Leto XXIV., št. 99
bas benfak
Ljubljana, nedelja 30. aprila 1944
jpravniStvii ^luoipum fuconiiev» Telefon ta. »1-22. 51-23 »1-24
olla V
mse/aau xldeiek Liuoiian* Kucaajievs allea S - leletoc ta. 11-25. 31-26 podružnica Nove nesto: Liubl lanska cesta 42 Uki iucoc mtopgac a igbit d italiit ir Inozcrmstvo UPI V A- MELANC
Sačuai a l_|ubi|aaskc pokjraiinc on poitn» čeke vnem zavoda ta. 17.749, za ostale kraje Ita liie Servizio Conti. Con Post. No 11-3118
Aneli am Freitag voller Abwehrerlolg
am unteren Dnjestr
Bei .Jassy Durchbruchsversuche der Boi schewisten abermals gescheitert — 2.000 Gefangene und grosse Mengen an Waffen und Kriegsmaterial als Ergebnis der
Säuberungskämpfe bei Kowel
Aus dem Führerhauptquartier, 29. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Am unteren Dnjestr errangen unsere Truppen auch gestern wieder gegen heftige "eind liehe Angriffe einen vollen Abwehrerfolg.
Im Kampfgebiet von Jassy gelang es den Sowjets trotz Zuführung neuer Kräfte und starker Schlachtfliegerunterstützung iderum nicht, unsere Stellungen zu durchbrechen. Deutsche und rumänische Verbände schlugen, teilweise in erfolgreichen Ge-enaugriffen, unter Abschuas einer Anzahl Panzer, alle feindlichen Angriffe ab. Bei en schweren Kämpfen der letzten Tage aat sich das deutsche Grenadier-Regiment :,)8 unter Führung von Ritterkreuzträger Oberst Fritz Müller und das rumänische • '. -iter-Regiment 11 unter Führung von Oberst Cherubip besonders ausgezeichnet.
Südwestlieh Kowel wurde das am Vortage gewonnene Gelände von zersprengten Endliche Kräften gesäubert und dabei eine igeschlossene bolschewististisehe Kampf-ruppe vernichtet. Unter den etwa 2000 befangenen befindet sieh auch ein Divi-mskommandeur mit seinem Stab. Grosse "engen an Waffen und Kriegsmaterial
fielen in unsere Hand. Die blutigen Verluste der Sowjets sind hoch.
Von 26. bis 28. April verloren die Bolschewisten 105 Flugzeuge, 9 eigene Flugzeuge kehrten im gleichen Zeitraum nicht zurück.
In Italien fanden keine Kampfhandlungen von Bedeutung statt. Kampfflieger griffen in der vergangenen Nacht feindliche Stellungen und Truppenunterkünfte im Landekopf von Nettuno mit guter Wirkung an.
Über den besetzten Westgebieten wurden gestern 11 feindliche Flugzeuge vernichtet.
Vor der Bretonischen Küste kam es in der vergangenen Nacht zu einem Seegefecht zwischen deutsehen Torpedobooten und britischen Zerstörern. In harten Kämpfen wurde ein feindlicher Zerstörer der Tribai-Klasse versenkt und 47 Mann der Besatzung als Gefangene eingebracht. Ein eigenes Boot erlitt Beschädigungen.
In der vergangenen Nacht warfen feindliche Flugzeuge Bomben in Nord- und Westdeutschland.
Schwere deutsche Kampfflugzeuge setzten ihre Angriffe gegen Ziele an der englischen Südküste fort.
0 vojaškem položaju v Evropi
Berlin, 28. apr. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hellensleben pravi, da sta za ev-r pski vojaški položaj značilni ojačena obo-stranska napadalna delavnost na vzhod-.1 bojišču ter zvišana nemška aktivnost ;ti nekaterim živčnim središčem britan--l - invazijske fronte.
Hallensieben pravi, da so dogodki potr-kar je predvčerajšnjim lahko izrazil i kot domnevo. Sovjetske čete so pričele ade ob Dnjestru le kot uvod v spomla-vske bitke. Nemško-rumunski napad pri - ju, ki je udaril v sredo sovjetskih zbi-išč, je nedvomno razkril dejansko teži-sovjetskega napada in izzval prvo več-spomladansko bitko. Da so Nemci in : imuni prav na tem področju nastopili z Hočujočo močjo, pa spada k preseneče-: m, ki jih sovjetske čete včasih doživ-n ki jih bodo še doživele. Boljševiško .stvo je bilo prisiljeno, da je že hitro po nemško-rumunskem sunku izdalo povelje za napad in vrglo v bitko čete, ki so bile srvotno doiočene kot rezerve za prvo boj-I » črto. Odtlej naprej ni prenehal dotok ii rezerv na to točko vzhodnega boji-Vedno znova mečejo v boj nove od-e. V koliko izvira nemško-rumunska i zgolj iz uporabljenih divizij ali pa jo i tudi v tem odseku izvršena koncen-. iia mehaničnega orožja, se bo videlo -le kasneje.
Istočasno s tem so na sovjetski strani :~M v boj nove oddelke ob spodnjem Dnje-rru in ojačili svoje topništvo, ki je s str--nim ognjem pripravljalo napade, ven-r ji:n tudi tu na nobenem mestu ni uspe-da bi dosegli vsaj najmanjši uspeh, ub ogromnim izgubam so obležali pred nško-rumunskimi postojankami. Podob-so izgubili svojo okorelost odseki seno od tega vojnega področja, predvsem rog Kolomeje. Madžari in Nemci so pri-
čeli napade na južnem in severnem delu tega odseka ter se sedaj bojna črta pomika proti vzhodu. Najbolj zanimivo pa je, da je nemška aktivnost preskočila tudi na področje Kovlja. Tu sicer ne gre za večje akcije, temveč le za ureditev bojnih črt. Nemško podjetje napreduje dobro zlasti južno od mesta. Nemci so zasedli zopet važne prometne zveze. Obkolili so močnejši sovjetski oddelek, ki bo kmalu uničen. V zadnjem času se je vreme poslabšalo. Močno deževje je v južnem in srednjem odseku zopet razmočilo ceste in pota. Povprečno je kakih 15 stopenj toplote in je zato večje premikanje čet zelo. težavno.
Pri proučevanju splošnega evropskega vojaškega položaja zbuja pozornost tudi ojačena nemška aktivnost na zapadu. Skupno z letalstvom se živahno udejstvujejo nemške lahke pomorske edinice. Izgleda, da je dosedanje nemško mirovanje na zapadu služilo le nemotenemu pregledu in vpogledu v angloameriška premikanja. Vse kaže, da je Nemcem to uspelo v polni meri in da je nemško protiinvazijsko vodstvo sedaj iz opazovanja in zabeleževanja prešlo v motilne akcije. Zlasti so važne skoraj dnevne akcije na britansko južno in vzhodno obalo ter proti drugim živčnim središčem angleške invazijske fronte. Bombardiranje britanskih ladijskih zbirališč spada že nekaj časa v dnevni program nemškega letalstva, ki išče svoje cilje tamkaj, kjer se vojaško izplača. Pri tem je nemški vojni stroj očividno že zasedel svoje postojanke. Iz vseh nemških ukrepov dobivamo vtis, da so Nemci gotovi, torej pripravljeni, že danes vidne podrobnosti teh ukrepov predstavljajo brez dvoma le majhen del nemškega protiinvazijskega programa, pa tudi nemške priprave na vzhodu se lahko presojajo le po izredni živahnosti, ki vlada povsod v zaledju.
Peta in francoskemu narodu
Pariz, 29- apr. Državni šef maršal Pe-n je snoči pozval po radiju ves franco-ki narod, naj se v strnjeni vrsti pridruži ancoski vladi in državnemu šefu. Petain izjavil med drugim, da preživlja Franca težke in bolečin polne čase. Mnogi rancozi so padli v brezvestne roke, ko "ih je nahujskala inozemska laži polna ' ropaganda. Zato je nastalo ozračje, ki dpira vrata boljševizmu in anarhiji. Naloga vlade je, da z enotnostjo daje temu položaju odpor, njegova naloga pa je, je dejal maršal, da svari javnost, kateri grozi državljanska vojna, ki bi uničila, kar je doslej ostalo še celega. Vsi oni, ki vodijo Francijo po poti uničenja, zatrjujejo, da hočejo Francijo osvoboditi, to tako zvano osvobojenje« pa je ena najbolj lažnivih ■rditev, kateri bi nekateri morda nasedli. Ma isti podlagi temelje obsodbe v severni Afriki, s katerimi so bili obsojeni vojaki, niso ničesar drugega storili kakor to, ia so ostali zvesti prisegi, ki so jo dali francoski zastavi. Boljševizem se poslužuje teh na fran-
coskih tleh in prisostvujemo grozni igri zločinov in nediscipliranosti, ki pospešuje, v Franciji terorizem. Vse to pa se skriva za sijajem rodoljubja, toda pravo rodo-ljubje se kaže le v popolni zvestobi. Vsi oni Francozi, ki sodelujejo v uporniških skupinah, ogražajo bodočnost Francije. S takimi dejanji bi pahnili domovino v največjo nesrečo in oropali pomoči dela njenih državljanov, ki jih bo Francija nujno potrebovala za ogromne naloge, ki jih bo prinesel mir. Ko bo ta žalostna tragedija končana in bo Evropa po zaslugi nemške obrambe obranjena pred boljševiško nevarnostjo, bo prišla ura, ko bo zopet vstala Francija v polnem sijaju ter zavzela mesto, ki ji pripada. To mesto je odvisno od discipline, ki jo bo pokazala v uri preizkušnje in od reda, ki ga bo morala v lastni hiši vzdržati. Evropa ne bo mogla nič početi s Francijo, ki ni edina in ki se odvrača od svojih tradicij in kreposti, med tem ko mnogo pričakuje od Francije, ki je edina, zvesta svojemu legitimnemu šefu in svoji zastavi.
Eaipoke v angleškem imperili!
Slab uvod v imperialno konferenco v Londonu — Fraser si pridržuje svobodo akcije
Ženeva. 28. anr Britanski poslanec sir Fre-deric Leggeti ki se trenutno mud' v Philadel-"h ji je izkoristil pr'lo<žnost, da je neki ameri-ki novinarski agenc;ji zelo močno poudaril, da britanska vlada nc bo trpela kršitve svoje narodne suverenost Ta jasni namig ameri-kemu narodu ne bi b'l razumljiv, če bi ne obstajala nevarnost dejanskega izpodkopavanja suverenosti. Na vsak nač n so govor številnih politikov in članki vodilnih ameriških 1'stov prav v zadnjem času popolnoma javne razkrili obsežne cilje ameriškega imperializma Vsi ti glasovi ne dopuščajo nobenega dvema, da bo morala za omogočenje ameriškega prvenstva žrtvovati tudi Anglija precejšen doprinos
V cista!em bo imela riaibrže imperialna konferenca. ki se bo prihodnji teden pričela v Londonu za svoi glavni predmet razpravo o povezanosti n enotnosti imperija Potem, ko je že kanadski nrnistrski predsednik Macken-zie King zelo jasno povedal, da je proti tesnejšemu stiku imperija in ko je avstralski mi-n'strek i predsednik označil kot cilj avstralske
politike naslonitev na Zed:njene države, je sedaj novozelandski ministrski predsednik Fraser odstranil zadnje dvome. Takoj po svojem prihodu v London je podal izjavo, da si domi-nijoni ne bodo pustili vezati rok s kak mi sklepi konference. Sicer računajo s čim večjim razumevanjem med narodi in med britansko zajednico narodov, vendar ni treba siliti po-edin'h dominijonov. da bi b'li sporazumni s tem ali onim. Take je Fraser odgovori' z očividno odklonitvijo na vprašanje, ali odobrava predlog lorda Hal i faxa, naj se britanska za-jednica narodov strne v en blok ki bo »kot četrta moč 6tal poleg Zedinjenih držav. Sovjetske Rusije in Kitajske«.
Po tem uvodu lahko pričakujemo, da bodo na imperialni konferenci postale hude razlike med Londonom in dominijond še bolj vidne, toda že sedaj je jasno, da se je imperij zaTadi bankrotne ChurchiNove politike močno omajal, medtem ko je ameriški ;mperializem pripravljen. da z odprtimi rokami sprejme v svoje naročje dominijone, ki so siti Londona.
Tudi v petek popoln obramben uspeh ob spodnjem Dnjestru
Boljševiški prebsjalni poizkusi pri Jasiju so se ponovno izjalovili — 2.200 ujetnikov in velike koL&ne orožja In vojnega materljala uspeh očiščevalnih bojev pri Kovlju
Führerjev glavni stan, 29. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Ob spodnjem Dnjestru so naše čete tudi včeraj kljub silovitim sovražnikovim napadom dosegle popoln obrambni uspeh.
Na bojišču pri Jasiju sovjetskim četam tudi z dovozom novih sil in z močno podporo borbenih letal ponovno id uspelo, da bi prebili naše postojanke. Nemški in rumunski oddelki so deloma z uspešnimi protinapadi, v katerih so sestrelili precej oklopnikov, odbili vse sovražnikove napade. V težkih bojih zadnjih dni sta se posebno odlikovala nemški 208. grenadirski polk pod vodstvom odfikovanca z viteškim križcem polkovnika Fritza Miillerja in rumunski 11. konjeniški polk pod poveljstvom polkovnika Cherubina.
Južnozapadno od Kovelja so naše čete očistile ozemlje, Id so ga osvojile prejšnjega dne, in so pri tem uničile obkoljeno boljševiško bojno skupino. Med kakima 2.000 ujetniki je tudi neki divizijski poveljnik s svojim štabom. V naše roke so padle velike količine orožja in vojnega materijala. Sovjetske krvne izgube so velike.
Od 26. do 28. aprila so izgubili boljševiki 105 letal, v istem obdobju se ni vrnilo 9 lastnih letaL
V Italiji ni bilo nikakih pomembnejših bojev. Bojni letalci so v pretekli noči z do-
brim uspehom napadli sovražnikove postojanke in bivališča čet na nettunskem predmostju.
Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo včeraj uničili 11 sovražnikovih letal.
V	pretekli noči je prišlo pred bretonsko obalo do pomorske bitke med nemškimi torpedovkami in britanskimi rušilcL V hudih bojih smo potopili britanski rušilec razreda »Tribal« in zajeli 47 mož posadke. Neka lastna ladja je bila poškodovana.
V	pretekli noči so vrgla sovražna letala bombe na severno in zapadno Nemčijo.
Nemška težka bojna letala so nadaljevala napade na južno angleško obalo.
Rumunska vojno poročilo
Bukarešta, 29. apr. Vrhovno poveljništvo rumunske vojske je objavilo 28. aprila naslednje poročilo:
Na sevastopoljskem bojišču so bili sovjetski krajevni napadi razbiti z obrambnim ognjem Ob spodnjem Dnjestru so ostali tudi včeraj sovjetski poskusi za razärjenje predmostja brez uspeha. Severno od Jasija je poskusil sovražnik ponovno prebiti naše postojanke z močnimi silami. Vse napade so nemško-rumunske čete odbile v ogorčenih bogih. V odseku Ruginoasa je začel sovražnik s številnimi oklopniki brezuspešen protinapad. 18 oklopnikov, ki je prodrlo v kraj, je bilo uničenih.
Brezpravnost Ukrajincev pod boljševiško
oblastjo
Vsemu narodu grozi uničenje — Grozno divjanje boljševikov
proti Ukrajincem
Krakov, 28. apr. K Nemcem prihaja vedno več Ukrajincev z ozemlja Okrog Kovlja in Lucka, ki pripovedujejo o nečloveškem terorju boljševikov nad ukrajinskim prebivalstvom. Ves ukrajinski narod je v nevarnosti, da ga bodo njegovi nečloveški »osvobodiilci« popolnoma uničili. Vsakogar, ki je živel pod nemško upravo, označujejo kot »fašista« in ga grozovito preganjajo. Celo osebe, ki so se med nemško okupacijo izogibale vsakemu stiku z Nemci, vtikajo v kazenske bataljone, v oni smrtni kader, ki mora brez oborožitve in brez vojaške izobrazbe biti streiska zaščita glavnine sovjetskih čet. Boljšev:iki že dolgo čistijo vasi, ki so jih zopet zasedli. Može od 16 do 65 let pošiljajo v prve bojne črte. žene čaka grozna usoda prisilnega dela in deportacije. V zadnjem času se je že dogodilo, da so možje izkrvaveli na bojišču v neposredni bližini svojega domačega kraja in da so njihove žene našle med kopicami mrličev le mrtva trupla svojih mož.
Ukrajinca Nikolo HVljovija, rojenega 6. septembra 1. 1885 v Samih, so odpeljali iz njegove vasi in ga kljub njegovi starosti poslali v prve črte pred Tarnopolom, Možje njegovega bataljona, ki je bil zgolj kazenska edinica, naj bi na bojišču dokazali, da so vredni »Stalinovega sonca svobode«. To jim je pred bojem povedal njihov poveljnik. Ko so jih politični komisarji s strojnicami pognali naprej, so možje naskočili. Ker niso dobili nikakega orožja, so morali pri prodiranju pobirati orožje padlih sovjetskih vojakov.
Na poti na bojišče so bili ukrajnski vojaki priče nečloveških dogodkov. V neki vasi, ki so jo boljševiki požgali, so bile ceste polne trupel poanorjen.h vaščanov. Na vratih -nekega skednja je bila pribta žena, ki je bila popolnoma gola. Njeno mrtvo truplo je pričalo, da je postala žrtev živalskih zločincev. Hviljovi je postal pri nekem protisunku nemški ujetn'k.
Rus Sergej Ivanov, rojen 20. aprila 1. 1901 v Voronježu, kasneje zaposlen v Tuli, je enako prišel pri Tarnopolu v nemško
ujetništvo. Ivanov doelej še ni živel pod nemško upravo. Prišel je na bojišče z neko nadomestno skupino, čeprav je njegov oddelek pri pohodu na bojišče podnevi po ve-č;m počival v gozdovih in je korakal le ponoči in čeprav je bilo strogo prepovedano govoriti s civikrm prebivalstvom, je vendar marsikaj zvedel o nečloveških re-
presalijah, ki so jih boljševiki zakrivili v mestih in vaseh.
V	neki vasi so domačega župnika med divjim kričanjem podili po cestah in mu zlivali v obraz cela vedra, gnojnice. Nato so ubogega starca, ki je bil zaradi razburjenja m naporov že skoraj popolnoma brez zavesti, obesili z glavo navzdol na neko vrtno ograjo. Njegovi mučilci so ga toliko časa strazili, dokler ni v groznih mukah umrl.
Komaj 17 let stara Natal'ja Sergejeva Sorokinova, ki je s svojo materjo zbežala pred boljševiki, je morala gledati, kako so pijani pripadniki nekega posebnega sc,-jetskega oddelka zabili lesene žebljičke pod nohte, da je reva zaradi ž'vinskega mučenja znorela. Hčeri je uspelo, da je zbežala in se rešila. Odnesla je težke telesne poškodbe im jè sedaj v neki bolnišnici v Krakovu.
Višek zločinstev predstavlja dogodek, ki ga je Sergejeva doživela pred smrtjo svoje matere. Neki 401etni Ukrajinki, ki so ji očitali njeno niasprotstvo proti komunizmu, so bol;'šev:ški židje strgali s telesa obleko in ji z žarečim kladivom vžgali na hrbtu napis »Ukrajinska kača«. Nato so ženo s škornji toliko Časa suvali, da je umrla.
0
Usoda odgnanih Estuncev
Dorpad. 28. apr. Neki padalec, ki ga je so-vjeitsko letalo odvrglo na Estonsko in ki se je takoj javil oblastem, je dal točnejše podatke o usodi Estoncev k: so jih poleti leta 1941 deportirali v Sibirija
Po teh izjavah so deportirance iz okrajev okrog Dorpata odvlekli v Sverdlovsk, kjer so morali delati najtežja gozdna in poljska dela. Izmed Estoncev v prisilnih delavskih taboriščih jih je zaradi neznosnih življenjskih razmer 50°/o že umrlo.
V	deportaci ji je umrl tudi zadnji estonski vojni min. Lillkist. Min. predsednika Een-paluja so še leta 1942 videli v nekem zaporu. Tudi bivšega estonskega ministra za socialno poli t'ko so zaprli v neko sibirsko ječo.
Padalec, baje bivši dorpatski župan, je dal podatke o usodi kakih 400 Estoncev. Njega so svoječasno mobilizirali, uspelo pa mu je, da je dobil možnost odskoka s nadalom, kar mu je omogočilo priti do nemške vojske.
Praznovanje 1. maja
Berlin, 28. apr. Narodni praznik nemškega naroda 1. maj bo tudi letos dan delovnega počitka. Prireditev in izobešanja zastav ne bo.
Ameriški mornariški minister Knox umrl
Amsterdam. 29. apr. Radio New York objavlja. da je včeraj v Washingtonu umrl mornariški minister Knox. Zadela ga je kap.
Stockholm. 29. apr Mornari ki minister Zedinjenih držav Frank Knox, o katerega smrti smo že poročali, se je redil 31. januarja 1874 kot sin trgovca z ostrigami v Bostonu, državi Massachucetts Njegova življenjska pot je bila tipično ameriška Njegova mati je želela, da bi postal duhovnik. Sredstva za štu-diranje sä je priskrbel mladi Knox s. prodajanjem listov in ko je izbruhnila vojna s Španijo. se je prostovoljno javil in priključ'1 čet' »Rough Rimdere«, k so jo sestavljali kovboji in dijaki harvardske univerze in ki je bila določena na Kubo. V septembru leta 1889 se je vrnil Knox s Kube, ne da b; b'l kdaj sodeloval v borbi, postal reporter potem obratni vodja pri listu »Grand Rapids Herrald« v državi Mich gan Pri tem delu je toliko zaslužil, da je mogel kot 271etni mladenič kupiti neki m'ehiganski list.
V prvi svetovni vojna je Frank Knox v dveh letih dosegel v ameriškem preskrbovalnem polku v Franci j' čin majorja. Leta 1927 je prevzel vodstvo Hearstovih listov v Bostonu, postal kmalu nato šef razpožriljalnice lisitov Hear-
stovoga koncema z letnimi dohodki 150.000 dolarjev. Leta 1930 je zapust i Hearsta m postal izdajatelj dnevnika »Chicago Daily News«. Prvotno republikanec in odločen nasprotnik New Deala je b'l že leta 1936 celo pripravljen, da kandidira za podpredsednika Leta 1940 je vstopil v koalicijski kabinet Roosevelta kot »prvi tajnik mornarice«, torej kot mornariški minister. Republikanska stranka ga je nato izključila 'z svojih vrst.
Bržkone bo naslednik umrlega Knoxa na mestu mornarskega min stra Zedinjenih držav James Forrestal. ki je sedaj 48 let star in je zastopnik m omari tega ministra, javlja britanska poročevalska služba iz Washingtons. Vsekakor bo v vsakem primeru opravljal posle mornariškega m nistra, dokler ne bo prezident Roosevelt imenoval novega min'stra kar pa se bržkone še ne bo kmalu zgodilo. V zvezi z imenovanjem novega ministra mornarice se omenja ime Wendila Willkija.
Zaplemba premoženja rodbine Bourbon-Panna
Milan. 28. apr Pokrajinski načelnik v Luce je zaplenil vse premoženje rodbine Bourbon-Parma. ker obstoji nevarnost, da bi člani te rodbine uporabili svojo lastnino v Italij; v korist eovrazn'h sài. Člani rodbine Bourbon Parma so bližnji sorodniki bivše avstrijske cesarice Zite, žene zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Kake* znano, sta brata cesarice Zite, princa Bourbon-Parmska med vojno zagrešila izdajstvo m sta vzdrževala tajne stike s sovražnimi silami.
Preis — Cena t- I»
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo :
Ljubljana - Puccmijeva ulica št 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Socializem
Ob prvomajskem prazniku dela
Ni ga gotovo problema, ki bi v zadnjih desetletjih tako zanimal človeštvo, kakor socializem. Nobenega pojma niso tako raz-bčno razlagali in ga uporabljali za tako različne naredbe in zakone. Vse stranke so uporabljale to besedo kot geslo na svojem praporu, kot vabilo, kajti vedele so, da se bodo ljudje strnili okoli voditeljev, ki hočejo ublažiti veLko bedo in uresničiti načela socializma. Kdor pa je o socializmu govoril, ga je drugače razlagal in nihče ni bil zmožen spoznanja pravega socializma in njegovega pravca. Šele ko si je Nemčija leta 1933 nadela nalogo uresničenja pravega socializma, je prišel pravi smisel in pravi ciij tega pojma na dan.
Kolikokrat smo morali slišati: Socialist
je ta, ki kaj daruje ali da; ali: Socializem ima svoj izraz v miloščini. Toda v življenjskih zakonih ne more biti dovoljeno, da bi bil kdo lastnik tolikih dobrin, da bi zamcgel z njimi obdarovati druge — nasprotno, ni prav, da kdo nima niti, kar mu Je potrebno za skromno življenje- Naravi človeka sami pa je zoprno, ako je odvisen od miloščine ali darov, kajti človek noče živeti od milošč.ne in hoče sam prislužiti, kar mu je treba. Za to pa mu mora biti dana možnost. Vrhu tega se da beda z miloščino ali darom le ublažiti, ne pa odstraniti. To pa nima z udejstovanjem pravega socializma nikake zveze. Nekateri pojmujejo socializem kot povzdig življenjskega položaja in smatrajo s tem program socializma za izčrpan, ne pomislijo pa pri tem, kako naj se doseže ta povzdig.
Ni težko doseči trenutno zboljšanje življenjskega položaja. To pa bi zelo malo koristilo, ako temu zboljšanju ne moremo dati trajne podlage. Le zdrav razvoj celotnega dela in celega gospodarstva zamo-re trajno zajamčiti resnično izboljšanje življenjskega položaja. Socializem »e v tankem trenutnem zboljšanju ne izpolnjuje, kajti vsaka najmanjša kriza vpliva pri takih zboljšanjih porazno in jih v skoro vseh slučajih popolnoma uniči.
