Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Isbaja v Ljubljani vsak torek, četrtek la soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K1 za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Paunuia številka IB v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračko. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 99. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 18. septembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Pol milijarde v žrelo militarizma. Zadnji skupni ministrski svet, ki so se ga polt g skupnih ministrov udeležili tudi zastopniki avstrijske in ogrske vlade, je obravnaval skupni proračun za leto 1910. Glavno vprašanje, ki so se okrog njega gibali razgovori, je vojaški proračun, saj tvori 95% vseh izdatkov. Vojna in mornariška uprava je nastopila s tako pretiranimi in predrznimi zahtevki, da sta se celo oba ministrska predsednika prijemala za glavo. Vojna uprava zahteva: 167 milijonov dodatnega kredita za aneksijske stroške, 97 milijonov kron za organizatorične novotarije, 235 milijonov za zgradbo 4 velikih vojnih ladij, t zv. «dreadnought». Ker se ti zahtevki porazdele na nekaj let, bi se zvišal skupni proračun za leto 1910 za ogromno vsoto 180 milijonov kron; od tega bi plačala Avstrija po kvotnem ključu 115 milijonov več kot letošnje leto, torej 400 milijonov. Kdor preudari te vrtoglave številke, se ne more izogniti misli, da so se porodile v bolni glavi; nemogoče je misliti, da bi človek zdrave pameti pripravljal tak atentat na ljudske žepe v času, ko je vsled neznanske draginje čez dalje bolj trda za vsakdanji kruh in ko mora ljudstvo bolj-inbolj omejevati svoje potrebe. Spekulacija vojne uprave na potrpežljivost avstrijskega ljudstva je frivolna in nje nakanam se je treba upreti z vso energijo, tembolj ker še do danes ni predložila že zdavnaj zahtevane in zdavnaj napovedane dveletne vojaške službe in reforme vojaškega kazenskega zakonika. Radovedni smo, kako stališče zavzamejo meščanske stranke, ki so aneksijo Bosne in Hercegovine, ta najdražji politični eksperiment zadnjih časov, hvalili kot diplomatično modrost brez primere, kako stališče zavzamejo napram zahtevam nenasitne vojaške malhe. «Slovenec», ki se od mi- litaristične vernosti kar cedi, že utemeljuje potrebo novih vojnih bark s — slovanstvom. Ubogi »Slovenec*, ubogo slovanstvo 1 Ali so meščanski poslanci res take mevže, da potrdijo, še tako eksal-tirane predloge, le če nosijo ministrski podpis? Ali so pozabili na ponovne obljube, da se bodo z vso silo zavzeli za prepotrebne vojaške reforme ? Ali se le igrajo pred volitvami z besedami, ki jih ušesa rada slišijo, da se po izvršenih volitvah udinjajo kar na slepo vladi pri nje protiljudskem delovanju. Slovensko ljudstvo in vsak posameznik naj si stavi in odgovori na vpra anje: Ali imam toliko denarja odveč, da ga lahko skozi okno mečem za nepotrebne militaristične muhe? Stališče socialno-demokratičnih poslancev napram nezaslišane insinuacije vojne uprave je samo-posebi dano: Militarističnemu molohu niti solda! To je stališče delavstva in vsega ljudstva; ljudstvo ne potrebuje svinca, ne jekla, ljudstvo hoče kruha; ministrsko srce koprni po velikih, z vsemi sredstvi morilne tehnike armiranih ladjah, delavec pa si želi pogrnjene mize. Militarizmu niti solda 1 Strokovni pregled. Grandiozni boj švedskega delavstva. Nad pet tednov traja kolosalna stavka švedskega delavstva, ki po svoji obsežnosti in grandioznosti nima primere v vsej človeški zgodovini, in še daneš si stoje bojne fronte nasproti brez izgleda na skorajšnji konec. Vzroki Švedske stavke so znani. Delodajalci, združeni v švedski zvezi so |že dlje časa delali atentate na delavsko