leto XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'h leta 35 lir, za '/« leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI
* V filka 22.
* *1, i t v o : Ljubljana, : jrčičeva ulica 23. Tel. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Ted. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
Časopis za trgovino. IndustrUo. obrt to u*»mvmlStvo	S
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
izhaja	Liubliana.	torek	17.	marca	1942-XX	Cena	0’60
Nove italiiansko-nemške
pogodbe
Izmenjava surovin za voino industrijo — Zvišanje nemških dobav premogat železa in jekla —Vzajemna zapora cen
Določbe za prihajanje v mesto Ljubljana in odhajanje iz mesta
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Vse osebe v starosti nad štirinajst let morajo imeti ža odhod z ozemlja občine Ljubljana, kolikor ga zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna črta, ali pa za prihod v to ozemlje redno propustnieo in smejo prehajati edinole preko nadzornih postaj ob cestah in železniških progah, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam, Št. Vidu, Klečam, Ježici, Tomačevemu, Hrastju, Zalogu, Dobrunjani, Škofljici in Studenec-lgu.
Proti osebam, ki bi skušale vstopiti na poprej omenjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo naštetih, se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, t. j. od 20. do 6. ure, pa brez poziva.
Clen 2. — Propustnica se izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora, izvzemši v primerili dokazane nujnosti, vložiti vsaj pet dni prej pri naslednjih uradih ali poveljništvih:
a) v občini Ljubljana pri oko-lisnlh policijskih stražnicah,
b) v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem postajnem poveljništvu kr. karabinjerjev.
Člen 3. — Propustnica mora bili kolkovana s kolkom L. 0.50 iu opremljena s fotografijo, če prizadeti nima osebne izkaznice ali kake druge po členu 6. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 7 enakovredne listine.
Podatki listine se« morajo vpisati v propustnieo.
Člen 4. — Posebna propustnica po tej naredbi se ne zahteva od oseb, ki imajo redno dovolilnico za prihajanje na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhajanje z njega.
Člen 5. — Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljana znotraj kontrolne črte iz člena 1., pa bi ga zalotili znotraj te meje, ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljana znotraj te črte, pa bi ga zalotili zunaj nje brez propustnice ali z zastarano pro-pustnico, se takoj zapre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 2(5. januarja 1942-XX št. Q z zaporom do dveh mesecev in v denarju od 100 do 3000 lir.
Kdor koli se zaloti pri prehodu na drugih krajih razen določenih v členu L, se takoj zapre in kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 lir.
Za sojenje takega kaznivega de-jauja je pristojno vojaško vojno sodišče.
Člen (i. — Ta nanedba stopi v veljavo na dan 16. marca 1942-XX. Z njo se razveljavljajo naredbe z dne 6. februarja 1942-XX št. 17, z dne 17. februarja 1942-XX št. 28 in z dne 27. februarja 1942-XX št, 32.
Ljubljana 9. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Poravnajte naročnino!
Gospodarsko in finančno- sodelovanje med Nemčijo in Italijo se je uredilo za dobo do konca tekočega leta z mnogimi novimi dogovori, ki so bili v soboto podpisani v Rimu. Pogajanja so tekla več tednov in so imela namen še povečati izmeno blaga ter industrijsko sodelovanje med obema zaveznicama. Hkrati so bili obravnavani tudi vsi finančni problemi gospodarskega in vojaškega značaja, in sicer na podlagi načela, da morebitno neravnovesje plačilne bilance ne sme biti ovira za važne vojaške dobave. Že lani sklenjena vzajemna zapora cen pa se je zdaj še praktično izvedla za posamezne vrste proizvodov.
Minister za izmenjavo in valute Eksc. Iticcardi je dal o teh pogodbah tisku naslednjo izjavo:
Zaključena so pogajanja, ki so imela namen urediti za 1. 1942. naše trgovinske, gospodarske in finančne odnošaje. Zavlekla so se samo zaradi obsežne snovi in nje raznoličnosti. Naši gospodarstvi sta se skladno in solidno dopolnjevali po vojnem načrtu za isto stvar in isto zmago.