Kdor še živi in misli v starem liberalnem smislu, se ne more otresti mnenja, da je popravilo, poravnava in zboljšanje socialnih škod in zadev stvar države. Njegovo mnenje je, da si je vsak posameznik «ebi najbližji, da ako njemu debro gre in on ne potrebuje od države nikake pomoös, ne sme n.hče ničesar zahtevati od njega, ako pa mu slaba prede, mora država skrbeti zanj. On noče potemtakem priznati nobene lastne dolžnosti, zahteva pa zaščite in podpore v življenjski sili in bedi.
To pa nikakor ni socializem in tako si ne moremo social'zrna predstavljati. Na podlagi takih mišljenj pa tudi ni mogoča udejstvitev pravega socializma. Kakor že preje poudarjeno, ni nikakor cilj pravega socializma dajanje in prejemanje miloščine, kakor tudi ne zvišan je delavskih plač in preprečitev socialnih škod.
Socializem mora vzpostaviti jamstvo človeškemu obstoju in pravici, ki naj človeku pripomore do tega, da bo v bodoče deležen vseh dobrin sveta in da bo zamogel priti do svojega dela v porazdelitvi in uporabi vseh dobrin tehničnega in kulturnega razvoja. Vse kar je sad človeškega dela in napora in vse kar svetu nudi narava, mora biti vsakomur, ki je pri tem sodeloval, v korist in v uporabo. Uresničenje socializma torej ni nikakor le zadeva države, lastnika ali kateresšbodi organizacije, temveč zadeva vsakega posameznika, ki ima pravico do življenja. Ako vidimo v uresničenju socializma lepše in ugodnejše življenje, kar je pač večna želja vseh hi o čemer so sanjala vsa prešla pokolenja, so moramo pač truditi, da dosežemo izboljšanje in povzdig življenjske ravni, ki obsto-|a v tem, da pomnožimo in zboljšamo našo prehrano, da se zamoremo bolje obleči, da imamo lepša in boljša stanovanja in da zamoremo tudi poseči po vseh dobrinah, ki so v prošlosti veljale kot predmeti razkošja.
Vse te dobrine pa se morajo, preden pridejo do prebivalstva, dobaviti in izdelati. Tu ima jedro socializma svoj začetek — v dobavi in v delu. Kakor hitr0 začnemo kaj ustvarjati, karkoli izdelovati, se v tem začenja socializem. Predno pa zamoremo kaj vzeti, moramo nekaj dati. Socializem se ne more doseči z objavo kake odredbe ali s tem, da se nakazujejo podpore — mora se udejstviti z izvrševanjem trdih dolžnosti ljudstva in sicer potom sodelovanja vsakogar, brez izjeme.
Kolikor več dobrin nam delo pri bavi, v toliko večji meri pridejo te med prebivalstvo. Kolikor več živil zaino re kmet pridelati na svoji zemlji, toliko več jäh je prebivalstvu na razpolago.
Ako se nam posreči skrčita delovni čas proizvodnje na katerisibodi način, bodisi s povečanim naporom aH z uporabo strojev, postanejo stroški proizvodnje manjši in zaradi tega tudi cena pade. Zmanjšani proizvodni stroški vplivajo torej neposredno na ceno in tako gre večji napor pri deta zopet na račun posameznika.
Da se v bodočnosti stroji, ki so že enkrat izpodrinili delavca z njegovega mesta, re bodo več izrabljali kot sredstvo za povišanje dobičkov delodajalcev, temveč da bodo delavcu v pomoč in mu dovolili šted-njo lastnih telesnih sil in da ne bo napor, ki ga delavec troši pri delu v izključno korist posameznih finančnikov — za to bo moral skrbeti duh nove Evrope. Tisti čas tudi ne bo trpel gledalcev in parasitov, kajti tc bodo delovne sile postavile na s rani it ni oder in jim odvzele pravico do deleža od ustvarjenih dobrin. Iz tega je razvidno, da se temeljna zahteva socializma izraža le v pravici do dela. Kakor hitro se ta pravica do dela uveljavi, od visi razvoj socializma od sodelovanja ljudstva. Različne demokratske države, kakor Anglija ui Amerika, govore že desetletja o uresničenju socializma, nista pa do danes zamo-gli potom nobene svoje vlade — v kolikor jih ni do tega pripravilo oboroževanje v zadnjih letih — zajamčiti pravico do dela laminemu prebivalstvu Demonstracije bre* poselnih, bi so zahtevali dela in kruha, so $ bile v teh državah na dnevnem reda. To dokazuje, da so bile vse obljube teb vlad le prevara in da te vlade niso nikoli mislile na bodočnost in tudi ne bodo nikdar mi-
(Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
Primorskim Slovencem!
Vsa poročila z Goriškega in Tržaškega se strinjajo v ugotovitvi, da primorsko slovensko ljudstvo vedno bolj spoznava, kakšno nesrečo sta mu prinesla komintern-ska odposlanca Baebler in Wilfan s svojimi pajdaši. Z njimi sta prišli beda in žalost tudi v lepe primorske kraje. Kakor poprej na Dolenjskem in Notranjskem, uprizarjajo sedaj tudi na Primorskem prisilne mobilizacije, rope in požige in vedno češči so tudi poboji zavednih in poštenih slovenskih ljudi.
Te grozotne komunistične »osvoboditelje« spoznava sedaj tudi naš primorski človek na lastni koži in to spoznanje drago plačuje. Vendar pa zajema iztreznjenje vedno širše množice, ki uvidevajo, da jim preti neizbežen narodni in materialni pogin, ako se zločinskemu komunističnemu početju ne postavijo v bran z vso odločnostjo, kakor so to že storili Dolenjci in Notranjci.
Iztreznjenje in spoznanje ne moreta sama po sebi preprečiti nadaljnje nesreče. Boko v roki z njima mora iti aktivno sodelovanje v borbi zoper komunistično pogubo, ki uničuje ves naš narod.
Vsak trezno misleči človek nvideva, da Je spričo nasilniške akcije organiziranega komunističnega tolovajstva potrebna organizirana smotrna in odločna obrambna protiakcija. Naš človek mora iz dobljenega spoznanja izvajati skrajne posledice. Ne samo da mora za vselej obrniti hrbet hudodelcem, ki se poslužujejo raznih lažnih gesel, da bi prikrili svoje jčrne nakane, marveč mora	**
7, vso močjo podpreti svoje zaščitnike, Slovenske narodne straže, da očuva
sebe, svojo družino, svoj dom in svoje imetje, da reši in ohrani svoj narod. Obramba pred mednarodno, z vseh vetrov skupaj znešeno tolovajsko druščino, bo tem bolj učinkovita, čim bolj trdna bo povezanost vseh slovenskih domoljubov na Primorskem.
Baebler, Wilfan in drugi komunistični kolovodje so spremenili našo domovino v torišče nepotrebne in pogubne socialne revolucije. »Slovenska« OF je postala pribežališče vseh mogočih razbojnikov in njeno vodstvo sprejema v svoja krdela, ne glede na narodnost, vsake vrste odpadnike, da mu pomagajo strahovati naše ljudstvo, pobijati Slovence, požigati njih hiše, šole, prosvetne domove in javne 'naprave. Poleg tega pa mora naš narod s svojim delom in imetjem še preživljati to mednarodno družbo, ki mu prinaša samo nesrečo, bedo in žalost.
Brez samoobrambe se ne bo mogoče otresti teh strahovalcev, ki postajajo vsak dan bolj predrzni ln samopašni, pri katerih pa se tudi že opažajo znaki notranjega razkroja.
Krepka samoobramba bo pospešila zasluženi in neslavni konec komunistične tolovajske strahovlade.
Naše zavedno primorsko prebivalstvo naj se strne v protikomunistične domače obrambne formacije! Vsi domoljubi naj učinkovito podpro to važno in rešilno prizadevanje! Vsi prisilni mobiliziranei naj zapuste tolovajske vrste In se pridružijo slovenskim narodnim stražam, ki j!h bodo pod našo slovensko zastavo vodile do popolne zmage in do pomirjen ja!
IMenfska v borbi prati komunistom
Domobranska posadka v Žužemberku je preteklo nedeljo odšla na čiščenje v okolico. V trgu skriti terenci so mislili, da sploh odhaja in so o tem obvestili tolovaje. Kmalu zatem sta brezskrbno pridrvela na kolesih dva komunistična kurirja, da bi v trgu počakala povratka »štaba« ter mu izročila svojo pošto. V njuno neprijetno presenečenje pa so namesto »tovarišev« prišli domobranci. Preden sta se mogla znajti, sta bila ujeta in zajeta, z njima pa tudi vsa tolovajska pošta, katero sta prenašala. Kakor žužemberška tudi domobranska posadka v Trebnjem hitro ln temeljito čisti okolico. Ljudje v obeh krajih so domobrancev zelo veseli in jim gredo, v vsem kar najbolj na roke.
Več kilometrov dolga kolona komunističnih ranjencev, o kateri smo poročali, da je preteklo nedeljo šla skozi škocijan, ie pasirala potem tudi Videm. Ranjencev je bilo več sto. Vsi so silno trpeli, ker so jih morali voziti po slabih stranskih poteh. Mnogo ranjencev je zaradi tèga že do Vidma med potom umrlo.
Prisilni mobillziranec, visokošolec, ki se mu je posrečilo pobegniti in se je te dni pretolkel v Novo mesto, je imel pri tolovajih večkrat priliko govoriti z njihovim »generalom« Ambrožičem, komandantom tako zvane »zapadne operativne zone«. Pri nekem razgovoru o vedùo slabšem položaju za komunistična krdela je Ambro-žič vznejevoljen vzkliknil: »Prokleto smo jo zavozili. Ne bomo več zmogli. Ce bi vedel, da se mi ne bo nič hudega zgodilo, bi odšel kar v Ljubljano.« Izrazil je s tem
Go§podiBtfSivo
F^&eacua Pokrajinskega
gsspotekga sveta
Prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik je na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 v zvezi s § 32 uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 in v zvezi z naredbo bivšega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 2. maja 1942 odobril proračun Pokrajinskega gospodarskega sveta za leto 1944 z dohodki v višini 3,039.641 in izdatki v višini 3,087.508, torej s prebitkom 2133 lir.
Na podlagi § 1., točke 6. zakona z dne 2. julija 1930 je nadalje odobril, da v kritje omenjenih izdatkov v letu 1944 odmerjajo in pobirajo:
1)	15 odstotna doklada na osnovno in dopolnilno pridobnino ter na osnovni in dopolnilni družbeni davek ob naslednjih spremembah: Davčni zavezanci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, plačajo letni prispevek 25 lir. Podjetja, ki so dolžna plačevati prispevek za gospodarski svet plačajo letni prispevek 25 lir, če bi 15odstotna doklada znašala manj kakor 25 lir.
2)	15od3totna doklada na minimalni davek 50-odstotnega družbenega davka po ČL 86. zakona o neposrednih davkih. Ta doklada ne more znašati na leto manj kakor 100 lir.
Doklade in prispevke predpisujejo in pobirajo pristojne davčne uprave v smislu § 7. zakona o predpisovanju in pobiranju do-klad. Doklade ln prispevki se plačujejo ob istih rokih, kakor davki, po katerih so odmerjeni. Poleg omenjenih davkov in doklad sme Pokrajinski gospodarski svet pobirati takse in pristojbine tajništva iz naslova uradnih opravil po sočasno odobrenem pri-stojbeniku taks tega sveta.
Socializem
Nadaljevanje s 1. strani
siile na izboljšanje položaja delavskega prebivalstva.
Ako je danes nemški delavec edino resnično deležen pravega socializma, se moramo spomniti, da je v Nemčiji Führer Adolf Hitler takoj vzpostavil pravico do dela in v nekaj mesecih njegove vlade spravil sedem milijonov brezposelnih na delo.
AKo mnogo ljudi vidi v socializmu le njegovo udobno in lepo stran, ki naj le kaj daje, je tako pojmovanje socializma zgrešeno, kajti udejstvitev socializma se za-more doseči le s skupnim naporom vseh, brez Izjeme*. Pravi socializem obstoja v tem, da je vsak posameznik pripravljen po svoji moči in svojih zmožnostih delati zase in za vzajemnost.
splošno mnenje, ki vlada med pripadniki komunističnih krdel.
Prestreženo je bilo mesečno poročilo »okrožnega odbora OF« za novomeško področje vodstvu OF. V tem poročilu sta poleg drugih zanimivi tudi naslednji priznanji: »Iz okraja Trebeljno je pobegnilo v Novo mesto 34 obveznikov, med njimi 5 terenskih funkcionarjev, od katerih je bil eden celo sekretar terenskega odbora. Manjši pobegi so na dnevnem redu tudi po drugih okrajih. Videti je, da se teh ljudi z nobeno besedo ne da pritegniti... V okraju Mokronog se je 9. marca vršil vojaški nabor. Izdanih je bilo 95 pozivov za naš rajon, odzvalo pa se jih je samo 17. Od teh je bilo 8 sposobnih.« Ti dve priznanji najbolj zgovorno rišeta, kakšno je razpoloženje ljudstva do komunističnih strahovalcev.
o zapiranju trgovin
Na podlagi člena 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra J.943, št. 1, Službeni list številka 273/86 iz 1943 v zvezS s členom 47. ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju obratov od 16. aprila 1929, Uradni list št. 284/66 lz 1929 in § 428, odst. 1., toč. 14. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, Službeni list št. 572/76 lz 1931, odreja m :
čl. 1. Naredba Visokega komisarja o času za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic ter potovalnih pisarn z dne 12. septembra 1942, št. 174 Službeni list št. 330/74 iz 1942 se dopolni takole:
1.	V točki 2. pod I A člena 2. se na koncu besede »mesecih« vejica nadomesti s podpičjem in se doda:
»trgovine z racioniranimi živili ostanejo ob četrtkih popoldne zaprte za občinstvo-«,
2.	Za točko 7. pod I A istega člena se doda nova točka:
»8. prodajalnice pogonskih goriv in olj: neprekinjeno od 7. do 19. ure.«
3.	Na koncu člena 2. se doda novo poglavje:
»č. Denarni zavodi.
Denarni zavodi obratujejo od 8. do 14. ure, za stranke pa od 8.30 do 12.30 ure.
Popoldan je vsakemu zavodu na prosto dano, da ima dveurno dežurno službo, za katero določi čas in število potrebnega osobja».
4.	Za točko 9. pod a) člena 4. se doda nova točka:
»10. prodajalnice poganskih goriv in olj neprekinjeno od 7. do 19. ure«.
Cl. 2. Naredba Visokega komisarja o delovnem času za denarne zavode z dne 18. novembra 1941, št. 156, Službeni list št. 528<94 iz 1941 se razveljavi:
<51. 3. Ta naredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v Službenem listu Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Prezident divizijski general: Rupnik s. r.
Omejitev cestnega prjraeta
Upravnik policije v Ljubljani je na osnovi čl. 65, 66 in 67 zakona o notranji upravi ter v smislu § 3/IH mestnega cestnega reda z dne 30. maja 1933, Služb, list št. 307/48 iz 1. 1933. s pristankom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani in pt> zaslišanju mestnega poglavarstva v Ljubljani predpisal naslednjo naredbo:
§ 1. Tranzitni vozni promet je prepovedan po Črtomirovi ulici od vhoda v hiš> bolnice za silo do konca hiše št. 19 v Črtomirovi ulici.
5 2. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69 z?kona o notranii upravi z dne 19. 6. 1929, Urad. list 313/76 iz leta 1929.
Tudi vi ste narodov sovražnik S
S pristojnega mesta smo prejeli:
Ste mar ogorčeni, ljubj meščan? Ne, vam rečemo odkrito, vi samo glumite ogorčenost. Toda slabo glumite. kajti v vaših očeh leži tako jasno priznanje, da ga kar ne morete skriti. Na vašem obilnem tilniku in podbradku je šla vojna mimo, kakor angel maščevalec mimo s krvjo pobarvanih židovskih podbojev v egiptovski sužnosti. Vi Kupujete meso na črni borzi, kaj ne! Uverjeni ste, da je to malenkost. Tako majčken grehec, da se ga še spovedati ne splača.
Močno se motite! Morda veste, da skrbj »Prevod« v nepopisnih težkočah, da molčimo o življenjski nevarnosti njegovih na-stavljencev na poti, da dovaža meso iz zelo oddaljenih pokrajin. Čemu bj pač hodili tako daleč v tujino, če je meso tako blizu, vas čujemo ugovarjati. Tako pametni smo tudi mi, da to vemo. Toda kar počenjate vi, je v opreki z vsako pametjo.
Vi, kj z vašimi najtupi krepite hrbtenico črni borzä z mesom, vi ste grobarji narodove bodočnosti.
Vsi vemo, da tvori plemenska živina temelj vsega kmetijstva, od katerega zavisi bodočnost našega naroda. Vojni dogodki so tako zredčili respe v naših hlevih, da bodo pretekla leta, preden se bodo dale te luknje vsaj za silo zamašiti. Brez živine n:i gmoja, brez gnoja ne kruha, brez kruha pa ne življenja!
črna borra frolje brezobzirno najlepšo mlado živino, najboljše krave mlekarice in najmočnejše vole. Kaj je to mar brezvestnemu mesarju, kaj vam, njegovim nemarnim odjemalcem? Samo da se imate vi dobro, to je vaš glavni smoter. Ni pa narodov, ki hoče in mora naprej živeti, če je to nekaterim njegovim izkoriščevalcem in nepridipravom prav ali ne, sredi tako bridke borbe za svojo boljšo bodočnost.
živina, ki jo kolje črna borza, je vendar lz tistih krajev, ki so danes nepristopni, se hočete opravičevati. Mar ne veste, da je tudi tam naš narodni prostor in velja do sedaj povedano tudi za ta primer.
Nekateri nsši nespokorljivi someščani že tožijo, da jih glava boli, drugi so opustili svojo umazano obrt, vi ste se samo skrili. Toda povemo vam: ne samo v vsako skrivališče, tudi v vaš želodec borno vtaknili svoj izsiednl n<*s. Ce nima odjemalcev, gre po gobe vsak posel. Ne bomo ostro za petami samo mesarjem-črnobor-zijancem, v skrbi za narodovo bodočnost jim bomo razgnali tudi odjemalce, kajti pomagač je mnogokrat hujši od samega tatu. Zapomnite si to! Skrb, kako se bo to izvršilo, prepustite nam!
če je bilo v mrzli zimi dodatno nakupovanje mesa še morda količkaj opravičljivo, je s spomladjo tudi ta pretveza odpadla. Mimo tega pa so se obroki živil tako zvišali, da se bo dalo v gorkem letnem času živeti, ne da bi pri tem trpelo narodovo zdravje. Enega ne smete pohabiti: živimo v vojni, Id zahtev» *d vsakega posameznika njegov delež. Milijoni ljudi so že izgubili vse svoje imetje in so žrtvovali celo svoje življenje, zato menda ne boste godim jafll, če bi bili morda primoranl vaf pas za eno samo luknjico tesneje pridrg-niti, da bi tako imel ves narod koristi od tega. Pri Bogu, ne zahtevamo mnogo od vas. Opozarjamo vas pa, da se v malem ne kažete nevredne, kar vam sicer tudi v velikem ne bomo mogli prizanestl. V trdih časih se mora človek tudi sam utrdit!, če
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
ne, ga morajo drugi. Uvideven človek si izbere prvo pot, zato upamo, da vas ne bomo več našli med slepimi. Pokažite več obzira do narodne koristi in opustite črno borzo! Zapoved trde ure je to, da rešite vaš vrat pred netzbežno trdo roko pravice !
Opozorilo
V javnosti se pojavljajo vedno češče govorice, da uživajo nameščenci »Prevoda« najrazličnejše ugodnosti pri dodeljevanju živilskih potrebščin, da dobivajo po več živilskih nakaznic, da si za sebe pridržujejo zaseženo blago itd. Te govorice se širijo zlasti od časa, od kar se vrši strožja kontrola glede živilskih nakaznic in od kar se z večjo odločnostjo nastopa proti črnobor-zijancem. Prizadeti skušajo seveda svojo krivdo omiliti na ta način, da širijo klevete proti »Prevodu« in njegovim organom, ho-teč vzbuditi na ta način v javnosti mnenje, da tudi »Prevod« in njegovi nameščenci kršijo prehranjevalne predpise.
Vsem razsodnim ljudem bi bilo menda odveč dopovedovati, da so vse take in podobne govorice popolnoma izmišljene in brez vsake podlage. V svrho popolne jasnosti povdarjamo, da so glede nakazovanja in razdeljevanja živilskih potrebščin vseh vrst, nameščenci »Prevoda« povsem izenačeni z ostalimi upravičenci m da »Prevod« tudi z zaseženim blagom razpolaga izključno le po veljavnih prehranjevalnih predpisih, ne da bi imeli nameščenci »Prevoda« od zaseženega blaga kakršnokoli ugodnost ali osebno korist.
»Prevod« se čuti dolžnega, da zaenkrat vso pošteno javnost posvari, da ne naseda in ne širi takih zlonamernih govoric, v bodoče pa bo vse razšlrjevalce teh neresničnih govoric brez izjeme kazensko zasledovat
Ljubljana, dne 29. IV. 1944.
Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod«.
Kundmachungen
der Erüälirungsanstalt
Zuteilung von Wein
Gastwirte werden benachrichtigt, dass sie nicht den »Prevod« wegen Zuteilung vom Wein angehen, dass sie rechtzeitig durch die Tagespresse erfahren werden, wann die Zuweisungen vom Wein erfolgen werden.
Obvestila »Prevoda«
Delitev vina
Gostilničarji, ki še niso prejeli nakazil za vino, naj ne hodijo v tej zadevi na »Prevod«, ker bodo pravočasno po časnikih obveščeni, kdaj se bodo nakazila delila.
Pojasnilo Prevoda glede riža za otroke do 3 let starosti
Z odlokom des Obersten Kommissars je bil zvišan dosedanji obrok živil za juho (riža, testenin) vsem potrošnikom nad S leta starosti, za 1000 g.
Ker so otroci do 3 let do sedaj že prejemali 1 kg živil za juho na določeni odrezek dodatne živilske nakaznice »Do. Ma«, bodo za mesec maj prejeli ta dodatek na osnovno živilsko nakaznico enako kot ostali potrošniki in ne več na dodatno nakaznico »Do. Ma«. Zato se bo delil na nakaznico »Do. Ma« samo sladkor in sicer 500 g na odrezek »a 1«.
S tem se popravlja točka 7. Obvestila Prevoda, ki je bilo objavljeno v dnevnem časopisju dne 27. t. m. o delitvi racioni-ranih živil v mesecu maju.
Prt oMSètsutdéth naif buttar*
Pri Riku Debenjaku
Slikarja Rika Debenjaka sem poiskal na Mirju v nekdanjem stanovanju pokojnega Jakopiča. Vprav te dni mineva leto, kar nas je zapustil ta naš veliki slikar in se zdi, kakor da se Debenjak nikakor ne more sprijazniti s tem dejstvom in kakor da hoče s svojim delom v Jakopičevih nekdanjih prostorih ohraniti v življenju tega mojstra čudovitih barv.
Riko Debenjak je primorski rojak in sila simpatična pojava. Visoko čelo z globokimi, zalisci pleše, sicer lepe in daljše, vendar ne predolge umetniške lase ter naočniki brez okvira, dajejo temu finemu obrazu še poseben poudarek inteligence in kultiviranosti.
Ko ml ponudi naslonjač, si ogledujeva slike, nekatere šele napol dovršene. Ob starinski omari, okovani z železjem, vise ujedanke. Na stojalu stoji jutranji pogled skozj okno na trnovsko cerkev, za stojalom pa pokriva dobršen del stene velika slika umetnikove matere, sedeče na stolu. Potem postaviva ob stojalo še veliko oljnato sliko, ki predstavlja ženski akt jn Debenjaka kot slikarja.
»Torej danes ste si izbrali mene,« ml pravi, ko sedeva zopet v naslonjače. »Toda z mano je težko,« nadaljuje s simpatično primorsko izgovorjavo, »zakaj še nikoli v življenju nisem bil na volišču. Smatram, da je umetnik neprestano v službi naroda, če dela. Vendar vam lahko povem tisto, kar me zanima in o čemer sem prepričan. Kadar me sprašujejo znanci, tovariši in prijatelji, kaj mislim o našem domačem položaju, jim odgovorim vedno brez ženiranja ln odkrito, da gledam na domobranstvo s simpatijo. Poseb-
no se zanimam za delovanje domobranstva na Primorskem, ki je moja «tja domovina» Domobranstvo, ki se bori proti komunizmu, Istovetim s slovenstvom. Tega se ne
bojim povedati prav nikjer, dasi sem mnenja, da bi moralo nekatera mesta (pozna se, da govori slikar!), še izboljšati. Toda to je popolnoma razumljivo, saj se je komaj dobro šele razvilo. Najhuje mi je, ko vidim, da propada v tej naši državljanski vojni toliko ljudi ln narodnega premoženja. Prav tako kakor bi mi tudi bilo nepopisno hudo, če bi mi zgorele tele slike, od katerih imam od vsake samo eno in je ne morem več nadomestiti, ker s slikami ni tako kakor s knjigami, ki se lahko natisnejo tudi v milijonskih nakladah.«
Potem pregledujeva še našo preteklost, pri čemer pravi Debenjak, da bo morala pač vsa Evropa uvideti, da je odklenkalo staremu kapitalističnemu redu. Komunizem, ki hoče utesnjevati poedinca v suženjsko duhovno kolektivnost, pa že kot umetnik energično odklanja in gleda v bodočnost z optimizmom.
