Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 150 a V Ljubljani, v torek, 6. julija I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 SLOVENEC Mtročntna mesečno 18 Lir, ca Inozem* »tvo 31.50 Lir • ne* deljska Izdaja celoletno 34 Lir, e« inozemstva 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserat«. P o dro žnle al Novo mesto« Izključna pocMaSJenlra m »js-TaleratiJe HsttJansVe?« In Injega Izvora> Unlone PubblicitA Italiana S. A, Milano. Uhaja vsak dan zjutraj reze« ponedeljka la dneva po prazniku CredntStvo tn npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. Rcdazione, Amministrnzionei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 400l~*005, 5 Abbouamenll: Mri« 18 Lire. Estero. me-«• 31.50 Lir«. Edi- cione domenica, m-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per 1« In-••rzionl. Filial«! Novo m«ito< Concesslonarla eselnslra per la pnhbTIeltl tU pmventrnza Italiana cd estera: Union e Pubblicita Italiana Milana Velik Ducejev govor na seji Stranke Govcr je izraz odločne volje in vere Italijanov v zmago Bollettino No 1136 % Vittoria aerea Nelle ultime due giornate il nemico ha perduto 108 apparecchi II Quartier Generale delle Forze Armnte comunica: Forma/ioni nemiche hanno sgancinto bombe su Ca t a 11 i a, Sciacca, loralitn minori della S i c i I i a et sul C a g 1 i a r i t a n o causando lievi danili e poehe vittime. L'avin/.ione delPAsse anclie ieri ha valida-•mente intercettato i velivoli incursori impe-pnandoli in aspri combattimenti. Nostri reparti da caccia, con successivi attncchi, abbnttevano venticiiKjue aerei dei quali 18 sulla piana di Ca-tania ad opera dei cacciatori del (iiintro stor-mo. Altri 21 apparecchi venivano distruti dal-la caccia tedesca. Le hatterie contrrieree itnliane e tedesclie, con il loro prcciso tiro, facevano inoltre preci-pitnre 10 velivoli. Alle perdite avversnrie, segnnlate nel Bol; lettino di ieri, vanno uggiuilti dne acroplani abbattuti un presso le isole Ionie et uno in tcrritorio d i A 1 g h e r o. Nelle ultime due giornate il nemico ha cosi rierduto complessivamente, ncllo scacchiere ita-iuno, 108 apparecchi, in grau parte plurimotori. ročil tajnik slranke in o kateri se mi jc zdelo, da jo jo treba objavili. Lahko bi tega tudi ne bil storil, kakor niso bili objavljeni drugi sklepi vodstva. Toda zdelo se mi je prav, da jo sporočim narodu, zakaj to niso samo ideje vodstva stranke, temveč tudi moje. In prav je, da narod ve, da bi se v določenem trenutku pi itisk lahko povečal s tako strogostjo, kakor se morda nekaterim niti ne sanja. Odgovor na to poslanico je, kar se tiče tujine, bil običajen in se ne velja ukvarjati z njim. S sovražnimi državami se ne gre pregovarjati drugače kakor s topovskimi streli in najboljša | polemika je tista z orožjem. Lahko se temu doda | še druga, a ta prve ne more nadomestiti. Kar se tiče odgovora, doma, je očitno bilo nekaj zavijanja in nekaj začasnih polemičnih pomot ter napačnih razlag. Tovariš Scorza jo posegel v stvar, ker je bi lo očitno, da ni dovoljeno kreniti s prvotne poli. Drži, da jaz branim stranko vedno, v vsakem primeru povsod in sploh. Stranka je v vseh svojih razdobjih bila kos svojim nalogam. Ljudje so delali napake: v kratkem bomo videli kakšne. A napake so bile vedno storjene v dobri veri. Ali je morda bila napaka, da smo včlanili v stranko vse bojevnike iz svetovne vojne? Mislim, da ne. Sami bojevniki so prihajali in govorili: »Zakaj nas hočete pustiti pred vrati? Mnogi izmed nas, kmetov po majhnih krajih, smo mislili, da je islo, če si v bojevniškem združenju ali v stranki.< Ce smo dali lo priznanje tem starim, hrabrim bojevnikom iz svetovne vojne, smo lo bili dolžni in lo dejanje ni bilo nič nevarno, četudi so strankine sile zrasle za nekaj sto tisoč ljudi. Lahko je bila v nekem trenutku napaka, da smo hoteli stranko narediti tako rekoč uradno. Gli nerei abbattuti dallc bntteric contrne- g £c ne |,j t,ili potegnili zavore, bi bili v določenem rce sono caduth I no n Gerbini, 2 trn Gcrbini et Lentini. 2 n Plain, ne!In zona di capo Mulini, 2 tra Calta-girone et San Michele (l.ocalita della Provincia di Catania), uno a Sciacca (Agrigento). Le incursioni citate dal bollettino odierno hanno causato nella popolazione civile le se-gucnti vittime finora nccertate: n Catania i inorti e 7 feriti; n Gerbini 3 inorti e 9 leriti; nel Cagliaritano 2 moiti c 3 feriti. Vojno poročilo št. 1136 Letalska zmaga V zadnjih dveh dneh je sovražnik izgubil 108 letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražne skupine so vrgle bombe na Cata-nijo, Sciaco, manjše kraje Sicilije in na rngliarsko ozemlje ter povzročile majhno škodo in malo žrtev. Letalstvo osi je tudi včeraj močno prestrezalo napadajoča letalu in jih prisililo v oster boj. Naši oddelki lovcev so z zaporednimi napadi sestrelili 25 letai. in sicer od teh 18 nad planoto Catanije, tu letolo pa so sestrelili lovci iz 4. roja. Nemški lovci pa so sestrelili 21 drugih letal. Italijanske in nemške protiletalske baterije pa so s svojim točnim streljanjem sestrelile deset letal. • K sovražnim izgubam, omenjenim v včeraj-JSnjem vojnem poročilu, je treba prišteti še dve letali, iu sicer je bilo eno sestreljeno pri Jonskih otokih, drugo pn na ozemlju Alghern. V zadnjih dveh dneh je sovražnik tako izgubil v celoti nad italijanskim območjem 108 letal in to večinoma večmotornih. Letala, sestreljcnn od protiletalskih baterij, so padla: eno v Gerbiniju, dve med Gerbinijem in Lentinijem, dve v Plnji, v območju rta Mulini, dve med Caltagirone in San Michele (kraj v pokrajini Catanije), eno v Scinci (Agrigento). Poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili med civilnim prebivalstvom naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Cataniji 4 inrtvi in 7 ranjeni, v Gerbiniju 3 mrtvi in 9 ranjenih, na eagliarskem področju pa 2 mrtvil in 3 ranjeni. Rim, 5. julija. AS. Podajamo govor, ki ga 5mel Duce dne 24. junija 194o-XXl na seji vodstva fašistične stranke v Beneški palači. 24. junija leta 1921 so številke o silah slranke zares pomenljive in zaslužijo nekaj pojasnila. Dokazujejo, da jo množica tistih, ki imajo izkaznice, še vedno mogočna, in mislim, da bo množica ostala znatna tudi še tedaj, ko bo končan potrebni izbor in čiščenje. Vedno bomo islo, kar moramo biti, namreč stranka množice. Kajti za vladanje in vodenje naroda s 46 milijoni duš, ki jih bo kmalu .50 milijonov, je potrebna množica, je potrebnih deset in deset tisoč voditeljev, ki morajo okoli sebe imeti slolisoče sodelavcev, navdihnjenih z isto vero. Važno je, da jih izbiramo poslopno, kakor to narekujejo potrebe ln časi. Udeležil sem se lo seje zaradi tega, ker hočem vodstvu poročali o spomenici, ki mi jo jc iz- trenutku postali javni uradniki tudi listi, ki stoje po barih v Dopolavorih in točijo pijačo. A tudi tu smo grešili zaradi pretiravanja, ne zaradi pomanjkljivosti. .lasno je, da morajo prvaki slranke uživati nesporno in neposredno avtoriteto ter morajo zaradi tega imeti lastnosti in odgovornost javnih uradnikov. Stranka ni samo v številkah, ki nam jih je ta trenutek prebral tovariš Scorza: je v deset tisočih padlih, v tisočih prostovoljcev takega kova kakor so od Pallote do Itorg Pisanija. Borg Pisani je zame človek, docela enak Cesaru Battistiju, Na-zariju Sauru, Filziju, Damianu Chiesi in tisti, ki so bili mučenci našega preporoda. S premislekom je šel v poslednjo, najvišjo žrtev. Stranka je vsa ta leta držala pokoncu domovino, zapleteno v boj, ki ga prenašamo zdaj in ki se je začel januarja 10!15. Stranka ima svojo idejno smer, ki jo bom branil vedno, tudi če bi jutri moral imeti govor lake vrste, kakor je bil i!, januarja. Dobio ločim večne vrednote od enodnevnih. Kar se tiče točk, ki jih omenja vodstvo stranke, jih bomo obravnavali skupaj. Strogo in kjer bo potrebno neusmiljeno, bomo zatrli vse poskuse, ki hočejo načeli moralno in tvarno trdnost ljudstva. Kjer sedanji zakoni ne bodo zadostovali, bomo izdali nove. Prav. Toda italijansko ljudstvo zasluži vse naše spoštovanje in vso našo ljubezen, zakaj daje zares čudovit zgled in jaz prav zares ne vem, kaj bi od našega ljudstva zahtevali še več. Daje nam svoje vojake, daje nain svoje denarje (zadnje posojilo sestavljajo samo majhni vpisi, velikih je bilo malo), zateguje pas in ostaja pod bombardiranji neustrašeno. Tu vam je mesto, ki je dalo zgled in ki se je pokazalo v novi luči ne meni, ki sem ga poznal, temveč mnogim Italijanom, ki ga niso poznali, in svetu, ki ga je gledal v napačni luči. Govorim o Napoliju in o 73 bombardiranjih, ki jih je pretrpel. Seveda so tudi negativni- in nasprotujoči elementi. Toda ali hočete, da bi v narodu s 46 milijoni duš ne bilo tisoč ali sto tisoč posameznikov, ki so nestrpni zsradi osebnih vzrokov ali zaradi oslabljenega živčevja, ki eo boječi, poleg tistih, ki so tako rekoč zares rojeni nasprotniki? Ni treba posploševati. Mi natančno nadzorujemo vse to in ni treba pripisovati temu prehudega pomena. Tem ljudem, ki so skoraj vsi razbitine starih strank, se ne bo nikoli posrečilo izpodnesli vlade in niti ne pripraviti jo. da bi se zanimala zanje bolj, kakor pa zahtevajo običajne policijske naloge. Treba je smešiti tiste, ki si izmišljujejo ali ki širijo detektivske storije, včasih kar se da detektivske, plod bolne domišljije, ki je potrebna odločnega obnavljalnega zdravljenja. S strogo disciplino in tudi, kjer bo potreba, bomo tukaj neusmiljeno poenotili industrijsko izdelavo, enotno disciplino kmetijske izdelave pa I je treba izpopolniti. Te sile narodnega gospodarstva je treba spraviti na raven stroge discipline. Izdelali so se načrti za kmetijsko pridelavo. To je načrt, ki naj disciplinira 4 milijone kmetov, to je 4 milijone kmetij. To je res revolucionaren korak tudi zaradi tega, ker je kmečko gospodarstvo v vsaki deželi, včasih celo v vsaki pokrajini različno in zapleteno. Tudi če ni moči to prvo leto misliti, da bo vse šlo kakor po maslu,.smo vendar i/.delali načrte za ureditev kmetijske pridelave. Še dalje pa je treba iti pri industrijski izdelavi. Treba je imeti pogum, da odstranimo vse industrije, ki nimajo več razloga za obstanek, in treba je imeli pogum, da odstavimo vso industrij-ce, ki ne odgovarjajo zahtevam položaja. Človek — je dejal grški modrijan Protngoras (oprostite, da sem tako izobražen) — je merilo vsega. Usla-nove srednje vrste z izurjenimi in pripravljenimi ljudmi dobro poslujejo, popolne ustanove pa s pomanjkljivimi ljudmi gredo po zlu. Potrebna je še dalje disciplina in uspešnejše nadzorstvo nad preskrbo, nad razdelitvijo in nad trgovino z vsemi vrstami blaga, t tem da se neusmiljeno odstranijo motnje ter vsako neodgovorno razkrajalno in špekulacijsko ravnanje. Na tem področju smo napredovali in to lahko nepristransko priznamo. Seveda so bile zmote, motnje, neredi, izgube, pokvare, toda včasih jo to treba pripisovati čisto objektivnim razlogom, ki si jih vsakdo lahko misli. Na najmanjšo neogibno polrebno mero bo-irio skrčili število gospodarskih ustanov, od katerih se jih jc mnogo izkazalo za nekoristne .-tli preživele ali škodljive ciljem gospodarske discipline v vojni ter jih bomo vključili v delovanje korporacij. Nekoč sein moral govoriti v senatu o zmešnjavi kratic. Nekega dne sem nekemu svojemu uradniku naročil, naj mi /bere vso kratice. Nastal je iz tega zvezek spoštovanje vzbujajočega obsega. Sam sem v senatu dejal, da se ustvarja preveč ustanov in dn je to pogosto bilo odveč ter včasih škodljivo. Toda kadar človek hoče organizirati kako področje, mora ustvariti neki organizem. Če ga nočete imenovati ustanova, ga imenujte urad, središče, organizacijo. l)a navedem vzgled: leta t933 je na*c rižno gospodarstvo bilo v smrtni nevarnosti. Cene rižu so bile kar najnižje. Pri meni so se oglasili vsi zastopniki i/, štirih poglnvitnih italijanskih pokrajin, ki pridelujejo riž — Novara, Vercelli, Pavia, Milan — in so mi rekli, da je njihov polom neizbežen. Ustvarili smo ustanovo za riž. Vsi nli skoraj vsi zdaj enoglasno priznavajo, dn je ta ustanova dobro delala zn rešitev prcdragocencgu vira italijanskega bogastva — riža. Nekega dne sp jc rodila misel, da je zdaj treba narediti konec mišljenju, da bi' Italija glede mode bila zgolj francoska pokrajina. Moda zanima vsaj 20 milijonov ljudi v Italiji, ln ustanovili smo Zavod za modo. Veliko drugih ustanov je odlično delovalo. Toda vendar se mi to rastlinstvo ustanov zdi prebil i no. V tekstilni stroki so na primer vol-narji hoteli svojo ustanovo in so jo imenovali Odbor za volno. Bombažarji niso hoteli zaostajati in so ustanovili Bombažni zavod. Ko smo hoteli uvesti avtarktične tkanine, proti katerim nekateri še vedno kažejo ostanke zakrinkanega nasprotovanja, smo ustvarili Ustanovo za domače tkanine. Ko smo hoteli zavarovati svilo, smo ustvarili Ustanovo za svilo. \se to l)i se v določenem trenutku lahko zlilo v veliko strugo, ki naj vse zbere. Kadar govorim o ustanovah, govorim tudi o tistih, ki so — n ne vedno potreben — otrok državne uprave. Struga, ki vse tc ustanove lah-ko zbere, je korporacija. Korporacije smo uslanovili kot silo, ki disciplinira in vzporeja vse gospodarsko delovanje našega naroda. Vse se mora začenjati, razvijati in liončavati v korporaciji, ki je aktualna in umestna ustanova naše vlade. To bodo jutri upo-. rabili povsod, četudi v drugih oblikah, ako naj gospodarstvo preide iz razdobja svobodnjaškega, žo preživelega individualizma, in če noče pasti v birokratično državnost sovjetske znamke, kjer je vse gospodarstvo od jeklarstva pa do. trajnega kodranja poslalo gospodarska funkcija države. Korporacija je revolucionarna stvaritev vlade in predhodnica nove dobe v omiki sveta. Tudi tu jo treba gledati ali so ljudje, ki so na čelu korporacij, vedno sposobni izpolnjevati svojo nalogo iu res bili vzporejevalci gospodarstva. Če so. bodo oslali na svojem mestu, če ne, pa nastaja tudi tu vprašanje o ljudeh. Zdaj razpolaga stranka z dovolj številnim in dovolj izbranim razredom voditeljev. Državna uprava in vse dinamične produktivne ustanove morajo opustiti birokratično formo in navlako, ki jo je moči trpeli morda v rednih časih, ki je pa zločinska ob vojni. Ne smemo iz italijanskega uradnega stroja narediti turške glave, zaradi česar naj bi tedaj, kadar stvari ne tečejo gladko, plačal uradnik in naj bi ga posadili na zatožno klop. Ne glede na to, dn so tu zasebne ustanove, ki imajo zares številno uradni-štvo, ni zdaj treba zamenjavati državnih usluž- bencev, ki jih jo okoli 600, 700, S00 tisoč s povečanjem, ki je bilo nujno zaradi vojne, s pravo iu pgslno birokracijo. Ne moremo imenovali birokrate 150.000 železničarjev. 