, lli*roČa se trgovinskemu in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 5. avgusta 1877.
Frauc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Cliliiiiieeky s. r.	Prelis s. r.
186
89.
Državna pogodba od 10. maja 1877,
med Ävstro-Ogerskim in Bavarskim, o napravi krila od Smrečinske železnice do Heba
(Sklenjena na Dunaji dne 16. maja 1877, po Njegovem e. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaji dne 3. junija 1877, v pritrdilih izmenjana na Dunaji dne 28. junija 1877.)
Mi Franc Jožef Prvi,
p» milosti Božji cesar avstrijski.
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje—sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo :
Ker je med Našima pooblaščencema in pooblaščencem Njegovega Veličanstva kralja bavarskega zastran krila bavarske Smrečinske železnice držečega v Heb (Eger), dne 16. maja 1877 bila na Dunaji podpisana pogodba, katera slove od besede do besede tako:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski, in
Njegovo Veličanstvo kralj bavarski i.t.d.
sta želeč dopolniti zvezo obojostranskih železnic in v namenu, dotične razmere pogodbama uravnati ter ustanoviti, imenovala za pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski, Svojega dvornega in ministerskega svetovavca v ministerstvu cesarske hiše in vnanjih reči, barona Wilhelma Konradsheim, in Svojega sckcijskega svetovavca v c. k. trgovinskem ministerstvu viteza Drja. Henrika Witt ek,
Njegovo Veličanstvo kralj bavarski i.t.d. Svojega ministerskega svetovavca v državnem ministerstvu kraljevske hiše in vnanjih reči Mihela pl. Suttner, kateri so, podavši si pooblastila si in priznavši jih vzajemno, pod pridržkom obo-jostranske pritrde dogovorili se o naslednjih členili.
Člen I.
Kraljevska bavarska vlada zavezuje se, v stik s cesto železnico Smrečinsko, ki se zdaj dela od Nirnberga na llorsbruck, Neuhaus, Sclmabelwaid, Kirchenlaibach, Redwitz, Wunsiedel, v Gornji Kocan železnocestno progo od Rodwitza na Arzbcrg in Schirdning v Heb o svojem trošku kot državno železnico narediti
in vožnjo po njej upravljati, in c. kr. avstrijska vlada privoljuje v delo in rabo omenjene železnice, kolikor je pride na avstrijska tla, pod naslednjimi nveti:
Ölèn II.
Imenovana železnocestna proga bode po postavljenem projektu in s tem pridržkom, da se dogovorno, če bode treba, po odbranih v to tehničnih komisarjih obeh vlad najde mejno prehajališče, pri Schirdningu šla čez bavarsko-česko mejo, ostajaje proti vzhodu na dnesnem bregu Ogre reke, stikala se blizu Heba z železnico od Weidena v Heb držečo ter paralelno s to z jušne strani vhajala v Hebski kolodvor.
Člen HI.
V podrobnosti ustanoviti železnocestno progo in ves črtež in posamesne načrte gledé njenega dela, potem določiti in izvesti postaje pridržano je kraljevski bavarski vladi, ki pa se bode pri delu držala postav v Avstrije veljajočih ter se domeni s c. kr. vlado o projektih in napravah postaj.
Člen IV.
Omenjena železnocestna proga naj se o svojem začetku in konci, kakor bode kazalo, neposrednje zveže z železnicami ondukaj vhajajočimi ter se vvede v kolodvore, ki so že zdaj ali bodo kdaj postavljeni. C. kr. avstrijski državni upravi pridržava se pravica, dopuščati vhod drugih železnic v kos železnocestno, v členu I imenovane zveze, kolikor leži na avstrijskih tleh, ter dogovorno s kraljevsko bavarsko vlado ustanoviti uvete tega vhoda, in način službe ta stik zadevajoče.
Ölen V.
