178. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. avgusta. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI HM lakaja vsak dan »večer, icimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogerake dežele la vse leto 15 gld„ sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuj s dtiele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvols frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni atvo je na Kongresnem trgu It. 12. tJpravniAtvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemci in naše zahteve. Nad članek, v kojem amo zahtevali, da naj se pri kolegijalnih sodiščih in pri višjem deželnem sodišču v Gradci na korist pravosodja imenuje zadostno Število svetnikov, ki bodo kos slovenskemu jeziku, prouzročil je nemajhen vihar v gozdu nemško-nacijonalaega in nemško-židovskega časopisja. Nekateri in v prvi vrati koalicijskega židovstva glavno glaailo „Neue Freie Prease*, ki zadnje Čase z našim „Miškatovićem" ginljivo soglaša, skuša slovenska zahtevanja osmešiti, Ćeš, da „ponizni* Slovenci dru-zega ničesar več ne zahtevajo! Tem obrezanim fiirokouatnežem bodi odgovorjeno, da je zahteva glede" višjega deželnega sodišča v Gradci tako opravičena, da se bode spolnila sama ob sebi. Uradovanje pri sodiščih na Kranjskem je skoraj izključno slovensko — ker tisto nemčurjenje, koje nam tu in tam predsednik Ljubljanskega deželnega Bodišča vmes tlači, ne pribaja mnogo v poštev. Na slovenskem Štajerskem je nekoliko slabeje, in to zategadelj, ker živi oodi še vedno preveč nemškutarskib odvetnikov in notarjev, ki uradujejo izključno nemško, na drugo stran pa tudi zategadelj, ker živi ondl Se nekaj slovenskih odvetnikov in notarjev, ki menijo, da morajo istotako, kakor govore s svojo ženico izključno le v blaženi nemščini, tudi s c. kr. sodišči samo nemško občevati. Ali tudi tu se raz mere vidno boljšajo, in skoraj bi si upali trditi, da prihaja s Spodnje Štajerske pred Graško višje deželno sodišče vsaj Se jedenkrat toliko slovenskih pravd, kakor nemških. Ume se, da k slovenskim pravdam prištevamo tudi one, pri kojih je jedna stranka nemško razpravljala, ker brez zuanja s'o-venBkega jezika se višjeaodui referent tudi tacih pravd lotiti ne more. Najalabeje je na Koroškem, dasi se dobe" še celo pri c. kr. za mesto delegova-nem okrajnem sodišču v Celovci pravde, v kojih slovenska stranka v svojem jeziku razpravlja. Tudi tam se torej napreduje! In tako slovensko uradovanje povsod napreduje, in končno bode ae število pravd pomnožilo tako ogromno, da si viSje deželno sodišče v Gradci ■ avojimi zastarelimi svetniki nikakor ne bode moglo pomagati. Ia dospelo se bode pri tem tuko daleč, da bodo slovenske pravde po dve leti in še več v Gradci ležale in trohnole, in da jih bodo slovenske stranke zgubivale, in sicer samo radi tega, ker dotični referent — kar se je že pripetilo — ni umel gotovih slovenskih izrazov. Jcdoo in drugo bilo bi nečastno za kulturno drŽavo, kot je, ali kot vsaj hoče biti atarodavna naša Avstrija. Malo ali nič naa tedaj ne skrbi, da bi se na tem polju ne izpolnile vse želje, kuje smo izrazili. Izpolnile se bodo same ob sebi, ker je ravno nemogoče, da bi GraŠko višje deželno sodišče ustanovilo nekak „ju-stitiuui" za slovanski narod, kojega bi drugod ni* kjer na svetu ne bilo. Naj bo židovsko nemški listi še toliko šalijo, od svojih zabtev ne odnehamo, in dokazali smo, da ž njimi tudi popolnoma prode-rĆ4ve izjave potrjujejo domnevanje, da hi se radikalci radi