30.000 poštnih in brzojavnih uslužbencev, 120.000 moških in ženskih učiteljev, več kakor 12.000 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, 15.000 magistratov, kanclerjev in drugih uradnikov te vrste. Zaradi tega imenujem jaz birokracijo, pravo birokracijo, tisto, ki lahko kako vpliva na politične in gospodarske smernice države. Če je to birokracija, potem se omejuje na nekaj skromnih desetin ljudi. Generalni ravnatelji po ministrstvih lahko vplivajo na državno upravo in je 'o njihova naloga, zakaj oni pomenijo kontinuiteto. tire za ljudi, ki so dosti izobraženi glede predmeta. To dokazuje dejstvo, da so visoki državni uradniki zelo zaželeni pri zasebnikih. Zakon, sprejet na zadnji ministrski seji. dovoljuje pa-a-meznim ministrom odstranili generalne ravnatelje, ki niso kos svoji nalogi. Mislim, da jih ni mnogo. Kar se pa tiče ostale italijanske birokracije pa jaz, ki sem njen poglavar in se imam za enega najpridnejših državnih uslužbencev — pomislite, da ml ni v 21 letih ušla nobena, še tako neznatna vloga, pravim nikdar, ko je zvečer moja miza prazna, zelo dosti uporabljam telefon. Kadar bi rad zvedel, koliko reflektorjev je že bilo izdelanih, bi mi stari način svetoval, naj pišem prefektu. ki bi pisal ravnatelju tovarne. Ta bi odgovoril s pismom prefektu, ki bi un poslal prepis tega pirina. Jaz pa včasih telefoniram kar ravnatelju tovarne, včasih prefektu in mu dam na razpolago samo toliko časa, kolikor ga je neog bno potrebnega, da povpraša m mi odgovori. To je preprosto. V italijanski birokraciji je še zmeraj preveč dopisovanja. V dopisovanju je neka naslada, nekaka navada, po kaleri si ljudje včasih dopisujejo iz drugega v tretje nadstropje, včasih iz sosedne sobe v bližnjo sobo. Včasih laki dopisovalci z zares hvale vredno vztrajnostjo zagovarjajo svojo trditev s sklicevanjem na zakon, ki mora včasih poseči daleč nazaj. Da jo uradovanje naglo, se mora posluževati modernih sredstev, ki nam jih tehnika in znanost nudita v izobilju. Treba pa je dostavili, da Je italijansko urad-ništvo eno najmanj številnih izmed vseh driav, najslabše plačano in najbolj pošteno ter listo, s katerim javnost premalo sodeluje. Občinstvo je zaradi zgodovinskih spominov še vedno vajeno stare birokracije tujih držav. Toda občinstvo mora postati sodobno in misliti, oa stoji pred služabnikom države, pred sodelavcem vlade. Uradništvo smo zadnje čase ojačili z mladimi ljudmi, vendar bo potrebna reforma, da bo še bolj gibčno, naglejše v svojih odločitvah in pa da ga v vseh stopnjah navadimo, na| bo glede ljudi, zlasti do malih ljudi, kar se da vljudno in potrpežljivo. Zlasti do preprostega ljudstva, ki postav ne pozna in ki očitno ne utegne brati jih Povsod se je treba držati formule, ki sem jo povedal nekoč v Napoliju: »Poslušati potrpežljivo in delati pravično.« 6. Z vsemi sredsiyi bomo zairii črni borzo, splošen pojav v vseh državah, ki so v vojni, n pojav, ki je v popolnem neskladu - fašistično etiko ild. Ta tako imenovani »črni« trg že danes z vso odločnostjo preganjamo. In to |>rcga-i) j a n je bo zlasti drakonieno tedaj, ko se mi posreči povečati temeljne obroke hrane — kriilia, testenin in maščob. Tedaj se bodo krilc kori-ti tistih, ki bi radi uganjali špekulacijo in se odtegnili oddaji živil v skupna skladišča, ker bodo spoznali, da ne bo več toliko povpraševanja, ker bo obrok hrane zadosten, ter koristi onih, ki bodo dobivali zadostne obroke, ker jim ne bo treba /a vsako ceno oskrbovati se z živili na področjih B (in C). Področje A je tisto, kjer so uvedene nakaznice, področje 1$ pa ono, kjer ljudje dobivajo več ali manj določeno količino blaga, in končno področje C, kjer se ljudje na skrivaj buvijo s svobodno trgovino. »Jutranji list« karabinerjev, ki imajo nalogo nastopati v tem boju, me vsak dan sproti obvešča. Vse zaseženo blago gre v skupna skladišča in v javne kuhinje ali pa ga dobivajo revne občine. Ko bomo povečali temeljni obrok hrane, bomo lahko imeli popolno nadzorstvo (Nadaljevanje na 2. strani) Velike sovjetske izgube na Odbit sovražni napad na nemški konvoj — Nad zasedenim zapadnim ozemljem je bih sestreljenih 29 sovražnih letal — V Sredozemskem ma-ju je bilo potopljenih 5 sovražnih ladij Hitlerjev glavni slan, 5. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V nekaterih odsekih vzhodnega bojišča je bilo včeraj bojno delovanje nekoliko živahnejše, kakor prejšnje dni. Z uspešnimi napadi, ki so bili javljeni dne 4. julija v lagunah ob kubanjskem predmestju, so se zečasno končali večtedenski trdi boji v posebno težavnem terenu. Sovražnik je izgubil vsega 2000 mrtvih in ujetih ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja. V sodelovanju z letalstvom je bilo zaplenjenih, uničenih in poškodovanih skoraj 700 j sovražnih čolnov. Nemški lovci so odbili preteklo noč poskušeni j napad oddelka sovražnih torpeclnih letal na konvoj v vodah visokega severa in uničili pri tem 1 brez lastnih izgub 20 sovražnih letal. Pri tem jc dosegel poročnik Weissenberger 7 zmag v zraku. V Sredozemlju in nad zasedenim zapadnim ozemljem je angleško in ameriško letalstvo, .ki jc zaman poskušalo napasti letalska oporišča, prometne zveze in industrijske naprave, utrpelo v teku hudih letalskih bojev ponovno težke izgube. Nad italijanskim ozemljem je bilo sestreljenih 56 letal, od tega 28 po zaslugi nemškega letalstva, nad zasedenim zapadnim ozemljem pa 29 nadaljnjih letal ali vsega 85 aparatov, večinoma težkih štirimotornih bombnikov. 9 nemških lovcev se ni vrnilo z akcije. Pet posamezno letečih sovražnih bombnikov je odvrglo v noči na 5. julij* nekaj bomb na za-padno nemško ozemlje. Škoda jc neznatna. Nemške podmornicc so potopile v Sredozemskem morju po hudih borbah z močno zavarovanimi konvoji 5 ladij s skupno 21.000 br. rc*. ter^rai. Zgodovinski Oucejev govor (Nadaljevanje s 1. strani) nad vsem iu nad vsemi, v korist vseh, v korist tudi tistih, ki se hoje, da l)i od lakote umrli in se zato v obilni meri zalagajo in kopičijo blago. Treba bi bilo povedati tem gospodom: »Ne delajte tegu, bodite pametni!« Ponavljam, da ima ta boj proti črnemu trgu dobro stran, ker bo zvišal temeljni obrok hrane, pa tudi slabo stran, ker bodo kazni v bodoče šc strožje, kakor so pa tiste, ki veljajo danes. 7. Najstrožje uadzorstvo bo po hotelih, pen-zionih, luksuznih restavracijah itd., in če bo treba, bodo ta gostišču tudi zaprta. Zelo naklonjen sem zaprtju teh luksuznih hotelov, kjer ti preseljenci in preseljenke često delajo sramoto in bi utegnilo priti tako daleč, da bi pokvarili doslej zdravo miselnost naše vasi. U takšnih primerih sem nekega dne, — kakor vam jo znano, zelo pazljivo "berem razne pokrajinske liste— bral na notranjih straneh, zakaj na prvih straneh listi prinašajo same brzojavke, da so ženske, ki so so bile izselile iz Rapalla, igrale partijo golfa na igrišču z 22 luknjami, t. j. igro, kakršna vzbuja ogromno zanimanje. Pomislite, 22 lukenj I Zdaj pa bi tiste ženske, ki so zabavajo z golfom na 22 lukenj, zaslužile, da jih pošljemo — in jih tudi bomo poslaLi — na delo v tovarne in na polje. To so res klasični primeri tistega, kar jaz imenujem poniglavo sprijenost ljudi, ki so vsi nesrečni, če ne morejo igrali, kolikor bi se jim le zahotelo. In s tem se vračamo k buržuaziji. Vedno 6e razpravlja o tej buržuaziji, t. j. o tistih, ki iuia-jo mnogo »možnosti«, da bi plačali. Naj bo tako ali tako, vsekakor sc čisto mirno lahko zapro ti luksuzni hoteli. Prav tako pa se lahko zapro tudi moške in ženske krojačnice itd. Mi smo šo vedno zelo širokosrčna vlada. Nova argentinska vlada je že izdala odlok, da se uvede enotna obleka, V Angliji so sklonili, da si žonske smejo izbirati le obleko treh barv. 1'oosovelt je zapove-dal, da so morajo moško srajce še skrajšati. (Domnevamo, da se jim bo posrečilo pokriti popek.) Italija je še danes država, kjer so ljudje bolje oblečeni ko v kateri koli drugi deželi na svetu, kjor šo ni bilo mogoče postaviti velikih tovarn za izdelovanje oblek v množici, kjer vsakdo hoče imeti svojega krojača. Treba bo demobilizirati preveč založene ženske in moške garderobo. Lahko bi naredili iz tega obleko za nekaj letnikov vojaštva. 8. Vrnitev tujcev v domovnio. V Itlaliji je 110.000 tujcev, od katerih so jih je že mnogo vrnilo v domovino, drugi pa so v koncentracijskih taboriščih. Potrebno jo, da zvezni tajniki po posameznih pokrajinah budno pazijo na vse, kar zadeva ne le tujcev, temveč tuli ravnanje z ujetniki v takšnih primerih1, kjor je položaj ujetnikov enostavno vsega obžalovanja vreden. Vsi oni, ki 6e vrnejo iz ujetništva, pripovedujejo res grozno stvari o zlobi in okrutnosti, kakršne se poslužujejo Angleži, ki so navzlic svojemu zunanjemu okviru ostali narod razbojnikov, narod, ki je z nasiljem, ognjem in mečem osvojil svet, narod, ki jo sprožil vojno, da bi kitajski vladi vsilil uporabo opija, ki je poživinil četrtino človeškega rodu. Značilno je, da so me častniki, ld so se bili vrnili iz ujetništva, prosili samo za eno stvar: da bi ujetnike naredil za ravnatelje koncentracijskih taborišč. (Živo odobravanje.) Zadnji del poslanico zadeva obvezno delo. Treba jo izkoristiti vso človeško moč naroda. Doslej to še ni bilo v celoti storjeno. Bili so lo le bolj ali manj uspeli poskusi, toda glede tistega, kar zadeva Jude, ni bilo storjenega dosti. Jasno je, da moramo ili odločno dalje po -loj poti in mobilizirati vso moške in ženske sile.' Tako" so storili po vseh deželah na svet'1 z bolj drastičnimi in drakonskimi ukrepi, kakor pa smo jih ml doslej, pravim doslej, izdali. Prav tako je pravično, da se zaposlo vsi fašisti, da ustvarijo tisto, kar sem lani označil z besedo »ozračje oddajanja pridelka«. Čutimo potrebo po celotni odd-ij' pridelkov, zakaj — ponavljam — hočem po\ ,li dnevne obroke hrane delovnemu ljudstvu. I'aiuvitvo dola — takšne, ki so trajale le zelo malo čaea — v preteklem marcu, so bile lo redke in gospodarsko utemeljene. Vsak poskus, spremeniti jih v »političner, je iz-podlotol na najbolj smešen in najbolj pomilovanja vreden 'način. Na skrivna vabila k demonstracijam na trgu se ni nihče, rečan nihče, odzval. Delavski razredi so v isti bojni črti z ostalim narodom. Upam. da bo nov zagon sindikalnega življenja prepričal delavce, da jo fašistična vlada res najboljša vlada, ki si jo morejo mislili na katerem koli koncu sveta. V zvezi s tem je dobro, da delavski voditelji žive med delavci in ne »nad« njimi, čeprav »medc njimi 4er morajo iskati čim pogostejših stikov z delavci. Ti, kadar niso pokvarjeni po boljševikih, so hvalevredni ljudje, vzgojeni in mirni, ljudje, ki zahtevajo le lo, da drugi cenijo njihove napore in da so obveščeni. . Gljpdp lega,, kar zadeva mladino, jo vodstvo stranke seveda z menoj išlega mnenja'., Vedno sem prepričan, da je treba za mladino delati mnogo, in pri neki prejšnji priliki sem dejal, da je nezmotljivo znamenje začenjajočega se staranja naravnost brezsmiselna ljubosumnost do mladih. Treba je dati prosto pot mladini, toda ne za tialo, ki jo samo zapisana v anagrafskih uradih, pa nič drugega. Treba jo dati mesto mladim, ki so poleg tega, da so mladi, lo se pravi v boljši ■ _ i__x „: .i; ; ;1,; J« I m i! <-» ^tirii r\cr in bežni življenjski dobi, in imajo tudi osebne sposobnosti. Jasno je, da če je kdo pri svojih 18, letih neumen, njegovo stanje otežkoča dejstvo, da jc star 18 let in da bo ostal neumen še nadaljnjih 50 let. Prepričan sem, da bo poslanica, ki jo naslavljam na stranko, naredila iz maldinc naše naslednike. To moramo hoteti. To sem povedal na trgu v Milanu leta. 1936. Biti moramo ponosni in srečni, da lahko izročimo svoje prapore mladini, zakaj samo na ta način se bo revolucija od rodu do rodu bogatila z vedno novimi svežimi in navdušenimi silami. Zelo sem vesel, ko lahko ugotovim, da je tudi med zveznimi tajniki danes zelo mnogo ljudi letnika 1915 in 14, to je ljudi, ki so stari 28 ali 29 let. In zdaj še vprašanje, ki mi ga je zastavil strankin tajnik, vprašanje straže pri praporih Ta straža ne more biti dvojnik milice, zakaj milica je bila in je oborožena straža revolucije. Milica zasluži, da jo italijanski narod občuduje in ljubi. Milica se je na vseh bojiščih, kamor je bila poslana, dobesedno pokrila s slavo. Milica ima danes na sto tisoče mož, in bataljone »M«, ki so zrcalo in bi morali biti zrcalo za vse, ima oklepno divizijo, ki so jo oskrbeli z orožjem — v znamenje medsebojnih simpatij — nemški SS oddelki. Da bi se izognil vprašanjem, ki so v neposredni zvezi s tem, sem tudi sklenil, da se straža pri praporih zaupa mladini, t. j. člnnom GIL-a. Je to vzorna straža. Naki prvoboritelji so tisti, ki vidijo v tem dejstvu nadaljevanje. Sto, sto petdeset tisoč mlr.dcničev bo, ki bodo pod poveljstvom skvadrista prve straže, imeli to nalogo, ki bo — o tem sem prepričan — dvignila njihov ponos in njihovo vero. Tc mladeniče bo treba pelo skrbno izbrati tudi z ozirov na telesno moč. Skvadristi bodo morali biti takšni, kakor so bili skvadristi prve ure, ki so se tudi borili, pohabljenci, odlikovane!, ljudje kri stalne in najbolj trdne vere. Vsi člani stranke, vsi njeni voditelji morajo biti prepričani, — in to prepričanje mora postati evangelij vsega italijanskega naroda — da v tej vojni ni nobenih izbir, nobenega »ali—-ali«. To je voina, ki dovoljuje samo eno pot: nadaljevati z njo do končne zmage. Ali zmagamo, — o čemer sem najtrdneje prepričan — skupaj s tovariši osi in trojne zveze, ali pa bo Italija doživela poniževalni mir, ki ic bo postavi', na četrto ali peto mesto med silami. Se danes zjutraj sem bral v članku neke angleške revije tale stavek: »Anglija mora gospodovati nad Sredozemljem. Nič več ne bo dovoljeno Italiji, da bi se prištevala kakor koli med vojaške sile.« * Kdor verjame ali se dela, da verjame prigovarjanju, ki ga sovražnik širi s svojo živčno vojno, jo zločinec, izdajalec in spačel^. Mir pomeni vdajo, vdaja pomeni sramoto in pogubo. Prva umljiva stvar, ki bi se jo sovražnik lotil, bi bila ta, da bi razorožil Italijo; vzol bi ji celo lovske puške in Italiji 110 pustil drugega kakor mostno policijo. To bi pomenilo uničenje celotno industrije, saj je jasno, da bi bila sleherna rudniška, kovinska in mehanična industrija zatrla, ker no bi voč imeli priložnosti oboroževati se. Bilo bi tudi konec mehanične avtomobilsko industrije. Ford je že dvakrat skušal priti v Italijo, prvič je hotel postaviti 6voje šotore v Livornu, drugič pa v Triesleju, toda oba poskusa sta bila zaman. Sovražniki bi nam pustili oči, da bi so lahko jokali, ni pa izključeno, da nam no bi odnesli umetniško zaklade, da bi prišli do plučila. Sicor pa se je žo večkrat v zgodovini zgodilo, da so osvojevalci Italijo oplenili, kakor je storil tudi Napoleon. Tudi naše poljedelstvo bi šlo po zlu, zakaj veliki pridelovalci žitaric v Sever Ameriki b. dejali: »Vaše poljedelstvo ni gospodarsko, mi vam bomo dali žito. Vi boste smeli pridelovati samo zelenjavo, ki se hitro kvari.« Italija bi poslala to, kar so njeni stoletni sovražniki zmeraj želeli, da bi bila: navaden zcinljo-pisni izraz. Zavračam misel, da bi bilo kaj Italijanov, vrednih toga imena, ki bi mogli taki stvari gledati v oči, no da bi čulili, kako se pogrezajo v najglobljo ponižanje in sramoto. Nekaj dvomljivcev je, a lomu se ni čuditi. Krislus jo imel snmo dvanajst učencev, ki si jih je z nadčloveškim naukom vzgajal tri lela po pustih palestinskih gričih. In vendar ga je v uri preskušnjo eden izdal za trideset srebrnikov, drugi ga je zatajil, nekateri drugi pa so bili bolj ali manj nestalni. Nič čudnega ni, da je nekaj dvomljivcev. Tem dvomljivcem jo treba povedali, da 60 v tej vojni razvoji, ki jih ni mogočo vnaprej videti, razvoji politične narave, ki pa niso samo politični ter še dozorevajo. Pokolji črncev v Dctroilu dokazujejo, da je slovita atlantska listina samo papirnata listina. Videlo so jc, da ima Amerikanec belec nagonski in nepremagljiv odpor do njih. Črnci sami so so po mesarskem klanju v Dctroilu prepričali, da 60 Roosevellove obljube lažnive. Chandra Bose, ki se no posti, stoji pred vrati Indije. Sovražnik mora igrati karto. Že prevečkrat je razglasil, da je treba vdreti na celino. Torej bo moral poskusiti s to karto, zakaj drugače bi utegnil biti porožeji, še preden se je spustil v boj. Toda ta karta ]e takšna, da je ne bo mogel vdrugič več zaigrali. Treba je še razlikovati med »izkrcanjem«, ki je možno, ter med »prodiranjem« in končno med »vdorom«. Povsem jasno je, da če bo ta poskus spodletel, kakor sem prepričan, potem sovražnik ne bo ipiel nobene karte več, ki bi jo mogel igrati, da bi premagal sile trojne zveze. Slabo presoja razvoie te vojne, kdor se ustavlja pri postranskih dogod-kih. ... Italijanski narod je zdaj prepričan, da gro za življenje in smrt. Brž ko se bo sovražnik skušal izkrcati, ga bo troba zajeziti in zadržati na tisti črti, . ki jo mornarji imenujejo »vodno črto«, na peščeni črti, kjer je kraj vode in se začenja zemlja. Če bi pa sovražniki slučajno le poskusili, potem morajo vse rezervne sile, kar jih je, planiti nad izkrcance ter jih uničili do poslednjega tno-ža, tako da bi so sicer utegnilo zgoditi, da bi sovražniki zasedli' kak kos naše domovine, a bi ga vselej zasedli v vodoravni črti ne pa v navpični. Naloga fašistov je tale: dati ta občutek, in sicer več ko zgolj upanje, dati popolno gotovost, kakor gre železni, neomajni in granitni odločitvi. Tako se stranka pripravlja, da bo izpolnila svojo vlogo v tem silnem trenutku. , » Stranka je moja ustvaritev, ki jo ljubim 3cr branim in na katero sem ljubosumen. V tej dobi mora stranka bolj ko kdaj prej biti gonilna sita v narodovem življenju, mora biti kri, ki kroži, mora biti ostroga, ki spodbada, ter zvon, ki 1 svojim glasom daje venomer pravi Kglcd. Zg&.u, ker ni nobene stvari na svetu, ki b- bila tako Uspešna kakor dober zgled. Treba je stati sredi naroda in mu pomagati, ker narod zasluži da mu pomagamo. Treba mu je govoriti rcsnico in mu povedati, - da mora vztrajati, ker to zahteva čast. Tisti, ki se nam laskajo, ali nam z žalitvami in smešenjem pošiljajo' poslanice, bi se nam vljudno nasmehnili, a v srcu bi nas prezirali, če bi se jutri vdali njihovemu lažnivemu laskanju. Dejali bi: ti Italijani pa res niso zmožni vztrajati do dvanajste ure. cb tri čet t na dvanrst že popuščajo. Toliko glede časti, ki se je moramo držati z vso silo. Potem pa so še najvišje koristi naroda in dosega zmagovitega miru, ki naj da Italiji, katera se bije v bojih že trideset let, pokoj in sredstva, da bo lahko izpolnila zgodovinsko poslanstvo, ki jo bo zaposlilo ves ostali vek, Polemika je res bedasta, kadar meri name. To je večni sistem Angležev. Angleži imajo vedno polrebo, da naperijo svoje sovraštvo na eno osebo, ki jo kot napačni kristjani ter preostali antikristi prikazujejo kot vtelešenje zlodeja. Kar zadeva mojo odgovornost, jo prevzemam in zahtevam zase v celuti. Prišel bo din ko l cm dok t zal, da so tej vojni nismo mogli in nismo smoli ogniti, ker bi nas dololela kazen sam"omora, kazen, po kateri bi izgubili veljavo kot sila, vredna zgodovine. Sovražnik, ki je bil zame vodno sovražnik številka ena, jo Afiglosaksonec; ta se bo zdaj prepričal, da dvajset let vlado v italijanskem življenju ni preteklo zaman in da jih je nemogoče zbrisati. Vojaki vseh oboroženih sil čutijo veličino trenutka in svojih nalog, italijanski narod ima še nedotaknjene nravne moči. Menili so, da bo padel v treh mesecih. Pa je še po treh lotih na nogah. Danes se sovražnik obrača proti svelim mejam domovine, 46 milijonov Italijanov — če sc ne ozremo na nepomembno odpadle — pa je v možnosti in v dejanju 4ft milijonov bojevnikov, ki verujejo v zmago, ki verujejo v večno silo domovino. Romunski podpredsednik vlade na uradnem obisku v Italiji Rim, 5, julija. AS. Podpredsednik romunskega ministrskega sveta eksc. Mihael Anoteir scu je prišel dne 29. junija na uradni obisk v Italijo. Spremlja ga državni podtajnik v propagandnem ministrstvu prof. Mercu, v njegovem spremstvu pa je še več drugih osebnosti. Italijanski iioshjnik v Bukarešti baron Bova Scoppa je spremljal podpredsednika vlade, romunski poslanik v R,imu eksc. Grigorzea pa je šel odličnega gosta počakat v Trbiž, in sicer skupno z delegacijo zunanjega ministrstva, ki jo je vodil pooblaščeni minister markiz ltossi longhi. Državni podtajnik Bastianini je priredil kosilo na čust eksc. Antonesca in kosila so se udeležile o.-ebnosti romunskega in italijain*6* ga zastopstva. Zjutraj drugega dne so se začeli razgovori, ki so se zlasti niisšali na gospodarska vprašanja, Poleg eksc. Antonesca in državnega pod-tainika Bastinniuija so se razgovorov udeležili veleposlanik Ginnnini in minister Petalia. Ob koncu razgovorov se jo eksc. Antonescu s svojim spremstvom podal v kraljevo palačo, kjer sc je vpisal v dvorno knjigo. Rim, 5. julija. Med svojim obiskom v Italiji je podpredsednik romunske vlade Antonescu bival dne 2. julija v Rimu, kjer ga je istega dne sprejel Princ Piemontski, prav tako pa ie bil sprejet v posebni avdijcnci pri sv. očetu. V Vatikan je romunskega državnika spremljal romunski poslanik pri Vatikanu general Pap. Antonescova brzojavka Duceju Benetke, 5. julija. Ob trenutku, ko je zapuščal italijansko ozemlje, je podpredsednik romunske vlade Antonescu poslal Duceju naslednjo brzojavko: »Ko zapuščam gostoljubno itahiansko zemjio Vas prosim, Duce, da mi dovolite, da se zahvalim za sprejem, ki mi je bil prirejen ob priliki sestanka, ki je obogatil moje življenje. Prosim Vas, da sprejmete zvesto vdanost Latinca in izraz moje vere v veliko bodočnost latinstva in v Vašo. Duce. Srečen sem, da lahko ponesem s seboj besede upoštevanja, ki jih je Duce izrekel za Rumunijo, maršala Antonesca in njegove vojake« Romunski podpredsednik vlade pa ie državnemu podtainiku za zunanje zadeve Bastianiniju poslal naslednjo brzojavko: »Ko zapuščam Italijo, Vam, hkscelcnca, izrekam svojo iskreno zahvalo za prisrčen sprejem, ki ste mi ga priredili in Vas zagotavljam zvestobe Italiji in Duceju in Vam obenem izrekam svoje zadovoljstvo, da sem v Vas srečal velikega Latinca « Madžarska politika oskne neizpremenjena Velik govor madžarskega predsednika vlade Vremenska napoved: 6. julija (lorck): Vpad deževnega vremena; številne krajevno nevihte s plohami. 7. julija (sreda): Deževno in hladno, po gorah nad 2000 m sneg. Budimpešta, 5. julija. AS. Predsednik ministrskega sveta Kallay se je v spremstvu propagandnega ministra Antala včeraj podal v Nvorikhazo, kjer mu je ljudstvo priredilo navdušen sprejem. Na velikem zborovanju kmetov jo imel predsednik vlade govor o delih madžarske vlade. Predsednik vlade jo predvsem podčrtal, da ostanejo navodila vlade nespremenjena. Madžarska se zaveda svoje zgodovinske naloge in načela civilizacijo vodijo vso madžarsko polj-tiko. Za njim je govoril tudi propagandni minister Autiil, ki je podčrtal nezlomljivo odpoc- ————>■ II Sveti oče sprejel italijanski J jubilejni odbor ^ | Vatikan, 5. julija. AS. Včeraj je sveti oče v zasebni avdijcnci v dvorani Konsistorija sprejel narodni italijanski odbor za proslavo 25-letnice ško-fovanja svetega očela. Ob zaključku jubilejnega leta je odbor ponovil izjavo vdanosti in je predložil -pregled prispelih darov za novo cerkcv sv. Ev-genija, ki se bo zgradila. V odsotnosti predsednika odbora kardinala I.avitrana, ki se v sedanjih okoliščinah ni hotel oddaljili iz svoje škofije v Palcr-mu, kjer s svojimi deli pomaga prebivalstvu, ki ga tolče barbarstvo sovražnega letalstva, je odbor vodil dekan sv. kolegija Granito Pignatelli Dcl-monte, predsednik odbora. Avdijence se je udeležilo še mnogo oseb iz umetniških in kulturnih krogov. Ti so želeli sv. očetu osebno izročiti knjigo svojih spisov in umetniških del. Sv. oče Pij XII. je knjigo kot darilo sprejel iz rok podpredsednika odbora msgr. Tra-glie, ki mu je tudi izročil knjigo s podpisi županov Italije, oblastnikov, šolskih otrok, prav tako pa še veliko denarno zbirko, ki so io italijanski katoličani zbrali za novo cerkcv sv. Evgcna. Papež je z izbranimi besedami pohvalil izraze novih dokazov vdanosti iz svoje ljubljene Italije. Rekel je, da je vedno vesel, ker ga ta sprejem spominja na zelo važen in velik dogodek iz njegovega svečeniškega življenja. Papež jo nato izrekel zalivalo za vdanost kulturnega, znanstvenega in umetnostnega sveta, o kateri ga jc že obvestil kardinal Lavitran, ki danes ni navzoč, ker ni hotel prekiniti s svojim opogumljajočim delom med prizadetim ljudstvom. Pij XII. je izrazil svoje zadovoljstvo, da se jo ob jubilejnem1 letu izvedla versku obnova. To se je izvedlo čisto z dejanji notranje obnove, kor so zunanje manifestacije možne le v rednih časih. Obsežna dela umetnosti in znanosti pa dokazujejo veliko katoliško italijansko tradicijo, ki veruje v delo Cerkve, ki je varen nasip. Pod toni duhovnim plaščem bo italijanski narod varen pred sleheruo nalezljivo boleznijo. Papež je zaključil z besedami zagotovila, da jc Cerkev zaščitnica miru in pravice, varuhinja prava iu morale, ki bo vedno znala biti voditeljica za slogo mod socialnimi sloji. Ob koncu je podelil apostolski blagoslov vsem navzočim in vsemu italijanskemu narodu, zlasti pa vsem tistim, ki imajo zaradi prizadejano^ trpljenja pravico na njegov poseben blagoslov. Vsi navzoči so nato poljubili prstan, medtem pa je imel sv. oče za vsakogar prijazno očetovsko besedo. Novi nemški veleposlanik v Vatikanu izročil svoje poverilne listine -i 1 Vatikan, 5. julija. Papež Pij XII. je danes dopoldne v slovesni aavdienci sprejel novega nemškega veleposlanika von Weisziickcrja, ki mu je izročil poveriina pisma, ki ga akreditirajo pri sv. stolici. Med avdienco, ki je bila v prestolni dvorani, je veleposlanik prebral poslanico, na katero je sv. oče odgovoril. Potem ko je predstavil svoje sodelavce, je bil veleposlanik sprejet v zasebno avdienco v knjižnici sv. očeta. L njim je imel dolg in prisrčen raazgovor. Nato je nemški veleposlanik obiskal kardinalu Maglioneja, državnega tajnika, iu kardinal Maglione je nato vrnil obisk, ko se je osebno podal v nemško veleposlaništvo. Zastopstvo GUF-a v Budimpešti Budimpešta, 5. julija. AS. Včeraj je prišlo v Budimpešto zastopstvo GUF-A, ki ga je vodil profesor Padriano. Na postajo so prišli pozdravit goste zastopniki madžarske vseučiliške organizacije in »Levanteja«. Zastopstvo GUF-a bo gost madžarske vseučiliške kvczc in sc bo udeleževalo dela na zborovanju italijansko madžarskega kulturnega se-sestanka. Angleške zažigalne steklenice na švicarskih poljih Eern, 5. julija. V kantonu Fribourg so nažli na perjih zažigalne steklenice, ki so jih metala leUla in' so angleškega proizvoda. V steklenicah je bil fosfor in šc drugi strupi, nost madžarske notranje fronte. Mod navdušenim vzklikanjein vseh navzočih je minister poudaril, da ostane v sedanji svetovni krizi Mad/ar-ka zvesta velikim silam osi. V Transilvaniji jc govoril minister za poljedelstvo baron Banfv. Na zborovanju vladno stranke jc obravnavni jioljedclska in trgovska vprašanja pokrajine. Mod drugim se je dotaknil tudi židovskega vprašanja in je poudaril, da je trebn dokončno urediti to vprašanje. Trgovina mora vsa preiti v roke Mdžarov in trgovina mora v celoti služiti koristim madžarskega naroda. Seneral Sikorski ubit Lalinca, 5. julija. AS. Poročajo, da je pri od-letu z nekega letališča pri Gibraltarju strmoglavil angleški bombnik, tipa »Liberator« in sc razbil. V bombniku jc med drugim bil tudi Sikorski, predsednik takoimenovane poljske vlade v Londonu s svojo hčerko. Pri nesreči sta bila oba ubita. Generala Sikorskega je spremljal general Klomecki in drugi sodela-vci v njegovem gencralštabu. Vsi so se pri nesreči ubili, razen pilota, ki jc nevarno poškodovan. Japonska bo podpirala boj Indije za neodvisnost i t t Tokio, 5. julija. AS. Predsednik vlade general 'lojo je poslal poslanico indijski zvezi v Scionarju ni je bila poslanica prebrana na včerajšnjem velikem zborovanju. Ceueral Tojo pravi med drugim: »Naš imperij je neomajno odločen z vso silo podpreti Indijo v boju za njeno neodvisnost, kakor to želi ves indijski narod. Naš imperij iz vsega srca upa, da bo gibanje za indijsko neodvisnost šp bolj živahno ne samo v Indiji, ampak tudi v tujini. Žalosten angleški vpliv mora biti čimprej mogoče odstranjen z vse indijske zemlje. Naš imperij je vedno imel vero in zaupanje v svoje prijatelje. Japonska, Nemčija iu Italija so odločene, da se no bodo dale spraviti s tira od zahrbtne angleške politike in naslanjajo svoja dejanja na pravičnost.« Neumnosti sovražne propagande Rim, 5. julija. AS: Navajamo nekaj zgledov sovražne neumnosti: »Nevvs Cronicle« objavlja dopis iz Ulasgovva. V dopisu, je razgovor z mornarjem angleške trgovsko mornarice Willinmoni Achi-baldom, ki se je pied kratkim vrnil iz Italije. V razgovoru sc kakor običajno navaja; da Italijani žele, da bi kmalu prišli angleški osvoboditelji«. »Daily Mailt ima čez celo prvo slran naslednje naslove: »Duce jo sprožil nov val terorja v Italiji, italijanska policija ima vsa polnomočja« Uredništvo pa je z vidnimi črkami pripisalo: »Policijsko nasilje vlada nad vso Italijo. Muesolini je včeraj podelil načelniku italijansko policijo izredna pooblastila, da bi qjirepii nolraujo fronto in zagotovil javen red.« Londonski radio je dne 3. julija poročal, »da imamo danes novico o neki drugi slavki, in sicer točno v Triesleju med pristaniškimi delavci, ki so zapustili delo, da bi dosegli zvišanje mezde. Slavka se jo začela v marcu in zdi 60, da je sledila takoj Usti stavki 50.000 delavcev v vojni industriji v Turinu.