Vse, kar je Italija mogla dati, je brez vseh kupčijskih misij dajala, da se le ni oslabilo zato naše notranje gospodarstvo, da se ni kratila naša pripravljenost za vojno in odvzemalo blaga, ki nam sicer omogoča okrepitev trgovinskih zvez z ostalimi evropskimi državami.
Enako je ravnala Nemčija v razmerju do nas odkritosrčno. Upoštevati je treba, da obravnavana vprašanja ne glede na gospodarsko prakso ustvarjajo velikanski obok razpletenih stikov med obema velikima državama, ki sta že dolgo in trdo vpreženi v vojno, s katere izidom se bo določila zgodovina in se bo spremenilo geopolitično obličje' zemlje.
Ne gre le za promet blaga, temveč tudi za prevoz, (plačevanje, industrijsko sodelovanje, oskrbo ostalih dežel, vojaško pomoč v finančnem in obrtnem oziru, za delavstvo, za skupne ureditve ozemelj itd. Doseči se želi sodelovanje, ki bo izoblikovalo os kot vedno popolnejše orodje vojne sile in gospodarske vrste "na odločno v kontinentalno solidarnost usmerjeni podlagi novega reda.
Važno je omeniti v okviru diskrecije zlasti to, kar zadeva surovine. Pojasniti velja predvsem, da ima italijansko gospodarstvo tekstilne in kemične
industrijske surovine,
ki niso samo koristne, temveč celo nepogrešljive za vojno in ki zadostujejo ne le nam, temveč dopolnjujejo v isti namen industrijo našega velikega zaveznika.
Italija prispeva v mejah svojih možnosti k dotoku surovin v Nemčijo. V smislu celinske vzajemnosti in načrta za gospodarsko ureditev Evrope bo Italija pospešila
Mimo pogodb za neposredni promet so se sklenili tudi dogovori za zasedena ozemlja, kolikor gre za dobave Nemčiji in za oskrbovanje Grške. Tej se zlasti zmanjša breme za vzdrževanje italijanske in nemške zasedbene vojske. Zastopala sta to državo po en nemški in italijanski opolnomočenec, ministra Ghigi in Altenburg, Celotna pogajanja so se zaključila z uspehom za enako tesno gospodarsko sodelovanje za zmago osi. V imenu Italije sta podpisala pogodbe minister za zunanje posle grof Ciano in berlinski poslanik Giannini, za Nemčijo pa poslanik von Maclcensen iri minister Clodius.
tiste panoge kmetijstva in rudarstva, iz katerih smo zavezani prispevati. V področju živil je naša vzajemnost popolna in delavna. Vse tisto, kar ni strogo nepogrešljivo za prehrano italijanskega ljudstva in kolikor ne pomeni za nas izgubo menjalnega denarja za trgovino z drugimi deželami, se zagotovi Nemčiji.
Vrtni pridelki in sadje, suho sadje, konserve in druge
živilske postavke
z natanko določenimi kontingenti pomenijo za prijateljski narod močno oporo v prehrani in jim gre še pošeben pomen zaradi vitaminskega bogastva zelenjave in sadja. — To pa še ni vse, kar Italija prispeva in pomaga s svojim gospodarstvom v okviru sodelovanja in vzajemnosti. Izvedlo pa se bo vse to upoštevaje lastne potrebe. Italija bo zato dobivala industrijske surovine za vojne in civilne potrebe, med temi najvažnejšo — premog, stroje, orodje in druge predmete življenjsko važ-
V Berlinu je predaval ravnatelj narodnogospodarskega odseka Državne' kreditne družbe dr. Bern-hard Benning o evropskih valutnih vprašanjih. Po »Berliner Bor-sen-Zeitung« posnemamo iz njegovega predavanja naslednje:
Uvodoma je predavatelj po opisu sprememb, ki so jih doživele razne veljave ne le v Evropi, temveč tudi v čezmorskih deželah, naglasil, da je prodrlo spoznanje o prednosti nacionalne gospodarske politike in s tem tudi domače valutne politike. Stabilnost kupne moči in narodna polna zaposlitev sta osnovni misli te' fmidamentalne spremembe v gospodarski politiki.