organizacijo, podili delavce v večne stavke in frivolne izključitye niso imele konca; čim je nastala stavka v enem podjetju so delodajalci iste branše izključili vse delavstvo. Zlasti ob sedanji industrijski krizi, ko niso zaupali odporni sili delavstva, so se izključitve vrstile druge za drugo. Navsezadnje so se pripravljali na izključitev vsega delavstva v podjetjih, ki so organizirani v švedski zvezi, skupaj okrog 200.000 oseb. In to vse z edinim namenom, da bi pristrigli delavstvu mezdo in uničili njegovo organizacijo za dolgo vrsto let. Na te brutalne atentate je švedsko delavstvo odgovorilo z generalno stavko, ki je po svoji obsežnosti in dolgi dobi konsternirala ves svet: 300.000 delavcev je zapustilo delo, 300.000 delavcev je stalo tedne in tedne v boju, trdno kakor skala. Interpelaciji državnega posredovalca se je posrečilo po štirih tednih omejiti stavko na po djet j a švedske delodajalske zveze. S to fino zamišljeno potezo je delavstvo zabilo klin v tabor delodajalcev in jih razdvojilo. Zveza švedskih delodajalcev si je nakopala sovraštvo vseh ostalih podjetnikov, ki so vsled stavke silno oškodovani, izgubila je ves moralni ugled ia je v razpadanju. V podjetjih, kjer se je 4. septembra zopet začelo delo, so nekateri delodajalci hoteli vsiliti delavcem poedine pogodbe, drugi niso hoteli sprejeti starejših delavcev, tretji so zopet zahtevali kavcijo v znesku tedenske mezde. S tem so podjetniki pokazali svojo dušo, ki je v vseh državah in pri vseh narodih enaka: Kadar so v stiski, so voljni kot olje, ko so iz stiske ven, nočejo pri-poznati danih obljub. Mogočen vtisk je na podjetnike napravila ugava bogatih angleških strokovnih društev, ki so sklenila z denarjem podpirati švedsko stavkujoče delavstvo. Varovali se bodo tirati stvar tako daleč, da iznova izbruhne generalna stavka. Izid impozantne stavke le ni gotov; eno pa je gotovo: Švedski proletariat izide iz tega ogrom-enega boja kot moralni zmagalec. V tem boju se je sijajno izkazala proletarska disciplina in zvestoba, vztrajnost in vzajemnost; ves čas je delavstvo kot kompaktna masa vztrajalo v težkem boju, odkrušil se ni ruti drobec. Nakana delodajacev, da razbijejo ali vsaj oslabe delavsko organizacijo, se je temeljito ponesrečila. Nad stotisoč neorganiziranih delavcev se je pridružilo splošni stavki in vztrajali so do zad- PODLJSTEK. 0 Božiču. Konec. Pred bližnjo izložbo se je zopet ustavila. Tukaj so bile razstavljene in razobešene raznovrstne igračke, ki razveseljujejo otroška srca: bobni, sabljice, puške, leseni konji, petelini s pobarvanim perjem in s piščalkami, kuhinjska posoda in še neštevilni drugi predmeti, ki delajo staršem neskončne preglavice, kadar morajo igrati ulogo Jezuščka in ugibatj želje pridnih ali pa tudi nepridnih otrok. V te igračke se je zagledala starka. In njeno nagubančeno lice se je za tre-notek izpremenilo. Bilo je videti, kakor bi se bilo razlilo nekaj zelo blagega po tem obrazu in v očeh ji je nekaj zasvetilo, kakor bi se bil za hip mladeniški ogenj povrnil vanje. Morda so se dvigali v njeni duši davni spomini, spomini iz minolih,- menda pozabljenih časov, ko so take igračke še razveseljevale njeno srce ... Dolgo, dolgo je zrla skozi steklo. Gotovo je razgledavala vsaki predmet posebej. Na stdlpu je ura že večkrat bila — ona ni čula ničesar. Včasih je mrzli veter ostreje popihnil, da je prodrl skozi obleko do kostij. Tedaj je pritegnila veliko obnošeno ruto, s katero se je bila ogrnila, tesneje okoli sebe. Komaj je bilo videti, da se je stresla, drugače se ni ganila. Gledala je igračke, kakor bi jo bili bobenčki in lončki in vrtuljki občarali. Po cerkvenih stolpih so ure bile — devet. Tudi najmarljivejši trgovci