« Iz gospodarstva Hrvatski Bankverein v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 125 milij. kun povečanje čistega dobička od 6.12 na 11.6 mili), kun, del dobička se porabi za okrepitev rezerv, ki so narasle v bilanci od 36 na 47 milij., del pa na nov račun. Izdelovanje plugov na Hrvatskem. Letna potreba plugov znaša na Hrvatskem 10.000 komadov, nadalje potrebuje hrvatsko kmetijstvo letno 1000 srpov, 5000 sejalnih strojev in 1.3 milii. komadov drugega kmečkega orodja: lopat, krampov itd. Da bi se zmanjšal uvoz, bo Hrvatska pospeševala svojo domačo proizvodnjo. V teku enega meseca bo dano na razpolago kmetijstvu 1000 plugov domače proizvodnje, Madžarska industrija dela za Nemčijo. Madžarska in Nemčija se vzajemno trudita, da bi znižali veliki aktivni klirinški saldo, ki ga ima Madžarska v Nemčiji. Sedaj je to vprašanje delno rešeno s kreditom 200 milij. mark, ki bo služil za dobave po končani vojni. Madžarska bo nabavljala po določenih cenah razne surovine in industrijske proizvode v Nemčiji. Julij Meinl, Dunaj. Podjetje javlja, da je bila triestinska podružnica izpremenjena v samostojno delniško družbo z glavnico 1 milij. lir. Na novo je ustanovil dunajski Meinl 4 podružnice na Hrvatskem. 2 v Srbiji., tako da ima sedaj dunajska tvrdka 292 podružnic, ves koncem pa 676 podružnic. Jadranskopodunavska banka v Beogradu je sklenila zvišati glavnico od 24 na 40 milij. din. »Ta sovd dav je cesar Napoljon I« Po muzejski zbirki, ki spominja na življenje Ljubljančanov pred 100 in več leti V zahodnem hodniku Narodnega muzeja v Ljubljani je razstavljenih nekaj lepo urejenih domačih rbirk in zgodovinskih zanimivosti, ki so vredne, da si jih vsakdo ogleda. To velja najprej za omarico, v kateri so zbrani predmeti, ki spominjajo na okus Ljubljančanov pred 100 leti. Oko se ustavi najprej na sliki, ki prikazuje procesijo v času kongresa. Sliko so izdelali največ zaradi tega, ker se je je udeležil sam cesar. Pri natančnem ogledu zasledimo podrobnosti meščanske nošnje pred 100 leti, značilna pa je tudi »roka pravice«, ki moli iznad rotovža. Kakor znano, je bila roka pravice znak tržnega sodstva; zdaj je Tazstavljena v mestnem muzeju v Turjaški palači, na sliki strni pa jo je dobro videti, kako je bila tostavlifcr.a ob balkonu. Na 1'ubljanski kongres spominja tudi namizna itrv, na njenem spodnjem dtlu vidimo pozlačeno podobo treh cesarjev (avstrijskega, pruskega in ruskega), na nihalu pa je pritrjen angel miru, ki plava pred. likom državnih poglavarjev. Pred uro je razstavljen del tkanine iz paradnega pasu carja Aleksandra. Tu je še lepa vrsta značilnih predmetov', ki govore o takratnem okusu in o opremi meščanskega stanovanja. Gre n. pr. za izdelke ljubljanske fajanse, med katerimi je morda najlepša košarica, zraven vidimo barvano biderma-jersko steklo, kanglice iz belega stekla in šc vrsto posodja, ki je krasilo ob slovesnih prilikah mize, sicer pa jc bilo razstavljeno v omaricah. Moda pred 100 leti Ko gledaš podrobneje in poslušaš izvajanja ravnatelja g. dr. Mala, se šele prav zaveš, koliko se je spremenilo v teku zadnjega stoletja, odkar imamo elektriko in odkar ni več v navadi, da bi sedele gospe s pahljačami v rokah ali da bi se sprehajale po ulicah s pisanimi sončniki. Takrat so se morali zadovoljiti s svetilkami na olje, s svečami in podobnim. Razstavljena sta dva primera takih svetilk, videti pa je tudi senčnik, ki ga je postavil meščan na mizo, da je laže pisal aH čital. Dalje vidimo svečnik s papirčki za prižiganje, pahljače, pompaduro, šivalni neceser, črnilnik pisatelja Mihe Kastelca in portrete v vosku, ki so bili takrat v navadi in so z njimi krasili stene. Ne manjka seveda majolik, pa starih igralnih kart. Zanimiv je tudi aparat za puščanje krvi z unčo, s katero so jo merili. Spomin! na irancosko zasedbo Še ena omara je na istem hodniku, ki spominja na Napoleonovo Ilirijo. Tu so zbrani predmeti, ki so zgodovinske vrednosti, nekaj pa tudi takih, Društvo stanovanjskih najemnikov uspešno dela Pred nedavnim je imelo Društvo stanovanjskih najemnikov občni zbor. Društvo deluje že dobrih enajst let in je bilo v tem času mnogo storjenega na poprišču stanovanjske zaščite v prid skupnosti. V Ljubljani je 20.000 stanovanjskih najemnikov, pod čijih streho je najmanj štirikrat toliko družinskih članov. Razmerje med Društvom stanovanjskih najemnikov in hišnimi posestniki je bilo prav dobro. Večina hišnih posestnikov je razumela izreden položaj zaradi vojnih razmer in upoštevala gmotno stanje najemnikov. Članov ima društvo 350. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Kisovec Ivo- pokr. glavni arhivar; Zupan David, prof.; Pacheiner Vlasta, profesor; Leben Franc, viš. poštni kontrolor; Rosina Joško, kapetan I. ki. v pok.; Miiller Janko, sodnik okr. sodišča; Rismal Melhior, uprav. mešč. šole; Juh Avgust, viš. sod. ofic. v pok.; Šuštar Janez, podpregl. fin. kontrole; Štancer Ludvik, viš. rač. inšpektor Vis. kom. — Namestniki: dr. Grad Anton, prof.; Mr. ph. Podvršič Albin, lekarn, referent Vis. kom.; Supančič Drago, strok, učitelj; Kogov-šek Ivan, uradnik poštne hranilnice; Gsp.in Alfonz, prof. Novo izvoljeni odbor je na prvi seji izvolil za predsednika g., Iva Kisovca, za podpredsednico go. prof. Vlasto Pacheinerjevo, za tajnika g. prof. Davida Zupana in za blagajnika g. Joška Rosino. Uradne ure odbora so vsako soboto od 4 do 5, blagajnik pa bo posloval vsak dan od 9—12 v prostorih društva v Wolfovi ulici 10-11., ki jih je dal odboru blagohotno na razpolago predsednik Zdru ženja javnih nameščencev Ljubljanske pokrajine. Novi odbor se je hitro lotil dela, da bi rešil vsa najvažnejša vprašanja, ki tarejo stanovanjske najemnike. Stopil je v stik s pristojnimi oblastmi in uradi in dcputacija, v kateri so bili predsednik, tajnik in odbornik, je bila sprejeta pri ljubljanskem županu generalu Rupniku, Župan se je podrobno zanimal za načrte društva in mu tudi obljubil pomoč občine ter zagotovil predstavnikom organizacije svojo naklonjenost. ki poživljajo pestrost razstave. Tu vidimo Napoleonov patent — listino, s katero ie naznanil ustanovitev ilirskih dežel. Podpisana je bila v Schiin-brunnu 1. 1809. Zraven je tiskovina, s katero je dan poorej svaril škof Dolenjce pred nepremišljenimi upori. Tu so tudi podobe francoskih predstavnikov oblasti Marmonta in Nodierja, na vodilne slovenske može takratne dobe pa spominjata sliki barona Zoisa in Vodnika. Ne manjka seveda primerov francoskega denarja, medalj, pečatnikov, znakov za stražnike ;n za (»zdno milico. Otilr.a ie zbirka predmetov, ki spomiriajo n = franiiisc ne. ki so ustanovili »Ložo piii.ileljev rim-skeoa ki&lia«. Prav zanimiva je obredu* oprema, ki so jc rabili pri sejah: d/a predpaso:ka, vrsta insifinij za člane v obliki zidarske opate, ključev, z/ezd mečev, knjig itd. Zraven leži tudi diplom* in neizpolnjena tiskovina, s katero so vabili svo.e člane k sejam. V posebnem okvirju vidimo novčič z okornim napisom. Tega je dobil nekoč kmet, ki je ponudil Napoleonu svojo pipo, ko je bil ta med ljudmi in si je zaželel nekaj dimov. Nad novčičem beremo naslednje: »Ta sovd dav je cesar Napoljon I. Mi-helu Bernaču ker je iz njegove faife kadiu«. Vendar bi lahko rekli, da so kmetje z mešanimi občutki gledali na Francoze. O tem priča podoba s starega ulnjaka, ki kaže naslednji prizor: francoski vojak leži v zibelki in spi, slovenski kmet pa ga nevoljno ziblje in drži na hrbtu bičevnik. Cviček pa je bil slaven že pred 100 leti ma Med zgodovinskimi spomini, ki so razstavljeni v bližini vitrin, od katerih je posvečena prva Ljubljani pred 100 leti, druga pa Napoleonovi Iliriji, velja opozoriti še na nekatere druge predmete. Najprej vidimo avstrijska odlikovania iz na- fioleonovih vojska, potem prstan mioiionraja dr. gn. Knoblcharja ter iglo s podobo Miloša Obre-noviča, ki se je mudil v Ljubljani 1. 1848. Stari Ljubljančani se bodo morda še spominjali na trgovino, ki je dobila po njem ime 1 u je dalje Vodnikova tobačnica za njuhanje, Jurčičeva denarnica in pečatnik angleškega prirodopisca Davyja. Davy jc bil namreč med prvimi inozemci, ki so poveličevali v svojih spisih lepoto naših krajev in kulturno stopnjo prebivalcev. Zlasti navdušen je bil Davy za krajinsko slikovitost Savske doline, ki jo prišteva med najlepše v Evropi. Pahvalno piše tudi o naših kmetih, ki imajo pri vsoki hiši nabožne knjige, ne pozabi pa na cviček, na značilno piiačo dolenjskih goric. V zvezi s temi spominskimi predmeti naj omenim še dvoje kovina-stih spominskih ploščic, katerih prvo so vzidali v temelje uršulinske cerkve I. 1669., drugo pa v temelje knežjega dvorca 1. 1660. Tu so razstavljeni tudi venci, katere so poklanjali ljubljanski maturanti na čast spominu pesnika Prešerna. S tem seveda še ni izčrpana zbirka domačih kulturnih in spominskih dragocenosti, o katerih pa bomo spregovorili še prihodnjič kaj, Poceni učenost ali imenitnost tujk Dobro stoletje je že minulo od tega, ko je bila med izobraženci po svetu navada, da so se posluževali tujega jezika v besedi iu pismu. Posebno udomačen je bil med evropskimi višjimi krogi francoski jezik, ki so ga govorili na dvorih, v diplomatskih krogih, pa tudi sicer v visokih plasteh družbe. Navada tedanje dobe je že preživeta, in povsod govorijo lepo materinščino, tu pa ta ni pa šc vedno naletite na ljudi, ki jim jc zelo všeč, če se morejo izražati vsaj navidezno učeno ali drugače kot »nuvadnU ljudje. Takole približno me je zbadalo v uho zad-njič, ko sem docela nehote prisostvoval pogo- J voru v kavarni: »Kompliment, milostijivica!« jo je nagovoril ljubezniv gospod, ko je prisedel. Čez čas si je zaželela »žurnalov«; motrila je modo ter kritizirala fazone. Z znancem starejših let sta se nato pogovarjala o nekih minimumih in maximumin, pa o eksistenci, depresiji in podobnem. Nimam pojma, za kaj je šlo, in me tudi ni zanimalo, pač pa so me kruto in brez usmiljenja trkale po glavi vse mogoče tujke. Ozrl sem se, da bi videl grofico /. monoklom ali kaj podobnegu, bil pa je docela navaden obraz ljubljanske gospodične. Narobe je to, sem si mislil; kaj se muči s tujkami, katerih morda niti prav ne razumel Takim in podobnim, ki mislijo, da pomeni jo tu jke zabelo lepi govorici bi povedal, da je njih moda že davno za nami. Mnogo boljši vtis boš napravil v vsaki resni družbi, če boš govoril lepo v duhu materinega jezika. So seveda tudi ljudje, ki pravijo, da se z rabo tujk izražajo laže in točneje. Tu pa tam bi to držalo, za tri četrtine tujk pa bi lahko rekli, da se jih poslužujejo ljudje docela po nepotrebnem. No gre za to, da bi povsem iztrebili tujke. Nekatere tuje besede so že tako udomačene, da bi jih bilo težko zamenjati čez noč z domačimi izrazi. Gre pa za dober okus v izražanju, bodisi v govoru ali v pisavi, pa še za načelo, da zbiramo besede, ki v slovenščini lepše zvenijo in ki jih razume tudi manj izobraženo IjudsUo. GOSPODARSTVO Likvidacija rudarsko-topilniške strokovne zadruge Zadnji »Službeni list« prinaša 3. julija odločbo Visokegu komisarja, ki zapušča upravni odbor Rudarsko-topilniške strokovne zadrugo /a okoliš rudarskega glavarstva v Ljubljani. — Za i/rednega komisarja navedene ustanove jo bil imenovan / nalogo, izvesti njeno likvidacijo inž. Seguiti Tulij, na katerega preidejo vse pravice, ki so doslej prikazane redni upravi in skupščini. — Naredim je stopila v veljavo na dan objave v »Službenem listu« Ljubljansko (Kikrajine. • I/, trgovinskega registra. Pri tvrdki Salus d. d. v Ljubljani je bil izbrisati član upravnega su-ta mr ph. Koželj Ivan. Iz zadružnega registra. Pri Kreditni zadrugi trafikantov v Ljubljani so bili izbrisani člani upravnega odliora. Novak Jernej, Lunder Boris in Ahčin Izahela. Vpisali pa so se člani štrukelj l.eopolod, trafikant. Ciril Metodova lil. 37, Pečar Pranja, trafikantinja, Povšetova nI. 17 iu trafikantinja Kmetic Ivunu, Cesta Arielle lica. Zagrebška borza. Zagrebška borza je kot znano začela poslovati dne 10. junija 1941 in je imela lansko leto 4 72 milijarde kun prometa, (ločini je promet leta 1941 znašal samo 2-0 milijarde kun. Povečanje prometa ni pripisovati v toliki meri povečanju blagovnega prometa, temveč v pr\i vrsti zvišanju cen za uvozne iu izvozne proizvode.* Za predsednika borze jc bil ponovilo izvoljen dr. Stanko Svrljliga, za podpredsednika dr. Dragutiri Cekuš in l.eonard Grivičie, za člane pa dr. Nikola Kostrenčič, dr. Branko Krnic, Milan Milic, dr. Branko Pli-verič in Stevan Tubic. Karteli na Hrvatskem. Od 106 kartelov. ki so obstajali na Hrvatskem ob ustanovitvi države, jih obstaja samo še 13. I)\a kartela nista bila vpisana v register, ker še ni izšlu no\a nuredba o kartelih. Letošnji novomašniki so prejeli posvečenje Zadnji rok za osebpe izkaznice Opozarjamo, da ie rok za vložitev prošenj za zamenjavo osebnih izkaznic potekel 30. junija za one, ki morajo imeti izkaznice, t. j. za moške od 15. do 50. leta, ter bodo oni, ki prošenj niso vložili, morali sami nositi posledice, če nc bodo imeli novih osebnih izkaznic. Poslovalnice za sprejemanje prošenj bodo zaključile poslovanje 10. iulija Do tega časa (tudi v nedeljo, 4. t. m., od 8 do 13) lahko predlože prošnje še oni, ki zadnje dni meseca junija zaradi prevelikega navala niso prišli na vrsto ali pa so bili zaradi bolezni ali drugega upravičenega razloga zadržani Pač pa bodo odprte nove poslovalnice za mestne okraje onkraj kontrolne črte, a čas in kraj bo objavljen o pravem času. Najvišje cene na živilskem trgu Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnala solata 3.70 L; radič 3.70 L; špinača 3.33 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35 L; kolerabiee 3 L; rdpča in bela redkvica 4 L; grah 6 L; rabarbara 4 L; rdeča pesa brez listov 3 L; nova repa brez. listov 2 L; buče 2 L; bučke 4 L; kumare 6 L; novi krompir 3 L; peteršilj 4 L, šopek zelenjave za juho 0.50 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; osnaženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; gozdne rdeče jagode liter 10 L; češnje I. vrste 6 L; češnje II. vrste 5 L; jajca kos 2.50 L. Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 slolink. V nedeljo je ljubljanski škof dr. Gregorij Roi-man posvetil 21 letošnjih novomašnikov ljubljanske škofije. Posvetitvenih obredov, ki 60 se začeli ob sedmih zjutraj v stolnici, se je udeležilo veliko število vernikov, zlasti pa mnogo najbližjih sorodnikov, posvečenih novih mašnikov. Po končani posvetitvi in prvikrat družno s svojim Škotom opravljeni najsvetejši daritvi so novi mašniki skupno podelili vsem v cerkvi zbranim vernikom novomašniški blagoslov. Novi mašniki bodo večinoma vsi peli nove maše 11. julija. Spodaj navajamo, kje jih bodo peli in kdo jim bo pridigal: Avguštin Alojzij (Radovljica), nova maša 18. julija v Novem mestu, pridiga g. dr. Andrej Snoj; Slapšak Božidar (Radovljica), Ljubljana-Šiška, Višnja gora II. julija, pridiga p. dr. Tomaž Kurent; Brgant Valentin (Škofjn Loka), Ljubljana-Šiška 11. jul., pridiga g. p. Flor. Ramšak; Lokar France, Višnja gora 11. julija, pridiga g. Janez Veider; Kmet Janez, Sela pri Sumbcrku 11. julija, pridiga g. kaplan Kunstelj France; Ostronič Janez, Vinica 11. julija, pridiga g. župnik Pokorn Jože; Gole Jože, (Dobrnič), Ljubljana, Sv. Peter 11. julija, pridiga g. župnik Alojzij Košmerlj: Per-čič Jože, Šmarje pod Ljubljano 11. julija, pridiga g. kan. dr. Janez Kraljič; šink Matija (Školja Loka), Žalna 11. julija, pridiga g. Stanko Grims; Fer-din Janez (Stara Loka), Ljubljana, Leoniščc 11. julija, pridiga g. prof. dr. Janko Kotnik; Polda Anton (Gorje), Videm-Dobrcpolic tt iulija, pridiga g. kaplan Janez Lavrih; Škoda Melhior. Čatež pod Zaplazom (Mala Loka) 18. julija, pridiga g. župnik Ignacij Škoda; Perčič Stanko (Želimlie), Ljubliana, Selo 5. iulija; pridiga g. kan. dr. Janez Kraljič; Seljak Vojko (Žiri), Zaplann U. iulija, pridiga un. prof. dr. Ignacij Lcnčck: Golob Peter (Naklo) Do-brepolje 18. julija, pridiga Franc Golob; Povše Leopold (Žužemberk), Novo mesto 11. juliia, pridiga gosp. prior Valeriian Učak; Šega Vincenc, Grahovo pri Cerknici 11 julija, pridiga g. msgr. Matija Škrbcc; Kastelic Franc, Št. Lovrenc ob Temenici 11. juliia, pridiga g. univ. prot. dr. Andrej Snoj; Lavrič Ciril (Žab niča), Ljubljana, Marijino Oznanienie 11. juliia, pridiga g, župnik Janez Kle-menčič; Zorman Viktor (Velesovo), Polhov Gradec 11. julija, pridiga g, župnik Ivan Vilfan; in Kern France (Velesovo), Hinje 11. julija, pridiga g. župnik Štefan Horvat. Naj jih Bog obilno blagoslovi in naj mu bo prijetna njihova prva daritev. Novi mainiki so dali po opravljeni posvetitvi v stolnici prvič svoj mašniSki blagoslov. KULTURNI OBZORNIK Revija Katoliške akcija Poleg Grivčevega članka, o katerem smo že govorili, je glavni članek v tej dvojni številki napisal prelat dr. Alojzij Odar ter razpravlja o »Svobodi in sili v Cerkvi«. Je pa to resnično eno najbolj perečih vprašanj v pojmovanju Cerkve, lijer si predvsem laiki ne znajo prav ustvariti razmerja med tema dvema nasprotnima si težnjama v katolištvu. Predvsem je jasnost teh pojmov skvarilo liberalno ozračje, filozofski nazor prejšnjega stoletja, pa tudi poznejši modernizem, ki je Cerkev označeval kot načelno sovražnico svobode. Te svobode pa v Cerkvi ne najdejo, ker si Cerkev pač predstavljajo po svoje, subjektivno, ne pa s stališča Cerkve; tako jim naj bi bila Cerkev zgolj ljubezenska, ne pravna, temveč zgolj notranja, ne zunanja, duhovna in ne svetna, svobodna in ne organizirana, široka in ne oz.ka ali omejena, kakor se v sodobni revialni žurnalistikl postavlja zelo rado nasprotje med Cerkvijo po njihovem pojmovanju, in Cerkvijo, kakor 'se kaže njihovim subjekUvisličnim očem. Dr. Odar pa s tem člankom hoče pokazali cerkveno stališče v teh vprašanjih, kajti »Cerkev ima vedno pravo zavest o sebi« in »če se glede Cerkve ne bomo orientirali po Cerkvi, po kom pa naj se, če hočemo zvedeti cerkveno stališče o kaki stvari? Poznati pa moramo pravo stališče, to je tisto, ki je res cerkveno, ne moremo se zadovoljiti s tem, kar ima ta ali oni pisatelj za stališče, ki bi ga morala Cerkev imeti ali ki ga po njegovem dejansko Cerkev ima. Zato se moramo orientirati po uradnih cerkvenih izjavah.« Tako pravi pisatelj v uvoda k tej ccrkveno-pravai razpravi, ki vsebuje v celoti 30 strani. Tu je dr. Odar razbral podrobno liste paragrafe v cerkvenem zakoniku, ki govore o svobodi in sili, n. pr. dve poglavji o svobodi: o vstopanju v Cerkev (sv. krst) in o svobodni volitvi stanu (duhovnega, rodovniškega, zakonskega). To 6la glavni vprašanji, kjer se zakonik spušča v vprašanje o človekovi svobodi. Dr. Odar podaja natančen in izredno zanimiv hisloriat, kajti za človekovo svobodo se je morala boriti s tremi važnimi čini tel j i: z rimskim ususom »patria poteslas«, ki je do XII. stol. potiskala v stran zahtevo, da bi 6i otrok sam lahko svobodno izbiral poklic. Postavila se je na stran otrokove, svobode proti pretirani riniskopravni očetovski pravici. S tem v zvezi je bilo tudi vprašanje: ali je dovoljeno krstili otroka proti očetovi volji ali ne in v katerih primerih? Potem se je morala boriti tudi proti vladarski oblasti za človekovo duhovno svobodo, saj je branila proti krščanskim vladarjem versko svobodo nekrščenih državljanov. Tako torej pri teh vprašanjih rešuje probleme, kakor: Ali je dovoljeno siliti nekristjane k pridigi? Vstop v Cerkev tiiora biti svoboden, o krstu otrok ne-krščanskih staršev, o svobodi vere in vesti (kar je samo »lepa beseda za nelepo stvar* (o svobodi delovanja itd.). Tako se iz tega vidi, da »glede nauka in nravnosti seveda v Cerkvi ni svobodne izbire, ker pač to področje po 6voji naravi take svobode ne dopušča. V ostalih področjih je zmerna svoboda priznana, seveda v mejah, ki jih narekuje naravno pravo, pamet in življenjska skušnja.« Drugo vprašanje pa je glede — sile v Cerkvi. Tu je razdelil tvarino na vprašanja: Kako je s silo? Kaj Cerkev kaznuje? S čim Cerkev kaznuje? Kako Cerkev kaznuje ter še posebej o izobčenju. S temi poglavji je pokazal na način uporabe sile, ki jo Cerkev tudi uporablja, da bi tako zavarovala red is. nepokorne člane prisilila, da nehajo biti trdovratni. Pa tudi duh kaznovanja je nazorno prikazan. Različno je sicer gledanje laika od Cerkve na pogrešek: na pr. za »malenkost« udeležbe dvoboja Cerkev strogo kaznuje, tosežno jezikovno znanje omogočilo branje velikih šek, zidarski pomočnik, in Alojzija Mahar, poljska delavka, Ivan Pihlerič, črkoslikar, in julijana Petek, Karel Mernik, delavec, in Marija Dobrovolni, Ivan Dnmiš, poljedelec, in Marija Runt, gospodinja, Edvard Fančik, trgovski nameščenec, in Roza Ogrizek, prodajalka, Anton Dolšak, brusač, in Antonija Štclcar, poljska delavka, Jožef Pesek, nameščenec, in Ana Kovačič, nameščenka, Ernest Thalinger, inženir, in Magdalena Kalitovič, nameščenka. V Celju so se poročili: Viljem Ograjšek, Nova vas, in Marija Gmajnar, (Vije, Rudolf Sotošek in Ljudmila Podgoršek, oba i* Celja, Franc Mikaš iz Gradca in Avrelija Kovačič iz Laškega. Rudolf Caf iz Gradca in Irma Goričnik iz Celja. V št. Jurju ob j. ž. sta se poročila Ivan Mar-košek in Marija Spolonak. Nesreče. Pri košnji sena se je s koso močno u rezala na roki 13 letna Ervina Deberšek iz. žoštanja. — 61 letni Ignacij Javornik, ki je zaposlen pri višji upravi v Dobrni, je padel s senika in si zlomil ključnico. — 63 letnega posestnika Franceta Visočnika iz Spodnjih IIoč je konj s kopitom tako močno udaril po levi nogi, da mu jo je zlomil. — 39 letni obratovodja Er-vin Hartman iz Maribora se je po nesreči zaletel v odprta vrata železniškega vagona, da si je pretrgal žilo odvodnico. Iz Hrvaške Poslovilna avdienca italijanskega poslnnijka. Poglavnik NDH je sprejel v poslovilno avdienco dosedanjega italijanskega poslanika v Zagrebu ekscelenco Casertana. Prelepa knjiga JANEZA JALENA ie izšia v »sončevi knjižnici«. — Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah i -Naročniki boito dobili BOBRE še ta teden! II. del „Rod" Poziv nstaškim rezervnim oficirjem. Zadnji poziv hrvaškega vojnega ministrstva o vpoklicu na orožne vaje vseh rezervnih oficirjev lelnika 1011 in vseh mlajših rezervnih oficirjev, je sedaj raztegnilo ustaško poveljstvo tudi na ustaške rezervne oficirje. Vsi vpoklicanci se morajo javiti svojim poveljstvom v desetih dneh. llrvnško pevsko društvo »Kolo« je Imelo te dni 80. redili občni zbor, na katerem so posamezni društveni odborniki poročali o vseli uspelih prireditvah, ki so bile v tem jubilejnem letu. Predsednik pevskega društva je dr. Mihovil Katanec, glavni ravnatelj za ljudsko prosveto v prosvetnem ministrstvu. Cena vinu pada. Hrvaško časopisje poroča, da so pričele v posameznih hrvaških krajih v zadnjem času znatno padati cene staremu vinu. Medtem, ko je bila cena vinu pred dnevi v vinski trgovini na veliko še 190 do 200 kun,za liter je sedaj padla že na 170. Razlog padanju cen je v zboljšanju prometa ter zanesljivejšem dovozu novih količin vina ter v dobri letini, ki jo pričakujejo letos povsod v hrvaških vinorodnih krajih. Dnevi hrvaške knjige. Dne 26. junija ao v Zagrebu slovesno odprli dneve hrvaške knjige. Ob tej priliki sta govorila glavni ravnatelj za narodno prosveto dr. Mihovil Katanec in prosvetni minister dr. Starčevič. Glavno ravnateljstvo za ljudsko prosveto je ob tej priliki priredilo tudi anketo, s katero naproša vse javne in kulturne delavce, da mu odgovore na sledeča vprašanja: 1. Katero hrvaško knjigo smatram od prvih začetkov razvoja hrvaške književnosti za najvažnejšo in najpomembnejšo? 2. Katera hrvaška knjiga je najbolj vplivola na buditev estetske in katera na buditev hrvaške narodne zavesti? 3. Katero delo, bele-tristično ali pa znanstveno, smatrate za najbolj zanimivo in najboljše v sodobni hrvaški književni kulturi? 4. Kaj mislite, kakšno delo (zbornik razprav) bi morali napisati naši (znanstveniki in pisatelji, založbe pa izdati, da bi se širša javnost čim bolj seznanila s hrvaško duhovno in tvarno kulturo? 5. Kakšno knjigo bi bilo treba napisati in izdati, da bi hrvaška javnost čimboii spoznala kmečko kulturo? Iz Srbije Delovna obvezna služba v Srbiji. Beograjska mestna občina je te dni objavila sledeči proglas: "Zaradi nastale potrebe in po naročilu pristojnih nemških oblasti ler določil >uredbe o obveznem delu ler njenih spremembah in dopolnilih«, se mora takoj pričeli rekrutaciia obveznikov delovne službe letnikov 1903.. 1904., 1905., 1906. in 1907. Na področju mesta Beograda se morajo prijaviti vsi moški rojeni v navedenih letih ne glede na zaposlitev in poklic vključno tudi državne iu samoupravne uradnike in nameščence izven članov srbske državne straže in organov državne varnosti.« Proglas, v katerem so nato navedena mesta, na katerih se morajo zglasiti vpoklicani letniki, konča s sledečim opozorilom: »Osebe, ki so ne bi odzvale temu pozivu ali se pa določenega dne ne bi javile zaradi odhoda na obvezno delo, bodo poslane na obvezno delo v kraje izven Srbije, člani njihovih družin bodo pa pridržani kot talci tako dolgo, dokler iskanih oseb ne bodo dobili.« Srbski ministrski predsednik zopet poziva od metniko. Iz Beograda poročajo, da je srbski ministrski predsednik general Nedič po radiu pozval preostalo pristaše pobeglega vodje Draže MihajloviČa, naj se vdajo, sicer bodo prav tako kakor komunistični partizani brez usmiljenja uničeni. Na mnogih političniih sestankih in zborovanjih. ki so bila v zadnjem času v jugozahodni Srbiji, je tudi minister za narodno gospodarstvo dr. Milorad NedeljkoviS pozival prebivalstvo k borbi proti odmetnikom, poudarjajoč, da je vlada sklonila z vsemi sredstvi varovati prebivalstvo pred početjem pristašev Draže MihajloviČa in komunistov. Vso noč je prejokala od jeze, zjutraj pa se je napotila iskat svoj dom. Hitela je skozi grmovje, a čim dalj je hodila, tem gostejše je bilo, nikjer konca ne kraja. »Le kje je beli grad na sivi skali?« Grmovje se je razredčilo in princeska je zagledala podrto bajto v rebri. »No, sreča, tu bodo vsaj ljudje, ki mi bodo Dokazali pot do doma!« si je mislila. — Združenje vojnih invalidov v Ljubljani poziva svoje člane, ki nameravajo naročiti premog in drva, naj prinesejo v pisarno nakazila za kurivo najkasneje do 15, t. m. Opozarjamo članstvo, da so uradne ure v društveni pisarni (Petrarkova 36) v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure. — Odbor. OGGI Al CINE DANES V KINU UNION Un forte dramma che vi commuoveri Pretresljiva drama Premlato alla XI Mostra Clnematograflca di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi. Con — Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Režija^ EDMUND HEMBERGER Produzione - Produkcija: GOTTHARD FILM Esclusiviti - Izposojevanje: LUX-FILM Drobna ljubljanska kronika Društvu slepih je darovala obitelj Jakol Sno lir v počastitev spomina pok. gda. Lojzeta Drmel.ia iz. BoStun.ja, gospod Lanipe Vilko iz Ljubljane pii oh priliki zlate poroke svojih staršev Marije in Martina 1 .a m po prav tako 500 lir. Plemenitim dobrotnikom se odbor iskreno zahvaljuje. Zaščitile tablete zoper tifus dnbi vsakdo, kdor se želi obvarovati pred to nevarno boleznijo, vsako dopoldne brezplačno v amhulanci mestnega fizikata v pritličju M ali rove hiše na Krekovem trgu 51. 10. 1 gotavljgmo, rtu se prebivalstvo zelo poslužuje te usodnosti ter v velikem številu prihaja vsak dan po brezplačne zaščitno tablete, ki jih jc treba uživali na tešče, da zanesljivo učinkujejo. Na uršiillnskl vadnlel in v otroškem vrtcu bo vpisovanje 10. in 17. julija. V otro. š k i vrtec se sprejemajo samo petletne dc-kliee in dečki. Vroča julijska nedelja, f.n v soboto j« začela pritiskati pravu julijska vročina. V nedeljo je postalo zelo vroče. Ni čudno, da .ie mlado iu staro hitelo v liladne valove Ljubljanice, da so mnogi iskali primernega kopališča ob raznih potokih, kakor ob Gra-daščiei in Malem grabnu. Kopalna sezona je bila v polnem razmahu. Lepo nedeljsko vreme pa so preprosti ljudje porabili za obiranje lipovega cvetja, nabiranje (rob in borovnic. Posebno zadnjega gozdnega sadeža so nekateri nabrali po več litrov. Ne. kateri gobarji so imeli v nedeljo srečo ter m nosili domov 'kc. Ker jc doslej doževjo oviralo košnjo iu spravlja- nje sena, so kmetje v soboto hiteli a košnjo in porabili so tudi nedeljo, da so spravljali seno domov pod streho. Seno se jo v nedeljo in soboto pav lepo sušilo. Prvi paradižniki. V soboto in ponedeljek jo neka branjovka prodajala prve rdeče paradižnike. Veliko borovnic na trgu. Nedeljsko lepo vreme jo dalo ugodno priliko za nabiranje borovnic in gob. Gobarji ho deloma prišli na svoj račun. Nekaj gob je bilo v ponedeljek na trgu. Izredno mnogo borovnic p,i jo bilo na trgu ob zidu Ljudsko knjigarne, kamor so prodajalke borovnic zdaj preselili. V dolgi vrsti so prodajale ženske borovnice. Bila jo okoli njih velika skupina gospodinj in je vsaka dobila zaželeno porcj.io tega gozdnega sadežu. Neka ženska je pripeljala več velikih košar borovnic lia ročnem vozičku. Tam je tudi neka kmetica prodajala prvo domače marelice. I,i so bilo še precej trde. Lipovo cvetje jo bilo na trgu po 16 lir kg. Ponesrečenci v Ljubljani. Nn krožni ža (Ti si jo obrežni prste desno roke 28-letni delavce Ivan Novak. — V levo roko so je usekala 50-lctna postrožniea Jožefa Bratu-ževa. — Marjana Ilaslerjevn, 16-lotna de lavka. je padla po stopnicah. Zlomila si je desno nogo. — Upokojeni železničar. 78-letni Ivan Merjasec jo obiral lipovo cvetje. Padel je z lestve in si zlomil desno nogo. — pri nakladanju desk je padla 48-leliieinu hlapcu Antonu Pavšlju debela deska na lev,, nogo in mu jo hudo poškodovala, da je .iskal zdravniško puuioC v bolnišnici. Gledališče Opera: Sreda. 7. Julija ob 19: »Tiha voda«. Opereta. Ked Sreda. Četrtek, 8. julija ob 19: »Prodana nevesta«. Hod Četrtek. Petek, J. julija: Zaprto (ireneralka). Sobota, 11. julija ob 19: »Mrtve oči«. Premiera. Ited Preinierski. Eugen IVAlbert: »Mrtve oPI«. Zanimivost te uprizoritve bo debut Sama llubada kot. opornega dirigenta, ki je znan naši mu-ziknlni publiki kot, diriirent nekaterih simfoničnih koncertov. Zasedba partij v tem delu jo Bledeča; Myrtoele — Heybalova, Arsinoe — 1'olajnarjcva, Areesius — Primožič, Oalba — Anzlovar. Marija Mnsdnlenu —- flolobova, It nt — Karlovčeva, Ester — Itamšnkovn. Sara — Slrilar-Shmnnvn, pastir Banovee, pastirček - - Nada Stritarjeva, kosee. — Dolničar. Pežiser: C. Debcveo, zborovodja: H. Simoni t i, načrti za seeno po zamisli režiserja- inž. nrh. S. liohrinan, načrti zu kostume: .1. Vilfanova. II r n m n : Sreda 7. julija oh 19.10: »Jesen«. Ked A. Zadnja uprizoritev. Četrtek. 8. Julija. Zaprlo (ireneralkn). Petek, J. Julija oh 19.10: »Nevesta s krono«. Pretnlera. Ited Prcinierski. Abonente reda Premlerskesrn opozarjamo. da bodo imeli v tekočem tednu, iflede ni, bližnji sklep dramske in operne. sezone dvo premieri iu sicer v petek v 'Drami fitrindherffovo »Nevesto s krono« in v soboto v Operi D'Albertovo; »Mrtve' oči«. A. Strlndbcrjt: »Nevesln s krono«. Vsebina dejanja, ki se dotraja med kmečkim ljudstvom v Dalarmn, prikazuje s pravljičnimi motivi prepleten boj človeka z dobrimi in slabimi silami. Zasedba vlotf: Mats — •lun, Kerstl — šaričevn, njena mati — Kraljeva. njen oče — Potoknr, njen ded — Hale. Britu, Matsova sestra — Danilova. Mat-sov ded — Cesar, stara mati — Starčeva, oče — Presetnik. mati — GabriJolčičova, župan —- M. Skrbinšek. pastor — Nokrst. povodni mož_— Debevee, babica — Itnkarjeva, ribič — Kosič. Itožija in prevod: C. Debevee, scenska clasba: A. Halnlka. Naznanila HADTO. Torek, «. julija. 7.30 Posmi in napovi — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4r> Italijanska glasba v narečju — 1.1 Napoved časa. Poročila v itali. janščini — 11.10 Poročilo Vrliovnejrn Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 11.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno — H Poročila v italijanščini — 14,10 Koli eert radijskega orkestra, vodi dirigent: I). M. ftijanee. Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved ČBSII. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X 17.1.1 Plošče »La Voee del Padrone — Co-lumbia — 19.10 Poročila v slovenščini — 19.4.) Politični komentar v slovenščini — 2(1 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.10 Izbor pesmi italijanskih dežel —- 21.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 21,10 Predavanje ,v slovenščini — 21.50 Komautičnl Dunaj. — Orkester vodi dirigent Petralia — 22.15 Klasični orkester rodi dirigent Manno — 22 45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Iniajo lekar: ne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr. Hamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murinuyor, Sv. Petra c. 78, ROMAN V SLIKAH Izide v lepi, veliki knjigi (obseg 21« strani) in bo veljali mehko vezana Izdaja . . . 32 lir za naročnike Slov. doma . 25 Ur ▼ polplatno vezan .... 45 lir v celo platno vezan na najboljšem papirju .... 8S lir Cas za prednaročbo do 5. avgusta. Naroča se na naslovi Uredništvo » Slovenskega doma« Ljubljana, '■ludska tiskarna, Kopitarjeva t, III. nadstropje. Iznaiba ladijskega uiiaka Ob 150 letnici rojstva Jožefa Resla Iznajditelj ladijskega vijaka, Jožef Reael, se je | lingov za tistega, »ki bi mogel dokazali, da jc imel rodil 29. junija 1793 v mestecu Chrudimu na Češkem. Spočetka jc hodil v gimnazijo v Lincu in je bil nato gojenec deželne topniške šole v Budcjvi-cah, kjer si je pridobil tehniško znanje. Leta 1812. je vstopil na dunajsko univerzo in jc bil — razen juridičnih ved — tudi slušatelj tehnike, ki je bila takrat še del univerze. Ko so leta 1814. njegovi starši obubožali, je opustil visokošolski študij in jc začel študirati gozdarstvo, ki ga ie končal v Ma-riabrunnu pri Dunaju. S tako izobrazbo je postal gozdarski agent in okrajni gozdar za tiste gozdove, ki so bili večidel na bivši Kranjski in so bili dodeljeni ccsarski mornarici, da bi iz njih črpala potrebni les za gradnjo ladij. Resel je v tej službi napredoval do čina gozdarskega intendanta. Umrl je na službenem potovanju v Ljubljani, dne 10. oktobra 1857. in zato se v Ljubljani imenuje posebna cesta po njem in je pred tehniko postavljen tudi spominski kamen njemu v čast. Mimo svoje službe se je Resel mnogo bavil s tehniškimi problemi. Od njegovih iznajdb so znane: vinske in oljnate sti-stalnice, valjasti in kroglasti ležaji, umetno upognjen les, nov način pluga, navodila za konzerviranje ladijskega lesa, načrt za cestni parni voz (1830.) in razne izboljšave za parne stroje (1830— 1836). Njegovo iznajditeljsko duhovno delo pa je našlo svoj višek z več let trajajočim razglabljanjem o problemu vijačnega pogona za vodna vozila. Še ko je bil mlad dijak, L 1812., se je začel baviti s to mislijo. Najkasneje konec leta 1826. so bile njegove priprave z gradnjo vijačnega aparnika tako daleč, da je dobil 11. februarja 1827. avstrijsko dovoljenje, da sme uporabiti vijak za pogon ladij. V naslednjih dveh letih je v ladjedelnici ^ Triestu zgradil majhen parnik, ki je bil vanj vgrajen vijak. To je bil parnik »Civctta«, ki se je z njim 1. julija 1829. prvikrat odpeljal na morje. Spočetka je ladijski vijak brezhibno deloval, a vožnja je morala prenehali, ker se je zlomila cev za dovajanje pare, ki je bila samo zvarjena. Ta poškodba, ki je bila zares malenkostna zadev«, pa jc bila povod — ne vzrok — za prepoved nadaljnjih poskusov. Pravi vzrok prepovedi je bil pač ta, da je triestinska policijska oblast, ki jc vožnjo prepovedala, šla na roko nekemu Angležu, ki je imel dovoljenje, da smel prevoziti progo iz Triesta v Vc-nezijo s parnjkom na kolesa in ki mu je bil Resel nevaren tekmec. Resel se je kot miroljuben uradnik pokoraval prepovedi gosposke. In tako je naneslo, da 1. 1850., komaj 20 let po tem poskusu, nihče ni več vedel, kontu se jc treba zahvaliti za ta napredek, medtem ko je postala uporaba ladijskega vijaka v tem času že kar vsakdanja stvar. Leta 1840. se je prvikrat pripeljala v triestinsko pristanišče ladja z vijakom, leta 1845. pa je plula »Great Britain« kot prva ladja na vijak čez Atlantski ocean. Da bi se pojasnilo vprašanje o neznanem iznajditelju te ve-lepomembnc novosti, je čez pet let nato razpisala angleška admiraliteta nagrado 20.000 funtov šter- največ pravic na iznajdbo vijačnega parnika, namreč na prvo uporabo Arhimedovega vijaka za pogon parnikov namesto prejšnjih lopatastih koles.« Resel sc je seveda koj oglasil, 6aj jc bil prepričan, da mora le on dobiti to nagrado. Dolgo sploh ni prejel nobenega odgovora. Ko se jc pa tedanji po- | veljnik avstrijske vojne mornarice, nadvojvoda Maksimilijan, kasnejši mehiški cesar, potegnil za Resla, je angleška admiraliteta odgovorila, »da v tej zadevi ni moči nič več storiti, ker je bila nagrada že razdeljena«. Dozdeva se, da je odmirali-teta, videč, da nagrada ne bo pripadla nobenemu Angležu, kar na skrivaj porazdelila denar med nekatere angleške prosilcc. Tako je tudi Jožef Resel do dna izpil »bridko kupo« usode iznajditeljev. Resnično je bil Resel prvi, ki je dal vijak vstaviti v tako zvani »mrtvi les« ladje in je s tem dosegel popolen uspeh, čeprav ladijski vijak ni po njem prišel v praktično uporabo za plovbo. šiškarji so sc utrdili na II. mestu Po hudi borbi so Hermežani premagali Marsovce s 4:2 (1:2) Pozno popoldne so krenili včeraj prijatelji šiškarske in poljanske športne družine proti igrišču Ljubljane, kjer jo bilu na vrsti odločilna tekma za drugo mesto v tovarišiji najboljših. Hermežani so bili dobro razpoloženi, zakaj trdno so bili prepričani v to, da jih Mars, ki je v zaostanku za dve točki, ne bo mogel več dohiteti. Ampak Marsovci niso bili malotlušni. Korajžno so pritekli na zeleno igrišče, in se z dušo in telesom vživeli v igro. Kar dobro jim je šlo od rok, čeprav so .zlasti v prvem polčasu zaigrali več zrelih priložnosti. Ko je v 10. min. zabil Doberlet prvi gol, je bila s tem snmo kronana premoč Marsa. Novega poleta pa so dobili, ko se je kmalu potem posrečilo Zajcu in Fajonu, da sta iz hude gneče uknnilu sicer budnega vratarja šiškarjev. Prijatelji Marsa so ploskali kakor že dolgo ne; zdaj jih ni več skrbelo kilo bo tokrat odnesel poslednje točke. Železničarji se dolgo niso znašli. Najbrž jih je presenetila požrtvovalna in lnhko rečemo tudi pametna igra nasprotnika. Žele- v 32. minuti se je posrečilo Roglu, da je pretkano poslal visoko žogo, ki je splavala tik nad vratar-jcviini pestmi v mrežo. Prvi polen« je potekel v znamenju Marsove premoči z izidom 2:1. Razlika bi bila kajpada še višja, če ne bi imeli šiškarji vratarja, ki zna svojo vlogo več kot na pamet. Kdo ve, zakaj je bilo dobro, da so Poljanci medtem, ko so počivali pod tribuno, spremenili svojo postavo? V preurejeni postavi niso bili več tako udarni kot v prvem polčasu. Kmalu je postala igra odprta in kmalu se je taktična premoč na polju nagnila na stran Ilcrmežanov. Aljančič je izenačil v 16. minuti na 2:2. Zdaj je postalo razmerje med enajstoricama posebno vroče. Igralci Marsa so izgubljali zaupanje v svoje hitre noge in bilo jc kazno, da se jih poloteva malodušnost. Tudi vratar Porenta, ki je na zadnjih tekmah že kar lei>o branil, je postal nesiguren. V usodnem trenutku jc zapustil vrata in se takoj za tem razočaran oziral po žogi, ki je obtičala v mre/i. Bilo jc to v 27. minuti, ko je Zupan obrnil številčni rezultat na 3:2 v prid Hermesu. Zdaj je začel tudi Piskar v napadu popuščati, po prestopkih Slamiča pa je bilo videti, da se šo komaj obvlada. Poslednjega srečanja med šiškarji in Poljanci ni odločila lioljša tehnika, — zakaj kdaj pa kdaj smo videli nekaj zrelih Marsovih potez — pač pa hladni živci šiškarjev. Le-ti so imeli ves čas pred očmi edino željo, da bi še kaj zabili in se tako zavarovali vse do konca, ki se je nemudoma približeval. Zadnjo besedo je imel spet Zupan, ki je še enkrat ukanil nerazpoložcnega Po rento ter povišfll razliko na 4:2. Poslovilna tekma jc bila mestoma prav napeta. Potekla je v glavnem korektno, za kar gre zasluga tudi sodniku g. Kosu, ki ni dopustil prevročega igranja. Pohvalili moramo /lasti llermesovo obrambo, ki je krepko zdržala obdobje igre, ko je bil Mars v ofenzivni premoči. Porenta na nasprotni strani bi lahko /dr/nI g°l ali dva, v ostalem pa se je zdelo, da so Marsovci moralno klonili kmalu poleni, ko so izgubili vodstvo v zadetkih. Tako je dejansko v razpredelnici I. razreda /o zdaj, ko so odigrali predzadnje kolo, vse jasno. Tekma prihodnje nedelje med I jtibljuno in l)o|K»lavorom t. t. ne bo več spremenila vrstnega reda, ki bo ostal naslednji: t. Ljubljana 2. Ileriucs 3. Mars •t. Tobačna 20;f> 13:1 + 11:20 3:16 10 8 4 0 Mladika : Korotan 3:1 (1:0) Na igrišču Korotana je bila včeraj drugorazredna prvenstvena tekma med starima rivalom« Mladiko in Korotanom. Če bi sc slednjemu posrečilo doseči neodločen izid ali kaj podobnega, bi pomenilo to veliko senzacijo. Tako pa jc Mladika zmagala preccj prepričljivo z izidom 3 : 1 in si za prihodnjo sezono kot prvak II. razreda zagotovila sodelovanje v tovarišiji najboljših, kjer bo izpodrinila moštvo tobačne tovarne, Včerajšnja tekma pa ni pokazala vsega tistega, kar obe moštvi znata. Mladika je kolikor toliko zadovoljila s svojim tehničnim znanjem. Korotanccm pa bi svetovali, naj se z večjo vnemo lotijo osnovnih vaj v podajanju žoge, v sprejemanju iste in v teku z usnjato igračo. Tako je dosegla Mladika od 12 možnih točk 11, za Korotan pa šc ni gotovo, če se bo s svojimi 6 točkami obdržal na drugem mestu. Odločilna za lo bo nedeljska tekma med Zabjakom in Vičcm. 5e nekaj nogometnih rezultatov z domačih igrišč. Ljubljana je imela včeraj dopoldne v gosteh vojaško reprczcntanco in jo je obvladala z izidom A»N*£»K*P»OT»£ iiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiniuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiaiiiiiiii Neki odlični zdravnik svojskega značaja je bil nekoč ponoči poklican h gospej, ki je bil njen hišni zdravnik. Gospa je bila znana kot namišljena bolnica, ki je imela na leto 336 bolezni... To pot je tožila, da jo grlo boli. Zdravnik je preiskal »bolnico« z zrcalcem in žlico, a pri najlioljši volji ni mogel dognali nobene bolezni v grlu. Da pa ne bi spričo te gospe osmešil zdravniške veličine, saj je na vsnk način hotela biti bolnu in je strahomn čakala njegove sodbe, je dejal zdravnik: »Nič posebnega, gospa, samo majhno vnetje v grlu. Vsako uro si dajte obkladek krog vratu in jutri boste /e zdravi.« — »Že, gospod doktor.« je bolestno zašepetala fospn, »ali naj bo obkladek mrzel ali vroč?« — Tedaj se je zdravnik vzne-jevoljil, že zato, ker je moral za nič vslnti ponoči, in je okorno dejal: >lo je vseeno! Ov, čas postane mrzli obkladek itak vroč, a vroči mrzel!« • K nekemu slavnemu zdravniku je prišla starejša gospa. Zdravnik se je udobno naslonil in po domače vprašal: »No, ljuba moja, kaj vam pa jc?< Cospu pa je užaljena odgovorila: »Prosim, jaz sem soproga univerzitetnega profesorja!« — »Tako,« je skomignil zdravnik z rameni, »jako mi je žal, a te bolezni vas ne morcui rešiti!« GPU je postrelila ZO.DDD ruskih vojnih ujetnikov V Berlinu, v juliju. — Tistih 20 000 vojakov rdeče armade, ki so bili prišli med zimsko vojno v finsko vojno ujetništvo, jc po njih vrnitvi v domovino, v sovjetsko unijo, spomladi leta 1940, v bližini Petrozavodska (v Kareliji), postrelila GPU. To strahotno dejstvo je potrdil očividcc. bivši rdeči vojak V. Lubimov, v najnovejši številki Vlaso-vega lista »Zarja«, ki pravi: »Čez dva meseca po končanih mirovnih pogajanjih leta 10-10, jc bil moj polk v bližini Petrozavodska. Nekega dne sc je v ta kraj pripeljal dolg tovorni v!nk z vojnimi ujetniki, ki so se vračali iz Finske domov. Vagone so slražile močne cdinicc GPU. Četi našega polka jo bilo ukazano, da naj obstopi vlak. Zvečer istega dne so se pripeljali šc trije vlaki, polni bi\i:h ruskih ujetnikov s Finskega. Hkrati so kolodvor zastrailli številni člani GPU. Drug dan so sc pripeljali nadaljn;i vlaki z ruskimi ujetniki iz Finsl. c « Dalje pripoveduje Lubimov, kako so rdeče vojake scgnali naiprej v neko taborišče GPU in jih nato ponoči odgnali v gozd v bližini Petrozavodska, kjer so jih na neki jasi s strojnicami in drugim br-zostrclnim orožiem postrelili. Ko je bila Lubimovu čez nekaj dni dana prilika, da jc prišel na to jaso, je videl štiri velike gomile, kier »o bili pokopuii bivši vojni ujetniki iz Finske. Krog in krog so bila drevesc dobesedno preluknjana s kroglami. 