V nadaljnjih izvajanjih je poudaril dr. Benning, da se zunanji odnošaji valut vedno bolj razvijajo v smeri mnogostranskega klirin^i. Važen problem so pri tem klirinški saldi v HM v korist večine evropskih držav. Vendar pa se pomen teh saldov ne sme precenjevati, kakor je pred kratkim izjavil minister dr. Funk. V
nega ter pomožnega uvoza v res znatnih množinah. Kljub vremenskim in drugim težavam se uredi tudi prevoz. Te napore bo mogoče oceniti pravilno šele po vojni. Velike množine kmetijskih proizvodov in rib bo Italija dobivala iz drugih dežel in jih dajala na nakaznice domači potrošnji. Plačali jih pa bomo z našimi industrijskimi izdelki, kar dokazuje našo zmogljivost, ki smo jo dosegli in ki nikakor še ni vsa izčrpana z izvozom v Nemčijo. Premog povečuje sicer produkcijsko silo celotne osi in ima torej od toga korist res tudi Nemčija, vendar je premog za nas važen produkcijsko, gospodarsko in socialno. To naše sodelovanje le še podčrtava našo solidarnost, kakršne pri sovražnikih ni, iti razčiščuje ideje.
Drugi važjen moment je v itali-jansko-nemškem sodelovanju
politika skupne zaporo cen pri izvozu.
Cene so edino merilo, s katerim se meri	zlasti v	zaupnem	prometu	kupna moč	denarja. Način
naše zapore cen pomeni prispevanje	k	ustalitvi	zunanjih	cen,
obrambo naših plačilnih sredstev in pripravo stalnega načrta za zasidranje cen, denarja in izmenjave	z	drugimi	deželami;	po-
maga skratka v času evropskega razpada, ki grozi v vojnah zlasti slabše organiziranim državam, bogatim državam pa kolikor nimajo jesnih gospodarskih načrtov in železne politične oblasti.
Stojimo na stopnji takega sodelovanja, ki presega zapisnike in vprašanja o prejemu in izdatku; to sodelovanje ima samo .najvišji cilj: zmago. Iz lega vedno intimnejšega sodelovanja v smislu železnega pakta, ki sta ga sklenila vodji obeh narodov, bo zrasel novi red.
celoti so ta aktivna salda znosna. Predvsem pa je odločilno, da se bo vse nemško gospodarstvo z lahkoto po koncu vojne preuredilo za mirnodobne potrebe in da bo to proizvajalo izdelke, z izvozom katerih se sedanja klirinška pasivna salda ne bodo samo lahko plačala, temveč tudi spremenila v aktivna. Kajti Nemčija mora po svoji strukturi postati tudi dajalka kapitala jugovzhodnim deželam, ki so sedaj še v razvoju. Načrtno usrtierjena nemška gospodarska politika mora po vojni s premišljenimi investicijami s tem računati.
Glede bodoče celinsko-evropske valutne stavbe je dejal predavatelj, da ni računati na kako evropsko enotno valuto. Takšna unija valut bi bila nemogoča že zaradi velikih razlik v cenah in dohodkih v posameznih državah. Cilj mora nasprotno biti postopno zrahljanje deviznega gospodarstva in prehod k čim bolj prostemu mnogostranskemu deviznemu obračunavanju. Izplačilo Berlin
naj polagoma dobi devizno kakovost, in sicer v tem smislu, da dobe obračunska salda in dobro-imetja v markah v Berlinu značaj likvidnih valutnih rezerv. Bodoča nova ureditev evropskega valutnega bloka naj se doseže v bolj elastični obliki, ki se tudi že kaže v dejanskem razvoju zadnjih dveh let.
Predavatelj se je tudi dotaknil vprašanja o poznejši novi ureditvi valutnih odnošajiev med evropskim veleprostorom in drugimi veleprostori na svetu. Težišče bo vsekakor v razmerju valut v mejah evropskega veleprostora. Nikakor pa se ne smejo podcenjevati valutni odnošaji do drugih veleprostorov. Pri skrbni analizi odnošajev teh valut se pride do prepričanja, da se ti odnošaji ne morejo uravnati po dogmatični enotnosti, temveč da se bo v praksi razvil mešani sistem, da se bodo namreč ti odnošaji razvijali deloma na bazi obračunavanja, deloma pa na bazi prostih deviznih plačil. Seveda pa bo treba po koncu vojne ugotoviti na podlagi nivoja cen v posameznih državah podlago za nakupne paritete', ki naj bo podlaga za določevanje tečajev.