so že zapirali svoje prodajalnice. Iz trgovine, pred katero je stala žena, je stopil mlad pomočnik s 1(1 j uči v roki. — Ej, starka, domov pojdemo. Sveti večer je, pa devet je ura. Starka ga je pogledala. En hip je bilo, kakor ga ne bi umela. Potem je nekam jezno mahnila z roko in v očeh se ji je pokazalo nekaj mračnega. Pomočnik je zaprl železno ruleto pred oknom, ona pa je počasi odšla. Brez cilja. Ulice so bile skoro prazne. Le tuintam je še kdo hitro stopal proti domu. Postalo je tiho in temno po ulicah in trgih. A izmed zastorov pred okni so svetile neštevilne lučice, ki so jih prižgali na božičnih drevescih in pred jaslicami, ali starka ni videla ničesar; tako visoko ni dvignila svojih očij. Zamrznjeni sneg je škripal pod njenimi nogami; ona je korakala dalje, gugaje se težko na desno in levo. Včasih je kdo v hitenju zadel ob njo. Ona se je komaj zmenila za to. Po ulicah je hodila, ne da bi sploh pazila, kje hodi. Večkrat se je zgodilo, da je prišla po dvakrat, trikrat na prostor, kjer je že bila. Tudi tega ni opazila. Zvezde so se pokazovale gosteje na jasnem nebu, ure so prehajale, na ulice so zopet prihajali ljudje. Zvonovi so začeli peti z lin, bli- žala se je polnoč. Ljudje so hiteli v cerkve. Starka ni opazila ničesar. Konečno jo je premagala utrujenost. Komaj se je še gibala. Prišla je pred samostansko cerkev. Visoke stopnice so se vspenjale do vraL Tja je sedla. Ljudje so hiteli mimo nje. Nekateri so se ustavili, pogledali so jo, skomizgali z ramami in šli dalje. Drugi je niso niti pogledali. Bil je hud mraz, a starka je bila že tako prezebla, da ga ni več čutila. Od mosta sem se je približal človek. Tudi on je bil star, sključen, na upognjenem vratu je tičala glava s sivimi, skoro belimi lasmi, ki so neredno viseli izpod zamazanega, staromodnega cilindra. Oči so bile temne, brez vsakega izraza, lice, polno gub, je bilo pokrito z dolgo, neurejeno sivo brado. Kolena so bila tako slaba, da je bilo videti, kakor bi se o vsakem koraku hotela prelomiti. Opiral se je na debelo palico, katero si je menda odrezal kje v gozdu. Pred starko se je ustavit. — To je neumnost, je dejel s hripavim glasom. Kaj pa delate tukaj? Domov pojdite. Saj še zmrznete tukaj. Ona ga je nemo pogledala. — Kaj ne slišite? Tukaj zmrznete. — Kaj Vam mar? je ona odgovorila monotono. Delavci in kmetovalci goriške dežele, glasujte dne 26. septembra 1909 za kandidate delavske stranke: J osip Marica kamnosek, Nabrežina. Dr. Henrik Tuma odvetnik, Gorica. Anton Vrčon mali posestnik in trgovec v Škrlljah-Dobravlje. Za politični odbor deželne organizacije Jugoslovanske socialno-demokratične stranke na Goriškem: V Gorici, 29. avgusta 1909. Dr. Henrik Tuma Josip Petejan njega, dasiravno niso prejeli nobenih podpor. Razredna zavest je vzkipela v proletarskih srcih z elementarno silo, v tem ogromnem gibanju celotnega delavskega razreda so se zadušile žolte stavko* kazne organizacije, izdajalci delavskega razreda so se pod mogočnim vtisom tega boja razvili v solidarne člane delavske rodbine. Učeni in neučeni delavci, mestni, poljski, možje in žene, mlado in staro, vse je družila vez razrednega bratstva. Strokovne organizacije so v tem kratkem času silno narasle. Okroglo četrt milijona delavcev je sedaj organiziranih. Ob začetku štrajka jih je bilo 180 000. Tudi strankarsko časopisje je v tem vojnem času čudovito naraslo; samo štokholmski »Socialdemokraten* je pomnožil število svojih naročnikov za 20.000 odjemalcev. Nasprotno pa bo nehalo izhajati nekaj meščanskih listov, ker je delavstvo napovedalo vsemu meščanskemu časopisju brez izjeme bojkot in ga z vso natančnostjo izvaja. Slava švedskim bojevnikom 1 Sodtniil, soaiSljtuiKil Krtine \n krita!