pobotali s kraljem in ker so oni tista atranka, ki ima ves narod za soboj, je umevno in naravno, da se bo-deta Milan in Sašo ž njimi drage volje pobotala. Koburžan — Stambulov — Karavelov. Poročevalec ruskega lista „Novoe Vremje" se je čez Dunaj vrnil v Peterburg. Na Dunaji ga je obiskal sotrudoik „Neue freie Presse" in to-le izvedel: Sel sem na Bolgarsko z vednostjo ruskega ministerstva unanjih del, ki želi avtentičnih informacij, ker bi se rado porazumelo z Bolgarsko. Bjlgarska je dobro urejena država. Red je uzoren, Bjlgari so politično zrel miroljuben narod in to je uzrok, da so toliko časa prenašali terorizem Stam-bulova. GrozovitoBti, katere je Stambulov uganjal, ni moči popisati. Koburžan se ga ni mogel znebiti, ker je Stambulov znal vse tako urediti, da bi po njegovem odstopu moral tudi Koburžan pobrati svoja kopita. Koburžaoova Žena je zbrala okolu Bebe nasprotnike Stambulova in prouzročila krizo. Stambulov je zahteval, naj ae v Trnovu, v Varni in v Burgasu razglasi obsedno stanje, dasi za to ni bilo uzroka. Koburžan se je upiral in Stambulov je vsled tega kakor ž a nebrojnokrat prej podal ostavko. Koburžan jo je vzprejel, kar je v celi Bolgarski obudilo nepopisno veselje. Pri izgredih v Sofiji se je Stambulov v ženska krila oblekel, da uteče v inozemstvo, a vladni uradniki so to preprečili. Vlada ga ne pusti iz dežele, ker ga misli tožiti, da bi bil za vedno neškodljiv. Že sedaj se mu je dokazalo nad 70 deliktov. — Stranke, ki bi Bolgarsko hotela izročiti Rusiji, ni. Rutotili zahtevajo samo, naj bi nastalo prijateljsko razmerje mej R'isijo in Bolgarsko. Neodvisnost Bolgarske je ideal vseh Bolgarov, tudi takozvanih Rusofilov, in tudi vladajoče dinastije ne misli nihče žrtvovati. Koburžan je volian, dati vse mogoče koncesije, da se porazume z Rusijo. Sedaj se ugiba, ali bi ne kazalo skleniti v sobranju adreso na ruskega carja, proseč ga, naj prizna sedanje razmere. Vlada hoče za to približati šolstvo ruskemu uplivu in narediti, da zadobi ruska trgovina prvo mesto v Bolgarski. Take bo — končal je ruski novinar — razmere na Bolgarskem. Tre-notek za porazumljenje je ugoden O a Rusija seda-DJe8* položaja ne izkoristi, se bodo uresničile besede Stambulova, da je Bolgarska vsaj za petdeset let ločena od Rusije. — . Ko1 nisehe Zeituog" javlja, da so t u r š k i krogi jako vznemirjeni valed dogodeb v Bolgarski in žele, da bi zopet Stambulov prišel na krmilo. — Petko Karavelov je še vedno v zaporu. Zahtevalo se je od njega, naj podpiše izjavo, da ne bo ko pride iz zapora dinastičnega vprašanja spravil na dnevni red. Oa te izjave ni hotel podpisati, dasi nima namena delovati zoper Koburžana. Dopisi. In Poljaiiake doline, 4. avgusta. [Izv. dop.] (Brizgalnica ia surovost nasprotnikov) Vibar, ki je razsajal v sicer mirni Poljanski dolini zadnji dve leti za časa volitev, je skoro popolnoma potihnil. Novo županstvo se je z vso pridnostjo poprijelo zamujenega dela in nam že marsikaj popravilo ali pa novo naredilo. Mej drugimi je tudi naša brizgalnica, katero moramo na prvem mestu omeniti. Ža lansko leto o požaru Brno videli, kako je neobhodno potrebna ta naprava za našo dolino in zato je mnogozaslužni gospod župnik napel vse moči, da bi občinski odbor in vaščane pripravil do naprave brizgalnica. Ros je darovalo 7 posestnikov skupaj 300 gld. v ta namen in neksj čez 300 gld. se je skupilo za občinski svet. Tako je bilo mogoče napraviti brizgalnico za 9 stotakov. Njena moč znaša 22 metrov in zadostuje