Železnocestna proga naj imapovod enako medkolesno širino od 1*435 metra v videlu šin in,—kar se tiče dela, zlasti vrhnjega, po tem vozil, naprav za dajanje znamenj (signalov) in drugih službenih naredeb in uredeb, naj se vjemlje z dotičnimi podobnimi napravami, kakor veljajo po bavarskih železnicah in katere je kraljevska bavarska vlada odobrila.
Tudi naj se vozila po kralj, bavarski vladi preskušeua brez vsega drugega pripuščajo po avstrijskih železnicah.
Člen VI.
Le ta proga imej s počctka samo eno kolejo skozi in skozi, vendar naj se že 15daj zagotovi pridobitev zemljišča za dve koleji in kadar nastopi potreba, naj se druga koleja tudi res napravi.
Člen VII.
Kralj, bavarski vladi se na avstrijskem ozemlji zarad pridobitve zemljišč, kjer bi se z dotičniki nemogla z lepa pogoditi, dodeljuje pravice razlastitve (raz-8vojitve) po postavnih določilih, kakoršna veljajo v Avstriji.
Člen Vlil.
Arzberg v Heb naj se v treh letih od sklepa pri-zadnji čas dodela in v službo izroči.
v
Železnica od Redwitza na eujoče državne pogodbe počenši
Člen IX.
Ako bi bilo treba Hebski kolodvor razširiti ali predrugačiti ter bi se ne mogel dogovor z lepa doseči med udeleženima železnocestnima upravama, bode c. kr. avstrijska vlada sodelovala in pomagala, da se tak dogovor napravi.
Člen X;
Polna deželna vrhovna oblast, torej tudi zvrŠevanje pravosodja in policijske oblasti ostaje gledé železnocestnega kosa, kar ga pride na nje ozemlje, pridržano c. kr. avstrijski vladi.
Takisto pristoji tej vladi tudi pravica višjega nadzora o železnici, kar je leži na njenem ozemlji. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva višji nadzor o upravi železnic in vožnji po njih vršečega ali v ovarovanje interesov erarija vsled te pogodbe ali iz dohodarstvenih ozirov železnico porabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, bodo se s potno robo vred po avstrijskem kosu zastonj vozili.
Člen XI.
Brez prikrate te vrhovne in nadzorne pravice bodo policijo gledé vožnje po železnicah pod nadzorom v to pristojnih oblastev, kakor to hočejo propisi za eno in drugo ozemlje veljavni, v prvi vrsti zvrševali organi bavarske gospodarstvene uprave državnih železnic, katerim se tudi na avstrijskih tleh dad<5 tiste oblasti, ki veljajo za uradnike avstrijskih železnic. Tudi bode c. kr. avstrijska vlada poskrbela za to, da bodo avstrijski državni organi, kolikor bode potrebno, podpirali organe bavarske gospodarstvene uprave na kosu v Avstriji ležečem, kadar zvršujejo uradna djanja železnocestne policije.
Člen XII.
Imenovanje uradnikov in služabnikov potrebnih za službo na tistem kosu železnice, kateri leži v Avstriji,1 pristoji kralj, bavarski vladi, oziroma kralj, bavarski upravi državnih železnic, katera bode tudi nad njimi zvrševala disciplinarno oblast v službi.
Vendar naj se po omenjenem kosu mesta lokalnih uradnikov in drugih postavljencev, razen kolodvornih načelnikov, telegrafskih in denarje pobirajočih uradnikov, kjer bode le mogoče, podeljujejo avstrijskim državljanom.
Kralj, bavarska vlada obeta c. kr. vladi, da ne bode vedoma jemala za službo, kar je bode v zmislu pričujoče pogodbe opravljati znotraj avstrijskega državnega ozemlja, takih uradnikov, služabnikov in delavcev, ki so bili obsojeni zarad hododclstva ali pregreška zoper avstro-ogersko monarhijo, zarad kontra-banta ali težkih dohodarstvenih prestopkov.
V se osebje uradnikov, služabnikov in delavcev pa je, dokler biva na avstrijskih tleh, podvrženo avstrijskim postavam in policijskim ukazom.