«, Kjer )< na razpolago Vis« SSia Jtffl FraporM Goriški volilni boji Sodragom in nasprotnikom! Na notice, objavljene v »Slovenskem Narodu*, •Soči* in drugod, da je odbor stranke sklenil proti volji sodr. dr. Tume, da pri eventuelnih ožjih volitvah ne bode podpirala stranka ne ene, ne druge nasprotne stranke, izjavljamo, da podpisani odbor ni sklepal ničesar ne proti volji in ne po volji dr. Tume o ožjih volitvah. O tem bodo šele sklepali zaupniki krajnih organizacij. Zato smatramo trditve omenjenih listov za nepošteno volilno agitacijo proti naši stranki. Na notico v tržaški •Edinosti* od 14. t. m., da bodo socialisti tudi — Pa zmrznete. — To je vseeno. — Kaj? — To je vseeno. Tam pod streho se tudi lahko zmrzne. — Eh, no, pri meni v kleti tudi. Mož je sedel na drugo stran stopnic, uprl komolca na koleno in položil čelo v dlan. Dolgo sta sedela tako, ne da bi izpregovorila besedico. Konečno se je on zopet oglasil: — Kako pa se imenujete? — Kdo pa se zmeni za to? — No, meni ni nič mar. —• Nataša mi pravijo. Drobnikova Nataša... je odgovorila starka izza kratkega presledka. — Nataša, je ponovil mož počasi, kakor bi brskal po starih spominih. — Kdo pa ste Vi? je vprašala ona. — Jaz? Ažman Tone. Pa saj me itak ne poznate. — Tone ... je rekla ona tiho, brez naglaska in potem sta obmolknila oba. Tiho sta sedela na stopnici in nemo zrla v zvezdno božično noč. Od daleč je prišel stražnik. — Hel kaj pa delata tukaj? Domov pojdita, sicer Vaju odpeljem v luknjo. Jaz nočem biti odgovoren za ljudi, ki zmrznejo po lastni krivici. Starka ni zinila besedice, mož je nekaj zamrmral. Oba sta vstala in težko odšla vsak na svojo stran.., proti sklepom stranke glasovali za to ali ono stranko, izjavljamo že danes, da se tisti sodrug, kateri bi postopal proti sklepom svojih zaupnikov, ne bi mogel smatrati več pristašem stranke. Zato poživljamo pristaše stranke, da se ravnajo po sklepih svoje stranke in naj se ne dajo razburjati od hujskanja meščanskih listov, ki bodo porabljali vsa podla sredstva, da bi rušili disciplino naše stranke. Za »Deželno organizacijo jugoslovanske socialno-demokratične stranke* v Gorici: Joiip Petejan, tajnik. * * * Zanpnlki organizacij, pozor I V četrtek, dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši važno posvetovanje vseh zaupnikov iz mesta in dežele. Ra?pravljalo se bo o važnih aktualnih vprašanjih volilnega boja. Naj nihče ne manjka! Za h pojavih podati pod komando konfuznih liberalcev, ki so pred ylado navadno največji klečaplazc5, kakor je pokazal to Hribar v državnem zboru in «Narod» s svojo lakajskim obnašanjem pred filmskim. Kdor stoji v boju, naj vstraja v njem odločno in nepremagljivo. Delavstvo izvaja ta boj konsekventno in samostojno. Ne pozna nobene liberalne hinavščine in nobenega ztkupojemanja narodnih bojev. — Lanskih žrtev se spominjaj delavstvo sedaj, vedi proletarec, da je ta boj brezobziren, dosleden in da teh žrtev ne bo prej konca, dokler ni priborjena socialna in narodna pravica delavstva, dokler se ne poiuši sedanji ka-pitalistično-militaristični sistem. — Pri milijonskih propovedih imajo par dni opraviti propovedniki s socialno demokracijo, in sicer po kmetih in v mestih. Zadnji trumpf je vedno, da je socialna demokracija kriva vedno naraščajoče draginje. Delavec je torej kriv draginje, ker hoče boljšega zaslužka, da bo mr gel živeti. Noben propovednik pa ne pove o kapitali-stiških podjetjih, klerkalnih samostanskih in drugih, ki izkoriščajo to ubogo ljudstvo, ki ga zasužnjujejo tiranstvu telesno in duševno. To v album krščanskim socialcem in klerikalcem. — Kakšno mezdo obetajo klerikalci delavcem? »Tiroler Volksbote*, ki opravlja tisto poneumnjevalno vlogo, kakor na Slivenskem pobožni »Domoljub*, objavlja sledeči apel na delavce: Dragi delavec, tvoj pravi delodajalec ni tovarnar, temveč ljubi Bog, njemu na ljubo motaš opravljati slednje delo. Bog je tudi pravi plačnik, tovarnar je le podttradnik božji. Z meliska meida je le plaSilo na roko, glavna vsota je pri Bogu dobro zapisana; pravo večno in sijajno mezdo hrani Bog in življenje... V teh stavkih leži vsa pobožna krščansko-socialna pol,tika; kar. pripovedujejo »krščanski* agitatorji, je samo slepilo in sleparstvo; krščansko-socialna delavska politika se glasi; delaj za pasjo mezdo in čakaj na paradiži — Klerikalni polom v Tržiča. »Slovenski Narod* piše: »Klerikalci so osnovali med tižiškimi obrtniki in delavci celo vrsto zadrug: konsumno društvo, čevljarsko zadrugo in posojilnico. Te zadruge bi bile lahko, ako bi bile osnovane na zdravi in solidni podlagi in ako bi bile pod strogim nadzorstvom, pravi bhgoslov za vse tržiško prebivalstvo. Zalibog, da temu ni tako. Klerikalci so osnovali vse te zadruge na strankarski podlagi in, kar je bil največji greh, prepustili so jih samim sebi, ne da bi jih nadzorovali, kakor je bilo potreba. V vseh teh zadrugah so pustili svobodno gospodariti eni sami osebi — nekemu Papovu, ki je bil načelnik tako konsumnega društva, kakor čevljarske zadruge in posojilnice. la vendar ta človek ni imel nobene sposobnosti za vodstvo teh zadrug — razen ako se ga smatra za ta posel usposobljenega že zato, ker je pristaš klerikalne stranke in načelnik »Čukov*. Pod takimi pogoji se ni čuditi, ako je v imenovanih zadrugah nastopil polom, saj je jasno, da mora vsaka organizacija propasti, kjer ni pravega vodstva in ne pravega nadzorstva. Vse klerikalne zadruge v Tržiču: konsumno društvo, čevljarska zadruga in posojilnica so prišle v konkurz. Pasiv je več kakor 100.000 K, saj je samo konsumno društvo pasivno za več nego 30.000 K. Do zadnjega časa ni nihče vedel, da je vsa gospodarska organizacija v Tržiču na robu gmotnega propada. Kako tudi, ko je načelnik Papov, seveda v sporazumu s »Zadružno zvezo* znal tako imenitno prerivati položaj v zadrugah! Saj je čevljarska zadruga še ob novem letu, dasi je bila že takrat popolnoma nesolventna, izplačevala 9 do 10% dividende. Seveda je bilo to samo pesek v oči. Ako bi bili Člani Badrug količkaj previdni, bi se o pravem stanju zadrug kajpak lahko poučili že na zadnjih občnih zbotih. Takrat so zahtevali, naj se jim predlože računi. Načelnik Popov jim je odgovoril, da so vsi računi v redu in člani šo se zadovoljili s tem od- govorom, sicer bi se že takrat bili prepričali, da visi nad zadrugami Damoklejev meč — konkurza. Da zadri^.nik' niso vztrajali pri svoji zahtevi, da jim načelnik predloži točne račune, končno ni zameriti preprostim neukim ljudem, zameriti pa je »Zadružni zvezi*, ki ni storila svoje dolžnosti, da bi takoj izvršila v vseh zadrugah, čim je postpl položaj sumljiv, najstrožjo revizijo ter o vspehu te revi7 jetpkoj obvestila zadružnike. Tako bi se morda dale zadruge na kak način rešiti propada. Toda »Zadružna zveza* ni niti izvršila revizije, kamoli, da bi kaj storila za rešitev teh zadrug pred gro-žečim propadom. Nasprotno, mirne duše jih je tirala v konkurz, dasi je vedela, da s tem uniči na stotine slovenskih eksistenc v Tržiču. Taki so klerikalci! Preje zapeljejo ljudi, jim obljubljajo zlate gradove, ako so jih spravili v pogubo, jim sami zadajo zadnji smrtni udarec! Kakor so delali povsod drugod, tako so storili tudi v Tržiču*. — Slučaj tržiškega konkurza nam kaže, kako brezvestno — lahkomiselno, kako frivolno se igrajo klerikalci z ljudskim interesom. Razodeva nam pa tudi, da je mnogo gnilobe v tem kraljestvu, ki se imenuje klerikalna gospodarska organizacija. — Svojega tržiškega dopisnika prosimo, da nam o vsej zadevi nadaljno poroča! — Organizirani delavci, ki si žele ogledati razstavo tiskarskih del v Narodnem domu v Ljubljani, dobe v strokovnem tajništvu vstopnice po 20 h. Razstava je odprta samo še 19. t. m. od 9. ure dopoldne pa do 6. ure zvečer. Nekaterim naročnikom! Imamo nekaj naročnikov, ki sicer redno sprejemajo in čitajo naš list, ki pa se čisto nič ne zavedajo, da je treba listu poslati tudi naročnino. Skoraj končano je tretje četrtletje in še redno dolgujejo nekateri naročnino od 1. julija t. 1. Opozarjamo svoje naročnike, da o pravem času pošljejo naročnino, zaostale dolžnike pa, da poravnajo zaostalo naročnino, ker smo drugače prisiljeni, da ustavimo list. Goriški volilci! Kdor hoče, da pridejo v deželni zbor resnično napredni zastopniki, glasuj za kandidate socialnodemokratične stranke, ki je na Gorikem edina napredna stranka. Zadnje vesti. Stupen ministrski svet. Dunaj, 17. septembra. Jutri se sestane ministrski svet, da nadaljuje svoja posvetovanja o skupnem proračunu za 1. 1910. »Zait* poroča, da so se vojna uprava in obe vladi močno zbl žaU in da se bržkone zedinijo — na stroške delavskega ljudstva seveda. Budimpešta, 17. septembra. Dr. Weckerle se poda na Dunaj, da prisostvuje skupnemu ‘ministrskemu -vbtu, H bo trajfl tri dni. Slovensko nfiiteljlifie na Primorskem. Trst, 17, septembra. Vlada se ni uklonila blaznenju italijanskih šovinistov proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. Namestnik je laiki deputaciji iz Gorice ujavil, da je premestitev učiteljišča sklenjena stvar, pač pa !e provizoričnega značaja, ker se učiteljišče kasneje namesti v Solcanu. Odložilna mo6 reknrza. Dunaj, 17. septembra. Naučno ministrstvo je pr znalo rekurzoma proti zaključitvi češke šole v Poštorni in svobodne Šole na Dunaju odložilno moč. Šoli se pripravljata, da začneta z rednim poukom. Ogrska kriza. Budimpešta, 17. septembra. Danes se je vrnil z Dunaja grof Apponyi, ki postane prejkone ministrski predsednik. * Deželni zbori. Istrski deželni zbor. Koper, 17. septembra. Pod vodstvom deželnega glavarja se je vršila četrta seja deželnega zbora. Na dnevnem redu je bila volitev odseka, med njimi spravnega odseka, sestoječega iz 6 Slovanov in 5 Italijanov. Prihodnja seja se vrši v sredo. Dalmatinski deželni zbor. Zader, 17. septembra. Poslanci brvatske stranke prava so položili poslansko obljubo v roko dež. glavarja a pristavkom: hrvatskemu kralju. Poslanec Milid je ur-giral deželnozborsko volilno reformo, katere laborat se nahaja v rokah centralne vlade. Zader, 17. septembra. Dalmatinski deželni zbor bo razpravljal v eni prihodnjih sej o adresi na cesarja. Adresa bo po poročilu glasila deželna* zborske večine »Nar. Lista* obsegala: Združitev Dalmacije s Hrvatskim, državnopravno stališče anektiranih dežel, zagrebški proces in nekatera gospodarska vprašanja. Solnograiki deželni zbor. Sol n ograd, 17. septembra. Poslanec Stiegel je predlagal, da se proglasi nemščina zakonito za uradni in edini deželni jezik. Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovoma obeh socialno demokratičnih poslancev. Štajerski deželni zbor. Gradec, 17. septembra. Poslanec Kukovec je interpeliral glede razširjenja celjske okoliške šole, ki so jo podpirali tudi socialno-demokratični poslanci. Ko se je interpelacija prečitala, so slovenski klerikalni poslanci klicali Kukovcu: mednaroden, na kar jih je poslanec Resel s fino ironijo zavrnil. Deželni zbor je izvolil svoje odseke in odkazal poročilo dež. odbora z računskim zaključkom finančnemu odseku. Cerkev in delavstvo. Govoril na sestanku slovenske .Svobodne Misli* na Jesenicah g. JUC. Lenart Lotrič, dne 12. septembra t. 1. Dalje. V svojem srcu je ostal ustanovitelj krščanske cerkve vedno pogan. Rabil je cerkev le v svoje politične namene. Cerkev je bila že takoj od svojega početka predvsem politično-gospodarska organizacija. In ob njeni ustanovitvi je tekla kri. Pričela se je torej z nasiljem. In vera, ki je bila prej preganjana, je sama začela kruto preganjati drugovernike. Moč in pomen hierarhije je vedno bolj rastel. Cerkev je pridobivala vedno boljinbolj na politični moči. Strašila pa se tudi ni nikakega sredstva v dosego svoje moči. Rimski nadškofje so postali papeži, ki so stre-mili po teokraciji, po obojni vladi: božji in posvetni. Spravili so pod svojo oblast države in vladarje. Cerkev si je vstvarila svoj celoten cerkveni svetovni nazor. Nastal je nov srednjeveški družabni red — fevdalizem. Ta družabni red se je opiral na moč duhovništva in plemenitaške kaste. Ti dve kasti ste vzeli v zakup božjo voljo. Cerkev je bila na višku svoje politične in gospodarske sile. — To je bilo nekako v 14. stoletju. Pride upadek. Nastaja nova doba, doba osvojevanja ljudstva iz telesnih in duševnih spon. Reformacije so rušile temelje cerkvenega krščanstva in stremile po povratku k prvotnemu, pravemu krščanstvu; refomacije so izkušale obnoviti Jezusovo krščanstvo in so se borile proti vsemogočni avtoriteti cerkvenih dostojanstvenikov. Renesansa pa je s študijem starogrške in rimske kulture izvedla prvi del revoucije v mišljenju, prvo fazo boja za svobodo vesti. Nastopi doba prave znanstvene metode, ki stoji na stališču svobodnega, nezavisnega znanstvenega raziska-vanja. Veda, znanstvo se loči od biblije in prične boj proti bibliji. V raznih reformacijah so se pojavile vse težnje zasužnjenega ljudstva po svobodi in sreči. Delo reformacij so nadaljevale razne politične revolucije. Husitski kelih se je iz-premenil v jakobinsko čepico; krščanski evangelij se je umaknil propagandi za ljudske pravice. Prišla je nova doba, doba socijalnih bojev, katera naj izvrši to, po čemur že davno hrepeni človeški rod; gre se za odstranitev poslednjih ostankov cerkvenega in političnega despotizma. V tej prehodnji dobi živimo mi. Mi vidimo, kako se rušijo stebri današnjega družabnega reda, ki temelji na verskih, kapitalističnih in militarističnih principih. Temu redu se bliža polagoma, toda sigurno dvanajsta ura. Odtod ta vroči boj, ki se vrši pred našimi očmi. Nasproti si stojita dva tabora. Na eni strani kapitalistično-militaristična država in cerkev — na drugi strani pa moderna družba s svojimi • demokratičnimi in socijalnimi zahtevami. Tu mora odločiti le boj. Nikakega kompromisa. To je boj moderne družbe za srečo, napredek in svobodo. Pri sedanjih razmerah se moderna družba najvspešneje in najlažje lahko bori proti cerkvenemu despotizmu S tem se bori tudi proti političnemu. Ker verski absolutizem in politični gresta roko v roki, podpirata drug drugega. Ako se borimo proti enemu, izpodkopujemo tudi drugega. Ogromno večino današnje družbe tvori tisti družabni razred, ki nima ničesar, ki pa mora životariti od dela svojih rok. To je delavski razred. V njegovo največjo korist je, da se zruši toraj predvsem cerkveni despotizem, ker med cilji zavednega delavskega razreda in med stremljenji cerkve je nepremostljiv prepad: D?ije prih. Svoji« čltateljem priporočano, da se otirajo na take tvrdke, ki inserlrajo t našem listu. za stalno delo sprejme takoj = Štefan Trojar = čevljarski mojster na Savi štev. 87. (Gorenjsko). Nizke cenel Velika snknena zalogal . Priporočljiva slovenska trgovina za moiko j in iomko blago pri 52-48 * sv. Cirilu in Metodu Ijnbljana, ringerjeVc ulic« 1. m * NK Ht * NK * * * ♦ * So. Petra cesta 47 priporoča izborni kraški teran, Colaričev cviček, bel in rdeč iz Drenove ter priznano dobro punti-gamsko marčno pivo. Otvorila se je tudi « nlHcba llIgA v kateri se toči izborno IVIIHSHh HIKI istrsko vino, belo in rdeče po 56 vinarjev liter. Za izborno in ceno kuhinjo je dobro preskrbljeno. Sprejme se več gospodičen v kuharski pouk, katere lahko dobivajo tudi hrano. 4—3 Marija Rozman, restavraterka. * * * Najboljši češki nakupni vir> Ceno posteljno perje. 1 kg sivega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, pnhanega 5 K 10 h; 1 kg velefinegn, snožnobe-M lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; ^ 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; bei S. Bcmscnlega, finega 10 K; najfinejši prsn puh lzk KKdor vzame 5 kg^dobi franko. “izgotovljene postelje z gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dol* a, 116 cm široka, z dvama zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 8 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. 5. Bcniscb, Pescbcnitz St. 758, CeSKi lu (Biihmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 15—3 Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljani nasproti glavni pošti priporoča: 85-21 ▼se modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne veženine, :: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za gospode ; i Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle jesenske in zimske obleko, povrinike, delno plašče za gospodo in dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklioe. Konfekcijska trgovina S v Ljubljani S ?2"48...— Pred škofijo štev. 19. ft. £nkič 52-33 Ustanovljena 1847. 52-33 Ustanovljena 1847. So varna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 is LJUBLJANA » Turjaški trg št. 7 Najvecja zaloga poliiitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. Najnižje oene. Na|solldne]ie blaso. :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo! Restavracija International1 v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22 v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo. ===== Gorka in mrzla )edila. ===== Na razpolago je lep senčnat vrt in salon. ■■■" Kegljišče. === Cene zmerne. Marija Petrič te X ! Postrežba točna. Na obilen poset vabi 21—7 restavraterka. Kavarna i ,Unione‘ v Trstn ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Mmfflmsm Svoji k svojim! Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana., Wolfove ulice 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur. Častna delavnica za popravila in nova del a, Cene najBižje. Solidna postrežba. &kxtnik£. __________ Xatvri o Jto cm gavnaat/uMrpctovalt rSimonJT pJpulfaniVCciBAvtm,< Telefon *t. 177 L Tomažič zaloga piva f Spodnjimi pri Ljubljani. 62—34 Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebiko in : deško pivo : ^2±ž±ž±±±±±ž±ž Največja saloga, čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevl&ke, pristne, v posodicah po '/„ ‘/i. */« in 1 kg. 104—86 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega sa vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo ja »troje, olje proti prahu. ih lxi najoenejta tvrdka aa .vanje osir. nakupovaal« I Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv m tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, krsffiji Steklarskega kleja, pristnega, zajamfeno ‘ Olpta, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizaije in sobne slikarja. Vzoroev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno 1.1832. Ustanovljeno 1.1882. Adolf Hauptmann v IJubljani 1. kranjska tovorna oljnatih barv, firneiev, lakov in steklarskega kleja. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl. Tiska It. Pr. Lampret t Kranju.