Nedeljsko delo v premogovnikih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal to naredbo:
Člen 1.	— Premogovnikom
Ljubljanske pokrajine se dovoljuje delati razen ob delavnikih tudi vsako drugo nedeljo.
Za tako delo se mora dati osebju, ki bi delalo na nedeljo, nepretrgan počitek 36 ur v zvezi z nedeljo, na katero se ne dela.
Nedeljsko delo se mora poleg tega nagraditi s 50%nim pribitkom iz § 10. zakona o zaščiti delavcev z dne' 28. februarja 1922.
Člen 2. — Nedeljsko delo iz prvega odstavka prednjega člena mora prijaviti podjetje naslednji di'n rudarskemu glavarstvu.
Člen 3. — Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 20. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Opozorilo glede izložb
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja članstvo na naslednje:
Visoki komisariat je ugotovil, da so v izložbah trgovin z oblačilnimi predmeti in živil, razstavljene take količine in vrste blaga, ki so v nasprotju z dejansko zalogo v trgovinah samih. Zato se trgovci opozarjajo, da u rede svoje izložbe tako, da bodo v skladu z zalogo in ponudbo oz. da postopoma in razumno skrčijo izložbe na skromnejšo in uinest-nejšo mero.
Rok veljavnosti prometnih dovolil
iz členov 3. in 4. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX za potniške avtomobile, zasebne in v javni rabi, za motocikle brez prikolice in z njo, na bencinski pogon se podaljšuje do 30. junija 1492-XX, ne da bi morali njih imetniki za to zaprositi.
Iziava ministra za izmeniavo in valuto
Bodoče valutne razmere
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 17. marca 1942-XX.
Štev. 22.
Italijanska kemična industrija
Denarstvt
Cene enotnemu obedu v gostinskih obratih
Visoki komisar je določil cene enotnemu obedu za večerjo ob so-betah ter za kosilo in večerjo ob nedeljah v gostinskih obratih takole:
v obratih	lire
posebne kategorije 15.50
I. kategorije	13.50
II. „	'	11.-
III. „	1 8.75
IV. „	5,-Če se ne vzame druga jed, se
zgoraj določena cena znižuje za 4,— lire v obratih posebne in prve kategorije, v obratih II. za 3.—, v obratih III. za 2.75 in v obratih IV. kategorije za 2,— liri.
Iz italijanskega gospodarstva
Italijansko-hrvatsku plačilna pogodba, ki je veljala do 31. decembra 1941., je zdaj podaljšana za pol leta.
Za olajšanje prometa med Dalmacijo in Hrvatsko je bilo sklenjenih več sporazumov, po katerih je italijanska vlada odprla kredit 12 milijonov lir za izvoz iz Dalmacije na Hrvatsko, hrvatska vlada pa kredit 30 milijonov kun za finansiranje hrvatskega izvoza v Dalmacijo. Aprovizacija Dalmacije je v rokah Delniške družbe za jadransko trgovino (SACA), ki je bila nedavno ustanovljena.
Glavnice so zvišale ladjedelnice Cantieri Riuniti« od 100 na 175, turinska telefonska družba »Stet« od 400 na 440, milanska »Distille-rie Italiane« od 78 na 117, družba »Pirellk od 400 na 500, Lombardska družba za razdeljevanje električne energije pa od 475 na 570 milijonov lir.
Meddržavna telefonska kabelska zveza čez Ilrenner je v prometu in v veljavo je stopil italijansko-nernški sporazum o uporabi tega kabla.
Pristaniško mesto Sušak je dobilo novo im«'. Imenuje se Borgo-novo.
Vojni vrtovi v Genovi obsegajo
700.000	kvadratnih metrov, lanski pridelek pa je znašal 1268 metrskih stotov sočivja.