za vsako poslopje v naši vasi. Dobili so na to še 20 udov, kateri se vadijo v brizganji in ko ae bode vse dobro orgaoizovalo, bomo imeli Poljanci požarno brambo. Vse to seveda ni bilo po volji nasprotni stranki, katero vodi tako premeteno posnemanja nevredni, naš vrli učitelj. Začetkoma se je zadovoljila z izrazi in izzivanji, da je ta brizgalnica premajhna in preslaba, da ni nič fina, da bi morala najmanj kakih 11 ali 12 stotakov stati, da ne nese nič više kot one sikalnice, katere delajo otroci is bezgovih cevi j. Za vsa ta izzivanja se mi nismo brigali, ker so preotročja in oznamujejo le ljudi, ki jih govore. A ponašali so se tudi češ, da bi bili tudi oni radi kaj darovali, a jih nismo povabili. A gospod župnik je dosti razločno povabil in poprosil one, ki hočejo kaj darovati, naj njemu prineso denar. Seveda tisti konservativni nasprotniki so bili razkačeni valed tega, ker se jih ni nič vprašalo, kakšna in kako draga brizgalnica naj se kupi. Zadnjo nedeljo pa pride do hujšega. Ko ao se udje vadili brizgati na vasi, pride k brizgal-nici mož one izvoljene stranke, prične zabavljati na nas in na našega gospoda župnika kričeč, da se ne boji f .... v niti vragov ni biričev. Ko pa pomeri jeden izmej mož, ki so se vadili, brizgalno cev čez streho njegove hiše, je malo utihnil in poslal jezen. Nato odbije voda malo slamnate strehe in ta razjarjeni mož skoči k brizgalni cevi, udarja s cevjo po skali, da jo razbije in pahne jednega, ki je hotel braniti, tako hudo na tla, da se mu je roka zvila. Tako daleč pride surovost teh prenapetežev in tako se maščujejo ti v svoji jezi! L^pe vzglede dajejo sami sebi, a sodnija jih bo že učila, da se imajo take stvari v miru puščati. Is Krškega, 3. avgusta. [I b v. dop.] (Raznoterosti.) V novejših časih bo dopisi iz našega mesteca popolnoma izostali in vender ae tudi pri nas marsikaj dogodi, kar je vredno, da zvedo tudi širši krogi. Dovolite, da vam iz zadnjih časov nekoliko poročam. Tako Brno praznovali doc 8 julija praznik bv. Cirila in Metoda jako slovesno. Pri sv. maši pela se je krasna slovenska maša. Isti dan se je ustanovila tudi ženska podružnica za Krško in okolico. Predsednica tej najnovejši podružnici je gospa Pfeiferjeva. S svojimi tovariSicami se je tako potrudila, da je mogla že odposlati 100 gld. osrednjemu odboru. Na večer istega dne je bil koncert. Vzpored je bil jako skrbno sestavljen in tudi jako dobro izveden, tako da bo se došli gostje izvrstno zabavali. Minoli torek, dne" 31. julija, pa ao se zbrali učitelji krškega okraja k uradni konferenci. O njeni vršitvi poročalo vara bode gotovo spretnejše pero. Jaz bi vam rad navedel samo dve epizodi. Morabiti sem s svojim mnenjem sam, a ne morem drugače, da vam je navedem. Volila sta Be dva zastopnika v okrajni šolski svet. Ne vem, kateremu uplivu je pripisovati, da jeden starih zastopnikov ni bil izvoljen. Kar naravnost rečem, da učiteljstvo ni imelo vzroka, vreči tega zastopnika. Kolikor je meni mož znan, je bil naroden že za časa Pirkerja slabega spomina in je kot tak vedno zagovarjal učiteljatvo ne glede na osebne koristi. Nimam sicer ničesar proti novemu zastopniku, a venđer prejšnji zastopnik tega ni zaslužil. Prenesel se je tu v učiteljstvo neki prepir, kateri nas nikakor ne zanima. Veljavni možje naj ei prizadevajo, da se bodo na ognjišči tega prepira sprijaznili skregani bratje. Velike koristi bode to ne le za dotično mestece, temveč tudi za sosedne okraje. Druga epizoda je