Zapreti se kdo izmed njih sme samo po zakonitih za tozemee veljavnih pro-piših in z ozirom na službene potrebe, ki je zagotovljen po le-teh prepisih.
Člen XIIT.
Ako bi se kateri državljan enega izmed pogodnikov kje nastavil v službo na železnocestnem kosu, ki leži v ozemlji drugega, s tem ne trpi nikake premene v državljanstvu.
Člen XIV.
V	delu železnice v §. 1 omenjene, kolikor je bode na avstrijskih tleh, in gledé vozne službe po njej bode kralj, bavarska vlada držala se pričujoče pogodbe in dotičnih avstrijskih postav, zlasti postave o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 in reda o železnocestni vožnji od 16. novembra 1851, in tako tudi postav in ukazov, ki se utegnejo v prihodnje izdati.
Člen XV.
Ustanovitev in potrdba tarif in voznega reda za železnocestni kos, imenovan v čl. I, pridržava se kralj, bavarski vladi, v ozemlji katere je glavno podjetje, in ta vlada bode kakor veljâ, pazila na interese občenja ter skrbela pri ustanavljanji voznih črtežev, da se bodo vožnje na stikaliŠčih kolikor bode moči ujemale.
Tarife in prevozne določbe naj se za železnice, ki jih bode narediti v obojo-stranskem ozemlji, ustanové po načelih popolnoma enakih. Sploh se nima delati uikakorsen razloček med stanovavci držav pogodnic in gledé blaga iz ene v drugo državo prehajajočega, kar se tiče odpravnine in pa časa, v katerem se kaj odpravi.
Za železnocestni kos na Avstrijskem naj se tarife v avstrijski veljavi postavljajo.
Pri pobiravnicah ležečih na avstrijskem državnem ozemlji ne bode se za avstrijsko ozemlje in oziroma do najbližje bavarske mejne postaje pri pobiranji železnocestnih pristojbin odrekal prejem denarja na Avstro-Ogerskem zakonito pri-puščenega, vendar z ozirom na kursno vrednost.
Člen XVI.
Železnica Redwitz-Arzberg-Heb izrekuje se, da je obojostranska čolna cesta ter se na njej na vožnjo propisom primerno vsakemu blaga, ki ni podvrženo ^rezuvetni prepovedi vvoza, izvoza in prevoza, dopušča vvoz in izvoz po dnevi 10 po noči.
Za vvažanje reči državne samoprodaje na Avstro-Ogersko bode določilo §f* 19 lit a) avstrijske postave za col in državno samoprodajo merodajno.
V	dosego izdatnega dohodarstvenega prigleda prihajajočih in odhajajočih zeleznocestnih vlakov napravi se na poslednji postaji, predno železnica mejo prespi, nadzorni ali dostavni urad c. kr. čolne uprave ter bode zanj kralj, bavarska 2eleznocestna uprava zastonj priskrbela potrebne prostorije v meri, ki jo dotična °bla8tva dogovorno ustanové.
Člen XVII.
V	ostalem naj za colno odpravljanje določila členov XII in XIII državne Pogodbe med Avstrijo in Bavarsko od 17. junija 1863 veljajo enakomerno tudi Za železnocestno progo, o kateri se tukaj govori.
Tudi naj vse olakšice in ugodnosti, ki so za colno občenje in sosebno za bdenje med vnanjimi deželami doslej dodeljene za stareje železnocestne proge, 8aute ob sebi veljajo tudi za blago po novi železnice voženo, brž ko se izroči v 8lužbo.
Kolikor bi se še zdelo potrebno, kaj drugega dogovoriti o formalnostih col-nijskega pregledovanja in odprave popotniške robe in pa blaga izvažanega, vva-žanega ali prevažanega, pridržuje se dotična domemba potem komisarskih razprav, ki bodo o svojem času.
Člen XVIIL
V členu L imenovana železnica naj se porabi tudi za poštne poslatve. Poštno občenje na tem železnocestnem kosu naj obojestranski postni upravi uredita, še predno se po njem vožnja začne.
