97. številka.
Ljubljana, v torek 28. aprila 1896.
XXIX. leto.
{uhaja vnuk dan sve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeraan za avstro-ogeriake de£ele &a vse leto 15 gld., za pol leta 8 cld.   za četrt leta 4 glcL, za jeden 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'JO kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko ve, kolikor pofttnina znaAa. Za oznanila placaje se od Stiristopne potit-vrste pu *> kr., če bo oznanilo jedeukral tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tbdea. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo dne" 19. aprila 1896 občni zbor „Narodne Tiskarne1* ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se skliče nov
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 3. maja 1896. leta
ob lO. uri dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dne" 19. aprila 1896 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zasto panih glasov.
Upravni odbor ..Narodne Tiskarne**.
Imenovanje Slovenca za notarja v Maribor.
KakerŠna razburjenost je vladala ob svojom času z* radi osnove dvojezične gimnazije mej celjskimi Nemci, taka sedaj vlada v Mariboru zaradi imenovanja Slovenca dr. Firbasa notarjem v Mariboru. Mestni zastep je sklenil pozvati mariborskega državnega poslanca dr. Kokoscbinegga, naj iorerpe-luje o tej stvari ministra pravosodja. Dr. Koko-sohinegg bode to seveda tu<li storil, ker se mu je drugače bati za svoj mandat. Mariborčani bi bili radi, da bi bil imenovan dr. Fdaferro, notar v Kozjem, ki ima več službenih let, nego dr. F.rbas. Iz razprav v mestnem zastopu pa tudi vidimo, da so Nemci zroatrali to notarsko mesto za nekako narodno posest. Po njih mnenju mora se na vsako uradniško a'i notarsko mesto imenovati Nemec, ako je bil na dotičnem meBtu poprej Nemec, seveda proti temu pa nimajo ničesa, Če se imenuje Nemec na mesto, na katerem je bil  poprej Slovenec. Seveda
v tem smisla narodne posesti mi ne moremo priznati i a jo bodo jedva kaka vlada mogla priznati. Zahteve Mariborčanov nasprotujejo naravnost ustavi, po kateri morajo biti javne službe vsem jednako dostopne. Ustava ne dela nobene razlika mej Nemcem in Slovencem Pri podeljevanja elužeh mora biti odločilna sposobnost, in v spodobnost pa spada tndi jezikovno znanje Nemci sicer trdijo, da dr. Filaferto tudi dobro slovenski zna, a to je jako dvomljivo. Le preveč skušenj imuno, kako je z znanjem slo-venščine pri nemških funkcijonarjih. Ne zadošča, da tmf.ir zna slovenski nekoliko besed, temveč naprav-Ijati mora znati tudi slovenske listine. O dr. Fila-ferri pa dvomimo, da bi bil se kdaj katero napravil. Že pravna varnost zahteva, da notar dela za slovenske stranka slovenska pisma, kajti večkrat je v nemščini težko povedati, kar je stranka slovenski povedala, in tudi prevajanje napravljene nemške listine stranki na slovenski, ne daje zadostnega jamstva, da se je pravilno napravila.
Sicer je pa sploh predrzno, da so mestni zbor mariborski usoja dajati svete, koga naj imenujejo za notarja. Ne le, da je imenovanje notarjev zadeva vlade in nima nič opraviti z delokrogom mestnega zastopa, tudi notar ni le za mesto Maribor, temveč z* cela si dua okraja rnaiioorska, v katerih je 45 703 Slovencev in 23 358 Nemcev. Jasno je torej, da notar mora znati slovenski, jasno pa tndi, da se Ni meein pač najmanjša krivica ni zgodita, če sta izmej treh notarjev dva Slovenca, ko sta dve tretjini prebivalstva slovenski.
Sedaj se pa moramo vprašati, kdo bode na škodi, Nemci ali Slovenci, ako začnemo tako boj proti fnnkcijonarjem druge narodnosti. Kranjska je razen Kočevja čifrto slovenska in Slovenci imamo torej večjo pravico zahtevati, da se imenujejo za Kranjsko le slovenski nradniki, kakor pa Mariborčani nemških notarjev. Kobko visocih uradnikov moralo bi h Kranjskega. S tukim izzivanjem Nemci le sebi škodujejo. Povsod se bodo jeli braniti nemških uradnikov, ki tako nifo postbno priljubljeni. Ivo bodo pa Normi omejeni le na nemške kraje, bode mnogim trda predla.
Sedaj   poglejmo  ugovor,  da ima dr. Filaferro
že 10 službenih let več, nego 1'Vba*. Kako da se bas sedaj na to posebno mariborski mestni očetje ozirajo, tedaj se pa niso, ko je bil umrl notar l'trn h. Tudi tedaj je prosil dr. Filaferro, a mariborski mestni zastop je ves svoj upliv porabil, da je bil imenovan dr. Reidioger, ki je tudi imel deset službenih let manj kot Fdaferro. OJividno je, da se sklicujejo na službeno starost jedino zaradi tega, ker je imenovan notar Slovenec. Ko bi pa bil imenovan kak bodi še tako mlad zagrizen Nemec, bi pa nič ne oporekali. Novi notar bode Nemcem gotovo delal nemške listine in drkler se pa to godi, pa nimajo povoda kričati, da se jim kaka krivica godi. Šele potem bi mogli se pritoževati, ko bi dr. Firbas toliko nemščine zmožen ne bil, da bi mogel tudi nemški ura-dovati.
Najsmešneje je pa, če nemški listi kriče, da je v nevarnosti nemški značaj mariborskega mesta. Če je mariborsko nemštvo tako slabo, da je more ugonobiti jeden Bam slovenski notar, potem pač zanje ni več rešitve.
Državni zbor.
Na Dunaji, 27. aprila. Za parlamentarnimi kulisami se gode velevažne reči Nad glavo Badenijevo se zbirajo temni oblaki. Nemški liberalci so mu začeli delati ovire. Že to. da so poljski poslanci glasovali za Klunov predlog, naj ima Kranjski v peti kuriji dva zastopnika, je levičarje močno r a z k a č i I o in sploh mej poslanci naredilo veliko zmešnjavo. Levičarji se zaradi tega upirajo v nekaterih točkah volilni reformi. Badeni ie vsbd t« ga kakor na trnji in ima žive pogovore z raznimi poslanci in vodjami strank v zbornici. Še huje, nego glasovanje poljskih poslancev, pa je razkačilo levičarje to, da je bil dr. Lueger poklican k c o s a r j u. Prva posledica tega je, da se je za dan»s določeno glasovanje o § 2. volilne reforme moralo odložiti. Klub nemških liberalcev bode imel nocoj  sejo,  v  kateri  se  bo sklenilo,
1^ Infek, llustrovana izdaja Jenkovih pesmij.
(Pesmi. Zložil iS i m on Jenko. Za tisok priredil Anton Kun te k. Uut>trncije avr&ilti I. Kobilca. — I. — V Ljubljani.  Založil Oton Fiucher. 1889, Str X\  -f 180. Cena
1 flo.)
Simon Jenko je  sicer jedeu najodlienejš h in najgenijalnejših slovenskih pesnikov , a največji ni. Prešeren  je  večji, ali tako popularen, tako občno znan in priljubljen, kakor Simon Jenko, je samo še Simon Gregorčič. Jenkove pesmi so postale narodova last    Koliko je Slovencev, ki niso nikdar čuli njegovega imena ali niso nikdar imeli v rokah njegovih »Pesmij", ki pa znajo mnogo njegovih poezij na izust. Ne govorimo o „Naprepi", ki je slavo Jenkovega imena raznesel  po vsem  slovanskem  svetu, katero pesem poje sleherni Slovenec  in   ki  je že toliko tisočkrat navdušil slovanska srca. Tudi diuge peBmi Jenkove so našle pot v narod; pesmi kakor „Prošnja", „Pred  durmi",   „Slabo  sveča je brlela",  in druge pozna vsako  slovensko dekle,  sicer pa je za Jenkove pesmi dovolj karakteristično, da so mnoge iz njih uglasbilf slovenski  skladatelji.   Po nobenega pesnika proizvodih niso najboljši  naši skladatelj
segali tako radi, kakor po Jenkovih, tako Nedved, Fdrster Hajdrih, itd., nekatere pesmi so celo po dvakrat   komponirane,   na pr. „Adrijansko morje*.
Srečno   karakteriznje Funtek   v uvodu tej izdaji Jenkovih pesmij tega n. šega pesnika, pišoč:
Jenkove pesmi »o z majhnimi izjemami odlično lirskega značaja. V njih se čudovito jasno zrcali trojna ljubtzen: do prirode, dekleta in domovine. Prirodo opisuje tako živo kakor malokdo pred njim in malokdo za nj m Kar opeva, to je izraženo kratko, jedrnato, to stoji kakor resnično pred teboj. V tem oziru bo njegovi „Obrazi* pristni biseri slovenske lirike. — Kar je ljubavnih pesmij, razprostira se do malega v vseh rahla, na pol prikrita žalost, r.is ti te osupne nepričakovan obrat, iz vseh pa se kaže, da se je pesnik dokaj nančil od Heineja, ne da bi ob tem zetajil samega sebe, ali svojim proizvodom primesil kaj frivolnosti. V nekaterih teh pesmij je ob vsi umetni obliki tako dobro zadet narodui ton, kakor bi jih bil zložil preprost pevec izmej naroda. — V domoljubnih pesmih odseva plamteče rodoljubje; dve izmej njih sta raznesli slavo Jenkovega imena po vsem slovanskem svetu. Kdo ne pozna veličastne slovenske marzeljeze, našega B Na preja", komu je neznana „Pobratimija" ? — In koga še  ni  pretresla „ttlo
venska zgodovina', kdo se še ni divil „Morju adri-I i n-k. n i u* ?
Jenko je navzlic bridkim izkušnjam, katere je leta 1854. učakal Levstik , razširil slovensko pesniško obzorje. Kolikor toliko je njegova zasluga, da se je slovenska lirika otresla tesnili spon ter krenila na nove pot. Zunanji obliki Jenkovi ni dosti oporekati; verzi mu teko gladko, neprisiljeno, stiki so večinoma čisti, zveneči, sploh se vidi iz vse zbirke, do je pesnik dobro poznal in izborno vladal pesniško t» liniko. Jenko je posnik. čegar tvore vzpričo jasne, točne dikci|e, doma'ih snovij, vseskozi poetukega toka in odločnega moštva, ki celo v strogo elegijskih trenutkih zametuje vsakeršno mehkužuost, slastno čita učenjak kakor preprosti seljak, mladenič kakor deklica; iz kratka: pesmim Simona Jenka lahko po pravici vzdenemo častni nazivek: dična narodna poezija v umetniški obli ki!
Prvič so Jenkove pesmi iz ■!»• I. 1668« Že več let so popolnoma pošle, in čestitci Jenkovi so že davno želeli, da bi se priredila druga izdaja, katera bi obsezala precej bogato Jenkovo literarno zapuščino in tudi vse tiste pesmi, katere so bile natisnjene v raznih listih, tako v „Novicah* in v Ja-nežičevem „Glasniku".
ali naj se stranka nda Hadeniju ali naj glasuje za direktno volilno pravico, kar bi razbilo vso predlogo volilne pravice.
Dunajsko prebivalstvo je zadovoljno, da je ca* h tr dovolil razglasiti najvišjo pohvalo Luegerja, kateri postane prvi podžupan dunajski. Z i župansko na sto se imenujeta kot kandidata Str ob ac h in dr. K u p k a in tudi drugi, a bodi kateri koli izbran, vsak bo le „Strohmanna, pravi župan b > dr. Lueger. Protisemitje so 8 tem mnogo pridobili, da je dr. Lueger rekel cesarju: .Veličanstvo, Vaša želja mi je ukaz!* in se udal, ko Badenijevo posredovanje ni pri njem nič izdalo.
Jugoslovanski poslanci, ki sicer pripadajo trem klubom, so imeli danes s kap no posvetovanje. Ali bi ne bilo to vedno mogoče?
V današnji seji poslanske zbornice se je razpravljalo o načinu volitve v peti kuriji. Vladni načrt določa indirektne volitve, dojim so dr. Brzo rad in tovariši podali minoritetni predlog, kateri zahteva direktne volitve.
Brzorad je svoj predlog obširno utemeljeval. Fovdarjal je, da zahteva pravičnost, da se kmet* ekemu prebivalstvu da direktna volilna pravica. Ni treba, da bi bili kmetje še nadalje pod knratelo, kajti taka kur.it-Ja je zanjo nezasluženo ponižanje. Direktna volitev je d jati svobodnejša nego indirektna, sicer pa bi morala vsaka občina posebe voliti.
Mora\sko-češki posl. Forma ne k je rekel, da priporoča vlada iodirektue volitve zategadelj, ker jej je pri indirektnih volitvah laglje, uplivati ua vo-lilce, nego pri direktnih.
Dr. vitel K r a u s je govoril za uvedbo direktnih volitev in za pluralni sistem. Kdor zna brati in pisati imej dva glasa, kdor je star 45 let in zna brati in pisati, tri glase, analfabetje pa naj imajo jeden glas.
Demokrat tir. Kronavretter je dokazoval, da so neposredne volit"« rodile grdo korupcijo. Će ima kdo kako pravo, zakaj naj bi jo izvrševal po kakem kurstorju.
Posl. P e s c h k a se je potegoval za Brzoradov prejlog, istotako nemški nacijonalec Kaiser, kateri je nasvetoval, naj se deželnim zborom prepusti določitev, ah naj bodo volitve diroktne ali indirektne.
V imenu poljskega kluba je izjavil poeta nec J <> d r z e j o \v i c z , da bode glasoval za poglavje 11. vladne predloge in to iz načelnih in avtouomi-stičnih nagibov ter priativil, da bi Poljaki, ako bi vladni načrt bil odklonjen, morali se upreti celi reformi. Z ijedno je govornik ostro polemizoval s posl. Krausom, kateri je bil Poijake ImJo prijel.
Ministerski predsednik grof B a d e n i je rekel, da se vprašanje, ali naj bodo volitve direktne ali inJrektne, ne more povsod jednako rediti. Kmetske objine volijo državne in deželne poslance indirektno, to pa, da se volilna pravica razširi, ne more biti še povod, odpraviti indirektne volitve, naj se torej vzprejme ta določba po vladnem načrtu.
Protisemit dr. S c h e i c h e r je izrekel mnenje, da bo večina tudi glede lega vprašanja skočila čez palico, katero drži ministarski predsednik. P rlam^nt,
Končno smo učakili to udajo. ZaloAnik go.sp. Fr8cher je od Jenkovn sestre kupil vso literarno MpničlBO Jtukuvo in redakcijo puveril g. profesorju Fuutku Jenkove pesmi izidejo v dveh kuji-gah in se založnik ni ustraš 1 ni truda ne troftkov, da nam je poda v čim elegantnejši in uKusn^jši obliki.
Zunanja oblika te izdaje je taka, kak^rAna izdaji Prešernovih pesmij istega zJožnika. Natisnjene so pesmi na najfinejši papir, oblika je takozvana „elzevir"-oblika, vezana pa je knjiga v najfinejše usnje ter bode v okras tuli najlepšemu salonu. R^ci kdo, kar hoče: tako elegantne izdaje kakor Prešer-jn iu Jenko, ni učakal še nobeden drugi pesnik na slovanskem jugu. Da se je format F.scherjevih izdaj močno prikupil občinstvu, sve-doči to, da se je izdaja Prešernovih pesmij tekom nekaterih mesecev malone že povsem nzprodala.
Pesmi so najskrbnejše urejene, prof. Fuutek pa je dodal simpatično pisan Jenkov životopis.
Kar daje pričujoči Fischerjevi izdaji 6e posebno vrednost, so izvirne ilustracije d čae slovenske umetnice gospodične lvaue Kobilce ve. To je prva slovenska knjiga pesniške vsebine, katero je ilustrovala domača umetnica. Ilustrirane so pesmi iPctd durmi" (Glasno si pevala . . .), „Slovo" (Ko
kateri sa čisla, bi nikdar ne smel skleniti indirektnih volitev. Indirektne volitve ne izražajo prave volje ljudstva. Nam se očita, da nečem o Židom priznati tistih pravic, kakor kristijanom Zikaj pa vi vsem svojim rojakom ne če te dati jednakih pravic? Če bi se zahteva glede direktnih volitev odklo nila, bi opozicija rekla: Qiod non !
Nacijonalec Kindermann je zagovarjal direktne volitve in se pri tem skliceval na program svoje stranke.
15 poljskega kluba izključeni posl. Lewa-k o w s k i je povedal, da pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Gališki je bil bojni klic: „I).rakr.no volitve!" Iz Gališke je došlo v tem zmislu že na tisoče peticij, vzlic temu pa se je poljski klub v interesu nekaterih bogatašev drznil oglasiti se zoper direktne volitve. Sram me je, če čujem ta govoriti o naši avtonomiji. Kdor bo glasoval zoper direktne volitve, tega čaka doma zaničevanje. Zadnje volitve v Gališki so uaičile nebroj eksistencij iu provzročile muogo Žalosti in solza, ker ss preganjajo vsi tisti, ki so toli pogumni, da se potegujejo za svoje prepričanje.
Z vidno strastjo iu jezo je na ta izvajanja odgovarjal grof Dzieduszvcki in Lswakowskega osebno napadal.
Levičarji so se ves čas razprave pogajali z grofom Badenijem, a v de-bato niso posegli. Ker se ni dosegel rezultat, se je glasovanje odložilo do jutri.
Koncem seje so posl. dr. F e r j a n č i č in tovariši interpelovali pravosolneg* ministra glede izdajanja razsodb v slovenskem jeziku pri najvišjem sodišču.
Prihodnja seja bo jutri.
V IJullIJaill, 28 april*.
Državni zbor bole zboroval do 4. junija. Rešil bode v tem zasedanju volilno reformo, davčno reformo, borzni davek, eksekucijski red, domovinski zakon, revizijo davčnega katastra in več manjših j predlog. Seveda je dvomljivo, če bode državni zbor vse to rešil, posebno ker bode morda še podrobna debata o volilni reformi trpela nekaj časa.
Pokojnine vdov višjih uradnikov. Vlada bode zahtevala od gospodske zbornice, naj določi pokojnine vdov višjih uradnikov v tej visočini, kot so se bile določile v vladni predlogi. Gospodska zbornica bode najbrž vladi ustregla. Stvar se bode potem izročila zbornici poslancev, katera bode pa najbrž odjenjala. Levičarji so tako le zaradi tega predlagali nižje penzije za te vdove, da se narede popularne.
Italijanska vojska. Laški časopis Kcomo-niato v kaj neugodni In i slika razmere o italijanski vojski. V vojaških skladiščih nimajo dovolj obleke, orožja in municije, da bi mogli oborožiti večjo vojsko. Vozov manjka, kar jih je, pa niso za rabo. Konj imajo mnogo premalo pri kavalHriji in arti-leriji. Če bi prišlo d j vojske, bi morali jih nakupiti, a z največ neizvežbanimi konji pa bojevanje ni mogoče. Trdnjave niso založene 8 strelivom in živežem Signalna, električna, železniška in zrako-plavna služba ni urejena.   Z  jedno  besedo, vse je
mesec svet 6 . . .), „Siabo sveča je brlela" . . . „Po bratimija", „Moiitov-, „Ni Sorskem polj.", „Mati" (Dete revno, dete malo" . . .), „L:lijea is „Z mski večer". Vse ilustracije so tehniško dovršene in du hovito zasnovane, vsaka priča, da se je umetnica n globila v pesmi in spoznala duha in značaj Jenkovih poezij. Samo ilustraciji k „Molitvi" bi se dalo kaj prigovarjati. Pesem ima politično tendenco in zato sodimo, da klečeče, v molitev utopljeno dekle ne izraža teg i, kar je hotel pesnik povedati. Morda 8e utegne kdo čuditi, da ženski obrazi niso tako idealizirani, kakor jih n. pr. slavni nemški ilustrator Pavel Tiiumaun idealizira, a v našem slučaji je to povsem naravno. Gospodična Kobilca je slikala vse po naravi, nekateri teh obrazov so v Ljubljani splošno znani. Značaj vseh ilustracij je tako naroden, tako slovenski, da si -nobeden slovenski pesnik ne more želeti razumnejše in epret-nejše ilustratorice, nego je gospč. Kobilca.
Knjigi je dodana slika Jenkova. Tadi to je risala gospč. Kobilčeva iu je po zatrdilu še živečih intimnih prijateljev Jenkovih našega pesnika izvrstno pogodila.
Knjiga je v vsakem oziru vzgledna in iskreno želimo, da bi našla pot v vsako slovensko hišo.
?
skrajno pomankljivo. Ta list pravi, da bi bilo treba 1000 milijonov lir, da bi se vojska spravila v stanje, v kakeršnem bi morala biti. če je italijanska vojska taka, se pač moramo vprašati, kakšne vrednosti je potem še italijansko zavezništvo z\ Avstrijo.
Belgija. Belgijski socijalisti iu radikalci so sklenili na podlagi skupnega programa kompromis za bodoče volitve za zbornico poslancev. Program močno po socijalizmu diši. V njem se zahteva podržavljanje vseh rudnikov, tovaren, železnic i. t. d. ter da se morajo vsi otroci revnih starišev odgojati na državne troške. Pri volitvah utegneta ti dve stranki doseči precejšnje uspehe, ako se konservativci in pa zmerni liberalci ne združijo, kar se pa najbrž zgodi. Volitve bodo velike važnosti, ker se bode pri njih odločevalo tako rekoč že o sedanjem družbinem redu. V Belgiji je socijalistična nevarnost največja, ker razmeroma ni nikjer drugje toliko tovarniških delavcev, kolikor v tej deželi.
Ugovori proti volitvam na Španskem. Liberalci letos ne mislijo kar molčati k vsem sleparijam, katere je zakrivila vlada pri volitvah. Zahtevajo z vso odločnostjo, da se razveljavijo volitve v Madridu in na Kubi. V Madridu so sleparije očitne, ker se je oddalo več glasov, nego je volilcev, in ua Kubi se pa volitve sploh vršile niso, temveč so oblastva kar imenovala poslance. Oadu volitve sploh mogoče niso, ker je večina prebivalstva pri vstaših. Ako se omenjene volitve ne razveljavijo, hočejo liberalci ostaviti parlament. Misli se pa, da se bode vlada udala, ker se je sicer bati vstaje. Prebivalstvo je zaradi silnih sleparij močno razburjeno, republikanci je pa še hujakajo k uporu. Nezadovoljnost pa poveličuje še velika beda prebivalstva po Vsej deželi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. aprila.
— (Luka Jeran j) Včeraj popoludne se je vršil pogreb umrlega kanonika Like Jerana. Udeležba pri pogrebu je pričala, kako čislan in priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva. Pred šenklavškim župniščem je škof blagoslovil truplo, katero se je potem preneslo v stolno cerkev, kjer so se opravile mrtvaške molitve. Pred župniščem so peli višjegimaazijci. Sprevoda, kateri je vodil prost. Klofutar, so se udeležili gojenci in gojenke sirotišnic in dijaki višje gimnazije, male gimnazije in učiteljišča, katere ao spremljali ravnatelji in profesorji. Tem so sledila razna društva z zastavami. Sprevoda so so udeležiti tudi dež. glavar Detela iu več dež. poslancev, župan Graeselli in več obč. svetnikov ter dolga vrsta drugega občinstva iz vseh slojev prebivalstva.
— (Imenovanje.) Pravni praktikant pri deželnem sodišču gospod Anton Mlad ič je imenovan avsknltantom na Kranjskem.
— (Ljubljanski „Sokol4.) Odbor ljubljanskega „Sokola" je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se udeleži ljubljanski „Sokol" občnega zbora gorenjskega „Sokola" le v deputaciji, zato pa priiedi p deti velik izlet v Kranj z javno telovadbo. V sredo dne 13. maja bo H. jour iix> v telovadnici po prostih vajah. — Jutri ob navadnem času so zopet proste in redovne vaje, na kar ■OHO uaprošdni opozoriti brate Sokole.
— („Slovensko planinsko društvo") Po* ro a se nam: Izlet, kateri je to društvo ininolo nedeljo priredilo k sv. Joštu, je bil glede vremena jako srečen. Splošna zadovoljnost in radost navdajala je izletuike. Na postajici sv. Jošt izstopilo jt kakih 30 izletnikov ob 8. uri 10 m. in ob U. uri 16 m. bili so že vsi na vrhu. Kmalu za temi došli so oni, ki so šli iz Kranja in pozneje oni iz Škofjeloke, Lepo število izletnikov došlo je z opolu lanskim vlakom. Zbralo se je do GO izletnikov, od katerih je bila skoro polovica nežnega spola. Ob 10. uri bila je sv, maša, katero je daroval stolni vikar g. A. Kalan. Isti je tudi mej mašo presenetil izletnike s kratkim, a lepim ogovorom, v katerem se je v prvi vrsti spominjal ranjkega kanonika Luke Jerana, katerega je nemila smrt prejšnji dan vzela, v daljnih besedah pa je odobraval ideje „Slov. plan. društva" in njegovo početje. Za njegov trud, lepe besede in dar bodi mu srčna zahvala. Po sv. maši občudovali so izletniki krasni ragled, ki je bil še redkokedaj tako čist in popoln, kakor ravno ta dan. Potem pa je gostilničar izletnikom postregel s prav iabornim kosilom in pristno kapljico, sa kar
ma gre vsa čast. Po kosila so izletniki na prostem se zabavali, občudovali naravo in peli planinske pesmi ter se udeležili popoldanske službe božje. Ob 3. ari odšla je polovica izletnikov na Škofjoloko, polovica pa na Kranj navdušena in vesela. K zabavi pripomogle so pa zastopnice nežnega spola največ, za kar jim bodi srčna hvala, in katerim kličemo na svidenje pri drugem izleta.
— („ Slavce v" pevski večer.) V poslednjem časa kaže naae narodno občinstvo posebno zanimanje za slovensko pesem, to se je vidilo tndi na tem večeru. Vsi prostori hotela „Lloyl" bili so prenapolnjeni in je moralo le premnogo gostov oditi, ker niso našli prostoru. „Slavec* je po daljšem prestanku zopet pokazal, kako marljivo goji slovensko petje. Vzpored se je vršil pod vodstvom novega pevovcdje gosp. A. Sachsa jako povoljno ter bo se morale nekatere točke ponavljati. Posebno pa je omenjati mnogoštevilnoat „Slavčevega" zbora, kar je dokaz, da v društvu vlada lepa sloga.
— (Žrebanje porotnikov.) Za prihodnje zasedanje porotnega Bodiiča, katero se začne 2G. maja, so bili izžrebani naslednji porotniki: J. S. Benedikt, trgovec; Leopold Blumauer, jermenar; Ferd. Dra-gatin, trgovec s klavirji; Fran Goršič, izdelovalec orgelj; Ivan Grobelnik , trgovec; Henrik Kenda, trgovec; Robert Kriegl, urar; Rudolf Kurner, hranilnic ni uradnik; Jos. Lenče, trgovec in posestnik; Artur Mahr, učitelj; Franc Maver, pozlatar; Adolf Perles, pivovarnar; Karol Planinšek, trgovec; Viktor Schiffer, trgovec ; Anton Scbuster, trgovec; Karol Sirnik, posestnik; Friderik Soss, trgovec; Konrad Stoecklinger, gostilničar; Ivan Škrjanc, gostilničar in posestnik; Viljem TOnnies, tovarnar; Ignacij Valentinčič, asekurančni zastopnik ; Ignacij Verbajs, faktor; Avgust Zab<ar, ključar; —vsi v Ljubljani; Luka Brgant, posestnik v Kamniku : Viktor B daffio, trgovec, v Šiški; Joa. Fajdiga, špediter v Kamniku; Jernej Globočnik, p-sestnik v Kranju; Janez Ura-dišek, trgovec v Zalogu; Avgust Herman, posestnik v Kamniku: Frid. Jeršinovec, posestnik na Vrhniki; Leon Lavrič, trgovec v Škofji Liki; Vmko Majd.č, tovarnar v Kranju; Fran Omersa, trgovec v Kranju; Konrad Pacher, posestuik v Škofji Loki; Karol Puppo, trgovec v Kranju in J. Fr. Seunig, posestnik na Viču. — Namestniki so: Janez Boltavzar. brivec; Janez Fajdiga, kramar; dr. Alojzij Franko, odv. koncipijent; Karol Klemeučič, knjigovodja; Franc Pezdir, čevljar; Anton Stebi, izvoŠček; Vadav Steiner, posestnik; Ivan Soklič, klobučar; Jernej Tavčar, mizar — vsi v Ljubljani.
— (Jour lixo) bode v četrtek zvečer dne 30. t. m. v vrtnem salonu gostilne pri Lozarju v Rožnih ulicah.
— (Častno meščanstvo) Mesto Radovljica je imenovalo dolgoletnega tamošnjega okrajuega glavarja, sedanjega vladnega svetnika gosp. JoMpa Dralko, vsled nj«govik zaslug za radov*jiško mosto častnim meščanom. V soboto je deputacija občinskega sveta odlikovnncu izročila diplomo, katero je komponist in jako lično itdVlal gosp. i kad. Bhkar Alojzij Šubic v Ljubljani. Bogato izrezljan okvir je napravila tukajšna c. kr. obrtna šola.
— (Notranjski lokalni vlak ) ki počne voziti s 1. majeikom, odhajal bo iz Št. Petra zjutraj ob (J. uri 30 min , iz Prestraneka ob 0, uri 42 min., iz Postoj ine ob G. uri 58 min., iz Rakeka ob 7. uri 18 min., iz Planine ob 7. uri 30 min., iz Logatca ob 7. uri 44 min. in lz Borovnice ob
8. uri 15 min. ter dohajal v Ljubljano ob 8. nri 45 mu. lz Ljubljane odhajal bo z ve,'er ob 7. uri 35 min., iz Borovnice ob 8. uri 10 min., iz Logatca ob 8 uri 50 min., iz Plaaine ob 9. uii 7 min , iz Rakeka ob 9< uri 21  min. in iz Postojins ob
9. uri 42 ter dohajal v Št. Peter ob 10 uri 5 mi«. Kakor se sliši, porabiti hočejo Notraujci koj prvi vlak za majnikove izlete proti Ljubljani.
— (Prvi roj )   lz Koitnojeviee se nam piše Dne 27. t. m. opoludne so aa Po'janah pri Kostanjevici prvikrat roj.le  čebele c. kr. logarja g. Josipa Pavlina.    To je pač velika redkost,  zakaj navadno začnejo čebele rojiti okolu 10. maja.
— (Slovensko pevsko društvo v Ptuji) priredi letošnji svoj koncert dne 16. avgusta v Brežicah. Zanimanje za ta koncert je že zdaj vel-ko in bode udeležba vsled vsestransko ugodne zveze navedenega mesta gotovo mnogobrojna, kar je z ozirom na velik upliv in korist, teh koncertov v narodnem oziru iz srca želeti. Udeležba tega kon eerta bila bi pa mnogim prijateljem petja olajšana, ako bi se isti ne vršil v nedeljo dne 16 avgusta, ampak v soboto dne 15. avgusta t j. na praznik Marijinega vnebovzetja. V soboto mogli bi so namreč koncerta udeležiti vsi oni gg. uradniki, obrtniki i. dr., ki morajo v ponedeljek jutro biti zopet v uradih v svojih službah, v nedeljo jim je pa to — slasti oddaljenim — ne-
mogoče. Upati je, da bode si. odbor navedenega pevskega društva tej mnogostranski želji blagohotno ustregel in koncert namesto dne IG. določil na dan 15. avgusta.
— (Celovške občinske volitve ) Včeraj so se začele občinske volitve v Celovca. Volil je tretji razred in na splošno začudenje in veliko jezo je bil mej štirimi kandidati izvoljen tudi klerikalni baron Manndorf.
— (Slovenski klub na Dunaju) priredi v soboto 2. maja t. 1. zabavni večer v „Restaurant International* I., Neuer Markt, v zimskem vrtu. Berilo ima vč. gosp. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan itd. Muzikalni del vzporeda izvirajo: Umetnica gospodična Ema Švigl na glasovira, gospod Vekoslav Vaupotič na citrah, in klubov pevski oktet. Vzpored: 1. Vaupotič: „Na zdar", koračnica po slovenskih motivih, posvečena slovenskemu klubu o njegovi desetletnici — na glasoviru. B-jrilo: Potovanje od Jeruzalema do mrtvega mrja. 2. a) Dr. B. Ipavec: Iz opc:re „Teharski plemiči": „Zemljo noč pokriva"; b) Vaupotič: ffLjubezni nisem nikdar Ti razkril", pesem na citrah na lok in ua glasoviru. 3 Chopin: Pulonaise, op. 22. na glasoviru. 4. Vo-Janč: „Eno devo le born ljubil", petje. II. 5. Dvorak: „Sumljanje listjau, pesem na citrah na lok in na glasoviru. G. Moszkovvski: Valček, op. 34, na glasoviru 7. Maiek: ,Lahko noč", petje. 8. Vaupotič: „Okrogle z murskega polja", na ctrah. Začetek ob osmih zvečer. Pristop imajo samo povabljenci.
* (Poskusen roparski umor) K 84!etni, na Dunaji živeči udovi Ani Lindnet je prišla včeraj dopoludne n- ki znanka in jej obljubila, da jej preskrbi moža, kateri bode vzel v najem jedno njenih sob. Ko je starka stopila v neko temno sobico, pbnila je obiskovalka za njo in jo udarila s kladivom po g'avi. Starka je kričala, a napalalka jo je Se nekaterekrat udarila in potem zbežala Popoldne je policija ujela napadalko. Zove se Ana Krach iu je stara 32 let. Hotela je starko umoriti in oropati ter v ta namen prinesla kladivo soboj. Napidena starka ima strašne laue na glavi in je malo unanja, da okreva. Napadalka je malopridna ženska, kateri ni v nobeni službi obstanka. Poskusila je roparski umor, ker je bila brez službe in brez sredstev.
* (Od žalosti se je ustrelil) neki v Brna pri ondotuein pešpolku službujoči poddesetnik. Uzrok njegovi veliki žalosti je bil ta, da mož ni postal — korporal!
* (Potres v Bosni) Dne 22 t. m. se je v Travniku in v Jajcih v Bj.sni čutil precej u • n. valovit, k kkib r»et sekund trajaj iti potres. Je-li provzročil kaj škode, še ni dognano.
* (Anarhisti?) Pred francoskim konzulatom v P«)ermi je razpočila vel ka s smodnikom nabasana bomba Škodo je naredila jako majhno, p tč pa prouzročila velik prepir v časopisih J-^dai trle, da so jo vrgli anarhisti, kameri so dobili zopet pogum, ker je vlada naredila koneo • 'učnemu, ca asa Crispija navadnemu zatiranju, drugi pa dolle Cri-spijeve pristaš-, da so vrgli bombo, k-r b> radi preprečili pošteno, a njim kvarno pieur-dbo siuil-ekih razmer.
Književnost.
— »Slovanski Svet* ima v št 12 nasVditjo vsebino: Cesarjev jubilej pa vohlna reforma i O na-oijonalul avtonomiji; Iidržavnega zbora; S. Krmiv-nar: Strast in čast; V. Tomić: Očajmk; Naši knjižni grehi; Dopisi; Ruske drobtiuice; Rtzgled po ilovanekeno svatu; Književnost.
— „Popotnik" ima v ftt. 8. naslednjo vsebino: Vabilo k obonevu zheru niVdagogiškega društva; S M-glič: Domača ■dravila; V. Pulko: Taščici v slovo; L. Livtar: Načrt M računanje na jednoraz-redni ljudski loli j M Slekovšoj Zgodovina ljuto merske šole; Slovstvo] livenredtto zborovanji dele-gaoijs osrednjega društva čeških učiteljskih duštev; društveni vestni k;   Dopisi in droge vesti; Natečaj.
	t 1	
_	Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!	
		
		
Dunaj 28. aprilu. Danes se je vrlilo glasovanje o § 2. volilno reforme. Glasovalo se je štirikrat, dvakrat po imenih. Zbornica je odklonila vse preminjevalue predloge in vzpre-ji-la z 206 proti 20 glasom § 2. o modusu pri volitvah, po katerem se upeljejo fakultativno direktne volitve, koder to sklene dež. zbor. S tem je dognana debata o prvem zakonskem načrtu glede volilne reforme. Zbornica je koj začela debato glede razdelitve volilnih okrajev.
Dunaj 28. aprila, lzvzemši nekatere prononcirane nemške nacijonalce, so vsi proti-aemitski občinski svetniki zadovoljni s tem, da se je Lueger na cesarjevo željo odpovedal.
Občinski svet se skliče takoj na sejo, da voli župaua. Kandidata sta Strobach in posl. Schle-singer. V protisemitskih krogih se sodi, da bo to le provizorij in da postane Lueger na jesen župan.
Dunaj 28. aprila.  Železniški minister Guttenberg je v železniškem odseku izjavil, da študije glede železnice čez Ture še niso dokončane in da bodo še dolgo trajale.
Pariz 28. aprila. Ministerska kriza je rešena. Novo ministerstvo bo oportunistično. Predsedstvo prevzame Meline, unanja dela Ila-noteaux.
Pariz 28. aprila. Radikalne stranke se pripravljajo na boj zoper predsednika republike, ker je naročil oportunistu Mčlineu, naj sestavi novo ministerstvo. Razburjenost je velikanska.
Narodno-gospodarsKe stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje.) <j) Zbornični tajnik poroča dalje, da se je konsorcij za zgradbo lokalne železnice Kranj-Tržič obrnil na zbornico in to prosil, naj bi njegovo, dne 2 G. ranica t. I. Nj. p rs vzvišenosti gosp. c. kr. železniškemu ministra in Nj. prevzvišeuosti gosp. c. kr. finančnemu ministra izročeno prošnjo — podpirala. Konsorc j je stavil nastopno prošnjo: „Visoko c. kr. železniško ministerstvo naj blagovoli: a) Za želeni železuici v Tržič nakloniti v primeri s stroški isto državno podporo, kakor jo je zagotovilo udeležencem zgiadbe železuice na Vrhniko; 6) to podporo vzptejeti še v to le t ni program lokalnih železnic, ki se ima predložiti v dovolitev državnemu zboru; c) na to delati, da se more na podlagi načrta, oglodanega dne 30 oktobra 1893, še letos pričeti b zgradbo železnice. Zbornica je že večkrat v svojih, na visoko vlado in visoki državni zbor predložeuih prošnjah glede zgradbe druge železuičue zveze Trsta z notranjimi deželami povdarjala, kako nujno potrebno je, da se najobrtovitei' kraj na Kranjskem, trg Tržič zveze z železnico. Za zgradbo te lokalne Železnice, ki naj bi bila 15 km dolga, so prosile tudi vse na tej progi Iežjče občine Tržič, Sv. Ana, Sv. Katanua, Kovor, Križe, Nak'o iu Ktauj. S to zadevo se je od I. 1872. s^m opetovano bavil tudi kr.injnki deželni zbor in je na/.nand svoje sklepe in peticij" vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu in je prosil za pospešitev te železniška zadeve. IJ ž dni zbor 30 tudi sklenil, da hoče dež la Kranjska zgradbo te, za promet to-b važne železnico tudi s tem pospešiti, da prevzame glavmskib delnic za 50.000 gld. al pari, če intereMeatje prevzamejo glavi oskih deiuic za 8O.00U giJ. Tržič je od nekdaj znan kot naj-obrtoviteji kraj Kranjske iu je v tem tržnem kraju \eč večjih in austrijskih poijetij m 8.cer: jedna bombažna prediln ca m tkalnica, dve tovarni -a čevlje, tri fužine za ko^e, 4 strujanje, prav ob meji trga Tržiškega je tovarna za leseni klejni paoir, pri S/. Ani pa rudnik n živo srebro. Nadalje je v Tržiča in okolici jedna tovarna za furnir, 20 ža^, več mlinov, predilnica za loden. Se li zgradi ta lokalna železnica, so ue bolo povzdignila le ti podjetja, temveč bodo brezdvo.nno tudi nova nastala, ker potem tu bih v to vsi p goji dani. Poleg tu omenjenih podjetij, ki da|o vs..ko leto okrog 1200 vagonov voznega bl^a, bi tudi drugi trgovci m obrtniki, katerih je 255, kakor tudi poljedelci mnogo pripomogli k živahnemu železniškemu prometu. Zdeznica bi pa tudi korotiia mestu Kranj, kjer so zelo živahni tržni dnevi in letni semnji in kjer je dvoje valjičnih mlinov, jedna tovarna za usujh, jedna pivovarna m več drug h trgovcev in obrtnikov. V drugh ktajlb, ležečih ob nameravani železniški progi jh vt-č mlinov in žag, več t igove«v z vinom, lesom, živino in čevlji, katerim bi tudi ielezo-ca prav prišla. Ker bi bil tudi osobni prom>t živahen, je zbornica mnenja, da bi železnica ne bda le blagodejna prometna žila za trgovino, indastriio in obrt, temveč bi se tudi primerno izplačevala Ž letnica bi ne pospeševala samo. kakor že omenjeno, obstoječe industrije in ugodno ujilivala na ustanovitev uovih industrijskih pude hj, v Tržiču in og» okolici, temveč bi zelo povzdignila tudi promet v dru?ih ob njej ležečih krnjih Ne bila bi koristna - 1110 za Tržič in Kranj in za krajH ležeče mej tema dvema, temveč za celo Kranjsko in deželno glavno mesto LnibljHiio. Ž i sedaj je živahen mejsebojni kupčijski promet, ki bi se po otvoritvi železnice vsekako s« poživil. Zgradba te železnice bi pa povzdignila tudi promet na državni in južni Železnici. Po mn«nji zbornice je zgradba te železnice zelo nujna. Prošnja u.J.-ie/.i nib občin in posameznih interesentov za ie-lt/nično zvezo so tim bolj upravičene ker industrije! vsled predrage vozniue po kolih veliko težje zma gujejo konkurenco, kakor koukurentje, ki so ob železnicah. Z zgradbo nameravane lokalne železnice bi so premet o!aišal, industrija, obrt in trgovina bi se v napominanih krajih pospešili, davčna moč prebivalstva bi su povzdignila Itt spolnila bi se dolgo gojena želja dežele Kranjske. Na podlagi navedenega, priporočala jo abornica najtopleje peticijo imenovanega konsoruija pri visokem c. kr. železniškem in iiaančnem ministerstvu. (Dalje pria.)
Listnica uredništva.
Gospoil dopisnik v K.: LeskovSka afAra nam je znann v vseh podrobnostih. Hvala Vam, tla sto nam poslali propis peticije, katero so v toj prcžalobtni st v. ri poslali losknvbki far*ni Ikofljstvn, Priobčiti je seveda ne moremo. Izrečene obdolfitve so hi ko ttraine, da so z Vatoi vred čudimo, da Akof ftfiasia ni fio nič >toxil.
latvrfillne uit «»ka»ok af.lvn«» <.«r»* t Martina K a ste lic a mul iSrc v Hudem, cenjeno IfiOO gld., in Marijo Plan kar zemlji&co v Metnajti, cenjeno 14 6 gld., oba dne .'JO. aprila in 2H. ninja v Zntieini.
Jakoba Tcrpina posestvo v Žibrfinh, cenjeno JJ<i30 gld., dne 30. aprila in .'JO. maju v Log&tcUi
PrOMlOVOl |iin |iriMlnjn zemljiška M o* i jo ŠnI gaj in dr. na Ornem vrhu, cenjenega 810 gld , dne "J, maja ▼ Idriji.
Umrli so v Iifunljanfl:
23. aprila: Antonija Čad, pekova lifti, 2t) let, Poljanska, cesta ftt.      ot-pnonjc molaan valed pndnviee.
24. aprila: Mariju K robat, zasebnim, 71 let, Marijo Terezije cesta, kolizoj, ostarelOlt, — Frančiška Stibric, re-jenki", 7 mesccov, Hrenove ulicn flt. 1(5, božjast. — Janez Ilegali, posestnikov sin, 14 Ut, Sv. Petra cesta St. 21, skur-latica. — Pavla Kavčič, ćrevljarjeva bci, 10 mesecev, Kolodvorske ulice St. jetika. — Marija Tomun, iebljuricii, 70 let, KrančiSkanske ulico Sf. 0, srčna hiba.
25. aprila: PranfiAka fttamcar, zavarovalnega uradnika žena, 86 kt, Rim»ka cesta St. 11*, pljučnica. — Pavla, Neža Oerne, usmiljena sestra, 42 let, Kravja dolina St. 11, kron. vnetje trehu&ne mrene.
V hiralnici: 23. aprila: Jakob Dimnik, kmetovalec, 80 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
April j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 84 urah
27.	9. zvečer	738 «	12 2	si. i/.tb.	jasno	
28.	7. »jntraj	73K-7	6-9	si. sever	soparno	o-o
1	2. popol.	785 4	21 7	sr. jjznh.	jasno	
Srednja  vcerajSuja temperatura  12 0°, sa  10' nad normalora
JD*u..n.svJsl2:a. borza
dne 28 aprila 1896
bkupni državni dol« v notah..... 101 gld. 15 kr.
Skupni državni dol« v srebrn    .... 101 „ 10 „
Avstrijska zlata rent«....... 122 , 45 „
Avstrijska kronska renta 4"'...... MU , — ,
Ogerska zlata renta 4*/#....... 122 „ 10 ,
Ogerska kronska n-nta 4"/„..... 99 H 05 ,
Avatro-ogerake bančue delnic«    .... 9*>8 „ — ,
Kreditno delnice........                                       . 354 , 40 ,
London »ista.   .   .       ....... 1 jo , 10 a
NemAki dri. bankovni ... 100 mark 58 ( 7J»/t «
*) mark............ U , 75 ,
80 frank,,v........... 9 , 53» t ,
It»11 j tr.uk' bankovci........ 48 v 96 »
C. kr. cekini.......... f- . «6
S&«JfciLe> čestplje
po uIU. 1o0 Ay/, (2301—3)
slivovka
po ts k'*1-       W dobi pri
JPr. _Tr=,rija,tsli--a., Tržišče, na Dolenjskem.
postranski zaslužek
150—200 gld. moiočno za osebe vseh poklicnih vrat, ki se liotć pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponndbo na „Hauptatađtliohe "OTeohaolataben-Geaollaohaft Adler & Comp. Bud&peat'. 1927-22)
IMiiiioillmn I. 1N74.
poleg Prul
otvorila se bode v petek 1. maja.
Naročila na kopanje
v lesenih in kamenitih banjah se tudi vzprejemajo. K obilnemu obisku vabi najttljudneje
(2326-1) Josipina Ziakcwsky.
Moške srajce
najfineje narejene
ovratnike, mmit, itm
najboljši fabrikat
najnovejše kravate
nogovicejopiče,perilOzaturiste
priporoča najceneje
(2054-8)
Karol Recknagel.
C tr. glavoo ravnateljstvo avstr. drž. Meinfe Izvod iz voznega reda
x- j» i'; j v-:"jrv«p * itk od  3.. olcto"tora.
iji-v'«   ..i-ioi.jrtiil it*Ulaj*lal in u.iljftjulnl uul oniMoui an
Odhod la Izubijana tjnj. kol.)
•jy HA. nrt 6 u-wi.-. ,;>v »«t oooboi »lah v TrSM, Poutabal, lleljaii, (w ' -. rs., s* .ua.-.i.'.sMi, Ljubno, aom Htlalhal t Amn, Iaoht, t+ .. .', <3Wi, ') n..,|jni.!, i I^Hiv, Uudojavtoo, TImuj,  M»rtJ(n* v»re,
KmIov«   vi.ru,  lhru.n uotc tui,  Prajju, Lit pa ko, Dunaj vi« Am,i...
Oi      *er* (O «in. nf%*ttn} ta«i*ul Tlak t itocfirjo, Noto cnaitu.