4 : 1. Podala je povezano igro, za kar jc bila tudi nagrajena z razmeroma visoko zmago. Izid tekmovanja rezervnih moštev je bil tale: Ljubljana : Mladika 3 : 1, Korotan : Vič 2 : 1, Žabja 1< : Mars 6 : 0. Na' sporedu jc bilo tudi dvoje iuniorskih srečanj: llcrmes ; Mars 3 : 0, Vič : Tobačna l. 2 : 2. Svečanost na krovu neke velike italijanske ladje ob izročitvi odlikovanj mornarjem Pomaiem se budi zanimanje tudi za lahko atletiko V izbirnem tekmovanju v trkih na 100 m je zmagat nadarjeni Jrrcb s tatom 11.!) trk. — Frro letošnie iensko tekmovanje na stadionu je dalo poleg dobre tnamke v skoku v višino le zalctniiko rezul tate. Včeraj dopoldne je bila na stadionu allelska prireditev z dvojnim sporedom. Udeležba ni bila posebna velika, pač pa je padlo dvoje, troje rezultatov, ki pomenijo z oziroiu na prejšnje prireditve letošnje 6ezone napredek. Največ zanimanja je bilo seveda za izbirno tekmovanje v teku na 100 m. Takšno tekmovanje, ki jc v ostalih pokrajinah zelo popularno, in ima že lepo tradicijo, so organizirali pri nas prvič. Pobudo za izbirna tekmovanja doslej neznanih šport n i kov v tekih je dal milanski športni dnevnik »Gazzclla du.lo Šport«, ki posveča razmahu lahke atletike veliko pozornost. Kakor rečeno, pri nas je bil lo prvi poizkus, ki ni uspel toliko po udeležbi (do konca je zdržalo samo 12 tekmovalcev), pač pa po doseženem ča.su zmagovalca Jereba, ki je prelekel 100 m v 11.0 sek. Za atlete neznanih imen, ki se doslej niso uveljavljali na tekmah, ali ki so spadali v športnih klubih v IIl. razred, je to vsekakor lepa znamka. Predlekmovanja. Prijavljene tekače so razdelili v tri skupine, ki so se borile za finale. V prvem predteku ie bil vrstni red naslednji: Jereb 12.2 sekunde, Galien 12.0 sek., Bezlaj 13.1 sek. in Končan 13.5 6ck. Drugi predlek: Kadunc 12,5 sek., Šo- šlerič 12.5 sek., Polj Tak 12.8 sek., Krape! 13.5 sek. in Zupane 13.2 sek. Tretji predlek: Zarkič 12.16ek., Hribar 12.7 sek. in Mozetič 13.2 sek. Finale: Ze po izidih predlekov je bilo kazno, da se bo vršila končna borb* za prvenstvo med Jerebom in Zarkičem. Reči pa moramo, da je prekosil Jereb samega sebe, ko je kot prvi pretekel lolos 100 m pod 12 sekundami. Vrstni red na cilju je bil lale: 1. Jereb, Ilirija 119; 2. Zarkič, Ilirija, 12; 3. Soštarič, II. moška gimnazija, 12.4; 4. Galien, llerme«, 12.9; 5. Kadunc, Planina. 13.1. Zmagovalec Jereb je.pokazal dober slog teka; njegova n loč pa je še neizkoriščena in je gotovo, da se bo razvil v dobrega eprinterja. če se bo posveti rednemu urjenju. Prva dva (Jereb in Zarkič) sla so s tem kvalificirala za tekmovanje ined prvaki posameznih izbirnih tekov. Dekleta na stadionu Medtem, ko so fantje tekmovali snmo v tekih na 100 m, so merila dekleta svojo spretnost in hitrost tudi v ostalih panogah hihke atletike. Tekmo- Nadaljcvanje na str. 6. Narodno gibanje, ki je zavračalo s prezirom vsako misel na asimilacijo Rusije z zapadnimi deželami, se ni začelo niti na dvoru, niti v visokih uradniških krogih. V prvi polovici 19. stoletja so »slavofili« vzbudili narodno zavest in poudarjali mosijansko nalogo Rusijo v svetu. Po njihovi trditvi je Rusija bila obvarovana evro|i-skega parlamentarizma v svojo korist in v korist vsega sveta. Njen razvoj je bil popolnoma drugačen. Napake v vladavini so izhajale prav iz preosnov Petra Velikega, ki je vrinil v narodne tradicije evropsko miselnost. Vrniti so je bilo treba zopet k tem narodnim izročilom in uničili birokratsko pregrajo, ki jo je Peter Veliki zgradil med carjem in njegovim ljudstvom; nikakor pa so ni smela uvesti v Rusiji demokracija, za katero se je zavarovalo meščanstvo zahodne Evrope. Prava demokracija, ki naj bi vladala v Rusiji, naj bi se dosegla z monarhičnim sistemom, ki naj bi temeljil na neposredni zvezi med vladarjem in narodom. Ta sistem bi moral dobili obliko »zemskega sabora«, ki naj bi bil bolj ali manj trajen, Ta zamisel je bila zelo privlačna in si je pridobila simpatije v vseh slojih. Tudimnogo ruskih mislecev se je navduševalo zanjo. Uresničitev te zamisli pa je zadela na nepremostljivo oviro, namreč na preveliko razliko med sedanjo in prejšnjo Rusijo, Kako naj bo organiziran la »zemski sabor«? Kako naj se zagotovi premoč pravemu narodu? Ustvarjenih je bilo več načrlov. Vsi ti načrti pa so bili zgrešeni v toliko, ker so preveč idealizirali kmeta in precenjevali vlogo, ki bi jo mogel prevzeli nasproti drugim slojem, ki so bili glede na izobrazbo in gospodarsko moč na višji stopnji. Težave so bile zelo vidne in zalo se ni bilo mogoče odločiti za pravo rešitev. Preveč dobro je bila znana zgodovina Francije in odločujoči krogi so se zavedali, da bi nepreviden in neroden poskus upostaviti v veljavo preteklost mogel imeli kot posledico podobne dogodke kot so bili v Franciji v letu 1789. Aleksander 11. jc proučil načrt narodnega zbora, ki mu ga je predložil Boris Melikov. Dolgo časa se mu je upiral, vendar pa je pritiskal nanj dan pred svojo nasilno smrtjo. — Drug načrt »romskega sabora? ie predložil grof Nikolaj Ignatijev Aleksandru III. Car ga je po živahnem razpravljanju pod vplivom Pobedonosceva odklonil, češ da ni mogoče preprečiti prevratnega vpliva podeželsko »inleligoncije« na kmečko prebivalstvo. »Ne bomo slušali glasu naroda, je ugovarjal Pobcdonoscev, »ampak glas podeželskega lekarnarja, živinozdravnika in vseli tistih napol izobražencev, ki so prežeti prevratnih naukov in no sanjajo o ničemer drugem, kot o veliki revoluciji, ne da bi se nili malo zmenili za narodne koristi.« Aleksander III. je sprejel to mnenje. — Pred kakršno koli preureditvijo je bilo treba pomiriti deželo in utrditi gospodarski in politični položaj njenih najbolj zdravih slojev. Povedali smo že, da je bila doba miru, ki jo je dosegel Aleksander UL, zelo varljiva. Njegov naslednik je že lakoj v začetku svojo vlade začulil začelek nevarne ofenzive. Prevratna miselnost je mnogo liilreje napredovala kakor skromne nolranje preureditve. Poleg tega pa smo videli, da jo prevratno gibanje postavilo na čelo delavski sloj. Toga ni predvideval noben načrt »zeiliskih saborov«. Če se jo v zahtevali, naslovljenih na carja, še uporabljal la domač izraz, so so pa vsi zavedali, kako bi se ta z lahkoto mogel spremenili v narodni zbor in la v skupščino na federativni podlagi. »Zemstva« so trdila, da je treba samo nje smatrali kot pravo predstavnike dežele. Vendar pa je bilo mnogo razlogov, ki so govorili drugače. Ze od konca 19. stoletja »zemstva« niso več predstavljala toliko posestnikov, kot podeželsko »inleligencijo«, prežeto s socialistično miselnostjo. Stranko posestnikov so popolnoma obvladali podeželski zdravniki, učitelji in različni urndnikl. Predvsem učitelji so predstavljali strnjeno fronto borečih sc radikalistov, V zadnjih 25 lotili so se »zemslva« zelo trudila, da so s čudovito naglico poveča število šol in lahko se je računalo, da bi bila s takim razvojem v kakih dvajsetih lotili vsaj v evropski Rusiji nepismenost popolnoma odpravljena. Toda obenem z izobrazbo je učiteljstvo širilo mod narodom prevratno miselnost, kajti velik del učlteljstva je bil včlanjen v skrajne stranke in so se ga le posluževale v propagandno namene. Od časa do časa je vlada poskušala poseči v (lo prevratno delovanje. .Vsak tak poskus pa jo bil ožigosau kot ležuja za omejevanje kulturnega napredka naroda. Za časa Aleksandra III, jo vlada poskušala ustanoviti večjo šlevilo župnijskih šol, ki naj bi nudile narodu izobrazbo, ki bi sircr po kulturni stopnji nc dosegale ostalih, a ki bi bilo mnogo boljše z nravnega in verskega vidika. Ta poskus pa je propadel zaradi brezbrižnosti duhovnikov, ki niso bili sposobni, da bi izvedli to nalogo, ki jim jo je vlada poverila. Tudi je lil obsloj teh šol ogrožen, ker je vzdrževanje bilo odvisno od že preobremenjenega državnega proračuna; »zemstva« pa so imela mnogo več sredstev. Tako se je polagoma ustvarjal položaj, ki jo opoziciji dajal možnost, da jc dobila v svoje roke vsa sredstva, ki bi mogla vplivali na narod. Vse to razlage so potrebne, da moremo razumeti oklevanje vlade ob raznih preureditvenih načrtih. Preveč pogostokrat so carja in njegove svetovali e prcdslavljali kot nesposobne ljudi, ki so sc krčevito oklepali oblasti. Dejansko pa je položaj bil silno težaven za tisto, ki so hoteli obvarovati deželo premočnih sunkov. čo bi ustavna reforma dosegla parlamentarni režim, je bilo jasno, da bi oblast juešla v roko intelektualnemu proletariatu in novemu meščanstvu, ki se je zvezala z. njim. — Skrajna levica to stranko se je naslonila na delavski sloj, ki so je komaj začel razvijati in ki so jo vodili agitalorjl, ki se niso borili za narodne koristi, ampak za marksistično internacionalo. V vsakem primeru bi meščanstvo nadvladalo kmeta. Za krinko demokracije bi bilo treba žrtvovati no samo veleposestnike, ampak vse kmečko ljudstvo žrtvovati nialomeSčanslvu in delavskemu sloju. Kmečko l|udslvo pa ni predstavljalo samo velikansko večino naroda, pač pa je bilo v očeh narodne stranke tudi edini čuvar sloletnib narodnih izročil, pravega narodnega duha in najlepših kreposti. Prevladovalo je splošno mnenje, da je treba kmečko ljudstvo pred intelektualci, ki so bili prepojeni z nauki iz zapadne Evrope, obvarovati. Govorilo se je, da je bilo kmečko ljudstvo že dolga stoletja žrtvovano in prepuščeno izkoriščevalcu višjih slojev. Kljub vsemu je ohranilo svojo lojalnost do vladarja, ki je živ simbol domovine. Zdaj, ko jo kmet dobil svojo državljanske pravice, so morala kmet in vladar naslanjati drug na drugega za nadaljevanje velikega narodnega dela. Carska vlada je znala popraviti strašno krivico tlačanslva, zato bo znala tudi ustvarili položaj, ki bo omogočil gospodarski in socialni razvoj podeželja. Na teh temeljih naj bi Rusija nadaljevala svojo pot proti veličaslni bodočnosti. J. Oliver Curwood 24 Kljub naštelim lastnostim dvcstoštirideset funtov težkega telesa so bili njegovi možgani tisto, kar jc navdajalo ljudi z boječim spoštovanjem. Dirty Fingcrs je bil učen kot advokat; bil je tem krajem primeren odvetnik, sodnik v gozdovih, pravni strokovnjak v pustinji in ob reki Kot da bi bili zapisani v njegovih možganih, je poznal vse zakone, vse običaje, vso tradicijo severa še dvesto let nazaj, kljub temu, da ni imel knjig Nikoli ni nastopil pred sodniki kakor drugi odvetniki in tega so bili nekateri odvetniki v Edmontonu prav veseli, kajti če bi on res nastopal, bi se resno bali njegove konkurence. Njegovo stebrišče je bilo svetišče pravosodja. Sedeč v svojem naslonjaču in z rokami prekriža-nimi na trebuhu je od jutra do večera dajal svoja mnenja in svoje nasvete. Včasih je ure in ure molčal in edina družba mu je bil pes, velik, debel in len pes, ki je vedno dremal pri njegovih nogah. Prvi, ki jc naslednje jutro prišel obiskat Kenta v celico, je bil oče Layonne. Uro pozneje jc oče I.avonne stopal proti slavnemu Fingersovcmu stebrišču. Dirty Fingers jc — morda prvič po mnogih letih — pokazal, da ga jc nepričakovani obisk razveselil. Razvnel sc mu je jezik in oba moža sta na dolgo in široko govorila o stvareh, ki so jih drugi ljudje komaj poznali. Oče Layonne ni prišel k Fingcrsu slučajno, ampak radi gotove zadeve. Ko je Dirty Fingers zvedel za kaj gre, je žalostno odkimal, pritisnil roke še bolj na trebijh in izjavil, da ne bo mogel obiskati Kenta. On ni imel navade obiskovati svoje stranke, ki so se zato morale same potruditi k njemu, kajti njemu ni hoja prav nič ugajala. Treba bi bilo prehoditi tretjino ali včasih tudi celo polovico milje in to je bilo nekaj strašnega. Če bi mogli privesti Kenta k njemu ... Med tem časom je Kent v cclici čakal. Udobno je mogel slišati glasove tistih, ki so govorili v Kedstyjevi pisarni, ko so bila njena vrata odprta. Ugotoviti je mogel, da je prišel Kedsty šele po tem, ko je oče Layonne že bil odšel s svojim naročilom k Fingersu Spomnil se je. da je Kedsty prišel navadno eno uro prej v pisarno; ni se potrudil premišljevati, zakaj se je nadzornik zakasnil in se je omejil na ugotovitev, da je po nadzorni-kovem prihodu nastalo živahnejše gibanje med pisarno in svetom izven vojašnice. Enkrat je bil prepričan. da sliši Cardiganov, nato pa Mercerjev glas. Nasmehnil se ie; prav gotovo se je zmotil vsaj glede strežnikovega glasu, kajti ta gotovo še nekaj dni ne bo mogel govoriti Veselilo ga je, da je bil položaj treh celic takšen, da je bil skrit pred očmi radovednih obiskovalcev; tudi je bil zadovoljen, da ta čas ni bilo drugih jetnikov. Za načrt, ki mu je dozoreval v glavi, je bila samota bistvena sestavina, prav tako kot sodelovanje Aleksandra Tapperia Fingcrsa. Z veliko skrbjo je torej pričakoval povTatek očeta Layonnea, skušajoč razločevati šum korakov, ki so se bližali cclici. Kaj pa, če mu včerajšnji domislek ne bo prinesel zaželenega uspeha?... Kaj če Fingers ne bo hotel sodelovati?.., Skomizgnil je z rameni. Če ga bo Fingers pu- stil na cedilu, potem bo vse izgubljeno. Podvreči se bo moral juryju. Če pa Fingers sprejme ... no, v tem primeru bosta premagana i Kedsty i divizija NI Več kot desetkrat je slišal odpiranje in zapiranje oddaljenih vrat Zopet so se odprla, toda sedaj je zaslišal šum, radi katerega je zadovoljno vzkliknil Dirty Fingers je radi svoje rejenosti in pomanjkanja gibanja bil nadušen in naporno delovanje megovih pljuč je javilo Kentu njegov prihod Tudi psa je mučila ista hiba; kadar sta gospodar in pes hodila, sta vedno tekmovala v sopihanju. »Hvala Bogu, da imava kratko sapo« — je navadno govoril Dirty Fingers. — »Če bi midva imela več sape, bi dalj hodila, a hoditi se mi res ne ljubi.« Za Fingersom je šel pes, nato pa oče Layonne in stražnik Pellv. Ta je odprl vrata celice in jih zaprl, potem ko sta vstopila Dirty Fingers in pes Misijonar je pokimal z glavo in pogledal Kenta z vzpodbujajočim pogledom ter se s stražnikom vrnil v pisarno. Fingers si je sopihajoč otrl z robcem pot s čela in njegov pes Togs je sopihal, kot da bo vsak hip omagal. »Težavna pot« — je vzdihnil Fingers. Usedel se je ter se hladil z mahanjem klobuka. Oriak je kljub navidezni malomarnosti skrival zanimanje, ki ni moglo uiti Kentovemu očesu. Gotovo mu je oče !.ayonne moral namigniti kaj več o Kentovemu načrtu, da bi laže zvabil Fingersa na tako »težavno« pot Mladenič se je usedel na rob postelje in se nasmehnil. »Niste bili vedno takšni, kajne, Fingers?« — je rekel. Njegov glas je bil tih in resen. — »Pred dvajsetimi leti ne bi tako sopihali, tudi če bi tekli po strmini navzgor. Eh, v dvajsetih letih se skoro vedno marsikaj izpremeni!« »Da, včasih« — je vzdihnil Fingers. »Pred dvajsetimi leti ste bili zelo delaven človek in pogumen bojevnik « Kentu se je zdelo, da se je Fingersov obraz rahlo pobarval z rdečico »Da, pogumen bojevnik« — je nadaljeval Kent. — »V tistih časih lova za zlatom je bilo mnogo takšnih ljudi. Na svojih potovanjih sem slišal na stotine zgodb iz tistega časa in mnoge izmed njih so mi Se sedaj živo v spominu Ti ljudje se re6 niso bali smrti Vi, Fingers, ste bili eden izmed njih. Neko zimo sem slišal vašo zgodbo. Zadržal sem jo zase ker gotovo niste želeli, da bi se izvedela, sicer bi jo že vi sami komu povedali. Želel sem, da pridete sem, ker hočem govoriti o svojem položaju Saj veste, kaj imam na izbiro: vrv ali ječo; razumete tudi, da se človek v takšnem položaju obrača na svoje prijatelje Jaz sicer nimam več prijateljev, razen očeta Layonnea ... Nikar ne mislite, Fingers, da se hočem vmešavati v vaše skrivnosti: Bog ve da tega res nočem vmešavati v vaše skrivnosti: Bog ve. da tega res vendar moram govoriti z vami o neki zgodbi, ki se je pripetila pred dolgimi leti Gotovo niste pozabili in nikoli ne boste mogli pozabiti Bena Tat-mana, kajne?« Brž ko je Kent izgovoril to ime, ime. ki ga Fingers že približno četrt stoletja ni slišal, se je zdelo, da je nenavadna moč poživila to veliko in leno orjakovo telo. Zganil se je, kakor da ga je zadel električni udarec. Stisnil je pesti, nehal so-pihati in vprašal z glasom, ki ni bil podoben njegovemu: »Slišali ste govoriti... o Benu Tatmanu?« I ŠPORT Nadaljevanje s strani vanja so se udeležile samo članice športnih družin llermesa in Tobačne tovarne. Med njimi je bilo največ začetnic, katerim se pozna pomanjkljivost v splošnem obvladanju telesa. Pri skokih v daljino ni bilo videti niti ene^a dobrega odriva, pri tejvih pa je bil korak še kratek in zadržan. Potrebno bo, da se bodo deklela posvetila resnejšemu in trajnejšemu urjenju, in le tedaj bodo dosegla uspehe, ki bodo odgovarjali izročilu naše ženske atletike. Zlasti 6e bodo motale posvetiti teku, ki pomeni podlago ne samo za različne proge, temveč tudi za lahkoalletske skoke. Pohvaliti pa moramo Pavlo Sedejevo, ki se je kolikor toliko izkazala v skoku v višino. Ni se sicer približala znamkam, ki so jih postavljala nekoč dekleta na dvobojih med Ilirijo in Ateno, vendar kaže rezultat 1.30 m, da se je na tekmovanje resno pripravljala. Izidi v posameznih panogah so bili naslednji: Skok v višino: 1. Sedej Pavla, Hermes, 1.30m. Imela je samo eno tovarišico, ki ji je delala družbo, je pa že pri višini enega metra obnemogla. Krogla: 1. Kobav Sanda. Hermes, 7.12 m. Tek na 100 m: 1. Kien Jožica, Hermes, 10.2 sekunde; 2. Zaje Ivanka, Tobačna, 17.3; 3. Džura-škovič, Tobačna, 18 0. Trk na ISO m: 1. Sedej, Hermes. 0.2 sek.; Jaz-binšek, Hermes, 0.3 sek.; 3. Kobav, Hermes, 9.3sek. Skok v daljino: 1. Sedej 3.84 m; 2. Jazbinšek 3.81 ni; 3. Kobav 3.78 in (vse tri članice Hcrmesa). Športni drobiž Skupni trening ljubljanskih atletov. Lahkoat-fetska zveza sporoča, da bosta v teku tega tedna dva skupna treninga atletov in atletinj pod vodstvom zveznega učitelja. Trening za ženske bo 6. julija od 16.30 do 19.30, za moške pa 7. julija ob istih urah, obakrat na igrišču Hermesa. Zveza vabi vse člane podrejenih društev, da se udeleže napovedanega treninga, dobrodošli pa bodo tudi tehnični referenti in odborniki lahkoatlctskih sekcij. O tekaču Lanziju čitamo, da je dobil zaradi nešportnih prestopkov prepoved nastopanja za tri tedne. , . Nizozemski sprinterji so vedno hitrejši. Pretekli teden smo poročali o izvrstnih časih, ki so jih dosegli tekači na 1C0 m; zdaj pa poročajo, da je postavil Osendarp na prireditvi v Amsterdamu že znamkuo 105 sek., kar mu daje spričevalo trenutno najhitrejšega tekača v Evropi. Drugi je bil Zwaan z 10.7, tretji pa Berger z 10.8. sek. Nizozemska atletinja Blankersova se jc povzpela v kratkem času med najzmogljivejše tekmovalke na svetu. Pisali smo že, da je preskočila v višino 1.71 m, in da je postavila tudi dobre čase v teku na 100 m. Na zadpji prireditvi v Rotterda-mu se je preizkusila tudi v skoku v daljino in zmagala z lepo mero 5.73 m. Ob isti priložnosti je pretekla 200 m v 24.5 sek. in postavila s tem nov nizozemski ženski rekord. Nov švedski rekord v jadranju ne dolge proge. V okvirju jadralne* prireditve v Allebcrgu na Švedskem je postavil inž. Gunnar Kalbom nov državni rekord v jadranju na daljavo, ko je »prevozil« 134 km dolgo progo. Kra, četrta umetna žila med morji Velike koristi, ki bi jih Japonci imeli od izvedbe tega velikopoteznega načrta, za katerega je dal pobudo Francoz Lesseps Na svetu so zdaj trije veliki plovni prekopi, Sucz, Panama in Kiel, — beremo v turinski »Stam-pi«. Izdelali pa so tudi že načrte za četrti veliki plovni prekop in vse kaže, da se bodo dela v kratkem začela. To bo prekop Kra na Malajskem polotoku. Na najožjem mestu je ta polotok, ki se vleče od Birmanije pa do sredine otoka Sumatra, najožji (10 stopinj severne zemljepisne širine), širok komaj kakšnih 40 km in loči Siamski zaliv od Indijskega oceana. Svet jc tu ob obeh straneh gri-čevnast, v sredini pa je nižavje. Zato ne bi bilo preveč težko ta jezik kopne zemlje prekopati. Prekop Kra, kakor ga že zdaj imenujejo, bo velikega pomena za vso pomorsko plovbo v jugovzhodni Aziji, saj bo a njim pot iz Indijskega oceana v Siamski zaliv in od tam dalje v tihomorske vode zelo skrajšana. Leta 1883. je Lesseps, Francoz, ki je naredil načrte tudi za Sueški prekop, pretehtaval možnost, da se na najožjem mestu prekoplje tudi Malajski polotok. Žc tedaj so spoznavali, kako velikega pomena bi bil ta novi prekop za vso pomorsko plovbo v Južni in Vzhodni Aziji. Res bi se ves pomorski promet, ki gre iz Evrope v Vzhodno Azijo mimo Singapurja, zelo okoris-i'. s prekopom Kra Singapur leži na drugi stopinji severne zem-l]cpisne širine, mesto, kjer bi bil izpeljan omenjeni prekop, pa na 10. stopinji se 'evne širine Kai celih 8 stopinj poti bi bilo ladjam prihranjene. Francoska komisija, ki jo je vodil Lesseps, se je podala na kraj sam, da tudi geološko prouči to ozemlje Angleška vlada pa se je tedaj ustrašila, da ti Singapur, ta njihova gospodarska trdnjava, izgubil vso veljavo in stopil prjvcč v ozadje, ter je zato brž posredovala pri siamski vladi v tem smislu, naj vendar prepreči izvedbo omenjenega francoskega načrta. To se je Angležem ludi pc-srcčilo, saj so imeli tedaj zavezniško pogodbo s Siamom. , Ker je London mislil, da ima samo on pravico graditi pomorske prekope in da zato tudi prekopa Kra ne sme zgraditi nihče drug1 ko le Angleži, je sklenil leta 1897. s ^iam.dco vlado sporazum, po katerem bi smeli edino Angleži prekopati Malajski polotok. In res je bilo tudi sklenjeno, da ga bodo. Vendar pa so to misel kmalu opustili, sp.d samo iz razloga, da bi Singapur bil preveč prizadet. Leta 1922., potem ko so na vvashingtonskl kon ferenci prilili japoncem v njihovo čašo pelina, ker jim niso priznali enakopravnosti na morju, se je rodil prvi japonski načrt glede omenienega pre kopa Dolgo so potekala pogajania med japonsko finančno družbo Mitsui in najvplivnejšimi zastopniki siamskega javnega življenja Šele meseca ma ja 1934. jc državni tajnik Luang Bradit Manudharm iz siamskega notranjega minstrstva s pogodbo dovolil japonskim tvrdkam, da «mejo zgraditi prekep Kri, čigar dela bi se morala končati do leta 1940. Ustanovljene so bile tovarne za cement in za izdelovanje posebnih strojev. Tjcnarno so i.h podprli Japonci. Istočasno so inženuii iz Tokii začeli izdelovati načrte za zgraditev velike avtomobilrke ceste. Toda angleška politiki, ki je bila budno na straži, je brž dosegla pri vladi v Bangkoku, to te pravi pri siamski vladi, da so tudi t< krat morali Japcnci svoje načrte opustiti, ker so jim Siamci pod vplivom Angležev naenurat začeli nasprotovati Gotovo je, da bi z novim prekopom Kra dobil Singapur zelo hud udarec. Na svoji pomembnosti bi mr.ogo izgubil. Koristi, ki bi jih dajal prekop Kra, pa bi bile predvsem te-le: 1. Skrajšala bi se pomorska pot 'med Vzhodno Azijo in Evropo. 2. Japonska moč v Indijskem oceanu bi se precej povečala. 3. V primeru, da bi Angleži in Amcrikanci s kakšno ponovno ofenzivo spet zavzeli Shonan (prejšnji Singapur), bi Japoncem še vedno preostala dosti krajša in v političnem oziru doka; pomembnejša pot, po kateri bi lahko ogrožali Indijo in gospodovali nad Indijskim oceanom. Naročajte »Slovenca«! Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto prevajalke in totmatinje italijanskega jezika Zahteva se popolno znanje italijanskega jezike v govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so vešča stenografije in strojepisja. Starost največ do 40 let. Prošnje, katerim je priložiti vsa potrebna do kazi'a (o rojstvu, pristojnosti in študijah), je vložiti do 10. julija t. 1. na upravo lista pod znučko italijanščina". 4M0 Dotrpel je v večni mir in sledil zlati mami in pokoj naš dragi in skrbni Davorin Grobelnik poštni inšpektor B o g r a d. Celje. Ljubljana dne 20. rožnika 1943. Grohelnikovi Naša ljuba Nedica se je preselila med nebeške krilalce. K preranemu grobu jo bomo spremili v torek, dne 0. julija 1943. ob pol 3 popoldne z Zal. iz kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3- julija 1943. Globoko žalujoči: Sušnik Pavel in Mira. starši; Breda, sestrici Tatjana, Za vedno nns je zapustil v 01. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, last in svak, gospod Boncetj Ivan ziianičnik drž. žel. v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 0. julija 1943. ob pol štirih popoldne z Zal. kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. julija 1943. Žalujoči: MARIJA, soproga: BETKA por. FRANZOT, hči — in ostalo sorodstvo. Tomaž Poklukar m »Ti moj ljubi fant, ničesar mi nisi povedal!« »Kaj bi ti pravil; sem vedel, da te bo veselilo!« Letalo ni bilo posebno veliko. Imelo je prostora za največ osem potnikov. Ko so odnesli lestvico, se je Majdi zdelo, kakor da. so porušili most, ki ju veže z zemljo. Oprijela se je moževe roke in je v prijetnem strahu čakala, kaj se bo zgodilo. Tedaj se je zasukal propeler. Letalec je premikal vzvode, zunaj pa se jc začela šibiti trava, kakor da bi jo polegal vihar. Z rahlim sunkom so se začeli pomikati po prostranem travniku. Propeler se je spremenil v pro-zoren kolobar; vlekel je vedno hitreje dokler ni potegnil brzečega bremena v prazen prostor. Obema je zaigralo pod prsmi, kakor da bi se zibala na velikanski gu-galnici. »Čutiš, kako potiska sede/, navzgor?« »Glej, zdaj smo že nad drevjem!« »In nad strehami!« ✓ Kako lepo! Kako lepo!« Matevž sedi pri oknu. Z licem se naslanja na steklo in zre v prepad 1'olašča se ga razpoloženje, da bi vri skal. Zdaj se mu zeli, tla deli zmagoslavje 7. deseterimi znanstveniki, ki so izumili to bruečo stvar, nosečo te vedno više. Bele ceste na zemlji postajajo podobne ozkim stezicam, hiše drobnim igračam, potoki in reke pa modrikastim žilam, ki se pretakajo po zemeljski skorji. Kdaj pa kdaj se letalo igraje za-ziblje. Zelena Sinjska dolina ostaja daleč zadaj, in zdaj se približujejo skalnatim grebenom. Z višine so videti naravnost strašni. Nekaj dežnih kapljic sq razpljusne na oknu. Dež! Kmalu so vsa "stekla motnn, kajti začelo je liti: ploha pa je trajala samo kratek čas. Letalo se še vedno vzpenja in zdi se, da postaja nagajivo. Tu pa tam zdrkne navzdol: za hip je kazno. da se bo sesedlo. Morda je splavalo v redkejšo zračno plast n i pa sc je vdalo vetru, ki divja z vseh strani. Majda je zamižala in sc še tesneje oklenila Matevža. Ta jo je držal kakor otroka, ki se boji. Želel si je samo vedrega vremena, da bi se nngledal »veta. 7n katerega lic vc, če ga bo še kdaj videl. Nekje na obzorju je švignila rdeča\ kača. Bil je prizor,^kakor da bi se za hip pretrgalo sivo'ozrač je in pokazalo razpoko, skozi katero se je zabliskal ognjeni svet. Groma ni bilo slišati; brnenje stroja je bilo preglasno. »Glej, zdaj smo že visoko nad I ri-glavom!« je vzkliknil Matevž ves navdušen. Letalo splava v oblake. Nekaj časa se vzpenja skozi belo gmoto. Kazalce na višinomeru se jK"nil<" vedno naprej, zdaj, zdaj bo pokazal višino štiri tisoč metrov, »Glej, oblake režemo, in vedno više se vzpenjamo,« pripoveduje Matevž v «voji radosti. Ona pa ga ne razume in je tudi ne bi veselilo vedeti, da so se povzpeli v tako strahotno višino. Misel, da se lahko zgodi zdaj. zduj nesreča, jo je začela težiti. Prešibko se ji zdi ietalo za neizprosno igro z naravo. Majda zre v letalca, da bi videla, če je v skrbeli, če je tudi on postal negotov. Ne. ta je čisto miren in drži krmilo ravnodušno, kakor da bi se dolgočasil. To jo kolikor toliko |)omi-ri. Vendar še vedno premišljuje o ža-loigrah, ki so se zgodile med nebom in zemljo, čeprav si prizadeva, da bi mislila na kaj drugega. Kako žalostno bi bilo strmoglaviti v prepad ravno zdaj. ko jc začela z novim življenjem! Ali. kako si želi, da bi bila spet doma pod varnim ma-ternim okriljem! Pripovedovala bi ji o sončnih dnevih na morju in o stra- liu, ki ga je doživela, ko je sedela v letalu. Na svojo mater misli, ne pa na Matevževo. Nenadno se je polasti do-motožje po varnosti domačega ognjišča. In zdaj so splavali v neskončno svetlobo. Predrli so oblake, in glejte, glejte, že jadrajo nad njimi! Prej so trgali megieno gmoto z bliskovito naglico, zdaj pa švigajo nad njo kakor da so jo premagali. Matevža je presunilo, ko je zagledal bleščeče se sonce na jasnem nebu; razkošno je lilo neomadeževano svetlobo na bele oblake tam spodaj. Toda. oblaki niso bili samo beli: svetili so se kakor triglavska snežišča o veliki noči. Bili so podobni mehki, zelo nežni volni, bolj srebrni ko beli. Postalo je tako svetlo, da je bilo veliko preveč svetlobe za občutljive človeške oči. Letalec si je natakni črne naočnike. Tako je storilo tudi dvoje, troje izkušenih potnikov. Premočena krila letala so bila ovita s tankim slojem slane. Zdelo se je, da je srebrni ptič obstal, in da se vali samo še gmota oblakov pod njim. Samo kratek čas je trajala optična pre vara; zdrveli so naprej nad oblake, ki imajo tu pa tam luknje. Skozi ozke nebesne line se zn hip pokaže zemlja. Kako p r i j n očem. ki se solzijo zaradi preobilne svetlobe, kako prija srcu. ki jc /e v teh kratkih minutah začu-tilo domotožje po ljubi žemljici! Zdaj šele prav čutita, kako neizmerno vi soko sta se jiovzpela. H^še tam spodaj so podobne točkam, polja in ceste pa pisani pajkovi mreži. Vedno več zemlje je videti. Že letijo nad dolino, skozi katero se vije ozka reka, potem nad gorskimi grebeni s pastirskimi stajami in skalnatimi soteskami. Polagoma sc začenja letalo spuščati, kajti približuje sc svet, nad katerim je bilo nebo že od jutra vedro. Spet ju ščegeta okrog želodca, ko se kazalec na višinomeru pomika navzdol. Majde se loteva slabost, staremu športniku Matevžu pa občutek padanja samo prija. Igra ga spominja na oni dan na Lipanci, ko je smučal kakor še nikoli, in ko je v dobrih sto sekundah zdrknil tri sto metrov globoko. Da, takrat je premagal Janeza in se mu oddolžil za poraz na zimskem slavju v Podutiku! Zemlja se je približala. Spet sta lahko razločila pastirja pri čredah, kmetice v belili oblekah na polju, vozove na cesti in osamljene popotnike, ki so lezli jiočasi kakor polži. V dalji so se prikazali obrisi Save. Tam so bila sveža polja, nn katerih so se prelivale svetlo zelene barve. Orjaški tojioli, o katerih pravijo, da štrlijo v nebo, so bili. gledani z letala, podobni pritlikavcem. Vse. kar koli si jp poželelo oko. je lahko zagledalo na zemlji: va«i, ce-de. drevorede. vinograde, preproge koru/e. detelje ali preorane pr=ti. mline ob vodi. močvirja, pašnike, gozdove, hribe in doline.