Čeprav se mi zdi slikar Riko Debenjak s svojo tipično umetniško dušo podoben grškemu učenjaku Arhimedu, ki se ni zmenil za ničesar okoli sebe. (»Ne dotikaj se mojih krogov!«) je vendar s svojim bistrim pogledom, vajenim točnega opazovanja, globoko zajel naš današnji položaj z odkritosrčno ugotovitvijo, da je Slovensko domobranstvo — naša narodna in protikomunistična vojska — etično trdno upravičeno, zakaj v življenje ga je poklicala izmučena domača zemlja.
Ljenko Urbančlč.
Änderung der Meldevorschrfffen
Auf Grund der mir erteilten Ermächtigung ordne ich für das Gebiet der Opera fi onszone »Adriatisches Küstenland« in Änderung und Ergänzung der Meldevarschriftcn des italienischen Rechts an:
Meldeplicht
Art. 1. Jede Person, die in der Operationszone »Adriatisches Küstenland« dauernd oder vorübergehend neu Aufenthalt nimmt, einen
bestehenden Aufenthalt ändert oder sich besuchsweise bei Verwandten odeT Bekannten aufhält, hat dies dem Meldeamt der neuen Aufenthaltsgemeinde binnen 24 Stunden anzuzeigen. Bei gemeinsamen Haushalt trifft den Haushaltsvorvtard oder senen gesetz'iehen Vertreter die Meldepflicht für sämtliche Angehörigen seines Hausstandes.
Nachzuholende Meldungen
Art. 2. Jede meldepflichtige Person, die aich in der Operationszone »Adriatisches Küstenland« aufhält und ihren Aufenthalt bei dem zuständigen Meldeamt bisher nicht gemeldet hat hat dese Meldung binnen e"ner Woche nach Verkündung dieser Verordnung nachzuholen.
, Art der Meldung
Art. 3. Die Meldung hat schriftlich unter Verwendung der vorgeschrebenen Vordrucke zu erf-clgen. Bei verheirateten, verwitweten oder gre-schiedenn Ehefrauen ist bei der Meldung auch der durch die Heirat erworbene Familienname anzumelden. Bei der Anmeldung sind die Personaldokumente vorzulegen.
Ab- und Umm«p!dung
Art. 4. Jede Person, die eine Wohnung aufgibt und aus dem Gemeindegebiet verzieht, hat sich binnen 24 Stunden beim Meldeamt der Gemeinde unter Angabe der neuen Aufenthaltsgemeinde abzumelden (Abmeldung). Wird eine Wohnung innerhalb der Gemeinde .prewechse't, so ist lediglich die neue Wohnung anzumelden (Ummeldung). Die Verpflichtung zur Ab-und Ummeldung erstreckt sich auch auf die Personen, die sich besuchsweise bei Verwandten oder Bekannten aufhalten.
Nebenmeldepflicht' ge
Art. 5. Neben der Person, die nach Art. 1 dieser Verordnung meldepflichtig ist (Haupt-meldepflichtger), sind der Hausegentümer oder der von diesem bestellte Hausverwalter, bèi Untermietern und bei Personen, d e ach
besuchsweise bei Verwandten oder Bekannten aufhalten, ferner der Wohnungsgeber zusätzlich meidepflichtig (Nebenmeldepflicht^gerj. Der Nebenmeldepflichtige genügt seiner Me depflxht. indem er den Meldevordruck mit unterschreibt und sich außerdem durch Einsicht in die M e! debestät gung davon überzeugt. daß die Meldung bei dem Meldeamt tatsächlich erfolgt st. Verweigert oder unterläßt deT Hauptmeldepflichtige die Meldung eder legt er die Meldebestätigung nicht vor. so hat der Nebenmeldepflxhtlge das Meldeamt binnen 48 Stunden nach dem Zuzug oder Auszug unmittelbar zu benachrichtigen.
Geltendes Recht
Art. 6. Die Vorschriften des italienischen Melderechts bleiben, sowe-'t sie den Bestimmungen dieser Verordnung nicht widersprechen. mit der Maßgabe in Kraft, daß sämtliche Meldefristen auf 24 Stunden abgekürzt s;nd. Unberührt bleiben die Bestimmungen des Gesetzes gegen die Landflucht vom 6. .Tuli 1939 (Nr 1092). Die Eintragung im Einwohnerregister gilt jedoch nicht als Zuzuesbe-willigung im Sinne jene® Gesetzes. Unberührt bleiben femer die Vorschriften übir die Meldepflicht der Beherbergungsbetriebe und Heilanstalten (Artikel 109 des Gesetzes vom 18. Juli 1931, Nr. 773). Die Meldung bei dem zuständigen Meldeamt ersetzt auch nicht die nach der Verordnung vom 10. März 1944 Uber den Aufenthalt in der Operationszone »Adriaf'sch^a Küstenland« erforderliche Aufenthaltsgenehmigung.
Strafbestimmungen
Art. 7. Verstöße gegen die Bestimmungen dieser Verordnung werden mit Geldstrafe bis 20.000 Lire und Freiheitsstrafe bis zu 3 Monaten oder mit einer dieser Strafen geahndet. Daneben können po!:zei!iche Zwangsmaßnahmen angeordnet werden.
Inkrafttreten
Art. 8. Die Verordnung trit am 1. Ar-' 1944 in Kraft.
Triest am 30. März 1944
Der Oberste Kommissar- Rainer e. h
Kundgemacht im Verordnung®- und Amtsblatt des Obersten Kommissars in der Operv tionszonne »Adriatisches Küstenland« Triest. Stück 6. vom 1. April 1944.
Sprememba prijavnih predpisov
Na podlagi danih mi pooblastil odrejam, spreminiajoč in dopolnjujoč prijavne predpise ■italijanskega prava, za območje operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« sledeče:
Prijavna dolžnost
Čl. 1. Kdor koli se na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« na nov0 stalno naseli ali tudi le začasno nastani, premeni svoje sedanje bivališče ali je tudi le na obisku pri fioro, mikih ali znancih, mora to v 24 urah naznaniti prigla?evalnemu uradu občine novega bivališča. Pri skupnem hišnem gospodarstvu veže prijavna dolžnost glavarja hišnega gospodarstva ali njegovega zakonitega zastopnika glede vseh pripadnikov tega gospodarstva.
Naknadne prijave
Čl. 2. Vsak prijavni zavezanec, lei biva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« in svojega bivanja pri pristojnem priglaševalnem uradu doslej še n: prijavil, mora opraviti to prijavo naknadno v tednu dni po objavi te naredbe.
Način prijavljanja
Čl. 3. Prijavo je treba opraviti pismeno na predpisani tiskovini Pri poročenih, obvdovelih ali ločenih ženah se mora v prijavi navesti tudi s poroko pridobljeno rodbinsko ime. Ob prijavi je treba predložiti osebne listine.
Odjava in prijava preselitve v drugo stanovanje
CL 4. Kdor koli opusti svoje stanovanje in se iz6eli iz občine se mora v 24 urah odjaviti pri priglaševalnem uradu te občine (odjava) in mora hkrati navesti občino novega b'val'šča. Če se stanovanje premeni v območju občine, je treba prijaviti samo novo stanovanje (prešel i tvena prijava). Obveznost odjave m pre-selitvene prijave velja tudi za osebe, ki so pri sorodnikih al- znancih samo na obisku
Drugotni prijavni zavezanci
ČL 5. Poleg osebe, ki je po členu 1. te naredbe dolina opraviti prijavo (glavni prijavni zavezanec), so hiSni lastnik al: per njem postavljeni hišni upravitelj, pri podnajemnikih in
pri osebah, ki so pri sorodnikih ali znan:'l samo na ob;sku, pa tudi stanodavec zaveze opraviti prijavo (drugotni prijavn' zavezanci Drugotni prijavni zavezanec zacJost; svoji T""' javni dolžnosti, če prijavno tiskovino sop<~> piše in se poleg tega z vpogledom v potrd: o o prijav" o tem prepriča da se je prijava pri priglaševalnem uradu dejanski opravila. Če glavni prijavni zavczanec prijavo odreče ali opusti ali če ne predloži potrdila o prijav", mora drugotni prijavni zavezanec prglaševalrr urad v 48 urah po prihodu ali odhodu o tem neposredno sam obvestiti.
Veljajoče pravo čl. 6. Predpisi italijan. prijavnega prava ostanejo, kolikor ne nasprotujejo določbam te naredbe, v veljavi s tem. da se vsi pnjavti: roki skrčujejo na 24 ur. Nedotaknjene ostanejo določbe zakona zoper beg z dežele z dne 6. julija 1939 (št. 1092). Vpis v register prebivalstva pa še ni dovolitev za priselitev po tem zakonu. Nedotaknjeni ostanejo dalje nredp ? o prijavni dolžnost prenočevalnih obratov in zdravstvenih zavodov (čl. 109 zakona z dne 18. julija 1931. št. 773) Prijava pri pristojnem priglaševalnem uradu tud" ne nadomestuje dovolitve za bivanje, ki je potrebna po naredb z dne 10. marca 1944 o bivanju na cperacij-skcm ozemlju »Jadransko prmerje«.
Kazenske določbe ČL 7. Kršitve določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 20 000 lir in s kaznijo na prostosti do 3 mesecev ali z eno izmed teh kazni. Poleg tega se lahko odredijo policiji prisilni ukrepi.
Uveljavitev
Čl. 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan 1. aprila 1944. Tret, dne 30. marca 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Objavljeno v uradnem listu »Verord-nungs- und Amtsblatt der Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatisches Küstenland«, Trst, kos 6, z dne L aprila 1944.
Gorica, ob koncu aprila.
2e na obrazu čitam prijateljem, ki prihajajo iz Ljubljane, vedrejše razpoloženje kakor pred nekaj meseci. Takoj tudi čutim, da njih dobra volja ni le posledica novega letnega časa, ki prihaja v deželo. Za to spremembo se skriva še nekaj drugega: prerojenje, ki zajema naravo, prehaja tudi v ljudi in v njih poglede na svet okoli nas. Po daljši omami, v katero so naše ljudstvo zazibala lažna komunistična gesla, prihajamo Slovenci spet k sebi, tako pri vas kakor tu pri nas. Odrekamo se utvaram, s katerimi so nas hoteli preslepiti komunistični izkoreninjenci, da bi nas pridobili za svojo zločinsko igro in nas speljali na pot resničnega narodnega izdajstva.
Vi tam gori ste imeli »srečo«, da ste vso zlaganost »narodnih« in »osvobodilnih« T"raz peščice naših narodnih izdajalcev lahko spoznali prej kot mi, seveda — žal — na svoji koži, po strašnih in trpkih preizkušnjah in ob žrtvovanju mnogih najboljših sinov. Zdelo se je, da bo nam — po teh vaših izkušnjah — ta Kalvarija, prihranjena. Gotovo bi nam tudi bila, če bi bili pravočasno spregledali. Toda našo resnično narodno zavednost, ki ni imela prav nikakega političnega ozadja, -so ti naši narodni škodljivci izkoristili v svoje sebične namene, če se danes naša narodna zavest spet kaže v svoji pravi luči, ni to šele začetek našega narodnega preporoda, temveč samo prebujenje iz zmede, v katero "mo bili pahnjeni. Morda bi nas res ne moglo nič bolje prebuditi in iztrezniti ka-:or prav to izdajalsko in protinarodno de-iovanje naših »osvoboditeljev«, ki smo mu JI od 8. septembra lanskega leta dan za -i nem priče un ki se je po prvih reakcijah ljudstva le še stopnjevalo. Gozdni tolovaji
0	nam s tem odkrili vse svoje karte, sneli so vse svoje krinke in zagledali smo njih
ravt obraz, s katerega so odvrgli vsa svoja »narodna« slepila. Danes so zato le še fdld, ki bi jim zaupali in verjeli, pa ne zato, ker so od drugod izvedeli, da s to -narodno in osvobodilno« fronto nekaj ni redu, temveč predvsem po lastnih spoznanjih in izkušnjah.
Mesece in mesece — vse do najnovejšega časa — so našim ljudem dopovedovali, ia so govorice o pobijanju zavednih Slo-meev po komunistični OF in njenih tero-stih samo lažnjive izmišljotine, češ, pojejte, ali smo komu izmed vas storili kaj alega. Toda po prvih odkritjih komuni-'"nih žrtev tudi tostran Snežnika, zlasti
1	po znanem cerkljanskem pokol ju, so udje že zaslutili resnico in niso več na-
. - dali komunističnim lažem. Tesno sodelovanje gozdnih tolovajev z vsemi savojski-mi eksponenti in zlasti z italijanskimi kolonisti je naše ljudi še z večjim gnusom odvračalo od teh elementov, ki so hoteli zavednim rojakom pritisniti na čelo pečat , da jstva, samo da bi s tem prikrili svoje lastno izdajalsko početje. Pošteno in narodno zavedno ljudstvo je spoznalo, da je bilo od tr*i izkoreninjencev v mednarodni službi gloi>oko varano. In prav ta narodna prevara je bila za vse trezne in poštene goriške Slovence, kakor tudi za vse osta-primorske Slovence najhujša zloraba, si jo je komunistična OF dovolila na naših tleh. Tega ji naše ljudstvo ne bo nikdar odpustilo.
Danes prav dobro čutimo ln vemo, da -mo bili zaradi zločinskega delovanja OF njenih tolovajev oropani marsičesa, v kar smo po 8. septembru lanskega leta ipravičeno upali. Prej tako mirna in prizna dežela, v kateri je bilo gostoljubje nekdaj na glasu, je postala torišče de-.anja kaj pestrobarvnih tolp, ki nimajo slovenstvom nič skupnega. Zaradi njih a^ovolje, ki se je izživljala v »borbi radi borbe«, v ropu, plenjenju in požiga-l, predvsem pa tudi v umoru poštenih ojakov, so na naši zemlji postala večini aših rojakov naša tla nedostopna — vse o v imenu »narodne« in »osvobodilne« orbe! Hujše prevare in bridkejšega razo-aranja si prav gotovo ni mogel zamisliti ihče izmed nas, ki to našo lepo, a izmu-eno zemljo zares ljubi. Kaj so zakrivili si tisti nešteti naši rojaki, ki komunističnega divjanja v naši deželi, zlasti še v ako pestri družbi, v kakršni se je pojav-jalo, niso odobravali, hoteli pa so svojemu larodu samo dobro? In kakšne »narodne« asluge naj priznamo tistim gobezdavim kričačem in teroristom, ki danes v imenu naroda«, a v objemu z italijanskimi komunisti in savojskimi izdajalci blatijo polene Slovence in pobijajo nedolžne ljudi? Kaj maj na primer pomeni najnovejši ita-lijansko-slovenski poziv »narodne« OF na sodelovanje z italijanskimi komunisti in na : skupno borbo« slovenskega in italijanskega naroda?
Ta ln še druga vprašanja si vsak naš trezen in pošten rojak vedno znova za-
Pri domobrancih in 1
Pomladno sonce že kar teplo prigreva, ko stopam nekje na Notranjskem po beli cesti, ki se med polji vije proti gozdnatemu hribu. Ob ovinku je zgrajeno novodobno znamenje naše razbičane domovine — velik bunkar. Domobranec, ki stoji preti njim na straži, me prijazno pozdravi. Kar nekam znan se mi zdi. Pogledam ga pozorneje — saj je res vprav junaški Tone, ki ga poznam " še iz ljubljanske bolnice, kjer je ležal onemogel po hudem trpljenju ki ga je prestal v rdečih ječah. Po kočevskih in ribniških zaporih so ga vlačili, potem so ga nekega jutra z enajstimi so-trpini-mučeniki odpeljali proti Mačkovcu, kjer so hoteli vse skupaj pokiatj. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo zbežati. Streljali so za njim s strojnicami, a srečno je ušel, vsem zasedam in terencem. Danes stoji že v novi uniformi tu na straži in se mi prijazno smehlja.
Veselo mu sežem v roko, predstavi me svoj,m tovarišem, ki se grejejo kot martinčki na toplem soncu in čistijo orožje. Vsi so veseli in dobre volje, šalijo se in tovariško zbadajo drug drugega. čim prej bi hoteli na postojanko v domačo vas. »Kar dobro nam gre. saj vidite, kako smo dobre volje,« mi pravijo. Pa naj bo kakor hoče, samo da se vse dobro konča. Ce nam komunisti tudi vse požgo, si bomo po vojni že postavili nove domove in še lepši bodo kakor prej.«
Rad bi si ogledal, kako so si kaj uredili postojanko. Kar vsi hkrati me vabijo, naj vstopim. V nizki izbi z betonsko stre-
Ljubljana, 29. aprila Ljubljana slovi kot čisto mesto, čisteča v mestu pa se še- zboljšuje. Opaža se uspeli povečane skrbi za pravilno in uspešno čiščenje cest in edvažanje smeti. Ta posel olajšuje velno večja površina t'akovanih oziroma sodobno utrjenih cestišč. S čiščenjem se zboljšujejo splošne higienske razmere.
Lani je bilo v Ljubljani sodobno utrjenih ali tlakovanih 743 m cest:šč s površino 5353 m-'. Konec leta je bilo v mestu tlakovanih oziroma osdobno utrjenih 2J7.7C6 98 m2 cestišč in trgov v skupni dolžini 28.124.86 m. V območju mesta je urejenih in vzdrževanih 186 km 454 m cest I. reda. Dolžina cest H. reda znaša 79 km in 91 m.
škropljenje cest in trgov opravljajo v poletnih mesecih v ctkviru danih možnosti. Uspešno je škropljenje cest, po Katerih je speljana tramvajska proga: Ta ce&dšči škropi poseben škropilni tramvajski voz.
Splošni ukrepi proti podganji nadlegi lani še niso bili potrebni. Podganja na 11:ga se je po zgraditvi moderne tržnice za mesarje in po zboljšanju kanalskega omrežja bistveno zmanjšala.
Uslužbenci mestnega zdravstvenega uradi sci lani redno nadzorovali splošno higiensko stanje mesta. Sistematično so nadzirali čistočo dvorišč, hlevov, kakovost stranišč, greznic, gnojišč in razne pretoke, ki bi mogli onečiščevati dotoke Ljubljanice v predelu, kjer so javna kopališča. Skupno so napravili uslužbenci mestn-oga zdravstvenega urada 3884 higienskih pregledov. V 507 primerih so ugotovili večje ali manjše ne-dostative, ki so bili potem med letom od-
V	zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu!
Deponije požarnega peska v mestn niso igrišča za otroke. Dolžnost vsakega je, da otroke, ki razmetavajo požarni pesek, opozori, da se to ne sme delati.
V	zaklonišču naj mlajši odstopijo sedeže starejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje!
ho so ob steni na pogradih ležišča, pre-grnjena s skrbno zganjenimi odejami. Na policah leži v vojaškem redu razna bojna oprema. V kotu neumorno gode mala železna pečica, saj v takem iz betona in kamna zgrajenem bunkarju ni nikdar pre-toplo. Skozi ozka vrata stopim v sosedni prostor, odkoder režijo skozi debelo ka-menito steno na vse strani odprte line. V sredi stoji težka strojnica, pripravljena je za strel. Razlagajo mi posamezne sestavne dele. Kažejo mi raznovrstno municijo za puške in strojnice, pa še mine za metalce min. Krepki topničar Ivan me popelje v zaklon, kjer stoji težki metalec min pokrit z nepremočljivo šotorko. Oči mu kar žare, ko mi predava o razdaljah, te-žini, elevaciji, smeri, kotu in še o tem in onem. Vidi se mu, da je borec z dušo m telesom, ki mu je orožje kot najboljši prijatelj. »Sila nevarno orožje je metalec min,« mi pravi. »Ko smo se nekoč borili še v moji vasi, so nam komunisti pošiljali toliko min, da sern bil že kar nervozen. Pa jim ni nič pomagalo, vseeno smo jih odbili!« — »Vidite, tale je pa takrat napadal!« se vtakne vmes drugi. France sloni ob vratih in se smeji: »2e res, pa sem tudi tako spretno pošiljal mine, da bi kmalu vse komuniste pobil.« Res je bil pri komunističnem oddelku krt nrisilni mobtli-ziranec, a takoj po »napadu«, o katerem smo govorili, se mu je posrečilo, da se je rešil k domobrancem.
»Kaj pa kaj pravijo komunisti?« — »Bi jih hoteli videti?« — »Prav lepa hva-
pravljeni ali pa je njih odprava v teku. Zadevne ukrepe ctcžkočajc izredne prilike, deloma tudii pomocjkanje gradbenega materiala.
Kanalizacija in javna stranišča
Lani se je kanalsko omrežje v rr.es.u podaljšalo za 689.40 m. Skupna do žlna kanalov raznih prerezov je znašala konc leta 102 km in 769.40 m. Kažejo se hig enski nedostatki v zvezi z neizvišeno kanalizacijo, predvsem zaradi pomanjk jivooti zbiralnih kanalov in njih zaključka v cibiki čistilne naprave. Da se zbralniiki i osle j še niso podaljšali izven mesta in zaključili v obliki krajevnim razmeram primernih čistilnih naprav, ni posledica pomanjkljivega skrbstva za javno zdravstvo s strani mestnega županstva. Vzrok je treba iskati v pomanjkanju finančnih sredstev, še bolj pa verjetno v skrajno počasnem tempu izvedbe regulacijskih del Ljubljanice, ki so v organski zvezi z zaključnimi kanalizacijskimi deli.
Kanalizacijski načrt za Ljubljano obsboja že cd 1. 1906. Ta načrt določa zaključek zbi-mlnikov na bivšem Paumgai tnerjevem svetu izven mesta pod Fužinami. Moderna intenzivirana biološka čistilna naprava na tem svetu bi bila izvedljiva z najmanjtäml stroški in brez motenj soseščine. Z odredbama bivšega visokega kemisariata. z dne 18. maja in 2. septclbra 1942 je bàia dovoljena parcelacija tega sveta. S tem je določen! zaključek zbiralnikov v obliki čistilnih nap?av zaenkrat onemogočen. Svet nižje cd omenjenega zemljišča je izpostavljen poplavam in zato neprimeren za filtraci j sk e naprave. Svet na desnem bregu Ljubljanice nasproti Paumgartnerjevega zemljišča je iz tehnično ekonomskih razlogov tudi neprimeren. Podaljšanje zbiralnikov do Save pa bi dovršitev kanalizacijskih del izredno podražilo.
Mestni zlravstveni urad tudi v sedanjih razmerah poudarja nujno higiensko potrebo po razširjenju kanalizacijskega omrežja, dograditvi zbiralnikov po predhodni zaklju-čitvi regulacijskih del toka Ljubljanice pod izlivom Gruberjevega prekopa. Higienske motnje po zastajajoči, z odpadnimi vodami onesnaženi Ljubljane! so zlasti v spodnjem njenem toku znatne.
Javnih stranišč ima Ljubljana 23. šest jih nadzorujejo posebne skrbnice ceiroma
la za tako ponudbo, me pa res prav nič ne mika.« — »Ne, ne, saj nismo tako mislili,« se mi smejejo, »v naši četi jih Imamo namreč nekaj ujetih.« — »Potem pa že,« privolim. Peljejo me v bližnjo hišo. Pri mizi sedi zagorel mladenič v napol vojaški obleki in čita časopis »Kje pa imate komuniste?« iščem okoli sebe. »Saj je prav tale, ki tukaj sedi. Ali ga nismo lepo spravili k sebi ? če bi le videli, kako je izgledal, ko smo ga ujeli!«
»No, kako je kaj bilo v hosti? Ste bili dolgo pri komunistih?« Pogleda me, zdi se mi, da je njegov pogled bister, odkrit in pošten. »Kaj bi vam dejal? Ker ste že od časopisov, vam lahko rečem le, da je ,to, kar pišete, čisto res. Res je, da so nas badoljevci podpirali, saj sem bil sam večkrat poleg, ko smo mirno hodili mimo sa* vojskih bunkarjev, pa nam vojaki niso ničesar storili, še pozdravljali so nas. Res je tudi, da so komunisti po 8. septembru pobili več Angležev, ki so pribežali k njim iz savojsk'h taborišč, a niso hoteli med njimi estati, ko so videli, da gre za komuniste. Da gre pri OF res za čisto komunistično stvar, vam menda sploh ni treba praviti, že na političnih urah so neprestano agitirall za komunizem, ko pa sem bil letos v začetku leta sprejet v partijo, so nam kar odkrito povedali, da OF sedaj sicer zastopa vse stranke, po vojni pa da bodo imeli besedo edino komunisti. Vedno znova so nam lagali in nam obljubljali vse mogoče, izpolnili pa niso nikdar nobene obljube, želel sem vrniti se domov, a se nisem upal, saj so nam neprestano grozili s smrtjoo. Verjel sem tudi ko so pravili, da bo najkasneje čez me-
■ - «f— - - i -1 ■ -- -j jiMMft DMDI OOLÄVCt.
Stanovanjska higiena
Ob koncu prejšnje svetovne vojne je mestna občina ljubljanska Izvršila vse, kar je bila v njenih močeh, da je odpomogla težki stanovanjski stiski. Sezidala je vrsto stanovanjskih hiš in hišic v oibliki stanovanjskih kolonij z več sto malimi in higienskimi stanovanji.
Lani je v Ljubljani zaradi izrednih razmer in z njimi zvezanega gibanja prebivalstva ponovno nastopila občutna stanovanjska stiska. Tej stiski ni mogoče odpomečt z novimi gradnjami stanovanjskih hiš in z adaptacijami. Lani je bilo v Ljubljani zgrajenih samo 32 stanovanjskih hiš in izvršenih 37 stanovanjskih adaptacij. Z njimi je bilo nanovo pridobljenih 97 stanovanj. Predlanskim je bilo na novo pri lob; j e nih 76 stanovanj, leta 1941. pa 547 (1. 1940. — 406, leta 1939. — 658).