Mednarodnega velesejma v Milanu, ki bo odprt 12. aprila, se bo oficialno udeležilo 8 držav: Belgija, Hrvatska, Madžarska, Nemčija, Romunija, Slovaška, Španija in Švica, razstavljalci pa so prijavljeni tudi iz Bolgarije, Danske, Finske, Francije, Švedske in Norveške.
Cene cementa so od korporacijskega ministrstva določene od 20. marca dalje franko tovarna takole: tipični cement 1. vrste 26, druge vrste 21.50, aglomerat pa 350 lir za stot. Ministrstvo je določilo tudi prevozne in razdeljevalne stroške, ki jih je treba upoštevati pri kalkulaciji, ter nadrobne cene in cene zavojnega blaga. Za posebne vrste cementa veljajo posebne cene.
Industrija za fino mehaniko se
z velikimi uspehi udejstvuje v Italiji žei nad pol stoletja. Ta panoga je prvotno samo sestavljala posamezne sestavne dele v končne proizvode, zdaj pa izdeluje tudi sama vse sestavne dele. Iz obratov te industrij« gredo v svet najrazličnejši, v laboratorijih in poizkusnih postajah preizkušeni izdelki od preciznih tehtnic do največjih astronomskih teleskopov.
Svetovna produkcija kopre
(razrezanega in posušenega jedra kokosovega oreha s 50—60 % olja in maščobe) je znašala 1 milijon ton. Nizozemska Indija je pridelala okoli 450.000 ton ali 44 % vse proizvodnje, Filipini
232.000	ton ali 23 % in Britanska Malaja 202.000 ton ali 20%. 85% vse svetovne proizvodnje kopre je sedaj pod japonsko kontrolo.
Imena italijanske kemične industrije so znamke svetovnega slovesa ter označila velikih industrijskih podjetij, ki se lahko merijo z vrstniki svoje stroke po vsem svetu. Proizvodnja italijanske kemične industrije je izredno bogata. Številna podjetja proizvajajo najrazličnejše organske in anorganske proizvode. Znatna je industrija umetnih gnojil, ki ima največ podjetij v dolini Pada in v Toskani. Italija kot klasična dežela vinske trte je tudi med največjimi svetovnimi proizvajalci modre galice. Velike napredke je v zadnjih letih tudi dosegla industrija barv, s katero je v zvezi močna industrija farmacevtskih izdelkov.
Odlična predstavnika italijanske kemične industrij«' sta skupini Monteeatini in družba Erba Carlo. Skupina Monteeatini izdeluje v
Gospodarstvo Švice
»Pester Lloyd« naglasa, da j« bila gospodarska bilanca Švice ob zaključku lanskega leta še precej ugodna. Uvoz se je po količini le malo zmanjšal, po vrednosti pa se je dvignil za eno tretjino zaradi porasta cen vsega uvoznega blaga. Izvoz se je po vrednosti dvignil za .10.8%, v vsej zunanji trgovini pa so se najbolj skrčile količine surovin, kar dela težave raznim industrijskim panogam.
svojih 150 tvornicah farmacevtske proizvode, raznovrstne izdelke iz aluminija, barve, plastični material ter mnoge predmete za kmetijstvo in državno obrambo.
V	tesni zvezi z industrijo kemičnih proizvodov je cementna industrija, ki štej« 170 velikih podjetij. Ta industrijska panoga predeluje domače surovine, njeni proizvodi pa imajo veliko važnost in vrednost pri javnih delih.
Velike zasluge pri razvoju in uspehih kemične industrije in sorodnih strok ima državno podjetje AGIP, ki skrbi zlasti z velikimi uspehi za povečanje avtarkije pri naftini industriji. K tej skupini lahko prištevamo tudi industrijo gume, ki se uspešno uveljavlja daleč po svetu z izdelki družbe Pi-relli.
Indeks zaposlenih delavcev (1. 1929. — 100) je bil v zadnjem lanskem četrtletju 87, brezposelnih delavcev je bilo konec lanskega leta v evidenci okrog 15.500, prejšnje leto pa okrog 23.000.
Blagovni in osebni promet švicarskih zveznih železnic je živahen. Lani se je dvignil za#7% in presežek železniških prometnih dohodkov je znašal lani 199, leta
1940.	pa 168 milijonov šv. frankov.