Ölen XIX.
Poleg železnocestnega kosa napnö se telegrafi v prvi vrsti za železnocestno službo.
Naprava novih ali uporaba zdanjih telegrafov za občno občenje, in pa uredba telegrafske služhe sploh pridržuje se posebnemu dogovoru obojestranskih telegrafskih uprav.
Nego že zdaj je dogovorjeno toliko, da bode c. kr. zavodu državnih telegrafov vsak čas brez posebnega povračila dovoljeno, napeti telegraf poleg železnice in na zemljišči k njej spadajočem in da kralj, bavarska vlada čuvanje napetih telegrafov po svojem železnocestnem osebji brez posebnega vračila prevzame.
Člen XX.
•
Od kosa na avstrijskih tleh ležečega železnice v členu I imenovane ne bodo se z ozirom na njega majhen razseg in njegovo nesamostalnost razen zemljiškega davka pobirali nikaki nameti in davki za nakupljena ali sicer pridobljena zemljišča in druge predmete. Omenjeno železnocestno podjetje bode torej tudi gledč kosa na avstrijskih tleh ležečega prosto štemplja in pristojbin gledé svojih knjig, voznih listkov in drugih pisem ter bode ono plačevalo štempelj in pristojbine samo za formalne pravne poslove in pravne listine, ki se na Avstrijskem sklenejo, oziroma izdadö.
Člen XXI.
Doba, do katere bode veljala privolitev c. kr. vlade v rabo kosa na avstrijskih tleh ležečega železnocestno zvezo imenovane v členu I, ustanavlja se na šestdeset let. od dne začete vožnje po njem, in po izteku te dobe se napravi vnovičen dogovor med obema visokima vladama o nadaljšnjem voženji po kosu na avstrijskih tleh ležečem in o uvetih tega voženja.
A c. kr. avstrijski državni upravi je pridržana tudi pravica, le-ta na avstrijskih tleh ležeči kos železnice vsak čas, odpovedavši pol leta popi’ej pogodbo, kupiti v denarji takrat zakonito veljavnem s tem, da plača resnične napravim troške in obresti, kolikor bi še no bile plačane.
Člen XXII.
Ako bi c. kr. avstrijska vlada na avstrijskih tleh ležeči kos te železnico kupila in sebi pridobila, bode se s posebnim dogovorom poskrbelo za nadaljšnj0 vozno službo po tem kosu.
Ölen XXIII.
Pričujoča pogodba se z obeh strani predloži v najvišje odobrenje in pritrdili se izmenjata na Dunaji v štirih tednih.
V	dokaz tega so obojostranski pooblaščenci pogodbo v dveh enakoslovočih izdatbah svojoročno podpisali in na njo udarili vsak svoj pečat.
Na Dunaji, dne 16. maja 1877.
Konradsheini s. r.	pl. Suttner s. r.
Wittek s. r.
Smo pretehlavši vse člene te pogodbe pohvalili jo in odobrili, ter obetamo ludi sè Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in za Svoje naslednike, (Ia jo bomo po celem nje obšezku zvesto spolnovali in spolnovati dali.
V	potrdo tega smo pričujoče pismo svojeročno podpisali in ukazali, pritisniti na-nj Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno na Dunaji, tretjega dne meseca junija v letu Gospodujem tisoč osem sto sedemdeset sedmem, Našega cesarjevanja dvajset devetem.
Franc Jožef s. r.
\ndrassy m. p.
Po Najvišjem povelji Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva : Baron Vilhelm Konrad Mliei m s. r. c. in kr. dvorni in ininisterski svctovavec.
Zgornja pogodba državna, l< kateri spada največ zvršitvena določila obsedne, po obojestranskih pooblaščencih dne 16. maja podpisan konečni zapisek, razglašuje se ter bode veljala za kraljevine in dežele, v državnem zboru
2astopane.
Na Dunaji, dne 14. avgusta 1877.
Auersperg’ s. r.
Cliliunecky s. r.