Bližnja bodočnost nalaga odgovornim či-niteljem težko skrb pridobitve čim večjega števila cenenih in higienskih stane vanj. Prav tako bodo morali odpraviti mnoga zasilna nehigienska stanovanja siedi mesta in na periferiji v provizomh hišicah in barakah.
Pomlad 1944
Z gor* ie včeraj snežni so plazovi ae sproščali ln trgali v doline, znanilk pomladi prvih korenine še včeraj so oklepali mrazovi. —
A danes svatovski so vsi vrtovi: nevestam črešnjam, breskvam violine sinlc ln kosov vzbujajo spomine že na poročno noč ob zori novi.
O Jurij, skoro sd se bil spozabil ! Privriskajoč te dni v deželo našo namesto da do smrti si pohabil
nam zmaja, kmalu hi na svežo pašo povabil s ptički ga in še obabiL — Je v redu zdaj! Dal si za sveto mašo.
Med alarmom je prepozno pripravljati stvari, ki jih morate vzeti s seboj v zaklonišče. Prepričajte se vsak večer, če imate vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tudi obleko imejte v bližini, ker se sicer lahko zgodi, da boste prišli Y zaklonišče le na pol oblečeni.
GORIŠKA NA STRAŽI
Pomlad v naravi prinaša prerojenje tudi v srca in duše goriških Slovencev - Po poti razočaranj in izkušenj do novih spoznanj
stavlja, ko od blizu opazuje to tako zvano »narodno« in »osvobodilno« gibanje. Mnenja sem, da bi bilo naše ljudstvo vso to izdajalsko komunistično igro z našim narodom že davno spregledalo, če bi mu bilo naše razumništvo pravočasno odprlo oči. Res je, da najboljši del naše inteligence prav v tistih usodnih septembrskih dneh lanskega leta še ni bil doma, a pretežni del ostalega razumništva se je obnašal vse prej kakor jasno in odločno, prav po zgledu vašega ljubljanskega OR-meščanstva. Dejstvo je, da je naše preprosto ljudstvo prej spoznalo prave nakane komunistične OF kakor naše glave (razen, seveda, redkih izjem) in da je prej nanje tudi reagiralo v narodnem smislu kakor vsi tisti zmedeni naši »ideologi«, ki so se s svojimi »idejami« sprehajali po vsemirju in morda celo že krojili bodoče obličje sveta, medtem ko je naše ljudstvo že preklinjalo te svoje »osvoboditelje«, ki so mu prinašali samo nesrečo in gorje, ga oropali in ople-nili ter po dolenjskem zgledu hoteli sieči do gole kože in ga obubožati, da bi bil »zrel za revolucijo«.
Govoril sem v tem času neštetokrat s kmeti z Gor, z Vipavskega in s Kraisa, p'a mi niti eden od njih ni vedel povedati, zakaj bi naj nam bila ta »revolucija« potrebna. Tudi naši delavci in obrtniki, ki niso zapadli komunizmu, ne vedo, zakaj bi morali Slovenci skozi krvavo revolucijo in vse njene strahote in žrtve, da si naposled zagotovimo samo svoj skromni obstoj na tej lepi, sicer nekoliko skopi, vendar pa za pridne dovolj rodovitni zemlji, da nas lahko vse preredi. In kateri slovenski razumnik v Primorju bi se še smel šteti za Slovenca, če bi dopustil, da bi samo zaradi revolucionarnih špekulacij narodno propadel ves naš rod in bi mu spet isti ljudje določali vero in postave, ki so ga doslej samo izkoriščali ?
Ob teh vprašanjih se je naposled zamislilo tudi naše razumništvo in danes lahko
že rečemo, da noben pravi sin tega ljudstva, ne sledi več Izdajalski »osvobodilni
fronti«, temveč se v vsem svojem delovanju spet postavlja na domača, narodna tla, na katerih stoji tudi vse naše ljudstvo.
To pa so tista zanesljiva znamenja, ki nam kažejo, da se naš narod ob vstopu v pomlad tudi sam prebuja in trga s sebe verige, v katere ga je hotela zajeti nesrečna »osvobodilna« fronta. Goriški, kakor tudi vsi drugi primorski Slovenci spet stopajo po trdih tleh naše stvarnosti ln si skušajo zagotoviti svoje življenje po možnostih, ki se jim sedaj odpirajo.
Duhovno je naša dežela že pretrgala vse vezi z gozdnimi tolovaji, a tudi v dejanjih se teh vsiljencev otresa, kjer le more. V čedalje večjem številu 6e naše ljudstvo odziva narodnemu klicu Slovenskih narodnih straž, ki so s svojimi posadkami sedaj tudi že med nami, v Gorici, Tolminu in drugod. To so šele prvi začetki novega razvoja, ki pa že obetajo popoln uspeh, saj prihajajo iz vseh krajev z dežele dan za dnem prošnje na štab Slovenskih straž, naj bi čimprej prišle tudi tja, kjer jih še ni. Razveseljiv je v tem pogledu razvoj v naših Gorah, posebno razveseljiv v Br-dih, pa tudi na Vipavskem in na Krasu. ; Led je sedaj povsod že prebit in protikomu-j nistični pokret zajema že kot val vso de-; želo. Kmalu bodo vsi primorski Slovenci ; spoznali, kdo je njih edini resnični narodni ; izdajalec in kdo je nasprotno čuvar in va-| ruh vse njihove bogate narodne tradicije, narodne varnosti in narodnega obstoja. Slovenske šole in slovenska zastava, na kateri ni nobenega Internacionalnega madeža, so nam že poroki, da stopamo v nove čase i povsod.
t Tudi Gorica sama že sledi klicu dežele i in prihaja spet k sebi. Kmalu bo ona spet j srce vse naše dežele, srce, ki bo zvesto i utripalo z našim ljudstvom ...
Janez Briški.
It CU
Da kemea lanskega Uta fe Mj tlskovarili 257*766 98 m? cestišč — Lasa! fe feile grldo&Sjeaih 97 novih stanovanj
Kakšne izkrcevalne čolne ima sovražnik?
K najvažnejšim sestavnim aelom mornarice, ki se hoče izkrcati, spadajo nedvomno posebna vozila, s katerimi je mogoče vreči čete na kopnino. Razlikujemo tri glavne tipe izkrcevalnih ladij: v prvi skupini so izkrcevalni čolni, ki lahko sprejmejo le majno število vojakov ter zaiaoi tega niso prikladni za podvige z velikim akcijskim radijem. Ti čolni se delijo zopet v dve skupini, v prvo, lažjo, od 14 do 18 brt, in v drugo, težjo od 120 do 350 brt. V to kategorijo spala med drugim angleški, v Ameriki zgrajeni brzi izkrcevalni čoln za moštvo. Takšen čoln meri v dolžino 11 m, širok pa je samo S m ter Ima prostora za 20 mož. 2e pri Nettunu so se vojaki ameriške vojske posluževali shčnega čelna, ki je imel precejšnjo brzno. Ta okclnost je posebno važna zaradi tega, ker se vozilo s hitrejšo vožnjo lahko izmakne zapornemu ognju, oziroma se prebije skt> zenj. Poieg tega čolna poezna m o še nekakšne'vrste pomožni izkrcevalni čoln ter motorni izkrcevalni čoln. Na slednjem je prostora za 120 mož, zraven njih pa iahko naložijo na to vozilo še tank, težak 16 do 20 tön.
Druge tipe izkrcevainih ladij predstavljajo večji izkrcevalni čedni z odgovarjajočim akcijskim radijem. Ti naložijo lahko cele bojne skupine» ali pa več tankov. Tuli topništvo in avtomobili se lahko vkrcajo na takšno vozilo za izkrcanje na kopnini. Eden izmed čolnov te vrste, s katerimi razpolagajo sovražniki, nosi znak »L C 1« ter lahko sprejme 250 mož, prevezi pa lahko 1500 morskih milj daljave, ne da bi moral nadomestiti zaloge goriva. Ta čoln je specialni izdelek Angležev in Američanov ter
je tudi izdelan v skupnih tvornicah. K temu vozilu moramo prišteti še posebna vozila za prevoz tankov. Pceebnost teh vozil je kljun z dvižnim mestom, tako da lahko cklepn:k zadrdra naravnost z ladje na nabrežje.. Pri dosedanjih izkrcevalnih podvigih sovražnika pa so ugotovili še tretjo skupino izkrcevalnih čolnov, ki so r&ne. roma veliki ter imajo povprečno po 3000 brt. Naloga teh čolnov pri morebitni invaziji je ta, da vržejo prvo skupino vojakov na nabrežje, kjer se nameravajo izkicati. čc?ni te vrste vozijo z brzino 25 merskih milj. Vse te ladje seveda niso globoke ter imajo trup, ki seže največ pcldrugi meter v vodo. Namen takšne konstrukcije je, da se kolikor mogoče tesno približa nabrežju za izkrcanje. Vsa ta vozila so določena za to, da izkrcajo čete, oklopna vozila, ar-tilerijo in avtomobile naravnost na k:prJ-no. Severnoameriške ladje te vrste so povprečno 100 m dolge, široke pa 15 m.
Poleg omenjenih vozil razpolagajo Angleži in Američani še s celo vrsto pomožnih öetnov in nabrežnih ladij, ki so namenjene za oskrbovanje izkrcanih čet. Nadalje so Angloamericani na podlagi sedanjih izkustev z izkrca vanj i zgladili posebne čolne za protiletalsko topništvo in za ùivazijs1 o ar-tilerijo. Naloga teh čolnov je ščititi hr.ict izkrcanih čet, obenem pa tudi bo.ba s sovražnim obalnim topništvom. Dejstvo, c"a razpolagajo Angloameričani s tolikimi tipi izkrcevalnih ladij priča o tem, da invazija ni lahka stvar. In če vse to premislimo, pridemo lahko do sklepa, kje tiči vzrok, da sovražniki Evrope tako dolgo odlašajo 3 tolikanj napovedano invazijo.
Portretna razstava mojstra Sternena
Ob štiridesetletnici slovenske umetnostne razstave na Dunaju je akad. slikar prof. Matej Sternen sklenil naposled vendar prirediti večjo razstavo svojih del, ld bo odprta o binkoštih v Jakopičevem paviljonu.
Dunajska razstava je pripomogla slovenski umetnosti, zlasti pa našim Impresionistom do veljave v svetu ter jim z najlaskavejšimi ocenami odločilnih tujih kritikov priborila priznanje celo v domovini.
sec dni konec vojne in sem si mislil, da bom potem itak šel domov. Dostikrat sem trpel lakoto, na golih tleh sem spal in še snežilo je name, lahko vam pa rečem, da mj ni bilo nikdar tako hudo, ko tisti čas, ki sem ga še prebil pri komunistih potem, ko sem bil sprejet v partijo. Videl sem, da je vse, kar delam, Slovencem samo v škodo, nazaj pa nisem več mogel, domobrancem pa se tudi nisem upal predati, saj s> nam vedno pravili, da vsakega ujetnika ubijejo. Sedaj sem tu prost, delam kar hočem, grem lahko kamor hočem ln redim se kot polh. še nikoli se mi ni tako dobro godilo kot sedaj!«
»Kaj pa nameravate poslej ?<
»Kaj neki! Počakal bom, da se ml prestreljena roka pozdravi, potem pa puško na rame! Najraje bi šel v domače kraje (doma je izven ljubljanske pokrajine), da bi tam v moji vasi ljudem dopovedal, kaj je komunizem v resnici. Saj če ga ne uničimo, mora ves naš narod propasti!«
Le Se četrt ure Je do odhoda vlaka. Poslovim se od gostoljubnih domobrancev. Gledam bivšega komunista, kako se prijateljsko pomenkuje z domobrancem. Ce bi tudi oni, ki Se vedno niso spregleda 11 zločinske igre, imeli priliko ogledati si za kak mesec ali dva, kako pri komunistih v resnici izgleda, bi tudi oni segli domobrancem v roke in se sami uvrstili mednje, kakor ta »ujetnik« pred menoj, ki Je Sel v hribe zapeljan ln stoji sedaj po mnogih trpkih preizkušnjah ln razočaranjih zoDet na pravi poti borbe za narod ln njegovo bodočnost.
i Med najuspešnejšimi razstavljale! na tej znameniti razstavi je bil tudi Matej Sternen, ki je prav od tedaj s svojo nadarjenostjo, neutrudljivo delavnostjo in z neprestanim študijem ter vsestranskim znanjem stalno napredoval, da ga danes po pravici cenimo za glavnega živega predstavnika sodobnega slovenskega slikarstva. Precej njegovih mojstrovin imamo v Ljubljani v Narodni galeriji in po muzejih, še več pà po domovih prijateljev in poznavalcev prave umetnosti v našem mestu in po deželi, še posebno se pa pona^ šamo z njegovimi freskami v ljubljansiti frančiškanski cerkvi, ki so največje delo slovenskega slikarstva naše dobe.
Prof. Matej Sternen je zakladnici naše kulture podaril nešteto mojstrovin slikarske umetnosti, poleg tega nam je pa odkril, restavriral in ohranil najdragocenejše spomenike zlasti stenskega slikarstva po cerkvah in gradovih naše domovine in tudi po drugih deželah, da ga za svojega uspešnega sodelavca ceni tudi umetnostna zgodovina.
Mnogo naših slikarjev je prof. Mateju Sternenu hvaležnih, ker jim je odprl oči in jih uvedel v tajnosti risanja in slikanja ter jim odkril raznovrstne grafične in slikarske tehnike, saj je imel svojo slikarsko šolo že v Monakovem, prav tako tudi v Ljubljani najprej s svojim prijateljem Ri-hardom Jakopičem, nadalje je poučeval risanje in slikanje tudi na naši univerzi ter še sedaj vzgaja slikarje v svoji šoli na Mirju.
Umetnik, ki že vsaj pol stoletja bogati našo umetnost z resničnimi umetninami, je prav za prav dolžan, da nam svoja dela, ki naj odkrijejo ves njegov razvoj m vso njegovo rast ter dokažejo njegovo veličino, tudi pokaže na veliki kolektivni razstavi. Teda časi so taki, da ni mogoče zbrati niti njegovih najvažnejših slik, sicer pa v Ljubljani sedaj tudi nimamo tako velikega in za tako obsežno razstavo dostojnega prostora. Samo da nas spomni na štiridesetletnico zmage slovenske umetnosti na Dunaju ter na njen pomen, obenem nam pa pokaže tudi napredek slovenskega slikarstva, se je mojster Sternen naposled vendar dal pregovoriti, da bo za binkošti odprl vsaj razstavo svojih portretov, ki se nahajajo v Ljubljani in njeni okolici.
V naglici sestavljeni katalog njegovih portretov obsega nad 70 del, torej že zelo obsežno in silno zanimivo portretno razstavo, saj nam je prof. Sternen naslikal celo galerijo naših znamenitih mož in tudi vsej Ljubljani znanih zastopnikov najrazličnejših panog javnega življenja, še posebno kavalirsko roko ima pa pri portretiranju lepih in Izrazitih dam. Za prav posebno počaščenje pa mojster ceni, da sme za razstavo dokončati portret gospoda prezidenta, div. generala Leona Rupnika.
Ker je pa ta katalog gotovo pomanjkljiv, prosimo v imenu prof. Mateja Ster-nena, naj lastniki portretov spor°če Narodni galeriji, kakšna portretna dela Mateja Sternena imajo. Prepričani smo, da bodo prijatelji naše umetnosti radi pomagali pri zbiranju portretov za razstavo ter Jih v ta namen za nekaj tednov tudi radi odstopili, da naša javnost vsaj s te strani spozna ogromno delo velikega moj- • stra Mateja Sternena. Uspeh razstave je zagotovljen, saj bo naša kulturna javnost gotovo tudi upoštevala, da je dohudek razstave namenjen Socialni pomoči.
ujetem komunistu
Kronika
*	Konec Šolskega leta na šolah operacijskega področja Jadransko Primorje. Oberster Komiss&r za operacijsko področje Jadransko Primorje je odredil, da se mora končati šolsko leto na šolah v Trstu in okolici, v Gorici, na Goriškem, v Istri in Kvarneru ter v Furlaniji dne 30. junija. Šolske oblasti morajo ukreniti vse potrebno, da bodo izpiti opravljeni do navedenega roka.
*	Skrčenje mesnega obroka v Švici. Meseca maja bodo prebivalci Švice prejeli samo pol dosedanjega obroka mesa. Meso se bo smelo prodajati v gostinskih obratih trikrat na teden.
*	Omejitev dobave živil za Žide. Madžarski židje ne bodo prejemali odslej dalje na področju Bud:mpešte naslednjih živH: masla, riža, jajc, paprike m makovega zrnja.
» Sodne počitnice v Rumuniji. Poslovanje sodišč na celokupnem področju rumunske države je bilo za dobo dveh mesecev popoinoma ustavljeno. Obravnavali se bodo* samo primeri, ki so čredno nujni ter se tičejo državne varnosti Ln državnega
premoženja.
*	Velika nevarnost plazov. Nemški listi beležijo, da je nevarnost plazov spdčo sedanjega vremena večja nego klajkoli ob tem času. V zadnjih dnevih grme plazovi z gora v doline in povzročajo ponekod silna opustošenja. Prebivalstvo krajev, ki leže v območju plazov, mora torej biti bu:'no na op rezu, da ne bo oškodovano na življenju in Imetju.
Iz Ljubljane
U— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce ga. Jerica Ukmar. Uča-kala je starost 60 let. Za njo žalujejo rodbine Ukmar jeva, Kandaretova in Orlova. — Preminil je g. Alojz Prošek. K večnemu počitku ga bodo spremili v ne-deloj ob 15. na pokc-pališče v štepanji vasi _ Dotrpel je uradnik državnih železnic v pokoju g. Alojzij Božič. Zapustil je ženo Ivanko, sina Boga ter hčerki Zero in Nado. Pogreb blagega rajnkega bo v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po vdano prenašanem trpljenju je umrl knjigovodja bivše Kranjske hranilnice g. Josip Roger. Za njim žalujejo soproga Pavla, rojena Gruber in drago sorodstvo. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v ponedeljek ob 15. iz kapefice sv. Jožefa na Žalah do rodbinske grobnice prj Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sežalje!
u— Promocija. Dne 22. aprila 1944. je bil na ljubljanski univerzi premoviran za doktorja prava gospod Rudolf Marti-n e c, sodni pristav pri okrožnem sodišču v Ljubljani, čestitamo-!
u— Srebrna poroka. Jutri 1. maja obhajata v krogu svojih otrok srebrno poroko g. Franjo Mauser in njegova družica Helena roj. Vrhunc, članica opernega zbora. Prisrčno jima želimo vse najboljše in kličemo še na mnoga leta!
u— Splošna b°lnišnica naznanja: Izven obi skalnega časa (od pol 1 do 3) ni vstopa za obiskovalce iz mesta. Izvzeti so sorodniki težko bolnih ob pokazu izjemne dvolilnice oddelčnega šefa; v kolikor vratarjem niso znani osebno — pa zdravniki z zadevno izkaznico in osebe, ki dokažejo prihod z dežele ali uradno poslovanje. Občinstvo naj to izvoli upoštevati, ne pa pod raznimi pretvezami nadlegovati vratarje, kajti ne smejo delati izjem. — Bolnišnica ni javno zaklonišče, niti nima prostora za zaklanjanje obiskovaiecv. če jih zateče alarm na poti. naj nikar ne tekajo brezumno nalašč prav do bolnice in s tem izgubljajo usodni dragoceni čas, ampak naj čimprej poiščejo najbližje zaklonišče ob poti. Hrana, ki jo neso bolniku, ne upravičuje morebitne hoje v smrt.
u— Za pomočnice (-ke) za hišno prvo pomoč ob letalskem alarmu se bo pričel 13. tečaj v ponedeljek 1. maja oi 17.30 do 19. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega županstva z dohodom poleg trgovine mest-
Kino Matica in kino Sloga
imata v ponedeljek 1. maja predstave ob
15., 17. in 19. uri. Predstava ob 19. uri je že v obeh kino-gledališčih popolnoma rezervirana za delavce.
i~:- —
ne elektrarne. One udeleženke tega tečaja,
ki bi bile po 17.30 še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za te dni o pravem času prihod k predavanjem. Ob tej priliki znova opozarjamo, da sprejema prijave za prihodnji tečaj vodstvo zdravstvene zaščite v mestnem fizikafcu v Mestnem domu.
u— Redna mesečna duhovna obnova za može in fante vseh ljubljanskih župnij hO v nedeljo 30. aprila zvečer ob 7 in v ponedeljek 1. maja zjutraj ob pol 7, °bakrat v frančiškanski cerkvi. Obisk dosedanjih, zlasti pa velikonočne duhovne obnove, je jasen dokaz, kako nujno potrebne so današnjemu moškemu svetu tudi strogo verske prireditve in kako velik delež ima prav Cerkev pri izoblikovanju novega človeka. — Odbor za duhovne obnove.
u— Javna produkcija gojencev oddelka za deklamacijo na šoli Glasbene Matice j bo imela dvodelni spored. V prvem delu so 1 deklamacije, in sicer: narodna: Lepa Vida — Sonja Redžič; Zupančič: Pripovedka o bedastem carju — Danica Jurca; Župančič: Kralj Matjaž — Igor Pelan; Cankar: španska romanca — Draga Mohorič; Zupančič: Dete čeblja — Magda Rebernik in Marija Zupančič; Rostand: Monolog o nosu iz Cyrana — Miro Veber; Župančič: Z vlakom — Vika Gril; Prešeren: Zvezdo-gledom — Vinko Podgoršek; Gregorčič: Jeftejeva prisega — Marija Zupančič; Kette: Pijanec — Ladko Korošec. — V drugem delu so posamezni prizori iz dramskih del, in sicer: 1. prizor I. dejanja iz Shakespearejevega Othela. Uprizore: Veber, Gorjup in Pelan. Dalje 1. prizor 1. dejanja Zupančičeve Veronike Deseniške, ki ga predstavljajo: Lado Korošec, Draga Mohorič in Marija Zupančič. Iz Rostandovega Orliča bomo najprej slišali 8. prizor n. dejanja; izvajajo ga: Podgoršek, Briceva, Veber, Gorjup in Korošec. Nato pa celo HI. dejanje; v vlogah so: Veber, Korošec in Briceva. — Produkcija bo v petek 5. maja ob 18.30 v frančiškanski dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Pojasnilo
Glede na poročilo o razpravi zaradi »drzne tatvine slanine na klavnici«, ki je bilo objavljeno v včerajšnjem »Jutru«, izjavljam, da so tatovi slanine brez moje vednosti spravili svoj plen v mojo klet in ga odtod spet brez moje vednosti odnesli. To dejstvo je izpričano že s tem, da jaz sploh nisem bil vpleten v sodno zadevo in je omemba mojega imena v poročilu zmotna in odveč. — Anton Paternoster, trgovec na Poljanski cesti v Ljubljani.
u— Post festum in ante fe^tum. Prejeli smo: V petkovi številki »Jutra« je bila objavljena notica o kosu železa, ki štrli iz tal pri Zevnikovi mesnici ob Ciril in Metodovi cesti. Z zadoščenjem 5mo ugotovili, da se je vendar enkrat našel človek, ki se je spotaknil ob ta nedostatek ne samo z nogo, marveč tudi s peresom. Za odstranitev podobnih ogražajočih nedostatkov na javnih prostorih je namreč doslej preizkušeno najučinkovitejše sredstvo, ko odreče že vse drugo, da se jih priobči javnosti, ki naj razsoja potem po svoje o njih dalje. Prav tako, kakor pred Zevnikcvo mesnico, štrli kos železa iz tal tudi na sredi hodnika pred svetilko ob Cihlafevi ograji na levi strani Vodovodne ceste v smeri proti Klečam. Marsikdo se je že spotaknil ob to štrlečo železo, ki mu tudi ni mogoče ugotoviti svrhe, zakaj je tam in zakaj mora prav štrleti iz tal in ogražati pa-sante. človek ne more gledati vredno v tla, pošten človek še celo ne, pa si potem postavljen v svoji dobri veri, da po zemlji varno hodiš, pred takole neumno zapreko in živčno preizkušnjo. Kdo ne bi pošteno pa upravičeno zarobantil nad tako nemarnostjo? čudno je samo to, da se po več letih ne znajde nihče, ki bi se zavzel za odstranitev tega ogražajočega nedostatka. Najbrž čaka tudi ta kos železa še na svojo žrtev, da ga potem, post festum, prekrijejo na brzo roko s kakšno mivko.
u— Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v četrtek 1. junija ob pol 7. uri zvečer v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcijonarjev in volitve društvenega odbora.
u— Na Državni dvorazredid trgovski šoli v Ljubljani se bodo pričeli razredni in privatni izpiti dne 12. junija 1944. Priglasiti se je treba v ravnateljski pisarni najkasneje do 10. maja 1944. — Ravnateljstvo.
u— Vaše perilo poceni in lepo zakrpa
popravljalnica nogavic, Kopitarjeva 1.
Božo P.
Mojega soseda nenadna odločitev
Moj sosed, dobro ga poznam, je permanenten, zagrizen samec. Niti tako — bi rekel — za priložnostne pregrehe ni bil nikdar kdo ve kako vnet; in kot tak zagrze-nec tudf ni bil nikoli nič kaj družabna pojava. Mrk, sam vase poglobljen, je hodil svojo življenjsko pot, odkar ga poznam.
Pretekli teden pa prihrumi nasproti k meni ves razigran, docela spremenjen. »Zi-vio!« mi krepko stisne roko, »kako kaj živite?«
»Hvala, že gre,« odgovorim avtomatično; mimogrede povedano: tako odgovarjam na podobna vprašanja že nekaj let.