Novčanična banka za Ukrajino
Minister za zasedeno vzhodno ozemlje je izdal 5. marca naredbo o ustanovitvi osrednje novčanične banke v Ukrajini. Banka naj bo dižavnemu komisarju sredstvo za gospodarsko obnovo dežele. Sedež banke je zaenkrat v Kovnu. Banka naj zavaruje vrednost valute in denarnega ter plačilnega prometa v Ukrajini. Banka ima izključno pravico za izdajanje bankovcev, ki se glase na karbo-vanoe, kakor so se imenovali stari ukrajinski bankovci. Poslovanje banke obsega vse posle, ki pripadajo novčaničnemu zavodu. Banka je upravičena dovoljevati upravi Ukrajine obratne kredite do določene višine. Izdani bankovci so kriti na običajen način, poleg tega pa še s hipoteko na ukrajinsko zemljo.
Zlata podlaga Romunske narodne banke
Na občnem zboru delničarjev Romunske narodne banke je bila soglasno sprejeta sprememba določb o zlatem kritju. Po pravilih ,je sestojala zlata podlaga iz zla-lih zalog doma in v tujini. 31. XII. 1941. je imela banka 162.433 kg zlata, od katerih je bilo 24.970 v tujini, in sicer v Londonu in v Ne\v Yorku. Večina zlate rezerve pa je ostala doma. Sedaj se je spremenilo besedilo o zlati podlagi tako, da ta ne sestoji iz zlatih podlag, ki so proste na razpolago v tujini, temveč »iz efektivnih zlatih terjatev.«
*
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu se je odpovedala zaščiti ter bo izplačevala vse vloge po na Hrvatskem veljavnih predpisih.
Zagrebška mestna hranilnica je
imela lani 666,4 milijona kun tujih sredstev, od tega za 433,9 milijona kun hranilnih vlog.
Druga emisija hrvatskih zakladnih bonov v višini 122,4 milijona kun je bila razpisana in se je s tem višina izdanih zakladnih bonov zvišala na tri milijarde kun.
Grška narodna banka je zvišala obrestno mero od 5 na 6 "/o, za lom-bardna posojila pa na 7 °/o.
Hranilne vloge so v Bolgarski lani narasle za 5,8 na 23 milijard levov.
Guverner slovaške narodne banke je izjavil na občnem zboru delničarjev banke, da je sicer zaloga prostih deviz v 1. 1941. nazadovala, zato pa se je posrečilo zagotoviti za Slovaško dragocene surovine in zaloge blaga.
barva, plesira in kemično gnati obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telelon it. 22-72.
Vinski pridelek Francije
Pred sedanjo vojno je bila Francija z Alžirom med največjimi svetovnimi pridelovalci vina. Njen delež pri svetovnem pridelku je znašal okrog 40°/o. V dobrih letih je sama Francija pridelala po 75 in še več milijonov hi, v zadnjih letih pred vojno po 56, lani pa okrog 44 milijonov hi. V Alžiru so prej pridelali po 20, lani pa nekaj nad 10 milijonov hi.
Iz Alžira bo mogoče letos uvoziti v Francijo okrog 5 milijonov hi in bo tako na razpolago okrog 49 milijonov lil vina. Od tega ostane vinogradnikom okrog 12 milijonov, 4 milijoni hi gredo za industrijske jiotrebe, 3 milijoni za izvoz in ostane tako za konsum prebivalstva le 30 milijonov hi vina, dočim je znašala normalna potrošnja predvojno nad 50milijonov hi.
Gospodarske vesti
Vsi postanki potniških vlakov so na postaji Ljubljana - Rakovnik do
nadaljnjega s 15. marcem ukinjeni Potniki morajo vstopati in izstopati na postaji Ljubljana-glavni kolodvor.
Hrvatski »Bat’a«, ki ima svoj sedež v Vukovaru, bo zvišal svojo glavnico od 40 na 150 milijonov kun.
Komanditna družba za anilinske barve je bila vpisana v beograjski trgovinski register. Družbo je ustanovila d. d. Farbenindustrie.