veaelejša. Učiteljstvo je priredilo pod vodstvom učitelja Potrebina jako lep koncert. Večinoma so peli učiteljice in učitelji, a zbor pomnožil se je s Krškimi pevci. Zbralo se je toliko občinstva, da je bil popolnoma zaseden Gregoričev vrt. Tudi na tem koncertu so se vse pesmi kaj dobro izražale. Da se je koncert tako dobro izvedel, gre hvala častitim pevkam In pevcem, pred vsem pa neumornemu kapelniku g. Potrebinu. UčitelJBtvu pa naj bo ta koncert v spodbujo, da se nikdir ne snidejo, da ne bi priredili koncerta. Domače stvari. — (K jutrišnji veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu) se odpelje vlak iz Ljubljane ob 6. uri 7 minut zjutraj. V Ljubljano nazaj pa prihaja ob polunoči. — Opozarjamo udeležoike in občinstvo, da priredi danes zvečer prva mestna podružnica Ljubljanska na čast udeležnikom na vrtu Frlinčeve gostilne vojaški koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. — (Ustanovna slavnost aPostojin-akega „Sokola" in petindvajsetletnica čitalnice) se je izvršila tako sijajno, da smelo rečemo, da je bila to res izredna narodna veselica. Zastopana bo bila vsa slovenska sokolska društva a kakimi 200 člani v društveni obleki, dalje bo prihiteli iz daljnega severa češki bratje in tudi bratje Hrvatje, prvih 16, druzih okolu 40 v sokolski opravi. Impozanten je bil sprovod, v katerem je bilo 14 zastav in 3 godbe. Mnogo čitalnic je bilo zastopanih po deputacijah, istotako več notranjskih gasilnih društev. Mej domačimi sokolskimi društvi se je odlikoval posebno vrli „Zagorski Sokol, kateremu na čelu je korakala 15 mož broječa Sokolska godba. Prvaški Sokol, kateremu je še zdaj zabra njeno nositi dru&tveno obleko, je imel tudi aaboj godbo. Posebna vlaka iz Celja-Ljubljane in iz Trsta Gorice sta privedla veliko Število narodnjakov in narod-njakinj, ki so preživeli kraaen slavnostni dan v prijazni Postojini in ae divili Čudapolni jami. Veličastna je bila udeležba pri jako finem banketu v salonu župana g. Viči Ca, kjer so se govorile navduSene zdravice. Pri ljudski veselici pa so vzbujale veliko pozornost raznovrstne vaje in telovadba Sokolskih drufitev. Obziren popis te lepe slavnoBti, na katero sme v resnici ponosna biti Postojna, prijavimo jutri. — (Češki Sokoli v Ljubljani.) V soboto popoludne ob 5. uri je dospela v Ljubljano deputacija čeških Sokolov, namenjenih k narodni slav-nosti v Poatojino, broječa 16 članov pod vodstvom tajnika češke Sokolske zveze dr. Scheiner j a. Na kolodvoru jih je pričakovala deputacija L občanskega Sokola v društveni obleki. Odbornik Josip Nolli je pozdravil s krepkimi besedami mile goste, kličoč jim dobro došli na slovenski zemlji, Na zdar! Imenom Čeških Sokolov odgovoril je dr. Scheiner rekoč, da so on in njegovi tovariši z veseljem pohiteli k svojim bratom na jug, da kumujejo rojstvu najmlajšega slovenskega Sokola. Navdušeni Ž vio in Nazdar klici so sledili na koncu obeh govorov. Gostje so se potem odpeljali v pripravljenih vozeh, da si ogledajo nekoliko mesto in so Be podali v oskrbljena stanovanja. Zvečer ob 8. uri je priredil „Sokol" češkim gostom na čast zabavni večer na vrtu Ferlinčeve gostilne, pri katerem se je zbralo obilo narodnega občinstva. Pevsko društvo „Ljubljana" se je prijazno, kakor vselej, odzvalo prošnji Sokola in improviziralo pevski del večera. Nastopile so tudi dame v mešanih zborih, ki bo posebno ugajali gostom. Nazdravljalo se je navdušeno bratom Čehom, ki so čvrsto odgovarjali. Odbornik Job. Nolli je mej drugim