»Jaz pa, vidite,« nadaljuje sosed, »sem zadnje čase ves prerojen. Vidim, vidim, kako ste zaprepaščeni nad to spremembo, a. dovolite, da vam stvar obrazložim. čuj-te in strmite: poročil se bom.«
»Vi poročili? Neverjetno!«
»Da, da, ljubi moj, pred meseci tega tudi sam sebi še ne bi bil verjel, a danes? Nu, danes mi je to tako rekoč življenjski cilj. Poročim se z žensko, ki sicer ni baš lepa, niti ni petična, menda niti gospodinjiti ne zna — a vendar: poročim se z njo in to že prihodnji teden.«
»Vem,« pravim jaz, »čudeži se gode na tej naši zanimivi obli; marsikaj, kar se dogaja na njej. mi n5 dano razumeti, tako tudi v vaše, bi rekel, čudežno spreobrnjenje kar ne morem verjeti. Pa bo že res, če vi tako pravite.«
»Oklici bodo v nedeljo in sicer enkrat za trikrat; vso reč želim urediti tako na naglo pest. Mudi se mi postati zakonski mož.«
»Pa ne, da bi. ..« izrazim bojazen.
»Ne, ne, nikakor ne, do tega ni prišlo; saj svoje bodeče žene, če hočete vedeti, še niti dobro ne poznam, štirinajst dni je tega, ko sem jo opazoval v kavarni. Sedela je pri m5zi poleg moje vse dolgo vetrovno popoldne Opazoval sem jo, pravim, in si-rerr od treh popoldne do sedmih zvečer. :,o, in točno ob sedmih se je zgodilo.«
»Kaj se je zgodilo?« vprašam radovedno.
»Kaj se je zgodilo! Zaprosil sem jo za roko. K sreči je bila v resnici še neporočena in ko sem ji obrazložil, kdo in kaj sem, je glede na lepe .perspektive ob mo-fi še dokaj čedni mesečni plači izrekla svoj odločilni: Da!«
Sočutno sem položil sosedu desnico na ramo in mu povedal v izbranih besedah, da je to prenagla, nepreračunljiva odločitev, da sem tudi jaz poročen, da sem dolga leta vsestransko izbiral, da sem na vse načine pretehtaval svoj vstop v zakon, da pa še danes ne vem, sem Ii res dobro ukrenil in podobno. Z omalovažujočim nasmehom me je poslušal sosed.
»Dragi«, je končno dejal, »povedati vam moram še najvažnejše: moja bodoča žena ne kadi. In jaz, ki mi je cigareta tako rekoč pol življenja, bom s poroko zvišal svoj dnevni kadilni obrok za celih pet cigaret. Si lahko predstavljate, kaj to meni pomeni?!«
Preteklo je dokaj nemih sekund, preden sem spet mogel priti do besede. »ČloveK božji«, sem vzkliknil, »in to naj bo vzrok za poroko? Pomislite, utegne se zgodili, da nekega lepega dne ženske izključijo iz kroga kadilcev, in kaj potem?«
»Ljubi moj, tako dobro kakor vi in vsi ostali zakonski možje vem tudi jaz. da je zakon loterija. So moški, ki stavijo na zakonsko srečo, na harmonijo in na ne vem kaj še vse. Jaz pač stavim na zakonske cigarete, če bom v tem prevaran, bom pač eden izmed varanih zakonskih mož.«
Poželel sem sosedu vso sre^o v zakonu, izrazil up, da bo do smrti lahko kadil cigarete ljubljene ženke — in se vljudno poslovil od poročenca.
Daj Bog, da bi v tej zakonski loteriji imel mož srečo! Tudi moja želja je, da bi ženskam ne odvzeli pravice do cigaret; kajti tudi moja žena jih redno dobiva, pa nič ne kadi, jaz pa. Svoje in njene.
Preselili smo
pisarniške prastore izPražakove nI. 8-1 v Ulf co j. maja 11-1
DR. TH. & G. BÖHME
LJUBLJANA
hodnjlh dneh bodo tablice po 10 Ur naprodaj. Naj ne bo nikogar, ki ne bi tablice kupil. Najlepša prilika, da pridete do lepe knjige, je sedaj. Tombolska tablica Zimske pomoči naj bo legitimacija vsakega postojnskega Slovenca, število tablic bo spričevalo njegove zavednosti in zrelosti za razumevanje sedanjih težkih dni. — Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!
u— Danes ob 14 nastopi v Radiu dekliški pevski zbor drž. učiteljske šole. Izvajal j bo pesmi E. Adamiča, dr. Dol narja, V. Mirka, St. Premrla in M. Tornea.
u— Zadušnica sta pokojno M'leno Ke-k£r-Todorovič bo v torek 2. maja v cerkvi sv. Petra ob pol 8 zjutraj.
u— Slov. Rdečemu križu v Ljubi jam nakazuje gen. ravnatelj Hinuš Krofta 200 lir v počastitev spomina pok. prijatelja dv. svetnika Mihaela Gabrijelčiča.
u— Društvu »Dom slepih« so v spomin nepozabnega prof. Andra K u 1 j i š a njegovi tovariši in prijatelji po prof. g. dr. Pavlu Karlinu darovali 220 lir. Za plemenit dar se najiskreneje zahvaljujemo.
u— FORMICOT pastile za desinfekcijo ust ln grla dobite v vsaki lekarni.
u— Westrove izbrane piaiunske spise »Iz domovine in tujine« bo izdalo Slovensko pl-nmsko društvo. Hitite s predna-ročbo po znižani ceni, ki traja še ves mesec maj v društveni pisarni SPD.
u— Krznarstvo Danilo Predalič, Sv. Petra cesta 18, sprejema vsakovrstno kožu-hovino čez poletje v shrambo in po želji tudi strokovno popravi.	385
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 1., 2„ 3. in 4. maja. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna stroje-pisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, DomObranska 15.
u— žegoza, zadruga malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33, sporoča, da deli odslej naprej riževo zdrobljenko vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne od 14.30 do 17.30. V smislu odredbe Prevoda dobi vsak rejec, tudi nečlan, v zameno za vsaka tri kokošja jajca po 1 kg riževe zdrobljenke proti običajni odkupni ceni.
u— Srednješolcem-lkam in p*V>bej vl-sokošolcem-lkam priporočamo, da izkoristijo svoj prosti čas za priučitev strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 1., 2.. 3. in 4. maja. Učne ure po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče » Christof ov učni zavod«, Domobranska 15.	,
u— Graška »Tagespost« prihaja odslej v Ljubljano že na dan izida; kupite jo istega dne v vseh trafikah. Naročnike sprejema: ADRIA PRESSE, G. m. b. H., (preje Parovel), Dunajska c. 23 (telefon št. 27-13).
u— Nova šola za harmoniko, v samozaložbi avtorja je izšlo nova šola za klavirsko harmoniko, ki jo je sestavil Stane Znuderl. Zvezek vsebuje na 28 straneh 142 vaj in stane 40 lir.
V prvi svetovni vojni
je umrl naš pisatelj Fr. Maselj-1'odiimbarski. Njegov vojaški poklic ga je privedel v deželo tujih šeg in navad. Pestro bosansko življenje je risal v svojih knjigah. Posebno znana je knjiga »Gospodin Franjo«. Ta ni nihče drug ko pisatelj sam. Napisal je še več drugih del; med njimi »Handžija Mato«, »Markica« in »Iz starih zapiskov«.
Tudi njega se je spomnila Zimska pomoč pri svoji bogati knjižni toboli. Njegov roman »Gospodin Franjo« je uvrstila Zimska pomoč pri knjižni tomboli med svoje dobitke pri petoricah. Kdor bo zadel petorico, bo dobil poleg tega romana še devet drugih knjig.
še nobena tombola v Sloveniji vam ni nudila toliko bogatih dobitkov. Za 10 lir utegnete zadeti poleg knjig še denarni dobitek. Za begunce in druge, ki so ostali brez vsega, naj vam ne bo nobena žrtev prevelika!
Žrebati bomo pričeli 7. maja. Ta dan bomo objavili po radiu prve številke, s katerimi utegnete zadeti najnižji dobitek: dvojko, to je pet knjig. Pohitite z nakupom tombolskih tablic!
UUBL3ANSKI* KINEMATOGRAFI
KINO UNION	Telefon 22-21
Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti, da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. To je na kratko smisel prvovrstnega filma
ŠVEDSKI SLAVČEK
V glavnih vlogah: pse Werner, Karl Ludwig Diehl in Joachim Gottschalk. Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Velika umetnica Zarah Leander ter nenadkriljivi Heinrich George v filmu čustvene, dramatične vsebine
DOMOVINA
Pesmi in arije iz oper »Orfej in Evrj-
dika« ter Bachov »Pasijon* Predstave ob: 10.30, 15., 17. in 19. uri
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Prava, resno zaljubljena igra iz današnjega časa, polna dovtipov in veselih epizod v Tobisovem filmu
PRIJETNI DAN
V glavnih vlogah: Gertrud Meyen,
Volker von Collande. Predstave: danes (v nedeljo) in jutri (v ponedeljek), dne 1. maja ob 15., 17. in 19. uri.
KINO MOSTE
Film čustev in lepote! Ciganska glasba in ples!
Nenavadni dvobuj
Predstave: delavnik ob 18.30; nedelja ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30; sobota ob 17. in 19.
shkàsbì
u— Bencin in petrolej za obrtnike. Obrtniki, ki prejemajo pri pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da lahko meseca maja dvignejo bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji: A—O, 1. maja, P—Z 2. maja; slikarji in pleskarji: 3. maja; urarji, torbarji in knjigovezi: 4. i maja; mehaniki: 5. maja; klep rji 'n klju-• čavničarji: 6. maja: steklarji in elektroteh-; niki: 8. maja; krojači, modistke in krznarji: A—N 9. maja. O—Z 10. maja. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ; ne bodo mogli upoštevati.
u— Dijaki-inje srednjih šol prijavite se ! z majem v tukajšnje tečaje posamezn h predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne instrukcije za Srednje šole. Kongresni trg 2.
u— Paradižnikove sadike! Ped.TJŽnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana je preskrbela članom psra<ržn;kove «adike sorte Heinoman ov preboga ti. Naročila sprejema pisarna Sadjarskega jn vrtnarskega društva v Fian&škanski ulici št. 6. I. nadstr., samo do četrtka dne 4. maja t. 1. med uradnimi urami.
u— Prvošolci-lke in drugošolci-lke pri-jav.te se z majem v tukajšnji korepeti-torij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne instrukcije za srednje šoie, Kongresni trg 2.
u— Kino Moste predvaja Prag-film: Nenavadni dvoboj. Osrednji lik v tej predstavi prik zuje lepa baromca Irena, za katere naklonjenost tekmujeta lahkoživi baron.Gerlach in resni mladenič Franc, ki I si je ra kraljevih strelskih tekmah priboril prvo nagrado. Končno pride do dvoboja, v katerem pa no plemenit način zmaga prikupni Franc. Tudi baronica Irena spozna medtem, da lahkoživi baron ne bo mogel svojega vihravega življenja nikdar prilagod;ti njenim umetniškim n?gnje-njem. zato se odloči v ljuDozni za Franca. Film, ki obravnava vprašanja splošnega življenjskega značaja, je vreden og'eda. Z; uved temu filmu prikazuje kino Moste zanimiv tedenski pregled. Ugodne tramvajske zveze omogočajo poset predstav v kinu Moste tudi prijateljem filma iz mesta.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli več ponesrečencev z dežele. 65 letnega posestnika Franca Remica z Dobrove je na cesti povozil avto in mu poškodoval levo nogo. — 13 letno hčerko posestnika Izidoro Pivkovo s črnega vrha je v hlevu pobodel vol in ji izlil desno oko. — S podstrešja je padel in si zlomil desno nogo 23 letni sin posestnika Lu-dovik Znidaršič z Rakeka. — 39 letni delavec Karel Hiti z Vrhnike je bil zaposlen pri podiranju drevja; med delom je padel in se poškodoval po nogah in na glavi.
Iz Trsta
Istrski slikar razstavlja svoje umetnine.
Za soboto 29. aprila je napovedana otvoritev umetnostne razstave likovnega umetnika Rome ja Marsia v prostorih umetnostne gaflerije na Korzu. Pripravljenih ima 30 slik. Marši je z uspehom razstavljal že v Rimu, Padovi in drugih italijanskih mestih.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 341etna Bruna Bošini-Uišič, 721etni Franc Sulič, 661etna Ana Bolé, 771etni Viktor Baudaš in 711etni Peter Ritcsa.
Nova sredstva v borbi proti peronospori. Pokrajinski poljedelski inšpektor v Trstu objavlja, da bodo vinogradnikom v letošnji': vinogradniški sezoni na razpolago za borbo proti peronospori posebna sredstva, ki učinkovito nadomeščajo modro galico. Inšpektorat poučuje vinogradnike c uporabi novih preparatov, ki bodo uspešno obrambno sredstvo proti usodnim posledicam pero-noepore.
Usodna nesreča z ročno bombo na Plisko-
vici. Na Pliskovici na Krasu se je pripetila usodna nesreča, ki je doletela 121etnega Alojzija Zerjala in njegovega 51etnega brata Darija. Našla sta v bližini svoje domačije ročno bombo, ki sta se hetela z njo igrati. Ob eksploziji so številni drobci občutno ranili oba bratca, ki so ju prepeljali v tržaško bolnišnico. S lična nesreča se je pripetila v Trstu v ulici Damijana Chiese, kjer sta dobili težke poškodbe ob eksploziji naj-lene ročne bombe 291etna Ana Ček in njena 41etna hčerka Marija. Ponavljajoče se nesreče z najdenim orožjem terjajo večjo pažnjo in previdnost. Posebno starši so poklicani, da o tem poučijo svoje otroke.
Iz Gorice
God krminskega patrona. V Krminu so frančičkani tudi letos svečano proslavili god krminskega patrona sv. Adalberta.
Ljudsko gibanje v Gorici. Dne 23. in 24. aprila so bila v Gorici 3 rojstva, 6 smrtnih primerov in 4 poroke.
Nezgoda vipavske kmetice. 591etno kmetico Ano Valič, po rodu iz Sv. Križa pri Ajdovščini, je povozil neki kolesar v mestnem sred:šču. Valičeva je obležala s poškodbami na obeh rokah in po gì avi.
Nesreča v Podgorj. Avto je povozil v Podgorj pred hišo v Tkalnični ulici štev:l-ka 13 15 letno Amalijo Deciano. Na srečo je dobila le poškodbe lažjega značaja na levi nogi. Zdravi se v goriški bolnišnici.
S tobakom so prispeli tudi tatovi. Tatinski zlikovci so doznali, da je prejel trafikant na Tržaški cesti običajno pošiljko tobaka in c'garet. Kmalu zatem so se pojavili v trafiki in prisilili 40-letnega Ivana Gulirca, da j'm je izreči vrečo tobaka, dva zavoja švedskih vžigalic in druge predmete v skupni vrednosti 3 000 lir Izginfi so v neznano smer. Goriška policija poizveduje za njimi.
Iz Postojne
Kupujte tombolske tablice! Letaki Zimske pomoči vabijo postojnske Slovence, da sodelujejo pri knjižni tomboli, katere dobiček gre v korist najbednejšim. V pri-
Beie&nica
KOLEDAR:
Nedelja: Katarina Sienska. ponedeljek: Filip in Jakob.
* UAJNAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Domovina. •Un.. Sloga: Prijetni dan. Kino Union: Švedski slavček. Kmo Moste: Nenava:"ni dvoboj.
PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE Dan«»: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Dr. Deu-Kianjšček, Gosposvetska c. Mr. Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 31.
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeijsko zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka, do 8. ure mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Ljubljana, Pleteišnikova ulica 13 — telefon 47-64.
D32AVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja. 30. aprila, ob 15.: Slaba vest. Zadnja predstava. Nastop ge. Mile Kačič-Koširjeve. Izven. Cene od 24 Lir navzdol. Ob 18.: Ognjenik. Izven. Cene od 24 Lir navzdol.
Ponedeljek, 1. maja, ob 18.: Matura. Izven. *
Občinstvo opozarjamo, da se bo vršila r.adnja predstava Anzengruberjeve »Slabe vesti«, ki je prejšnjo nedeljo odpadla, danes ob 15. uri. Vstopnice, kupijene za to predstavo, ostanejo v veljavi. Kakor že objavljeno bo pri tej predstavi nastopila ga. Mila Kačič-Koširjeva, Igrala bo vlogo Gabrove Lizike. Igrali bodo še: Cesar, Lipah, Dre-novec, P. Juvanova, Blaž, Peček, Rakar-jeva. Raztresen, Brezigar, Korošec in Ma-zovčeva. Režiser: M. Skrbinšek.
OPERA
Nedelja, 30. aprila, ob 18.: Gorenjski slavček. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Ponedeljek, 1. maja: zaprto.
Bddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 30. APRILA
7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10 do 9.00 Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes od 8.30 do 8.40 poročila v slovenščini 9.00 do 10.00 Versko predavanje (p. K. Seko-vanič), praznična glasba 10.00—10.15 Poročila v nemščini 10.15—11.00 Naša zakladnica 11.30—12.00 Slovenska ljudska oddaja 12.00—12.30 Qpoldànski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini 12.45—14.00 Nemški ljudski koncert 14.00—14.10 Poročila v nemščini 14.10 do 15.00 Zbor ženskega učiteljišča (vodi prof. Repovš), sodeluje pianist Marjan Lipovšek 16.00—17.00 Koncert za vojake 17.00—"7 75 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 17.45 Plesni orkester vodi Marjan Vodopi-vec 17.45—18.00 15 minut za podeželje — inž. Alojz štrancer: Gozd in njegov pomen za gospodarstvo 18.00—19.00 Filharmonični koncert 19.00—19.30 Ura pesmi; Janja Baukart (soprani in Dušan Pertot (baritoni 19.30—19.45 Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19.4.5—20.00 Kaj prinaša prihodnji teden 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15—22.00 Veliki koncert za krajši čas 22.00—22.10 Poročila v nemščini 22.10—23.00 Koncert orkestra Baloh.
SPORT
Dve tekmi na zele?*?m polju
Na igrišču na Kodeijevem
Da Ljubljana danes ne bo brez športnega dogodka, bosta poskrbeli moštvi Iztoka in Mladike, ki sta se dogovorili za prijateljsko tekmo na zelenem polju.
Iztok je novo ime v kartoteki domačih športnih društev, združuje pa v glavnem le že znane nogometne igralce bivšega STK iz Most, ki je v teku zadnjih let že drugič spremenil svoj naziv, toda ne na škodo svojih uspehov na terenu. Res je namreč, da je pod najnovejšo označbo močan kakor še nikoli ni bil. Mladika je staro — dvajsetletnico je slavila pred kratkim — ljubljansko društvo z nogometno sekcijo, ki je posebno v zadnjih letih pridno posegalo po razpoložljivih lovorikah in se dostojno uveljavilo v družbi vse bolj popularnih tekmecev ob okroglem usnju.
Nasprotnika sta torej — tako ali tako — prav zanimiva in nobenega dvoma ni, da bosta lahko pokazala odlomek dobrega nogometa.
Igra bo ob pol enajstih na igrišču Mladike na Kodeijevem.
Na Igrišču ob Dunajski cesti
Po strogem športnem pravilu, da drug drugemu ne uganjaj konkurence, sta si druga dva nogometna nasprotnika današnje nedelje izbrala za svqje melsebojno srečanje — druge ure in drugo igrišče. Ta prireditev bo v popoldanskih urah na igrišču Ljubljane ob Ciril-Metodovi cesti.
Po tradicije in imenih spadata partnerja te tekme v najslavnejši razred našega mesta. Ljubljana in Hermes dva večna, riva1 a. dva, ki sta v zadnjih letih omejene konkurence tvorila glavna stebra domače nogometne hiše in sploh ona dva, ki sta v danih razmerah zaigrala že marsikatero tekmo v zadovoljstvo občinstva. Letos se sploh še nista pomerila med seboj in že to je razlog, da bosta napela vsi sile za uspeh. In če bo tako. bedo tudi gledalci prišli na račun čeprav ne pojde čisto zares.
V predtekmi s pričetkom cb 15 bosta nastopili obe rezervi, nato pa bo ob 16 glavna tekma. Vstopnina malenkostna.
Obvestila snortnf kom !
s— ZŠK Hermes (nogometni odsek). Pozivam vse igralce I. mcétva, ki so igrali na proslavi Mfadike, da se zbero danes ob 15 zanesljivo na igrišču Ljubljane, za prijateljsko tekmo proti Ljubljani. Vai igralci rezervnega mostra naj priijao tjakaj ob 14, zaradi tekme proti rezervi SK Ljubljane. Vsi in točno! Tekme so važne zaradi določitve postave za gostovanje prr.hoinje Rödel je ! — Načelnik.
Na živilskem trgu ]e živahno
Iz zimskega mrtvila na živilskem trgu je tal hiter prehod in je v zadnjih tržnih dneh na živilskem trgu že zelo živahno. Tudi danes je bil tako živahen promet, kakor da je naprodaj že vsega dovolj.
Seveda je zdaj naprodaj le nekaj vrst domače povrtnine. Tako še vedno prevladuje špinača. Doslej menda ni bilo še nikdar spomladi naprodaj toliko špinače kakor let-cs. Pridelova lei zelenjave so sprevideli, da gredo domači zgodnji pridelki dobro v denar in zato so letos pridelali res mnogo špinače. Motovilca je bilo mnogo manj in je že minil čas zanj. Zdaj ga že dobro nadomestuje berivka, ki je pa še ni dovolj naprodaj in je še za nekatere malo predraga, če bi bilo še vsaj prihodnji teden ugodno vreme, bi bilo tudi berivke dovolj. Nekoliko več kakor prejšnje tržne dni je naprodaj zelenega radica. Zdaj pro-
Karižaska št« 32
Vodoravno: 1. reka v Armeniji, 5. moč, 9. lotiška prestolnica, 10. sibirsko mesto,
11.	trebuh, (italij., fonetično), 13. latinski veznik, 15. glagol premikanja., 16. člen, Trgan, 17. mesto ob Nišavi, 18. časomeri, 19. kratica za tekoče leto, 20. starogrško -astirsko in goccino božanstvo, 22. vzklik, 23. mohamedanska sveta knjiga, 25. pr~<*_ og, 26. eksotična igra, 27. arabsko pleme, 28. tuje žensko ime.
Navpičn0 : 1. južnoameriška republika, 2. japonska dolžinska mera, 3. turški do-stojEunstvenik, 4. perzijski pesnik, 5. morske in slalkovcdne ribe, 6. naziv, samostalnik, 7. kratica za latinsko »namesto -»ečata«, 8. visoka šola, vrsta prireditve,
12.	tuje moško ime, 14. prozorno, tenko blago, 16. moško ime, vrsta žab, 20. nepri-Tno obnašanje, drža (tujka), 21. gola, 23. •>erzij-ski kralj, 24. del obraza.
Kešitev križanke št. 31
Vodoravno: 1. Koper, 5 Kobarid, 11. Rusin, 16. asil, 17. lupe, 18 ovaduštvo, 19. jok. 21. M:ramar, 23. Rab, 24. ar. 25. kal, 27. Jeran, 28. nit. 30. ne, 31. kerubin, 34. Min, 35. cariar. 37. napačen, 38. molitev, 41. sever, 42 irsod, 44. naroden, 46. es, 48. ein, 49. land, 51 naš, 52. za, 53. rti, 55. moralen, 57. mil, 58. pomočniki, 60. Ahil, 61. gob. 62. Atene, 63. lazaret, 64. Zalog.
Navpično: 1. kajak. 2. osoren, 3. pik, 4. eL 5. Kuni» 6. opij, 7. Berem, 8. roman,
Ivan, 10. dar, 11. rutiniran, 12. uš, 13. str., 4. Ivan, 15 Nobel, 20. zabavišče. 22. Arizona, 25. kupec. 26. ličen, 28. Milan, 29. Tarči, 32. ras, 33. Ner. 35. Don, 36. red, 39. ver io, 40. serpa. 42. Pariz, 43. dolar. 45. na-og, 47. stot. 49. Loka- 50. lehe, 54. ime, 55. n:!. 56. nit 57. mol, 59. on, 61. Ga.
		
		
(.m
Ljubljeni soprog, oče, stari oče in praded, brat, stric, svak in
tast
Idara
knjigovodja bivše Kranjske hranilnice, direktor bivše Trgovske šole ljubljanskega šolskega Imratorija,
je 28. t. m. po vdano prenašanem trpljenju izročil svojo blago dušo Stvarniku.
Nepozabnega pokojnika spremimo z žal, kapelice sv. Jožefa, dne 1. maja ob 3. uri popoldne v rodbinsko grobnico pn Sv. Križu.
Maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 2. maja t. 1. ob 8. uri.
Ljubljana, Villaeh, Wien, Graz,
dne 20. aprila 1944.
PAVLA BÖGER roj. GRUBER soproga — v imena sorodstva.
glfagäpp;^
dajajo zadnji regrat, ki ga gospodinje ne kupujejo več tako rade, ker (je že precej žilav. Med letošnjimi domačimi pridelki je treba še omeniti redkvico, ki je je bilo danes naprodaj že precej več kakor pred tednom.
Zadnje čase je trg precej dobro založen tudi z rabarbaro, ki jo gospodinje kupujejo za kompot. Med domačimi pridelki je še nekoliko pora. Peteršilj, ki gre dobro v denar ob sobotah — ko kuhamo govejo juho — je sorazmerno redek.
Na trgu je živahno, ker prihajajo mnogi kupovat zelenjadne sadike, ne le živila. Sadik je čedalje več. Zdaj prodajajo tudi že paradižnikove sadike, a za saditev paradižnikov je zdaj še prezgodaj.
Gospodinje so bile danes zadovoljne, ker je bilo naprodaj tudi dovolj kisle repe, ki je je prejšnje tedne večkrat primanjkovalo. Naprodaj je bilo tudi nekaj kislega zelja, a mnogo manj kakor repe in je bilo takoj razprodano.
Semenarice prodajajo semenski fižol, ki so ga nekateri obdelovalci vrtov že začeH saditi Kaže, da je pridelovanje semena donosno, kajti liter semenskega visokega fižola je po 30 lir.