Bolgarska trgovinska delegacija je prišla v Ankaro zaradi povečanja trgovine med obema državamai V kratkem pride v Ankaro tudi madžarska trgovinska delegacija.
Avtomatsko telefonsko centralo dobi Sofija. Telefonsko omrežje na Bolgarskem bo razširjeno, zlasti postavljene nove telefonske zveze med Sofijo in pokrajino.
V začetku decembra v Grčiji leta
1941.	razglašeni zakon o brezgoto vinskem prometu je imel nadaljnje ugodne posledice. Depoziti pri večjih bankah so v februarju narasli v Atenah za dve milijardi drahem. Da se brezgotovinski promet še poveča, je vlada naročila bankam, naj za reševanje čekovnih vplačil nastavijo še več uradnikov. Provizija za čekovni promet je bila znova znižana.
V Švici ne bodo več kovali novcev po 1 in 2 stotinki iz bakra da na ta način prihranijo na potrošnji bakra.
Foldi-plavži v Pragi izkazujejo za leto 1941. 33,5 (leta 1940. 32,2) milijona Kč. Izplačana bo zopet 8°/o dividenda.
Med Berlinom in Krimom je bila po švedskih vesteh otvorjena neposredna železniška zveza za vojaške potrebe. Nova proga je dolga 2500 kilometrov.
Vse kredite za oskrbovanje parkov v Londonu s cvetlicami so oblastva ukinila, ker se bo v vseh parkih gojila zelenjava.
Vse dodatne dobave bencina bodo s 1. aprilom v Angliji ukinjene. Promet vseh avtomobilov, ki ne služijo vojski, bo zelo omejen.
Predsednik Roosevelt je poslal vladam zveznih držav okrožnico, v kateri jih poziva k naj večji štednji v potrošnji kavčuka. Ves civilni motorni promet naj se omeji na tri ure dnevno.
Ameriški finančni minister Mor-genthau je pred kratkim izjavil, da hočejo doseči Združene države Sev. Amerike za vso Ameriko skupno valuto na dolarski podlagi.
Službeni list za Ljubljansko pokrajino
kos 21. z datumom 14. marca ima to vsebino: Zakon o oprostitvi plačevanja šolskih taks in dodatnih taks za slovenske slušatelje, prihajajoče z nepopolne fakultete za medicino v Ljubljani, če se zaradi dopolnitve svojega študija vpišejo na univerzah Kraljevine — Naredim Visokega komisarja: Določbe za prihajanje v mesto Ljubljana in odhajanje iz mesta -r Sprememba besedila za prisego županov in podžupanov — Sestava pokrajinske komisije za policijsko konfiniranje — Nedeljsko delo v premogovnikih — Cene enotnemu obedu v gostinskih obratih — Podaljšanje prometnih dovolil za potniške avtomobil« in motocikle brez prikolice in z njo na bencinski pogon.
Naraščajoči vojni stroški Anglije,
Čeprav prinaša zadnje četrtletje finančnega leta v Angliji največje davčne dohodke, je vendar moral izjaviti zakladni- minister Wood, da je moral v zadnjih tednih nič manj ko 88.5 milijonov funtov tedensko potrošiti na kreditne račune za državne izdatke. Od tega je šlo 68 milijonov funtov za oboroževanje ali 9.75 milijona funtov dnevno. Celotni vojni izdatki so znašali v zadnjih šestih tednih povprečno 14 in pol milijona funtov dnevno. Te številke je navedel minister, ker je zahteval nadaljnjih 250 milijonov funtov kreditov za vojne izdatke. Poleg zvišanja vojnih kreditov za tekoče leto na 4.25 milijarde funtov zahteva Wood še novo kreditno pooblastilo v višini 1 milijarde funtov.