pozdravil 12 članov broječo deputacijo »Dolenjskega Sokola", ki je doBpela z večernim vlakom, v katere imenu je odgovoril podBtarosta dr. Gro ss man. K zabavnemu večeru je prišlo tudi pevsko društvo „Slavec" korporativno ter z neka* terimi krepkimi zbori pozdravilo češke goste, ki s > bili vidno iznenadejani. Ves improvizirani večer je minul prav veselo in navdušeno. S češkimi Sjkoli sta bili tudi dve dami. — (Otvoritev električne razsvetljave v Škof ji Loki) vršila se je včeraj ob uprav ogromni udeležbi gostov iz Ljubljane in drugih bližnjih krajev jako sijajno. — Natančneje poročilo nam je obljubljeno za jutrišnji list. — (Samassovi zvonovi.) Iz Šoštanja se nam piše dne 5 t. m.: St. MihelBka fara pri Šoštanju je k staremu 20 centov težkemu velikemu zvonu dobila iz tovarne g. Samasse v Ljubljani tri nove zvonove z okoli 53, 13 in 6l a centi, katere je danes knezoškof Lavantinski slovesno blagoslovil. V tem ko je g. kuezoškci pridigo pričel, prigodila •e je velika nesreča. Drugi zvon, težak okolu 13 centov, se je že blizu lin zvonika od krone odtrgal in zdrobil novi veliki zvon, ter ubil tesarskega mojstra na mestu Kakor se je iz kosov utrganega zvona konstatiralo, bil je zvon slabo vlit, imel je v kroni velike razpoke in bil bi Be brezdvomno prej ali slej mej zvonenjem utrgal, ako bi Be tu ne bilo že danes zgodilo. Nearečo je torej tovarna g. Samasse provzročila. Redka svečanost in lepo vreme privabilo je toliko ljudatva, kolikor se ga najbrž še nikdar v nobenem kraju lepe Šaleške doline ni zbralo, tudi je bilo vse radovedno ališati mogočni H dur akord novih zvonov, — in žalostno se razhajajo množice, mej tem ko te vrstice pišem. — Radovedni smo, kaj poreče k takim „solidnim" izdelkom tovarnarja Samasse naš „ Slo venec*. Najbrž nič, saj je hvalo dolžan politiku Satnassi. Svoj čas je slovenska duhovščina Stmaaso prisilila, da je opustil politično rogoviljenje; tega je pa že dolgo. Od tedaj so se razmere premenile. Samaasa je še tisti, kakor pred leti, le duh, ki vlada okolu stolne cerkve, je postal drugačen. Dandanes so „Slovenčevci" in SamaBsa najboljši prijatelji. Da ae prikupi „Slovencu" in Andreju Kalanu, postavil se je Samassa na čelo agitaciji zoper slovenske napise v Ljubljani in za to požrtvovalnost že zasluži, da bo mu kaj prizanese. — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je nabral gosp. Josip Florijančič, uradnik banke .Slavije", 2 kroni v gostilni g. Bajca „pri Vod nikovem hramu". Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Kronaki darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Urednifitvu našega lista so poslali: Bralno društvo v Rušah pri Mariboru 12 kron 50 vin, nabrane pri zadnji društveni veselici. — G. Andrej C var, učitelj v Laškem potoku, nabral o priliki sv. birme 5 kron. Skupaj 17 kron 50 vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki I — (Slovensko planinsko društvo) po-stavilo je drugo planinsko kočo na Molički plan ni pod OJBtrico; ta koča se bode dne 16 t. m. slovesno otvorila. Vzpored tej slavnosti je sledeči: V sredo dne 15 avgusta: Odhod iz Ljubljane v Kamnik ob 7. uri 23 m. zjutraj. Odhod iz Celja ob 3. uri 50 m. popoludoe. Ob 5 uri 40 m. odhod z vozovi ali peš v Mozirje. V Kamniku skupno kosilo ob 11 uri. Ob 1. uri popoludne odhod v Gornji Grad. V Gorenjem Gradu ogledavanje cerkve, zvečer v gostilni goap. Jjb. Mikuša zabava, katero priredi „pevsku društvo". V Mozirji zvečer v gostilni g. Alojzija Goričarja zabava, katero priredi „pevsko društvo" Mozirsko. V Četrtek dne 16. avgusta: Iz Gornjega Grada odhod z vozovi ob 6 uri 30 m. zutraj. Iz Mozirja odhod z vozovi ob 6. zjutraj. Na Ljubnem zbirališče v gostilni gosp J. Bende in zajutrek. Z Ljubenega odhod v Luče ob 8 uri zjutraj. V Lučah kosilo ob 11. uri dopoludne. Opu-ludne odhod na Moličko planino mimo Planinšeka in Vodol. Ob 7. uri zvečer blaguslovljenje in slovesna otvoritev koče. V petek dne 17. avgusta: Ob 4. uri zjutraj odhod na Ojstrico, Škarje in v Logarjevo dolino. Ob 2. uri popoludne kosilo v Piskernikovem zavetišči v Logarjevi dolini. Ob 3. uri popoludne izlet k slapu pod Rinko in na Okrešelj. Preuočevaoje v planinski koči in odhod dne 18 avgusta čez Kamniško sedlo v Bistriško dolino ali čez Savinsko sedlo na Koroško. Ob 3. uri odhod v Solčavo in oziroma v Luče. P. n. društve-nike, oziroma izletnike prosi odbor, da svojo udeležbo in pot, koder mslijo potovati, gotovo naznanijo vsaj do 10. avgusta g. Francu Kocbeku, nad* učitelju v Gornjem Gradu, da bode možno preskrbeti potrebne vozove, prenočišča in skupne obede. Kdor se misli peljati iz Kamnika v Gornji Grad, naj to naznani „Kamniški podružnici". — (Najden mrtvec.) Na desnem bregu GradaŠce, par sto korakov od kolezijskega kopališča, našli so včeraj popoludne pasaoti truplo neznanega mrtveca. Komisija, ki je kmalu prišla na lice mesta, konstatovala je, da je mrtvec vpokojeni poštni sluga Jože Ko man, katerega je njegova rodbina že od petka pogrešala. Mrtvec, ki je bil skoraj popolnoma nag, imel je le noge v vodi, glava in zgornje truplo pa je tičalo v blatu; zraven pa je ležala obleka, lepo zravnana. Po mnenji komisije bil je Koman, ki se je nameraval kopati, od kapi zadet, ko je Bede držal noge v vodi. Mrtveca prenesli so k sv. Krištofu. — (Hrošč lubaddr) se je zopet začel prikazovati v Tivolskem gozdu. Da se preprtči daljno razširjevanje tega škodljivca, ae je moralo posekati več lepih smerek ter požgati ostanke na lici mesta. — (Razkrit podzemeljski hodnik v Kamniku.) Kakor vse kaže, bode naše mesto v kratkem času za jedno znamenitost bogatejše. Poročalo Be je svoj čas časopisom, da so pri kopanji železniškega predora pod Žalami naleteli na severni strani na umetno narejen podzemeljski hodnik. Ker se pa takrat nihče ni pobrinil za to, da se rov preišče, zazidala se je zopet votlina, od strani držeča vanj, in tapnstveua podzemeljska pot je bila do zadnjega časa skoro pozabljena. Gospodu Ivanu Fajdigi se imamo zabvabti, da je hodnik danes zopet dostopen in so v njem pridno prodira dalje. Rov je umetno izklesan v lapor in pelje od severne strani nekaj metrov vštric s tunelom, potem pa se zavije na levo proti klancu navzdol. Širok je kake tri čevlje in toliko visok, da človek zložno lahko soji v njem. Doslej so ga že 25 metrov daleč osušili in iztrebili ter prišli do prostorne štiriogelne stanice, imajoče na levi strani izhod, ki pa je doslej še zasut. Zanimanje za to zgodovinsko odkritje je tu veliko, posebno ker bo o tem podzemeljskem hod-niku do sedaj ni kar nič vedelo in tudi vse kronike molče* o njem. Stvar je vredna vsestranske podpore, da rsziskavanje ne zastane. — (Opuščena orožniška postaja.) Začasno pri sv. Lorencu v Novomeškem okraju ustanovljena orožniška postaja se je opustila s početkom tega meseca. Razne vesti. * („Narodni J e d o o t a S e v e r o -česka.",) društvo za obrambo Češkega življa v mešanih okrajih anverne Češke, je imelo te dni svoj X. letni zbor v Pragi. Načelnik društvu je deželni poslane«- in deželni odbornik dr. J. K u č e r a. Društvo šteje 200 podružnic, izmej katerih ae jih je 34 ustanovilo v minulem letu. Društvenih knjižnic je 105. Iz mešanih okrajev se je poslalo 282 dečkov češkim mojstrom kot učence. Društvo deluje na raznovrstne načine in je izborno organizovano, posebno uspešno je delovalo v minulem letu. Celo zagrizeni nemški listi ne morejo tega tajiti in pravijo: »Tako delajo Čehi". * (Angleške banke dvestoletnica) se je praznovala te dni. Pred dvemi stoletji jo je ustanovil neki Škot William Patteraon. Po raznih spletkah in nepiilikab, katere je vse zmagala, se je razvila do današnjega velikanskega zavoda. Književnost. — Slovenske pesmi za Štiri moške glaBove. Zložil in si. pev. društvu nNa brezi na" udano poklonil H. Volarič, op. 10. Nadarjeni in marl)ivi naš domači skladatelj, čegar skladbe so se omilile vsem pevskim zborom po Slovenskem, je zopet obogatil glasbeno slovstvo z lepo zbirko čveteroupevov in zborov za moške glasove. Lično natisnena zbirka obseza 13 raznovrstnih skladb. Nekatere izruej njih so tudi jako prikladne za čveterospev. Nahajamo krepke koračuice, zdravico, več prav srečno po narodnem načinu zloženih liričnih skladb in kuuečno šaljiv zbor. Vse skladbe se odlikujejo po prijetni melodiji, in ne težkem slogu, ki jih dela pristopne vsakemu pevskemu društvu. Ne dvomimo, da bodo v kratkem postale priljubljene točke slovenskih pevskih zborov, kakor je jedna izmej njih, ki nam je že znana, to je ko-račnca „Nuvinci". Cena 23 strani velike osmine ob-sezajočemu zvezku je jako nizka 85 novč. s pošto. NaroČuje bo pri skladatelju: H. Volar ić v Devinu (Duino) na Goriškem. Naj bi pevska društva in prijatelji slovenskega petja prav pridno segali po tej zbirki. — „Kmetovalee", ilustrovan gospodarski list, ima v št 14. to-le vsebino: Deteljoi pojalnik ali volk. — Zelena turščica pri naa in drugod. — Rtparija. — Kako spoznamo vrednost sena. — Katero stopinjo zrelosti mora imeti sadje za mošt? — Gnojenje z apnom. — Vrste sadja sposobne za sadno vino. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjske. Dunaj 6. avgusta. Deputacija 7. topni-čarske brigade ruske je došla iz Varšave in položila krasen venec na krsto nadvojvode Viljelma v kapucinski cerkvi. Budimpešta 6. avgusta. VVtkerle pretil v volilskem govoru, da bode rabil represalije proti duhovščini, ako bode delovala proti cerkvenim zakonom. Isto tako bode ravnal proti Romanom. Madjarski kabinet bode preprečil, da Rumuni svoje pritožbe izroče inozemstvu. Beligrad 6. avgusta. Ristić po Beli-markovićevem posredovanji se pobotal s kraljem Aleksandrom. Oba se snideta, ko se Ristić vrne iz Reichenhalla. Padova 6. avgusta. Palača nadvojvode Este blizu Padove je popolnoma uničena. Skoda se ceni na 300.000 lir. Rim 6. avgusta. Ministerski svet je odobril navodilo, kako uporabljati zakone proti anarhistom. Navodilo se bode kar prej moči objavilo in potem se bodo takoj začeli izvrševati dotični zakoni. Solun 6. avgusta. Glasoviti anarhist Ungern Sternberg, katerega so zasledovale policije raznih evropskih držav, je pobegnil v Solunu. Spoznali so ga v Nišu in zaprli ter ga hoteli odvesti v Odeso. Mejpotoma pa je pobegnil in se ukrcal na neki amerikanski la-diji, s katero se je odpeljal. London 6. avgusta. V Shangaiu so se ustanovile čete evropskih prostovoljcev, da vzdrže red, ako bi se obistinile pretnje domačinov. Japonsko društvo svetuje svojim članom, naj bodo mirni. Mej Kitajci in Japonci iz nižjih krogov prebivalstva Shangajskega je bilo že več prask. Avstrijska spsoljaliteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll ovtga Seidlitl-praftka", ki je preakuieno domaće zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospeSiluo na prebavljen)« in sicer t raitocim UBpehora. Skatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tnchlauhen 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (16—8) „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 k*, j za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v l\jiihljanl: 3. avgusta: Dora Btumauer, tapetnikova hCi, 6 let, ZvezdarBke ulice Bt. 2. 4. avgusta: Jurij Bizjak, mestni ubog, 83 let, Kar-lovska cesta št. 7. — Roza Suha, poslovodkinja, 30 let, Kravja dolina st. 11. V* deželni bolnici! 2. avgusta: Jurij Baje, delavec, 58 let. — Ana Pielik, prodajalka, 18 let. 4. avgusta: Janoi Rožanc, hlapec, 40 let. Meteorologično poročilo. S d Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokriti a v mm. tub > e« 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 730 8 ubi. 733 6 oio. 786 0 mm. 16 7° C 16 0' C 14-4« C si. svzJ obl. si. sv/, obl. b1. vzh. jasno 12 5» dežja. tub > 7. zjutraj 2. popol. 9. zveCer 739-2 mm. 738- 3 mm. 739- 4 mm. 124°C 23 4° C 16 7° C brezv. si. vzh. si. vzh. megla jasno jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 15-7° in 17 8°, za 41° in 20° pod normalom. JDumajeka "borizst dne" 6 avgusta t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... ArstrijBka zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4" 0..... Ogerska zlata renta 4" ()...... Ogerska kronska renta 4°/0..... Avstro-ogersko banane delnice .... Kreditne delnice......... London v ista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark , . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ........ I>i e 4 avgusta t. I. 4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državue srečke iz I. 18K4 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obfi. nvstr. 4,',°/o »lati «a;.t. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Kuo e no — g >s > s 2£ > 3 91 0» (4 ■a » o. m O t. a, najilitlje KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobretn glasu v vseh boleznih dihal is prebavil, pri protlnu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je ss otroke, pre-(51-5) bolele in mej nosečnostjo. I. Najboljša dijetclićni in omleialna pijača. Henrik Mattonl, Kirltbad In Dunaj. ZAi glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -vsljavzvega od 3_. ]vlxx1)sv 1894. Naatopno omniijeni prihajal ii In o.iliajaliil uaal oanaoenl ao * »rednjeerrnj>*ketn eoau. Brednjeevropeki čaa je k raj nem a iMa v Ljubljani i» 9 minuti naprej. Odhod li LJubljane (juž. kol.). OS 1». uri B min. po noH oaebni vlak v Trhli, Pontmbel, Beljak, Celovec, Frenaenefeate, Ljubno, o»« Belathal ▼ Anaeee, Iaohl, Omua-den, Holnograd, Iiend-Oaeteln, Zeli na Jeaern, Tnomoat, Ure gen«, Ourlh, Oeneva, Faria, Htoyr, Lino, Uudojnvice, PlaanJ, Marijina Tare, Kfar, KarluT« var*, Franoov« vara, Prago, Iilpaljo, Dunaj rta Amatatten. Ob 6. uri 7 min. tjutnif metani vlak. y Noto meato, Kočerjo. Oh 7. Mri 10 m(M. *Jutr<0 oeebul vlak t Trhli, Pontabel, Baljak, Oa-loree, Franaenafeila, I.Juhtio, Dunaj, oaa Salathal v Auaaaa, Iaohl, Gtnunden, Bolnograd, Lend Gaatetn, Dunaj rla Amitntten. Ob 11. uri 4t min. dopolnilne metani vlak v Noto meato, Kočevje. Ob 11. uri BO min. rf»j»»»fM mm l>?' % ^ ?t* ^* ^^»^n^