Kdor išče službo plača za vsako oesedo L —.30, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova all šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je h 7.-. - Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
miäbeHt*
Obveščamo
vse naše cenj. oglaševalce, da je v današnji številki »Jutra« moralo izostati iz tehničnih razlogov precejšnje število tistih malih oglasov, ki so bili oddani v ogl. odd. »Jutra« v soboto dopoldne. Ponovno prosimo, naj oglaševalci oddajo naročila za oglase v ned. številki »Jutra« že med tednom, a najkasneje v petek.
VAJENCA
za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem proti takojšnji plači. Borštnar Štefan, Bežigrad, Podmilščakova 4.
9972-44
SIVILJSKO
vajenko in praktikantko takoi sprejmem. Naslor ▼ ogl. odd. Jutra. 10024-44
PRAKTIKANTKO in učenka za šiviljsko obrt sprejmem. Oglasiti se: Salon Tilka, palača Bata, Ulica 3 maja l/III. 10084-44
UČENCA za pekovsko obrt spreimem takoj. Hran« in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10055-44
KLEPARSKEGA vajenca sprejme K. Janko-vič, vodovodno kleparstvo, Rimska 19.	10H4-44
ČEVLJARSKEGA vajenca sprejmem takoj. Ja-roš, Breg št. 2. 10120-44
VAJENCA sprejmem takoi. Josip Straj-nar, zlatar-juvelir, Ljublja. na, Cankarjevo nabrežje 7.
10195-44
VAJENKO
spreime salon »Mimi«, Knafljeva 1} (bivša Dvo-fakova).	10178-44
VAJENCA za knjigoveško obrt sprejmem. Matija Sifrer, Ljub ljana, Vegova ul. 6.
10275-44
VAJENCA
za pečarsko obrt, iščem. Pirnat, Tržaška 107.
10271-44
KROJAŠKEGA
vajenca ali vajenko spreime modna krojačnica Glavan, Kolodvorska 18. 10019-44 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Rep, frizer. Gledališka 8. 9911-44
VAJENCA sprejme ključavničarstvo Avbelj Franc, Gosposvet-ska c. 102.	10002-44
TRG. POMOČNIK z večletno prakso, vešč nem. in ital. jezika, išče zaposlitve. Gre kot skladiščnik ali podobno. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9918-1 Tehnični URADNIK gradbene stroke išče zaposlitev. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Praktični tehnik«.	9990-1
NATAKARICA, sredniih let, išče mesto plačilne ali šank. Kavcija. Tudi kot pomoč. Ponudbe na ogl. o-dd. Jutra pod : »Perfektno nemščino«.
9947-1
KUHARICA, samostojna, išče službo pri boljši manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena kuharica«.
9979-1 Hotelska SOBARICA, sredniih let, išče službo v boljšem hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica«.	10087-1
GOSPODIČNA s trgovskim tečajem išče zaposlitev v trgovini ali pisarni. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zaposlitev«.	10081-1
MLADO DEKLE,
pošteno in zanesljivo, išče za popoldanski čas zaposlitev pri otrokih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Ljubiteljica otrok«.
10127-1
17 leten FANT z malo maturo išče daljšo zaposlitev. Naslov v oglas, odd. Jutra.	10C93-1
FOTO-DROGERIST išče zapos'itev, po možnosti v Liubljani, lahko tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Mlad drogerist«. 10115-1
GOSPODIČNA vajena prodaie, išče kakršno koli zaposlitev za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po*d »Vajena«.
10188-1
GOSPODIČNA išče službo k otrokom za popoldne ali čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Tutra t>od »Moji mali«. 10264-1
IMAM VEČLETNO pisarniško prakso. Znam strojepisje in stenografijo. Sem dobra risarka in sli-karica. Iščem zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mlaiša«. 9719-1
MLADA BEGUNKA izobražena, išče mesto vzgojiteljice za dopoldne ali popold ne. Nastop takoj ali s prvirn maiem. Naslov pustiti v ogl. odd. lutra pod »Begunka«. 9866-1
FOTOGRAFSKEGA vajenca, od 14 do 16 let, sprejmem takoj. Izdatna hrana s stanovanjem v hiši. Tischler Ivan, fotograf, Vrhnika, Nova cesta 5.
9894.44
ZA MEHANIKA
ali električarja se želim izučiti. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vajenec«.
9951-44
SLUŽKINJO,
pridno in pošteno, za pomoč gospodinii, spreimem v stalno službo k boljši družini. Naslov v oglas, odd. Jutra.	9910-la
SPREVODNIKA za avtobus, zanesljivega, išče Magister	10290-la
ŠIVILJSKO praktikantko sprejmem. Do bi lahko tudi stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktikantka«.
9992-la
SIVILJSKO
pomočnico takoi sprejmem. Naslov v ogl. odd. Tutra.
9994-la
DOBRO ŠIVILJO,
ki gre šivat na dom, iščem. Podrobnosti med opoldanskimi urami. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10035-la
POSTREŽNICO ali služkinjo, z nekaj znanja kuhe, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10028-la
GOSPOD. POMOČNICO za vsa hišna dela, pridno in pošteno, spreimemo v Rožno dolino. Plača dobra. Poizve se v trgovini Anko, špecerija, nebotičnik.
9922-la
rac nvnj.
irvežbanih aa motto perii», sprejmem takoj. Naslov ▼
ogl. odd. Jutra. 10022-la
ZOBOTEHNIKA(-ICO) iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10018-la
POSTREŽNICO za par ur popoldne za postrežbo gostov, in fanta za keglišče, iščemo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9927-la
GOSPODINJSKO pomočnico za vsa dela spreimem. Plača do 450 lir. — Verstovškova 27, levo od tobačne tovarne. 10003-la
MIZARSKEGA pomočnika, dobro not, spreimem. Zglasiti se: ln-
pomocnigo
marljive, polteno, vrstno,
izurjeno ▼ vseh gospodinjskih delih, spreimem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«.	9713-la
KUHARICO dobro, samostojno, takoj sprejmem. Plača dobra. — Domobranska cesta 7.
9920-la
FRIZERKO reprezentativno vodilno moč otrebujem. Nastop takoj, lačam 300-^00 lir teden-
VAZ.VASC*.
kompleten, odlično ohranjen, naprodaj za 7000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9928-6 OTROŠKE ČEVLJE,
belo, prodam. Vovk, Mest
ni trg 18/111.	10082-6
PEKOVSKI INVENTAR kompletno vse, kar spada v pekarno, proda pekarna
št. 27. bele in rjave, ruzke. Pretnar, Podmilščakova 57 dobro ohranjene, t« palmo Ogled v nedeljo in pooe-in aspidistre prodam. Mi- deljek od 7 do 10. 10062^6
9948-6
BIRMANSKO OBLEKO.
kompletno, novo, taft-svila, redvojno blago, prodam.
glavska 6	1 0083-1« me boljši salon v
MLADO DEKLE,	službo,
pošteno in snažno, iščem za pomoč v gospodinjstvu j k trem osebam. Naslov v j POMOČNIKA ogl. odd. Jutra. 10080-la
POSTREZNICA išče zaposlitve, ki bi potre- ; bovala enosobno snovanje ,va cesta 8.
kula, Costova 3
GOJZERICE št. 41, nove, predvojno bla- pi	__
co naprodaj. Vodmatska Šiška, PavJičeva 16/1, des-ulica 13 .	9946-6 no.	100^9-6
BARAKO.	I Kuhinjsko OPRAVO.
rl4Viul _^^	__popolnoma zapito, primer- ; moderno, doslej nerabljeno,
sko Primec, Dolenjka ce-;no za vrtno uto, prodam prodam za 5600 lir. Naslov stl 20	9876-1 a Bavdek Poldi. Karlovška 24'v og'. odd. Jutra. 10054-6
Brivskega POMOČNIKA I __	9952-6, PAR FOTELJEV
dobro, pošteno moč, spre,- PRODAM:	Jin več stolov prevlečenih
' i salon v suino močne moške rjave pol- z usnjem. L'godno prodam. Ponudbe na ogl.'čevlje št. 36, 38 in 42; en Naslov v ogl. odd. Jutra odd. Jutra pod »Brivski po-!P« damskih črnih semiš močnik«.	9841-la!čevljev z visoko peto št. 36, PETELINA,
vse v ' '	' '	_ j .--j —
Najcenejša zabava
je zanimivo, poučno in zabavno čtivo, ki ga poleg najnovejših poročil o vojnih dogodkih v obilici prinaša vsaka številka ponedeQjske izdaje »Jutra«
,SLOVENSKI NAROD4
^ ki je edini ponedeljski list v Ljubljani. Tudi Vi se naročite nanj
cim prej
41
HARMONIKO,
10053 6 klavirsko, znamke Borsini,
__________________________jtovarniško novo, s 96 baši
dobrem stanju, ter rodajlendca, plemenskega,'in enim oktavnim registrom
prodam. Naslov v oglas. - trl	10089-6
NI STROJ.
in vajenca ali vajenko nepremočljiv gumijast vo- prodam ali zameni-m za i— prodam, sprejmem! Krojaški salon jaški dežni plašč, predvoino protivrednost. Bežigra^So- odd Jutra »Moda«, Ljubljana, Rtslje- blago skoraj novo. Naslov icolsk,don^	10048-6 PISALNI
va cesta 8	10025-la;v ogl. odd. Jutra. 9950-6; TOVORNI AVTO.	------
zaUVdV\C07ebT''Ponudbe" na i KROJ. POMOČNICO i ŠIVALNI STROJ, . Inos.lnost 3500 kg. v do oel odd lutra Pod »De-1 spreime damska krojačica krojaški .prodam zaradi iz-;brem stanju ,n obratu, lovna«	10050-la 'na stalno mesto. Hab,an selitve. Stanič. Salendrova prodam al. dam v najem.
STTENOTIPISTKO, . Ljudmi.a. Igriška ul. 11.. *.6, priti	9945-6 Ponudbe nai ogl■
9890-la1 TENIS ČEVLJE	itra pod »Dober avtomobil«.
POSTREŽNICO	2 gumijastimi podplati, si-j	10072-6
jii ves to soreltem. ve, št. 45. prodam za 180 | Plišasto PREGRINJALO prodam. Poizve se: VeCna ^J^Lt^ma to one ž 1 ir. Naslov v oglas, odd; za čez dve postelji, novo Jot n,______ 10137-6
STENOTIPISTKO, mlaišo, perfektno,, ki ob vlada nemščino, sprejme več i e domače industrijsko
podjetje. Ponudbe na og .Prednost Imajo one ziir.r	_
odd. Jutra pod »Stenoti- nekaj razredi meščan-;Jutra	9960 6
n iztiri«	10041-13 ske šole. Ponudbe na!
za ma, jA-fl^^jÄÄ ali pozneie. Naslov r ogL KUHARICO	i GLOBOK VOZIČEK.
POSTREŽNICO " zanesljivo, veščo vseh lep,_ prodam al^zamenjam
pisarniški, močan, rabljen, izvrstno ohranjen, prodam. Naslov v ogl. cdd. Jutra.
10168-6
modro obleko
za dečka 10—12 let starosti zelo dobro ohranjeno, - •	Večna
prodam. Na ogled od 16 do 17 v Trstenjakovi ul. 3, vis. priti., desno, nasproti kavarne Majcen. 10073-6
SLIKARJI. POZOR! Okvirje različnih velikosti, s steklom in brez, prodam
pot
gramofon,
znamke Homocord. odlično ohranjen, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
10150-6
postelja
s peresno žimnico naprodaj. - - - ••	zg.
POSTREŽNICO	aae V«aS: za športnega. Naslov v ogl.'po ugodni ceni. - Hmko r G., Brejčeva 34, Zg.
ta T1"	,	ultra slo druižina prof- odd. Jutra.	9954-6 Privšek, Kolodvorska 7. Si5ka. tramvajska postaja
Naslov v ogl. odd. Jutr*. SKa anizina. pn^i DD awa ircsNr*	lOlM-s c;,..!.,
Naslov v ogl.	- — ,, . __ . ,_
10122-la ^span, Med^^dOVo 10.
GOSPODINJSKO
pomočnico, pridno in pošteno, katera bi kuhala in
PRAŠIČA JESENCA. 10235 la izelo lepo rejenega, prodam. POSTREŽNICO	I Naslov v ogl. odd. Jutra. _______ za jutranje ure. Iščem. W86-6
onravliala druea hišna deh, ; Predstaviti se ob 9. un.| GUMI-VUZ fS'^S, Plača 350 Pisarna. Mestni trg 25/1. na .peresih -cLro, prodam.
sprejmemo takoj. Plača 350 do 450 lir. Nas.ov v ogl. odd. Jutra.	10133-la
KUHARICO,	.
samostojno, spreimem takoj v stalno službo z dobro oskrbo. Naslov v ogl. odd. Jutra
10255-la Poizve se: Domžalska 3-
DVE KROJAČICI
izvežbani, sprejme takoi
2 KOZLIČKA,
9982-6
10164-6 JEDILNICO v nemškem slogu, kompletno, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 10149-6
OMARI NA LED, večjo in manjšo, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	10148-6
damski salon prve katego- Pet tednov stara, prodam. »ADLER« rije. Naslov v ogl. odd. pimene. Šelenburgova^!. __ pisalni stroj, skoraj nnv. z
Jutra.
monterja,
10096-la
9971-6
salonarje,
dobro ohranjene, z visoko
nÄi. nXTv póg[: a |
instalacije,^ spreimem.^ ^ jKutrj	10110-la peto. Kladezna ulica 1,
10277-la
postrežnico.
pošteno, močnejšo, za vse
slov v ogl. odd. Jutra.
10099-la
POSTREŽNICO.
pošteno, za dopoldanske ure, sprejmem. Naslov v ogl odd. Jutra. 10095-la
DELAVKO, močno, v starosti do 28 let, pošteno in zanesljivo, za raznašanje in razvažanje robe ter vsa druga dela v špecerijski trgovini, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stara šola«.	10102-la
POSTREŽNICO, od 7.30 do 11, spreime boljša družina v Šiški. Plača 300 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10167-la
GOSPODINJSKO pomočnico, vajeno dobre piazzale Arduino, Mi
GOSPODIČNO za hišna dela sprejmem za popoldne. Gorupova 18.
10008 la
POSTREŽNICO iščem za takoj. V katerem času — po dogovoru. — Prediamska ul. 39, pritličje.
10284-la
Zaslužek
peto.
9969-6 SEMENSKI KROMPIR
proti dovolilnici preskrbim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
mizico, prodam. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
pri Sitarju.
PETELIN, Leghorn, naprodai. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10135-6 ZAJCI:
1 angorka, 1 angorka s tremi mladiči. 1 orjak, 1 or-jakinja Z enim mladičem, poceni naprodaj zaradi opustitve zajčiereie. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10134-6
POCENI PRODAM: rjave moške čevlje št. 39,
10147-6 je dobro ohranjene, in Kri-KLARINET in VIOLINO stusa v steklu, s podstav-moistrsko, več decenij sta- ;kom, 80 cm visok. Einspi-ro z veliko zbirko not, Jerjeva 15, podpritličie prodam. — Hinko Privšek.	,A1
Kolodvorska 7. 10146-6
RESO
„_____ na dve plošči, nov. ugod-
9977-6 |no prodam. Naslov v ogl. OTROŠKE POSTELJCE, jodd. Jutra.	10166-6
solidno izdelane, prodam. ŠIVALNI STROJ Josip Artnak. mizarstvo. Singer, pogrezljiv. prodam. Jenkova 7.	10033-6 - "	— 1
PING-PONG MIZO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Lončarič, Vodnikova 116.	10026-6
KONCERTNE CITRE, prvovrstne, z etuijem, vse v brezhibnem stanju, pro-
Simandl, Dvorakova 3.
10165-6 OTROŠKA POSTELJA s predalom ugodno naprodaj Naslov v ogl. odd. Jutra.	10125-6
SADIKE krasnih vrtnih jagod * ve-
IŠČEMO
PRODAJALCE	...............
nnihnliše žennedim- Naslov v ogl. Ódd. jfikimi plodovi prodam. Na-za najDOlJse zepuc Jutra	10030-6 slov v ogl. odd. Jutra,
svetilke — eksportne-, aparat za masažo,	10131-6
ga tipa. — p r 1 m o , »Radiostat«, prodam. Na- moško obleko,
jslov v ogl. odd. Jutra. I2el0 dobro ohranjeno, za
meščanske kuhe in drugih hišnih del. sprejmem takoj. Plača in hrana dobra. Za težja dela je postrežnica. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10169-la
frizerko,
dobro moč, spreime takoj Gilbert Lombar, Gosposvet-ska 34.	10139-la
MIZARJA za pohištvo iščem za takoj ali pozneje. Plačam 8 do 10 lir. Vidmar, Vodnikova 31.	10140-la
KROJ. POMOČNIKA za veliko delo, sprejme Re-šetič, Cesta 800 let Ljubljane št. 14/11. DELAVCA
lano.
10031-6 maihno. šibko postavo, pro-TRIEDER »ZEISS«, dam. Naslov v ogl. odd. __6 kratna povečava, prodam, ljutra.	10132-6
NEMŠČINO |Nis1ot t °ad- n>u'ri; I ČEVLJ1-in italijanščino poučuiem!____________10032-6 moški. visoki, it. 42. «
nitv^nn"'"Slovnica" konver-1 PRODAM:	igojzer'ice št. 41, malo rab- _ _
S? Grem ^Idi'na dom. zlate ribice s kozarcem, bir-:f,cne, ugodno naprodaj. - Puharieva 6-	10210-6
10154-6 ŠPORTNI VOZIČEK, lep, predvojni, prodam. — Gregorčičeva 19/IH. levo.
10138-6 ŠPORTNI VOZIČEK, predvoine izdelave, prodam. Tomšič, Rimska 23/1.
10119-6 ELEKTROMOTORJI : 7.5 HP, 5.8 HP in 4 HP, vsi 380'660 V, dalje brusilni Stroj na stojalu, z motorjem 2 HP, 380 V, in kompletna črpalka na 800 1 z motorjem 7 HP, 380 V. naprodaj. Ogled: Strojna delavnica, Ljubliana-Moste, Ribn:ška 15.	10121-6
BELO OBLEKO primerno za prvo obhajilo, za dečka, prodam. Dež-man. Rimska cesta 21a/III.
10212-6
TRICIKLE
različnih velikosti, dobavlja še po starih cenah Merkur
zaetja.
Naslov v ogl. odd. Jutra.
9967-3 DOBER TAPETNIK gre delat na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10211-3
KONVERZACIJO nemško-italijansko, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka realne gimnazije«. 10174-3 NEMŠČINO, 10180-la litalijanščino, francoščino —
mansko georget obleko, dol- i Naslov v ogl. odd. Jutra ge hlače in rjavo angleško i	10111-6
blago za damsko krilo. — PREPROGO Ogled v nedeljo dopoldne 2.50X3.50, v dobrem sta-(do 14) in v ponedeljek nju, lepo. prodam. Ogled: popoldne. Adela Zdešar, Moste, Stara pot 10.
Robbova 21.	10023-6!	9919-6 ___ ________
NEMŠKE KNJIGE, i BIRMANSKO OBLEKO, jvrtaln'e stroie itd., zelo različne, poceni prodam, lepo, dolgo, roza, prodam iUgodno prodamo. Merkur, Naslov v ogl. odd. Jutra. aIj zamenjam za protivred-ipuharjeva 6.	10204-6
9845-6inost. Naslov v ogl. odd. DAMSKO IN MOŠKO OBHAJILNO OBLEKO, !jutra.	10109-6 k0i0 j2vrstne znamke, in
belo, taf t, krasna izdelava, ] 2IVO APNO
2 MOTORNI TRIKOLICI
nosilnost do 1200 kg, še tovarniško novi, ugodno naprodaj. Merkur, Puhar jeva 6.	10209-6
STABILNE MOTORJE, stroje, različne stružnice.
„ ,----... v , feÄJkf' JÌ£ÌtfÌÌC*-DX|prodamT "Naslov" v "oglas! prodamo."- Kupimo deci-
Ägftie'a^^Ä;—10020-6 maino tehtnico do 250kg; dne.
2 tricikla. zelo ugodno na prodaj. Merkur. Puhareva
__	______ ______________.ulica 6	10207-6
nniv „„„^vnr. < jn_	10288 3 i PREDVOJNO BLAGO Rožna dolina cesta XVII; TOVOP.. AVTO-ŠASIJA
BRIV. POMOCNTK^,r„idn'fVILTO	10288-3 mo?ko obIelco pfodam u	10108-6 j(7 ton). brez gum in ka-
takoj sprejmem z dobro .«ViU-jU ;Naslov v ogl. odd. Jutra. MOŠKO KOLO !bine, zelo ugodno napro-plačo. Naslov v ogK_ odd bolifa^z dobnm rtcusom 10021-6 .proda Klavora, Gorupova ;da j. Naslov	•
Mra.____ ____J026SJ_a iza nove.^itare in ^tr^ice j GENSKE ČEVLJE,	„lica 3/I1I.	----
GOSPOD. POMOČNICO (obleke, iščem za 6 dni me-! ;	J6 sko. j 2 VELIKI ZAJKI
kuharico, «možno m	tJ" ^ »Pridna« «' ™ve. prodim. Ogled činčila prodam ali zame-
steno, sprejme mala dru- ,odd. Jutra pod »Pndna«^ o<J ponedelita daIie ^ 14 n|am ^ piske. Hišnik. Tr-
žina. Naslov v ogl. odd Jutra.	10260-la '
GOSPOD. POMOČNICO ali postrežnico za ves dan, ; pošteno, pridno, išče družina 4 odraslih oseb. Plača in hrana dobra po dogovoru. Zelena pot 4/1.
10233-la
POSTREŽNICO,
pridno in pošteno, za go
Prodam
RJUHE
DARILO,
_______ v ogl. odd.
10098-6 jutra 10208-6 PLINSKI KUHALNIK rešo, nov, prodam. Ogled iz prijaznosti v trgovini pri »Solncu« K. Vidmaier. Pogačarjev trg. 10194-6
NOV RADIOAPARAT prodam. Ogled od 14. do
It ,	»T 1	_	-JJ
do 16. Naslov v ogl. odd. dinova 7. Jutra.	10012-6 j ČEVLTE:
RADIO	bele, dekliške, it. 35—36,
»Hcrnvfon«, tricevni, pro-!riave ženske št. 38 in nizke
;dam. Na ogled od 13 do Imoške št. 40, vse dobro ij----.,	,
iz predvojnega blaga, prav;i4 in od 19. Naslov v ogl. lohranjene. prodam. Trafika. 116. ure. Naslov v ogi. oaa. dobro ohranjene, skoraj no- odd. Jutra.	10005-6 Celovška 34.	10097-6	vn7i^rK
ve. ugodno prodam. Na- 2 ŠIVALNA STROJA,	ŽARNICE	1 GLOBOK VO^rctK.
slov v ogl. odd. Jutra. I patent, brezhibna, 1 kro- za kompleten radio: ER 227, skoraj nov, predvojni, pro-9788-61 inški. 1 damski, naprodaj.'cA 235, Z 24. št. 47. št. jdam Kavč-' T""«» ce-'Naslov v ogl. odd. Jutra. 180, UY 227, skupaj 9 ko- ,sta 1-2
1Ó006-6 ;madov. prodam. Naslov v; MAJ1CU
spodinisko pomoč, takoj 'primerno z'a birmanko, pro-1 spreimem. Prednost ima ;dam Nasiov v ORi. odd.
ljubiteljica otrok. Poizve jùtrà ^: Hai™l? DžemaK Pred lahek VOZ Skofuo 15/TTI. 10232-laj^ evf>z čebel prodam.
VEČ PLESKARSKIH iPodsmreka 3. Tržaška ce-pomočnikov za daljšo za- sta.	9312-6
poslitev, in samostojnega i železen ŠTEDILNIK, slikarja za stalno, sprej- Idobro ohranien, poceni na-mem. Borštnar Štefan, Pod- prodaj. Na ogled v nede-milščakova 4, Bežigrad. lj0 30. aprila od 9 do 11 10231-la 'pri Dovču Francu, Toma-
HISNA POMOČNICA .	.....
ki zna samostojno kuhati, poštena, dobi dobro namestitev k trem odraslim ose- skoraj novo, prodam zara-bam. Zglasiti se: Fototeh-,di selitve. Naslov v oglas, nika. Dunajska c. 15. odd. Jutra.	9882-6
10215-la I OTOMANO.
SVILENO PREJICO,
9962-6 slično DMC. kvalitetno,, prodam. Naslov v oelas.
čevska 41a, pri Sv. Križu.
9846-6 Kombinirano OMARO.
ogl. odd. Jutra. 6 m GRADLA,
10078-6 otroka, leseno, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 1019S-6
S6 Pp7eÄT\l£o. modre j BIRMANSKO OBIEKO
odd. Jutra.	9999 ~ >	-----, ,	, .
POVRŠNIK,	barve, prodam. Naslov pu- modro, predvojno, ne no-
moški, za manjšo postavo, stiti v ogl. odd. Jutra pod seno, za dečka od 7 do 11 mizico s stolom, zaveso, i»Gradl«.	9752-6 ;let prodam. Naslov v og!
moder iopič, vse že rablje- STARO POSTELJO ^cJ^nffl^O no, prodam. Naslov v ogl. z mrežo in omaro za ob'e-i EELO CHI...-.vJ odd. Jutra.	9996-6 ko prodam. Naslov v ogl. birmansko dekliško pro-
KANARČKE	!0dd. Jutra.	10092-6 dam. Opekarska c. 37.
in tudi druge vrste ptičev I KOLO. ter še nekaj delov za kole- (moško in žensko, naprodaj, sa prodam po ugodni ceni. Malgajeva 12/1. desno.
iono-6 ŠPORTNI VOZIČEK
dobro ohranien. prodam
POŠTENO DEKLE
'dobro ohranjeno,
za opravlianie gospodinjskih j za 1000 lir. Gosposvetska 2 del, išče družina dveh oseb. pr^ hišniku^	9908-6
Plača in oskrba lepa. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9S14-la
GOSPOD. POMOČNICO
sprejmem takoj k štiričlan
FIŽOLOVE PREKLE prodam. Ižanska cesta 94a.