V* V.  >\~. tO *jmttf,J OMbal vlftk t Pr'..i*. Potita!)«!,  ll^ij*. . n«.
tore«, VttuueoittiM, Idubuo, 1>ud*), 6«ai Selsthal t RolnogrtMl, Dana v! a AJrartottan.
ia IV. Mri 3fl m 41«, pojioltutm* tasiftnl rlftk t Noto men to, K..r»«
190 ZX. uri BO t»4M. A>i i lnlr-f nsobol rtu* t Trlo*, Fontntiel, »ai „v Oclo««t>, lijnbno, SnUthat, Dunaj. '
i"t 4,. Mr4 patH»j«4«m OMbul W«k t TrhU, Ueljkk , OcIotm, i.j.i i..,, C«s 8«Ulhal t :v.i .ic)f-r.v.t, I.on.t - O:\stmrj, J.iU m jesara , Inoiriotl ItiTfionu, (tnrtL, Ocnavo, 1'nrln, St«rr, l.tno, ()inmi,Uu, Iaohi, >'..., (■»nt*, PlaanJ, M^iUina »are, Ifab, fnuooTO var«. KarloT« Tara* Prttffo, f.lj.tko, I>OIl»l t'.o  Vrv, licOan
i.-lt '.*. -■«■■-: V O min *»«*ir nuMitni Tlak T Kočami*, No\ .» m n« Ki.
aasun loga ob nadaUab In prasntklh ob S. uri Uit mlairt popol a dat oaobni t r.aaoo-iiletl
Prihod v lajubljaao (ju*, kol.).
CM 0. a*ri Sit »Mn. a^Mrr«^ OMboi Tlak • Iiini)n Tla A mate tkan, i^. ak««» i iph», r*T»nri)Tlli v«.r<jT, Knrlovlt) vuJTOT, Haha, faurlJInOi vaj ,-Vl&nia, ltuitnjurla, SoLnofrada, U«oa, Bta>.-», Omnndana, Iiutila, Aiu-aaca lajnboit, Oal.ivra, llaljnka, »Vaiiitainfoato, Trbiaa M B. mri tB aiiH. rfutr<)i maauil Tlak la KotaTja, «oto«b, mnata Vb 11. Mri M »Mita. ticj*«*%*'1 **• OMbnl rlak a lhmaja rta Amutr-tt-,, Ciipakoga »'r«<Tt». Franoovtb varav, Karlorth TmroT, Haba, Ma/ijiatt
Turo t i t'li-ujr, HuJrJo»lu, boluoirrada, Lilcoa, Starra.  l'artaa, Onnc-,
Onriha, Un^anoa, laomoaUt, 2«Ua ua Jaaaru, Laaud-Oailoina, l»jii i n»
OaloTca, PontobU, Trhli* tlo a. hH SU n**m. popttmn* maaanl Tlak la Kooaria, Hu»»k» maata, OA a. fri %S Mtata. p*%H>l*it*»* oaabnl Tlak a Dunaja, Idiihaa, SalMhal«,
Fialjaka, OaloToa, Prajiaa'i«<aata, Po u tabla. Trbiaa. O« 9. Mri M mir*. aaaarVir ma#aiil Tlak la Kočarja, NoTafta Haata. ty* V Mri m ajalat. mmtorr oaabul Tlak a Dunaja p rako Aoutattaoa i...
Ii]abni»ya, Raljaka, Oelovvta, Pontrtbla, Trbiaa.
Odhod la Zajubljano (dri. kolj
a*   9. Mri 1M «>(rv       T Karaiilk.
w    Ji.   a   CM    .    pop+t****** , .
,   «. . m       ««w      . .
Prihod v lajnbljano (dr«, kol.).
CM   s. vri 90 tafrtra. . r»«'»-.0        1* KarrtDtk* .   11.   .   ii<     , «Wrola>
..  e  .. P* «~*»
(1705-97)
Stacunsko dokle
ki jo aedaj službovalo v trgovini r. mešanim blagomv želi tako] jednaka službe. — Ponudbe pod J. M. upravmstvu „Slovenekega Naroda*. (2329
v poprejšnji
,Nušakovi vojašnici'
WrW se dajo v najem
in eicer:
stanovanj a, delavnice, magacini, hlevi, kovačnica in skladišče.
Ved se izve* pri J. J. liant/.-n. Itlmaku «•«'«*! a it.  19« (2305—2
štev. It. Raspis. Kr S
Zaradi od daje
zidarskega dela pri zvišanji šolskega poslopja
v /,111401-j i 11 m  1*1 tU i ne bo  vrdila družba v «■< trick   ilu«- 7. maa|a
ls«M*. I. 4ih 11». url <!<< |m» I ndio' v šoli. — Mojsterska dela so prera-On njena na 2MMI gM. — i)oti(T:nik, ki delo prevzame, mora 5°0 vadij uložiti.
Krajni šolski svet v Zagorji na Pivki
dne '27. aprila 1896. (8398—1) Frančišek Groznik, j rvomestnik.
ifPPaPP
's  •. "      1 '  " ■ .r'   "     '■ .y} -r-' v:■.'-.':'r ;>■;,. Ar..v
i.
T*
' D na
Simon J-enfo
&%m ftsuo ji/t jc ptčijtcSaf pt&f- člfttcn cTnutc/t, /imji fifl ytn7 /0 ift4sttact/\ tnej /i/t »ti f>O&00<k 9VttScP€rt /,'Litctc jc :i\->ii/li cotttacii tt>ttctut\a ct, en061tca ; tftr4b »v 6o&4> Ar vjttfttcvtnt f zlatc*tczsttt itŠpCftii //. j»iv:l7.' tttojc   eVtvvt:-1 &£<zj6 pzicetut  Vda otca.
($0/1 a  / , yt»o poŠti / S itz.
4*i#»nm    Oton žiseher
ti n tnjcjt nct.
■cfl
(8lOt$0€46t$4   tuj. finjujLiinti.
lavavanaHov -r<.\'-Jx*r.m. ti\mmmwmmrwmmmmmmm
Prihodnji četrtek, dne !J0. aprila t. 1.
bode
Ivan Kogoj, po domače Ziberšan
iz Gornjega Logatca
svoje pososivo prostovoljno na li<*i mesta
po kosih razprodajal.
Kupnine plačevale sii bodo v štirih zaporednih letni i: obrokih. fUM~9) Kupci se uljudno vabijo.
Zdravilišče Toplice
rxGi LaEZra-riajs-teor-aO.-
Doleujske železnice postaja Straža.
Akratntoi 111:1 /. 28—81° H. jo posobno za pitje iti kopanje pripravna iti nsppfino (iHltijti^ii pri protbau, trganju, laohiaa, novral^-ljl, kotnih in ženskih boleznih. Kopalni baslnl ln poroelanove banje. Udobno opravljene ■Obe za tujoe, Igralno ln družblnake sobe. V najbližji okolici aenčnata aprehajallkda in ie;rallft6a.
Itelirak ln c*tKiicna restavracija. Sezona od dne 1. maja do dne 1. oktobra.
Prospekte in razjasnila daje lastonj
{■j-JUG—m kopališka uprava.
izdajatelj iu odgovorni urednik: Jomp N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",
7754