Bogastvo
zemeljskega
Razmerje med Evropo in ostalim svetom
Že dolgo dobo se gospodarska struktura posameznih dežel meri in ceni tudi po potrošnji zemeljskega olja. Zaradi tega je tudi proizvodnja zemeljskega olja v tesni zvezi z gospodarskim razvojem. Njen porast v milijonih ton kaže naslednji pregled:
Svetovna proizvodnja
1.	1877.	2
1.	1897.	17
1.	1907.	38
1.	1912.	50
1.	1917.	72'
1.	1922.	123
1.	1927.	171
1.	1930	200
1.	1932.	180
1.	1934.	208
1.	1937.	280
1.	1938.	271
I.	1989.	283
1.	1940.	297
0 lanski proizvodnji ni točnih podatkov in jih, dokler bo trajala vojna, tudi ne bo, neko ameriško strokovno glasilo pa je ugotovilo, da je bila svetovna proizvodnja lani do septembra na približno isti višini kakor 1. 1910. Zaradi tega se da sklepati, da je tudi lanska proizvodnja dosegla okrog 297 milijonov ton.
Delež proizvajalcev pa je bil pri svetovni proizvodnji v milijonih ton naslednji:
1.1940. 1.1941.
USA	181.0	181.4
Rusija	34.2	34.7
Venezuela	28.0	30.7
Iran	10.5	10.4
Sumatra	4.7	4.7
Romunija	5.8	4.7
Mehika	5.7	5.0
Kolumbija	3.7	3.4
Argentina	2.9	3.1
Trinidad	2.9	3.1
Kanada	1.2	1.4
Irak, Peru, Brit.		
Indija, Borneo,		
Java itd.	17.1	14.4
	297.7	297.0
Ta pregled kaže, da je proizvodnja zemeljskega olja v zastoju, čeprav se je potrošnja zaradi vojne močno dvignila. Drugače je bilo v dobi prve svetovne vojne. Od 54 milijonov ton 1. 1913. se je proiz-
vodnja 1. 1917. dvignila na 72 milijonov ton ali za okrog 26%. Porast je bil najmočnejši v čezmorskih deželah, kajti v Rusiji se je v tej dobi proizvodnja skrčila od 9.2 na 3.7 milijona ton. Brez Rusije je znašala svetovna proizvodnja 1. 1913. okrog 45, 1. 1918. pa že 68.3 milijona ton. Ce bi v sedanji vojni dobi proizvodnja približno tako napredovala, bi se morala letos od 271 milijonov ton 1. 1938. dvigniti na najmanj 360 milijonov ton.
Beograjski dnevnik »Donauzei-tung« naglasa, da je bil tak porast preprečen zaradi produkcijskega zastoja v čezmorskih deželah. V USA se je v prvih desetih mesecih lanskega leta delež svetovne proizvodnje sicer dvignil za 11.7%, a to je bila samo posledica notranje konjunkture, kar dokazuje tudi znižanje lanskega izvoza pri bencinu za 39%, pri surovem in ma-zilnem olju pa za 38%.
Deleži svetovne proizvodnje so v odstotkih naslednji:
1.1938. 1.1941.
Severna Amerika	60.4	61.5
Sr. in Juž. Amerika	15.8	16.0
Evropa z Rusijo vred	13.8	13.5
Azija itd.	10.0	9.0
Od čezmorskih dežel je obdržala v zadnji dobi svoj delež svetovne proizvodnje samo Venezuela, ki pa je tudi nekoliko omahovala. Njena proizvodnja je znašala leta 1939. okrog 30.5 milijona ton, naslednje leto pa je padla na 28 milijonov ton in je lani spet dosegla prejšnjo višino.
Še dosti bolj važne kakor vsi točni in približno preračunani podatki o proizvodnji pa so po mnenju »Donauzeitung« ugotovitve geologov o priroduih zakladih zemeljskega olja. Geologi pravijo, da je v zemlji evropske celine z Rusijo vred blizu 8.8 milijarde ton zemeljskega olja, v zemlji ostalega sveta pa samo še 3324 milijonov ton. Pri sedanji eksploataciji in potrošnji kakih 00 milijonov ton zadostuje evropsko bogastvo zemeljskega olja za 140 let, v ostalem svetu pa pri potrošnji 210 milijonov ton samo za 15 jet.
Ze v 24 urah
Izdajatelj »Konzorcij Trgovikega liata«, njen preditavnik dr. Ivan Plaai, uradnik Aleksander Železnikar, tiaka tiakarna »Merkur«, d. d., njen predatavnik Otmar Mihalek, vai r Ljubljani.