9905-6
ČEVLJE,
črne, semiš. in rjave kačje.
Naslov v ogl. odd. Jutra.
10086-6 Sobno KREDENCO prodam. Gledališka ulica, prodam Kolizej soba 53. 10044-6 MOŠKI PLAŠČ, spomladanski, iz predvojne-
ski družini. Hrana dobra. išt. 38.5. prodam. Naslov v Plača po dogovoru. Naslovlogl. odd. Jutra. 9903-6 v ogl. odd. lutra. 9949 la NAGROBNI OKVIR
Šiviljsko POMOČNICO iz umetnega kamna, pro-in vaienko išče salon Fani dam za 100 lir. Naslov v Ambrož, Mestni trg 25. ogl. odd. Jutra. 9917-6 9935-la SEMENSKI KROMPIR POŠTENO DEKLE jzamenjam za lahek tricikel. za opravljanje gospodinjskih jNaslov v ogl. odd. Jutra, del in pomoč v gostilni.	9916-6
spreimem. Nastop takoj.—) BAKREN KOTEL Poizve se v mlekarni na za kuhanje perija. drži 80 Sv. Petra cesti, Neža Cvel bar.	10041-la
VEČ MIZARSKIH pomočnikov išče mizarstvo
Vodnikova cesta 81.
10172-6
STARO KOLO
10088-6
DEŽNI PLAŠČ,
damski, temnomeder, sko- - . .	.
raj nov, predvojno blago, z novimi pnevmatikami, ugodno naprodaj. Naslov v prodam. Ogled med 12. in ogl odd. Jutra. 10126-6 15. uro: Prelovčeva 6. Zs
p._________ »AGFA«	ISiika.	10171-6
ga blaga, za' visoko posta- anastigmat, 6X9, za film. i PISARNIŠKO OPRAVO vo. prodam. Trafika, Ko-'s torbico, prodam za 600 ugodno prodam. Ogled ^od lodvorska 41.	10069-6 lir. Hinko Privšek, Kolo-
RADIO,	dvorska 7.	10151-6
RJUHE,
rabljene, v dobrem stanju, Lj. Zvona, vezanih, pro-
12. do 14. ure v Slopničar-jevi ul. 5.	10176-6
VEČ LETNIKOV
petre vrni, tovarniško nov,
prodam. Trafika, Kolod- __________ . ------ — .-.,..
voreka 41.	10070-6,in pristne platnene previe- dam. Naslov v ogl. odd.
Plemenskega PETELINA ke za pernice prodam. — Jutra.	10n9-6
Rodne Island prodam. Bi ;Hinko Privšek. Kolodvor-tenčeva 9.	10071-6 ska 7.	10163-6
PP.ODAM: ženrke čevlje salonarje št. 38 in polovično omarico. Rožna dolina cesta IX. št. 2 10047-6
KOZLIČKA in KOŽICO
JEDILNI PRIBOR,
rje prost, kompleten, za šest oseb, nerabljen, prodam. Hinko Privšek. Kolodvorska
OTROŠKI TRICIKEL
prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	10181-6
BIRMANSKO OBLEKO krasno. iz svetlomodrega organdija, prodam. Domo
ul. 7	10162-6 'branska cesta l/I. 10184-6
OTROŠKI POSTELJI, | TRI PARE DAMSKIH
sanske pasme prodam. No- železni, z mrežo, prodam, čevljev št. 38 in 381.-!, pro litrov, prodam. Bežigrad 19 iva kolonüa. Cesta v Mest-I Hinko Privšek, Kolodvor-Idam. Ambrožev trg 10. 9915-6 Ini loe 25.	10071-6 |ska 7.	10161-6
2 OLJNATI SLIKI: | MOŠKO KOLO.	| RADIOAPARATE	| 2 ELEKTROMOTORJA
___________________________.dalmatinska motiva, .pro- ;močno, dobro ohranjeno, . različnih znamk prodom, 'po 1 konjsko silo, 220/
Jos Rotar Pokopališka 8. dam. Naslov v ogl. odd. jugodno prodim. Osterman. Hinko Privšek. Kolodvor-!380, prodam. Naslov v ogl. Moste '	10010-la ijutra.	10042-6 ! Knezova 18'II. 10076-6 ska 7.	10145-6 odd. Jutra.	10189 6
PIANINO najbolje ohranjeo. P«®da«n.
Ogled dopoldne med 10. in 12. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10192-6
SVILA! Ugodno prodam se prejšnji chrep georget, bele in rjave barve, po 4 m komad. Naslov v ogl. odd. Ju^ra-10190-6
RADIO,	jj
, cevni, nov,
slov v Ogl. Odd. Jutta-^ SAMSKO SOBO
orehovo, furnirano P^Jt»'
-o,
r er jeva 23.	..„
del,o med 8. m ioduro.
OTROŠKI VOZIČEK . lep. globok, Predvoi«.
skoraj nov, P«^»«- Ni 5lOT v ogl. odd. Jut».^
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, boljše «amke prodam. (Trnovo) Ma°-^eličeva ul. IflL. Versta.
ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, lepo ohranjffl, Hodam. 2Urankar ^nc.
^ksotlčne ptičke in kletke, prodam. Z«-kraišek, Miklošičeva^^
PRODAM: kompletno deško garnituro za prvoobhajanca iz temno-modrega kamgama. krasne bluze s Čipkami in belimi čevlji ter belo mornarsko obleko za 4-5 letnega dečka. Frlec Franc, Konzresm trr 5. dvorišče. 10234-6
PRODAM :	.
vezene nove kapne, ruhe in brisače. Naslov v ogl. odd. Jutra. ,	10230-6
KAMGARN svetlosiv, črtast m temno-moder. za moško obleko, ter nekai metrov vzor č aste svile, prodam. Naslov v
ogl. odd Jutra. 1 OTROŠKE ČEVLJE
rahliene. št. 20. prodam. Kongresni trg
DVE KOLESI.
eno novo, športno, in eno navadno, znamke »Steyr«,
prodam. Gosposvetska^ta
VEČ STROJEV
elektrobrusilnih. 0.3. 1 "> 1 75 KS prodam. Naslov v oel odd. Intra. 10218-6 NAČRTALNO PLOŠČO
(Anreissplatte).. uporabno tudi kot ravnalno plosco, 1700X1000X70 mm debelo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10217-6
ODEJO (Kamellhaar) predvojno, nerabljeno, zelo lepo, 100X140 cm. za otroško poste'iico ali voziček. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10193 6
RADIO EUMIG,
razni kino-proiekcijski m snemalni aparati, ugodno naprodaj. Fototehnika. Do-naiska cesta 15. 10214-6
SINGER pogrezljiv, eden v omarici, eden navaden, popolnoma nova, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ameriški K 15«.	9232-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Diogeriia Kane, Židovska ulica 1.
9691 -6 MARMORNA KREDA bela k?!ciiev karbonat C, 00. 000. 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinei -katran, olie za lermena -stalno na zalogi" »Petro-nafta« I.iubliana. Ciril Metodova 35a. orej Tvrševa.
I ?"»6-6 PRAVE TUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ueodno naprodai : »Petro-nafta«. Liubliana, Ciril-Metodova 35a. nrei Tvrševa.
T-377-6
PISALNI STROJ
prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	98-0-6
I.FPO DAMSKO URO z zapestnico, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
9975-6 GLOBOK VOZIČEK predvoini, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9970-6 FIŽOLOVE PREKLE dobite v skladišču zadruge »Marad« v Živinozdravniški ulici (za Cukramo).
9939-6
HARMONIJ
znamke Förster, ugodno naprodaj. Bleiweisova c. 21.
9930-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, brezhiben, predvojna roba, ugodno proda: Nova trgovina, Dunajska cesta ^6 (nasproti Gospodarske zveze).	9813-6
ZNAMKE kompletno zbirko ali posa-10182-6 ^mezne partije, tudi preko-' morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.
10034-6
Ižanska ce 10197-6
A. E. Weirauch:	4]
VILKI GOSLAČ
Roman
Dala se je voditi, kakor da bi bila povsem brez volje, in fanta sta se ji smejala in se delala važna.
»Ko si pa še tako majhna!« se je bahal Südekum. »Le pusti, bo že veliki bratec vse ukrenil zate! Niti vedel nisem, da si še takšno majhno dekletce! Vse bo, kakor mora biti, srčece! Da so prodajalne zaprte? Kaj res misliš, da tu o polnoči ne dobimo več kr nk? Pač, še preden pridemo v hotel, le nikar se ne boj! Dobimo jih, pa da moram neznanemu človeku sredi ceste odlomiti njegov lepenkasti klun! Samo, malce potratnosti mi pa nocoj moraš dovoliti, saj smo drugače tako solidni, da £i lahko z mirno vestjo kaj privoščimo. Najprej avto, da vzamemo na postaji kako reč iz kovčegov, kajti, kolikor te poznam, ne bi oblekla kostuma iz sposojevalnice. irti če ti ga preskrbim.«
Inge je storila vse. kar sta zahtevala cd nje. Sama ni bila zmožna niti najmanjše odločitve. Kar sta ji pa ukazala, je storila s hlastno naglico. Vsaka nrnuta, vsaka sekunda je bila dragocena, železničarji na postaji so se dobrodušno smejali, ko so mladi ljudje razburje-o brskali po svoii prtljagi, da bi se preoblekii. Taki prizori jim niso bili nič novega, še pomagali so
jim z dobrimi nasveti. Za majhno napitnino so varovali odprte kovčege, dokler se ni gospoda v umivalnici napravila. Za Sü-dekuma in Westfahla sta večerni obleki Kar zadostovali. Toda Inge se je obleke branila, zdelo se j,; je, da je brez kostuma preveč podebna sama sebi. Westfahl si je izmislil kestum: nočna srajca iz svetlega svilenega krepa, doigo krilo in preko tega dvojega fantastično ovita vezena ruta z resami. Na glavo sta ji poveznila Süde-kumov široko-krajni mehki klobuk, zapestja pa okrasila z vsemi pisanimi ver ž ca-mi in naročn eami, ki si jih je bila dala spotoma obes ti od krošnjarjev s spom:n-ki. »Plavolasa Carmen!« je nazadnje zadovoljno dejal. »Kar priskutno zala si na pogled! škoda, da ti je toliko c!o krinke, ta se ti ne bo podajala kdo ve kako.«
Toda Ingi je bilo mnogo do kr;nke. Cfllo takšno je hotela imeti, da ji je spuščala zastor r.a usta in brado, šeie ko jo je čutila na obrazu, se je umirila. Nemogoče J® bilo, da bi jo kdo spoznal, saj se niti sama v zrcalu ni spoznala.
Ko so spet sedeli v vozu,, je skrivaj storila sklep.	1
Kakor hitro pridejo tja, se bo fantoma izgubila. Potem ji ne bo mogel nihče braniti, da ne bi neopaženo izginila. Ako nikjer ne dob' sobe, še vedno lahko prenoči v železniški čakalnici.
»Cujta, dečka,« je reklia v takih mislih,
»vsak lahko dela. kar koli ga bo volja, m nadejam se, da se bomo vsi trije imenitno zabavali. Toda kar koli bi se zgodilo — eno uro pred odhodom vlaka se dobimo na postaji. Preobleči se moramo in oddati prtljago ... saj vesta, živci me ne puste zlaa-ka na cedilu, a misel, da bi utegnil kateri izmed vaju zamudti vlak. me bo delala blazno. Prosim tore.i, obljub ta mi, da ine ne bosta pustila čakati!«
S sveto resnobo sta ji dala besedo.
Reka ljudi jih je zanesla skozi nihajoča vrata. Svetloba, hrup. godba, barve, ljudje — ljudje, veža, dvorane, stopnice, hodniki, mrgolenje črn h frakov, belih oprsij, gol'h hrbtov, leskečcčih se večernih oblek, fantastičnih kostumov, mnogobarvr.ih dominov — beli,, rjavi, našminkani obraz1, črne, rdeče, spreminjaste krinke, velikanske lepenkaste glave, odurne tenčične ?pa-l<e. bele, črne. zlate, srebrne lasulje, umetni nosovi, umetne brade ....
V prvem trer-utku jo je prešinilo neka«-šno razečaranje: nemogoče, da bi tu Koga naši -, nemogoče, da bi tu koga spoznala Niti za trenutek ni bila pomislila na to, da bi ji utegnilo biti težko spoznati Maria, pa najsi bi bil našemljen ln zakrinkan, še minuto, pa ji je postalo razočaranje tolažba: prav gotovo ga ni bilo tu. Toda domnevala ga je lahko povsod. Imela Je gotovost, da je bil malo prej še v mestu. Torej ni bilo nemogoče, da bi bH zdaj tu. 2e
ta možnost je bila veselje, ki jo je razburjalo in j? jemaLo sapo.
Morda je bila roka, ki je tamle počivala na ograji stopnic, njegova roka, morda «*o bile oč:, ki so se lesketale izza onegale razporka v beli svili, njegove cči; mogia si je domišljati, da čuti njegovo bližino — že to je bilo velika sreča. Srce se ji je širilo in prekipevalo, ljubila je te ljudi, vse. vse jih je ljubila zato, ker je utegnil biti eden izmed nj h Mario Holvay.
Nekdo ji je ovil roko okrog pasu in jo potegnil s seboj v vrvež plešočih dvojic. Saj prav ia prav nj bil ples, bilo je le ritmično gibanje gosto zgnetene množice. »Bodita tečna!« je zaklicala tovarišema, še dvakrat, trikrat je z očmi ujela njune roke, ki so ji mahale izza glav, klobukov in lasulj, nato ju je izgubila izpred oči.
Debeli možic, ki jo je držal okrog pasu, gotovo nt bil Mario, niti ne naslednji, nit; ne tretji. Plesala je, se smejala, pretrgano, nesmiselno brbljala v vseh mogočih svetovnih jezikih, odgovarjala na vprašanja z debelimi, fantastičnimi lažmi, pila šampanj ;a, ne baš malo, to je delalo pisano, «mešano sl'ko še bolj pisano in zmedeno, vsakemu se je dala odvleči in se vsakemu čez nekaj minut spet izmuznila. In v tem, ko je plesala in se smejala in pila. so Ji oči, utesnjene v ozko režo krinke, brez miru švigale okrog ter iskale, iskale, iskale... Sčasoma se je zmešnjava nekoliko ure-
dila. Tale kostum, onegale domina je bila videla že nekaj tucatov kratov. S tem je bila plesala, z onirri*e izpregovorila nekaj besed. Na stotine jih ni več pr'haj'alo v poštev, ker zanesljivo niso mogli biti Mario. Kjer je opazila kega, da je bil njegove postave ali da je imel njegov nastavek -as ali g be, ki so bili le količkaj podobni njegovim. se je brž prerila do njega, s stisnjenimi zobmi si je utrla pot. Toda že beseda, že gib, že korak ji je povedal, .da se je bila zmotila.
Najbrže ga vobče ni bilo tu. Morala bi skušati priti {lo njegove sebe in ga tam počakati ali mu pustili listek. To čakanje in iskanje, ki je b!lo izprva osrečujoča, prijetno razburljiva igra, je postajalo sčasoma utrudljivo in mučno. Misel, da je nemara vendarle kje blizu, da ga pa ona ne najde in ne spozna, jo je pripravljala v obup. Najrajši bi si bila strgala krinko z obraza, da bi jo on našel. A kaj naj stori tedaj, če pojde mimo nje, ne da bi jo spoznal? Oh, najbolje bi se bilo potuhniti v teman kotiček ta tam tuliti kakor zapuščen pes — té li ti vso to bedasto, jalovo napetost v bridkih solzah ...
Koncert... da, to je bilo krasno, na to bo mislila, to ji bo spet nekaj časa dajalo moč. in to je užitek, ki si ga je lahko privoščila brez kazni. Vsak poskus osebnega približanja pa Je trpinčenje brez smisla. Nikoli več! NOooit ve«
%
S krt
•emo si namazi brado, pa bo britje Ti v naslado!
BRIVNA KREMA
RAPIDA
Brez mila, brez pene
-P R O I Z.V O P11 i-y A N K A I T
zložljive stole za vrt iD zaklonišče, kako r tudi vsakovrsten rezan ln tesan les dobite v skladišču zadruge »Ma-rad« v Živinozdravmški ulici (za Cukrarno).
.7-369-6 ŠIVALNI STROJ še skoraj nov, pogrezljiv, prodam. Resljeva 30, podpritličje.
10237-6
KUH. OPRAVO
solidno izdcla.no ter 1 vrtno raztezno mizo in 2 klopi, prodam. Josip Zorman. mizarstvo in stolarstvo, Ljubljana, Breg 14.	10240-6
BLAGO Za moško obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra..	10242-6
2 KOLESI žensko m moško, prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.	10243-6
KRZNEN PLAŠČ rjav. konj, (Folen), zelo malo nošen, ugodno prodnim Koman, Tyrše-va 6/1.	10246-6
VOLNENO ODEJO ln darilo, primerno birmanko, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Ugodno--.
10247-6
TEHTNICO
automatično, do 15 kg pr-.dam. Naslov v ogl ood. Jutra.	10249-6
2 PISALNA STROJA eden z dolgim vozom, drugi v kovčku, pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10250-6
PLAHTO novo. za tov. auto, 3X2.60. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plahta«.
10257 6
PRODAM
dva para visokih moških čevljev št. 40. dva pera ženskih št. 38 in manjšo aktovko. Fran-kopamka ul. 27, pritličje. levo.	10258-6
cvetačo lepo in zdravo blago, do hite še pri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10.
10278-6 UGODNO PRODAM: salonsko suknjo, lepo ohranjeno, fino predvojno blago, za srednjo postavo; istotam prodam star Singer stroj. Naslov v ogl. od. Jutra.	10279-6
OBHAjILNO OBLEKO
in čevlje ter več spomladanskih in poletnih dekliških oblek, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10281-6
RJAV (FOHLEN) PLAŠČ naprodaj. Ogled v krznar-stvu Smole, Šelenburgova ulica 6.	10280-6
GOJZERICE št. 42, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10283-6
3.20 m BLAGA sivo črtasto, za moško ohlelco. podlogo in blago za moško perilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10285-6
bele pike bluze
za srednjo postavo in nekai metrov pikeja in belega svilenega platna za blu/e, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10286-6 VZMETI ZA ŽTMNICE prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10289-6
PRODAM: skoraj nov divari, omaro, posteljno omarico, veliko ogledalo, železno pečico, 2 mizi in toaletno mizico. Ponikvar, Križevniška 7/1.
10292-6
KUPIM:
nove in nošene lisičje, ku-nje in dihurjeve boe, usnjene kovčke, aktovke, žoge z dušo, jermena, žimo in ščetino, stare püe in in ščetino, polhove kože, lisičje, mačje in druge z belo dlako. D. Zdravič, Stari trg 30.	9943-7
ŠIVALNI STROJ, ženski, boljše znamke, še dobro ohranjen, z okroglim čolničkom. kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov : Jež Filip, Borovnica št. 84.	9877-7
ŠPORTNI VOZIČEK in otroški bicikel, dobro ohranjena, kupim. Plačam dobro. Dovžan, Galetova 4.
9880-7
Širite
„JUTRO"
KNJIGE :
slovenske in novejše nemške. Ljubüanski Zvon, Dom in svet. Kroniko in druge revije kupuie knjigarna žužek, prehod nebotičnika.
9989-7
PERNICI
s puhom ali dobrim perjem in eno žimnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Pernici«. 9940-7
REDUCIRNT VENTIL za kisik, tudi malo rab-lien, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ventil«.	9808-7 SKRIPTA DR. KRALA, »Nauk o trdnosti«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trdnost«. 9863-7
č 1 t a f t e
pazljivo
oglase
m
JUTRA"'
GOSTILNIŠKE STOLE rabljene, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9926-7
PISALNI STROJ, boljše znamke, prenosen in v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9914-7
KUPIM:
nove_ ali malo rabljene nizke, šivane, iz mehkega usnja, moške rjave čevlje št. 43—44 in dobro ohranjene letne hlače, svetlosive, enobarvne, za močnejšo postavo, event. celo obleko. Fu-gina, Gallusovo nabr. 7/III.
9953-7 ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Za Tomaža«.	9955-7
GLOBOK VOZIČEK kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem nujno 44« 9956-7
BLAGO
predvojno, volneno, solidne barve, za damsko 'obleko, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra.
OMARO,
leseno ali pločevinasto, za skladišče, 2 m široko, 2 m visoko in 1 m globoko, s ključem, kupim. Navesti ie velikost, kakovost je postranska. D. Zdravič, Stari trg 30.	9942-7
POHIŠTVO za spalnico, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kompletna«.	9985-7
ŽIMNICO, s prvovrstno žimo, ali samo žimo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Žima«.	9964-7
OTROŠKO KOLO, še v dobrem stanju, kupim. Dober plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jaku-povič«.	10039-7
KRZNEN PLAŠČ, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eleganten«.
10037-7
TEKAČ, dolg nekaj metrov, še dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Tekač«.	10038-7
POHIŠTVO. Kupim kompletno sobo za gospoda ali posamezne dele in predsobne omare ter stene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.
10015-7
KUPUJEMO
,in sprejemamo v komisijsko prodajo fotoaparate, umetnine, preproge, stekle-nino in vse druge boljše porabne in luksuzne predmete. Parfumerija »Venus«, palača Bata.	10013-7
VRTNE KLOPI, MIZO in sončnik knpim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Vrt«.	10000-7
KITARO, že rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kitara«.	9997-7
PISALNI STROJ, novejše vrste, dobro ohranien, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	9998-7
ČIPKASTO BLAGO, 2 m, belo, volneno, kupim. I. Wagner-Solar, Pred škofijo 9.	9995-7
ŠIVALNI STROJ Singer, Pfaff ali Gritzner, kupim takoj. Navesti ceno. Cenj. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Bala«.
10060-7
ZAKONSKO SPALNICO
tn kuhinjsko opravo, v dobrem stanju, kupim takoj. Navesti ceno. Cecj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4999«.	10058-7
KOZO, dobro mJekarjco, lcuptim. Schwarz Ivan, Ob Ljubljanici 53.	10052-7
ŠIVALNE STROJE kupimo, plačamo v gotovini. V poštev pridejo samo stroji v brezhibnem stanju. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 10051-7
ZNAMKE. Kupim zbirko nerabljenih znamk bivše Jugoslavije, brez Slovenije. Event, tudi nepopolno ali posamezne serije, kakor tudi večjo knji-go za vlaganje znamk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jugoznamke«. 10068-7
VRTNO LOPO kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10124-7
KUHINJSKO POSODO, porcelan in jedilni pribor za 6 ali 12 oseb kupim. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Posoda«.
10100-7 ELEKTR. LTKALNIK in sesalec za prah, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutru pod »Normalni toke.	10251-7
OTROŠKE VOZIČKE, kolesa, moška, damski in deška, tricikle, rabljene in nerabljene, kupim, tiinko Privšek, Kolodvorska 7.
10152-7
RADIOAPARATE vseh vrst kupim in prevzamem v komisijsko pro-
dajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	10155-7
MIZARSKI STROJ, kombiniran, za oodelovi-nje lesa, kupim. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
101^3 7 PISALNE STROJE vseh vrst, blagajne, ognja-varne, stoječe in registrirne, in tehtnice vseh vrst kupim. Hinko Privšek, Ko-lodvoèka 7.	10159-7
STROJE vseh vrst, rabljene in t nerabljene, iz gradbene stroke, vseh obrti, poljedelske in industrijske, kupim. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	10158-7
ČRPALKE ZA VINO, večje in manjše, kupim. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	10157-7
ŠIVALNE STROJE, raznovrstne, kupim in plačam najboljšo ceno. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
10156-7
HARMONIKE
vseh vrst kupim m prevzamem v komisijsko proda-io. Hinko Privšek, • Kolo-
RJUHE, dobro ohranjene, plačamo po kakovosti od 200 do 300 lir za komad. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.
10056-7
KUPIMO: sobne to kuhinjske oprave, otomane, otroške vozičke, zložljive postelje, otroške posteljice, žimnice, preproge ter vse vrste uporabne predmete. Plačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	10057-7
PISALNO MIZO z nastavkom kupim ali zamenjam za hrastovo brez nastavka ter doplačam tudi do 2000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«.	10090-7
Moške nizke ČEVLJE št. 42 kupim ali zamenjam s št. 43. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Črne 42«.
10136-7 MIZARSKO ORODJE, tudi rabljeno, kupi vsako količino Vidmar, Vodnikova 31.	10141-7
STOL-FOTEL, izdelek tvrdke Remec, kupim. Hren, Prešernova 54/1, desno.	10142-7
PLAŠČ iz balonske svile, tudi precej rabljen, kupim. Dunajska 15/111, desno'.
10144-7
FOTOAPARATE
in pribor vseh vrst ter slič-ne predmete, kupujemo proti takojšnjemu plačilu. Plačamo ponovno višje cene. Fototehnika, Dunajska cesta 15.	10213-7
NAJVIŠJO CENO olačamo za stare bicikle, bicikel-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Merkur, Puharjeva ulica 6.	10205-7
ELEKTROMOTORJE
9938-7
bim«.
KUPUJEM: moške obleke, perilo, stare čevlje, pohištvo itd. Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 10043-7
MOŠKO OBLEKO staro, dobro ohranjeno, za visoko postavo, ali samo hlače, kupim. — Naslov: Martinovič. Židovska ulica 3/II.	10282-7
VREČE stalno kupuje : Zakrajšek, Miklošičeva cesta 34.
10287-7
STANDART-LEICO i PARCELO ALI HIŠO
kupim takoj. Ponudbe na [kupim. Ponudbe n« ogl. 1. odd. Jutra pod »Ra- j odd. Jutra pod »500.000
ogl
MAJHNO PARCELO,
njivo ali vrt kupim do 12.000 lir znotraj bloka.
lir«.	10248-20
TRINADSTROPN1CO
v središču mesta., 6 komfortnih stanovanj, prodam za 1,800.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štiriodstotni donos«.
10301-20 ENODRUŽINSKO
hišico na lepi, sončni legi, prodam za 180.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan sonce«.
10302-20
HIŠO
v ceni do 450.000 lir, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam svojo«. 1 10337-20
LEPO HIŠO, vilo, eno-, dvo- ali trista-novanjsko, z vrtom, takoj
Naslov v ogl. odd. Jutra, kupim za večji znesek kjer 10106-20 koli v Ljubljani. Ponudbe NJIVO, 350 m1,	na ogl. odd. Jutra pod
že zorano in pobranano, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10201-20
NOVO HIŠO sedemstanovanjsko, za Bežigradom, prodam za 750 tisoč lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10276-20
REALITETNA PISARNA Habijan Miro, CigaJetova
»Sem takoj kupec«.
10338-20
PARCELO
do 100.000 lir, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirko«.
10339-20 LEPO STAVBNO
parcelo do 215.000 lir, kupim. Ponudbe na oel. odd.
ulica l/p, proda več lepih Jutra pod »Navesti veli-parcel m hiš, po zelo ugod- kost«.	10340-20
----- PARCELO
v izmeri 600 kv. m., prodam za 135.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rožna dolina — Ela«.
10326-20 DVOSTANOVANJSKO vilo, lepo, s komfortnima stanovanjima in lepo goje-nim vrtom, prodam samo diskretnemu kupcu za Lir ,950.000. Ponudbe na ogl. Iodd. Jutra pod »M. B. R «.
nih cenah.	10226-20
KUPIM HIŠO, tudi polovico hiše. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stvar«. 9717-20
HIŠO ali PARCELO v strogem centru kupim do vrednosti treh milijonov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar ali blago«.
9807-20 ENONADSTItOPNO
od 1—3 KS, kupimo. Pia- !štiristanovanjsko hišo, z j	10327-20
čamo zelo dobro. Merkur, i vrtom. prodflm za! ENONADSTROPNO Puharjeva 6.	10206-7 180.000 lir. Ponudbe na bišo v lepem stanju, z ve-
ŠTEDILNIK mizni, v dobrem stanju, kupim. Boc Franc, Sv. Petra cesta 25.	10203-7
ZNAMKE, četvorčke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >>Dobro ohranjene«.
ogl. odd. Jutra pod »Tramvajska postaja«.
10303-20 ENONADSTROPNO vilo z 2 komfortnima st-.vnovanjima in lepim preko 1000 kv. m vrtom, i prodam samo resnemu
10183-7 .kupcu proti takojšnji ŠPORTNI VOZIČEK j gotovini. Ponudbe na dobro ohranjen, predvojni ogl. odd. Jvtra pod »Hl-materijal, kupim. Ponudbe , poteka 250.000 lir».
na ogl. odd. Jutra pod «Za Ljubico«. 10185-7
TROKOLO na ročni pogon, za invalida, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«. 10191-7 KOLO
kupim za 8 letnega fantka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 10274-7
MIZICO za pisalni stroj, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl odd. Jutra. 10227-7
PISALNO MIZO dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10304—20
PARCELO
v svetokriškem okraju za zidavo enodružinske hiše-vile prodam za 80.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ferdi«.	10329-20
DVE PARCELI lepi, stavbni, skupno ležeči, ena vogalna, druga ne, izmera 550 in 800 kv. m. prodam po zelo j v Ljubljani, z lepim raz-ugodni ceni, ker nujno Igledom na mesto, prodam rabim denar. Ponudbe za lir 1,150.000. Ponudbe
likim dvoriščem in delavnicami, pripravna za vsako obrt ali industrijo, prodam za 1,500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob vodi«. 10328-20
LEP KOMPLEKS zemljišča, trnvnik v Izmeri 4500 kv. m. prodam za lir 225.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni daleč iz mesti«.
10305 -20 V strogem SREDIŠČU Ljubljane prodam trgovsko stanovanjsko hišo, dva lepa obsežna trgovska lokala s skladišči, za 3,500.000 L. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tik glavne pošte«.	10330-20
ENODRUŽINSKO vilo z lepim sadnim vrtom
Na STANOVANJE
sprejmem preprosto gospodično, tudi z enim otrokom. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10016-23
OPREMLJENO SOBO, sončno, po možnosti z lastnim perilom, takoi oddam. Bežigrad, Parmova 38, vis. prid.	9993-23
OHREMLJENO SOBO. sončno, sredi mesta, s souporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10075-23 OPREMLJENO SOBICO oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10079-2}
SOSTANOVALKO, mirno in pošteno, sprejmem takoj. Hrenova uKca 12/1.
10061-23 OPREMLJENO SOBO, brez perila, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10143-23 SOBO
lepo opremljeno, zračno in sončno, z vhodom iz predsobe, blizu Evrope, tako-oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10202-23
LEPO OPREMLJENO sobo oddam za 1—2 meseca, strogi center. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10177-23
LEPO OPREMLJENO sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10118-23
SOSTANOVALKO sprejmem. Škofja ulica 3.
10259-23
SOBO
s posebnim vhodom, sončno, s kopalnico, v centru, event. z vso oskrbo, oddam solidnemu starejšemu inte I i.gen tu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobrosrč nost - domačnost«. 9781 23
Sobe išče
n« ogl. odd. Jutra pod »Dve parceli».
10306 20
HIŠO
10228-7 enonadstropno, v naj-MIZICO ZA TELEFON lepšem delu Bežigrada, kupim. Naslov v ogl. odd. 'prodam za lir 320.000. Jutra.	10229-7 Ponudbe na ogl. odd.
KOLO
moško ali žensko, staro, tudi brez gum, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staro«.	10221-7
NAKOVALO (ambos), kupim takoi. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
10219-7
PAR PREPROG
dobro ohranjenih, in električni hladilnik, kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
10216-7
STAR PAPER
in papirnate odpadke vsa ke vrste, velike in majhne količine, kupujemo po aa< višji ceni. Prevoz oskrbimo sami. Združene papirnice pisarna Dunajsksa lb/II, tel. 20-94, skladišče pri »Kuverti«, Ciril-Metndova cesta 67, nasproti stare mitnice.	8622-7
VREČE prazne cementne in stične. papirnate, kupuje PETRONAFTA, Cirll-Me todova k L št. 35a .1-380-7 KOŽE DIVJAČINE in domačih živali kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg št. 5.	1—371—7
STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro palačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na |žne doline«. U3VU. V ud-:
Jutra pod »Zoran«.
10307-20
HIŠO
trinadstropno. v centru mesta, z lepimi stanovanji in lepimi higijensko snažnimi gostilniškimi lokali prodam za lir 1,500.000 samo resnemu in takojšnjemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdenka«.
10308-20 SONČNO PARCELO
lepo, na najlepši legi, prodam za lir 80.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno denar«	10309-20
LEP KOMPLEKS zemljišča v izmeri 9000 kv. m prodam za lir 700.000. Pirod&m tudi polovico. Ponudbe no.
na ogl. odd. Jutra pod : »Udoben dom«. 10331-20 HIŠO
ob prometni cesti, z mesarskimi delavnicami, velikim dvoriščem in lepim vrtom, prodam za 750.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravno za obrtnika«.	10332-20
LOKAL
za mizarsko delavnico iščem za takoj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	9978-17
TRI IZLOŽBE, velike, moderne, oddam ▼ najem. Razstavljeno blago prevzamem na željo tudi v komisijsko ptodajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najožji center Ljubljane«.
10014-17 BRIVSKO-FRIZERSKI salon oddam takoj. Takoj sprejmem frizersko vajenko-vaienca. Naslov v oglas, odd. Jutra.	10077-17
FOTOATELJE
OPREMLJENO SOBO z domačo oskrbo, išče železniški uslužbenec z dnevno službo. Gre tudi kot sostanovalec k pošteni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
9988-23a
SOBICO ali preprosto sobo, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam naprej«.
9973-23a
PRAZNO SOBO
išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj«.
9991-23a OPREMLJENO SOBO. po možnosti z oskrbo v hiši, iščem v Zg. ali Sp. Šiški. Ponudbe na ogl. odd-/ Jutra pod »Sam«. 10027-23a
OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom, iščem s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad uradnik«.	10009-23a
PRAZNO SOBO za/shrambo novega pohištva iščem v Trnovem, na Mir-iu ali v Prulah. Ponudbe na Turnograjsko ul. 4/III (pri Drami).	10004-23a
SKROMNO SOBICO, po možnosti s štedilnikom, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Sobica«.	10001-23a
SOBO in KUHINJO ali dve prazni sobi iščeta dva mirna in stalna državna uradnika. Najraje od cerkve sv. Jožefa do sv. Jakoba. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10085-23a
SOBO s klavirjem iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dijak«.
10067-23a SOBO Z OSKRBO proti dobremu plačilu išče uradnica. Dobra prehrana, poseben vhod pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod«.
10129-23a KATERA DAMA, samostojna, bi oddala prazno ali opremljeno sobo s
oddam iz zdravstvenih posebnim vhodom, trgovsko
ogl. odd. Jutr5„,P9|? razlogov V najem. Po-jnaobraženemu gospodu sred
»Sever«.	—	-	- 1................— -
PARCELO v izmeri 1500 kv. m, prodam za 250.000 lir. Ponudbe na ogl. odd.
Jutra pod »Trideset minut od glavne pošte«.
10312-20 SONČNO PARCELO krasno, v Rožni dolini v izmeri 1200 kv. m prodam za lir 200.000 Ponudbe na ogl. odd. Ju-
nudbe na ogl. odd. Ju- j njih iet, ki bi mu tudi ku-tra pod »Središče«. |hala. živež preskrbim sam.
10238-17 i Lahko zunaj mesta. Ponud-ibe na ogl. odd. Jutra pod »Domače in udobno«.
Stanovanje
ZAMENJAM večje enosobno preprosto stanovanje, lepo sončno, v središču, za isto tako ali prostorno enosobno. Ponud-
tra pod »V središču Ro- be na ogl. odd. Jutra pod
10113-21
10254-7 dvorska 7.
10160-7
ic.r.u. B •ov trg 2 .T-31R-M— USNJENE KOVČKE nerabljene in rabljene, tudi slabo ohranjene, vsake vrste, kupujemo. D. Ostrož-nik, trgovina, Pasaža-Nebo-tičnik.	9904-7
ANTKVARNE knjige kupuje stalno Knjigarna Akademske založbe, Dunajska cesta 2, Hotel Slon.
9852-7 2 PISALNA STROJA, lahko prenosna, v dobrem stanju, kupim za pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«.
9854-7 ŠPORTNI VOZIČEK kupim, dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9812-7
LESTENEC, stoječo svetilko In kauč, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nevesta«.
9804-7
SPALNICO,
jedilnico in kuhinjo kupim, plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nevesta«.	9805-7
NAPRAVO za umivanje steklenic ter zamašilnik za steklenice, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	9966-7
ELEKTROMOTOR 2.5 do 4 KS, 220/380, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Elektromotor«.
9958-7
PERZIJSKO
in pirotsko preprogo, dobro ohranjeni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 9965-7 LEICO
model II. ali III., z dalji-nomerom in Elmarjem 1,3.5 kupim. Ponudbe s točnim naslovom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Nuino«.	9937-7
KUPIMO: LJ. Zvon 1882-1901, 1911, 1916, Klang BGB Kommentar Spengler, Un-terg. d. Abendl.. Kronika VI, Argo vse letnike, Kronika VI. Kos, Gradivo I in vse novejše slovenske pripovedne spise. Knjigarna Klein-raayr & Bamberg, Miklošičeva 16. 10252-7
KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene. tehnične ln medicinske novejšega časa, časopise in tudi cele knjižnice, kupuje stalno knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16.
10253-7
PISALNI STROJ, prvenstveno znamke »Continental«, prenosen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 9913-7
10310-201 »Brez otrok«. PARCELO	ZAMENJAM
v Dev. Mariji v Polju, enosobno stanovanje s pri-v izmeri 1100 kv. m, tiklinami (Bežigrad) za ena-prodam za lir 60.000. .ko oziroma dvosobno kjer Ponudbe na ogl. odd. koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bližini po-ijutra pod »Čisto«
staje«.	10313-20
ETAŽO v središču mesta, z lepim komfortnim stanovanjem in lepim vrtom prodam Za lir 380.000. | Ponudbe nu ogl. odd.
10186-21
Stanovanja
ENOSOBNO
101l6-23a PRAZNO SOBO ali sobo s kuhinjo, v šentjakobskem okraju, išče za takoj ves dan odsoten zakonski par. Plača 1 leto naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jakob«.
10200-23a OPREMLJENO SOBO majhno, najraje v centru mestu ali malo izven, — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«.	10187-23a
SOBO
ali stanovanje, opremljeno, z dve-ne posteljama, 6 souporabo kopalnice in kuhinje, iščem. Vaimem v najem tudi celo opremljeno stano vanje za takoj. Plačam
Jutra pod »Marijin trg«, Istanovanje išče dvočlanska	— - -v- .-.--mT
10314 20 družina za ma). Ponudbe dobro. Ponudbe Isls^Se-
ENONADSTROPNO
dvostanovanjsko hišo s 1000 kv. m vrta,' pri novi cerkvi v Šiški, prodam za lir 1,000.000. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ni draga«.	10333-20
Zaradi IZSELITVE iz Ljubljane prodam dve stavbni parceli za 2,000.000 in 800.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«.	10334-20
ENODRUŽINSKO hišo v bližini tramvajske postaje prodam r;esnemu kupcu za 370.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cvetlični vrt«.
10335-20
KUPUJTE
edino pri naših OGT AŠEVALCIH !
PARCELO v lepem okolišu Ljubljane takoj kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razpoložljivo 350.000 lir«. 10341-20
GOZDNO POSESTVO lepo, na Dolenjskem, prodam za 3,200.000 lir; 20 ha gozda, 15 ha njiv in lepo gospodarsko poslopje ; kompletna žaga z vsem inventarjem, sušilnica lesa in lepa skladišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosno poststvo«. 10297-20
PARCELO v Sp. Šiški v bližini stare mitnice, prodam za 200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna parcela 51«.	10298-20 VILO,
lepo, enodružinsko, v bližini nove cerkve v Šiški, nujno prodam za 450.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa vila«.
10299-20 TRINADSTROPNO, popolnoma novo stanovanjsko hišo, 2 lepimi, komfortnimi stanovanji, v neposredni bližini središča mesta, prodam za 2,000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve leti stara«.	10300-20
na ogl. odd. Jutra pod : »Plačam vnaprej«. 10007-21a
SKROMNO SOBO s kuhinjo, brez perila, išče begunska družina na Viču ali Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromno stanovanje«.	10104-21a
INSERIRAJ V „JUTRU"!
lenburgova 4. 10239-23a
2 SOBI s kopalnico in priliko kuhanja all kompl. gar soniero s kabinetom, opremljeno, išče boljši aakonskl par srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši«.
10256-23a
ENOSOBNO stanovanje s posebnim vhodom, po možnosti s hrano, najraje za Bežigradom, za dva meseca, eventuelno tudi delj, išče gospod. — Plačam naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«.	10173-21a
DVOSOBNO stanovanje s kopalnico — iščem. Za protiuslugo popravim zobovje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novoporočenca«.
10265-21a
DVOSOBNO
stanovanje iščeva v bližini Tivolija, Mirja, Rožne doline, pod Rožnikom. Oba v službi. Plačava par mesecev v naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mati in sin«.	9803-2la
DVOSOBNO stanovanje, lepo in čisto, s kopalnico, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. 2i00«.
9974-21 a
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO oddam boljši ženski, ki bi pomagala dnevno nekai ur pri gospodinjstvu. Kapiteljska 5.	9944-23
SOSTANOVALKO s souporabo kuhinje takoj sprejmem. Bolgarska 21.
9976-23 ČISTO. LEPO SOBO. s souporabo kopalnice, oddam samo boljšemu gospodu. Malgajeva 6/1. levo.
10040-23 SOSTANOVALKO, ki bi nekaj dni v tednu pomagala v gospodinjstvu, spreimem. Naslov v oglas, odd. Jutra.
Inteligentna GOSPA, srednjih let, želi družbe enake tovarišice, samo iz boljših krogov, za skupne izprehode. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Razvedrilo«.	9878-25
MLADA VDOVA stara 33 let, osamljena, želi v svrho ženitve spoznati mirnega gospoda, nad 40 let starega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa pomlad 14-290«. 9883-25
GOSPOD, mladih let, čedne zunanjo sti. želi poročiti gospodič no,, staro 18 do 24 let. V poštev pridejo brez premoženja. Resni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Cvetoča roža«.	9983-25
VSAK
naš naročnik |e zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
ŽELIM SE POROČITI
takoj z gospodično ali vdo vo, staro 21 do 31 let Prednost služkinje, kuhari ce revnega stanu. Dopisi » polnim naslovom na oglas odd Jutra pod »Neusahli cvet«.	9981-25
GOSPOD, srednjih let. dobro situiran želi znanja s samostojno gospodično ali gospo za radi ženitve. Po možnosti s polnim naslovom, tainost zaiamčena. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Sreča te 10017-23 išče«.	10045-25
Mlada GOSPODIČNA,
inteligentna, prijetne zunanjosti, išče zaradi ženitve poznanstva z akademsko na-obraženim gospodom do 40 let. Resni dopisi s sliko in polnim naslovom na oglas, odd. Jutra pod »Značaj«.
9773-25
30 leten GOSPOD
želi poznanstvo z dobrosrčno mladenko zaradi ženitve. Neanonimni dopisi na oglas. odd. »Jutra« pod : »Skromna«.	10103-25
GOSPODIČNA, mlada, izobražena, išče poznanstvo zaradi poznejše ženitve. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Temnola-ska«.	10112-25
43 LETEN TRGOVEC lastnik hiše v Ljubil ani, želi znanja v svTho ženitve z inteligentno gospodično do 35 let staro uradnico ali samostojno obrtnico. — Samo resne ponudbe z naslovom in po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«.
10267-25
GOSPODIČNA
preprosta, čedne zunanjosti. visoke, močne postave, želi spoznati sebi enakegu gospoda, v rtv t do 32 let. zaradi poznejše ženitve. Sl'k.i Je zaželjena ln se diskretno vrne. Le resni dopisi no ogl. odd. Jutra pod »MoJa leta 22«.
10236 25 PREPROSTO DEKLE. 21 let, želi resnega znania zaradi žc-nitve z gospodom, starim do 25 let. ljubiteljem glasbe. Slika zaželena. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija«.	9740-25
Kartonaža »ALBA«
LJUBLJANA — MIRJE4
zopet obratuje ALI BABKA
Cenjenim odjemalcem sporočam, da bom jutri 1. maja odprl
trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
na Jurčičevem trgu 2. Čevljarjem bom prodajal usnje na nakaznice v tovarni »Indus«
vsako soboto. Priporočam se!	GABRIJEL PINTARIC.
Vse denarne In trgovske posle
./vršim hitro, točno in »o lidno. Priporoča se :
RUDOLF ZORE, Ljubljana,
Gledališka ulica 12 Tel. 38-10
UKRADENO mi je bilo
začetkom aprila 1944: en briljantni prstan, briljant o. 80 kar., čist, z malo žilico po sredi, 14 kar. zlato, vdelan v srebrn obroč z okenci pod njim, na zlatem krogu na prst ; en prstan (poročni) z 18 po o. 8 kar. briljantki naokrog, od teh je eden izpadel tako, da jih je ostalo še 17 bri-ljantkov, v platinu ; en prstan, podolgovati a la marquise, osemoglati, s tremi safirji po sredi in ca. 20 naokrog ; ena broša, zlata palica, oglata, ca. 6 cm dolga, na nji pa dve črki: »J« v dijamantih in »H« v rubinih, 14 kar. zlato ; ena zapestnica v 14 kar. zlatu, iz treh verižic vezana, z moškim karabinom kot zaponko, težka ca. 30 gramov. — Svarim pred nakupom in obljubljam nagrado izsleditelju. — Gonik Josefa. Ljubljana, Linhartova 20.	9933-37
O POSOJILIH na hiše, posestva in poroštvo dobite informacije: Ljubljana, Beethovnova 15, levo, pri JUGO-KP.EDIT.
9987-37
HIROMANTINJA
Marija Vam točno označi Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. Ob nede ljah od 10. do 12. ure. Novi trg l/I. 9764-37
KRZNENE PLAŠČE in drugo kožuhovino spre jemamo v popravilo po zni-žanih cenah in v shrambo čez poletie. Ne odlašajte, prinesite čimprej ! Rot, krznarstvo, Mestni trg.
J—386—37
DENARNICO
tobačno nakaznico sem izgubHa na trgu. Najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Jutra.	10130-37
DENARNICA z večjo vsoto denarja se Je našla. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10241-37 PAS SEM IZGUBILA
v Šiški. Prosim, če se odda proti nagradi : Aleševče-va 33.	10224-37
ŽIVILSKO NAKAZNICO
za mai na ime Tepina Marija. Draga, sem izgubila v sredo 26. aprila na šišenski cesti do Drage. Najditelj se naproša, da jo v izogib posledicam vrne na gornji naslov. 10128-37
VASh ROKAVICE in usnienr čevlie. vse iz delke iz usnia barvamo in semiš čevlie čistimo po nainižu ceni Džemal Haj rula. Mestni trg 11.
J—340—M—3" Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Model — se nahaia v Liubljani. Trste niakova ulica l'I, levo. poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove mačaj in prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašania. Pišite mu ali pa se osebno lavile dnevno od 14 do 17; ob nedeljah tu di od 10 do 12 M-336 37
FIŽOI.OVE KOLE dobe člani Sadjarskega in vrtnarskega društva v Frančiškanski ulici št. 6, ali v Sadjarni na Dunajski cesti št. 21.	10273-37
OSEBNO IZKAZNICO, v kateri je bilo nekaj denarja- glasečo se na ime Julči Mik!:vc. sem izgubila. Najditelj se naproša, dri jo izroči v ogl. odd. Jutra. Denar si lahko obdrži.
10245-37
PES
srednjevelik, siv (Schnauzer), sliši na ime »Mufi«, se je zatekel. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na naslov: Golia, Bleiweisova c. 6/1.
10291-37
Fasade
mavčne strope in umetni marmor ter ornamentne okraske izvršuje in popravlja LUDOVIK KRULC štepanjska" cesta št. 8

f
Ob nesreči, ki nas je zadela z nenadno smrtjo, nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat, svak in stric, gospod
Alofz Prošck
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 3. uri popoldne na pokopališče sv. Štefana v štepa-nji vasi.
ŽALUJOČA RODBINA PROSEK in ostalo sorodstvo.
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«, Šelenhurjjova ul. 4
tei. St. 2109 »♦•»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»»t
VlMMM Zahvala
za premnoge dokaze ljubezni in spoštovanja, ki ste ju izkazali našemu predragemu sinu, gospodu
Albinu Cerkveniku
domobranskemu stotniku
ki je daroval svoje mlado življenje za veličino in svetlo bodočnost naše domovine. Posebno zahvalo izrekava prezidentu divizij-skemu generalu Rupniku, ki je okrasil prezgodnji grob najinega sina z vencem, kakor tudi častniškemu zboru in tovarišem domobrancem za poslednje častno spremstvo.
Vsem in vsakemu posebej — iskrena, topla zahvala. Ljubljana, Kožarje, 29. IV. 1944.
Žalujoča: GREGOR in JELICA CERKVENIH, oče in mati.
Zahvala
in Frančiškanska lt
Zidarje in težake
za delo v Ljubljani sprejme
LEBAR VIKTOR
zidarsko podjetje LJUBLJANA —- JESENKOVA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožaije, nas tolažili ob nenadni, bridki, nenadomestljivi izgubi našega srčno dobrega, zlatega sina, brata

tekstilnega tehnika
mu poklonili lepih vencev in cvetja ter ga spremili v tako obilnem številu na njegovi poslednji poti na pokopališče v Dravlje, najiskrenejša zahvala. Glinica, dne 28. aprila 1944. Neutolažljiva družina BABNTKOVA

Strti pod udarci usode javljamo sorodnikom, prijateljem in rojakom, da je dne 27. januarja 1.1. v Auschwitzu zaradi oslabelosti prenehalo biti pre-blago in dobro srce naše nenadomestljive zlate mame, stare mame, tašče in tete, gospe
Jerice Ukmar
v 60. letu njenega, nam posvečenega življenja.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek dne 9. maja 1.1. ob 8. zjutraj pri glavnem oltarju.
Ljubljana, 28. aprila 1944.
Neutolažene rodbine Ukmar, Kandare in Orel
Franja Rissa
lesnega industrijca
se vsem prijateljem in znancem od srca zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. sestram, gg. duhovnikom na čelu z g. župnikom dr. J. Arnejcem, g. pri m arij u doc. dr. L Matku, ki je pokojniku lajšal trpljenje, darovalcem cvetja, številnim rojakom in prav vsem, ki ste ga spremili ali želeli spremiti na njegovi zadnji poti ali kakor koli počastili njegov spomin.
Ljubljana, 28. aprila 1944.
ŽALUJOČA RODBINA
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Bavijen. —> Für das Konsortium »Jutro«" als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko V Iran t — Für »Narodna tiskarna A G.« ala Druckstelle • Za »Narodno tiskarno d. d.« kot
tiskarn ar ja; Fran Jerao, — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič