Stav. 3S4. V Trstu, v soboto, 30« decembra Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I/daj.itelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57. KaroEnfna znaša: Za celo leto . . 4 . . . . K 24.— Za pol leta ................ » 12. za tri mesece....................• <>•— za nedeljsko Izdajo za ceio leto...... - 5-20 r 1 L nI ■ i ' ' - 1 ' ■ ■ g 1 • - l ' "'-i za pol leta 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" ?e prtdajij* jk> S vinarjev, zastarele številke p« 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v 5Ir*kosti ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni odi!-Ie i: .Edinosti". Naročnina reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni cw!del?k sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asižkega Si. ^0. — PoŠtuoliranilniČni račun Si. 841 t>5J ievi kronanja i Budimpešti. Poizkusno kronanje v kronitveni cerkvi. — Prevoz insignij v cerkev sv. Matije, — Prihod članov cesarske hiše, avstrijskega kabineta in obeh zbornic. Poizkusno kronanje v kronitveni cerkvi. BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Ob 9 dopoldne ste prišli Njiju Veličanstvi kralj in kraljica v kronitveno cerkev. Poprej so se zbrali tamkaj vsi dostojanstveniki m iunkciionarji, ki se udeleže kronanja. Izvršena ie bila poizkušnja kronanja, pri čemer so izvrševali kardinal dr. Czernoch in vsi pridodani nadškof je in škofie in drugi dostojanstveniki dodeljene jim funkcije. Poizkušnje se je udeležil tudi ministrski predsednik grof Tisza. V spremstvu kraljeve dvojice ie bilo več članov vladarske hiše. Pred deseto uro so Njiju Veličanstvi, dostojanstveniki in iunkcijo-narji zapustili cerkev. Za drugo uro popoldne je bil določen prevoz kronitvenih insignif iz soban kralja v cerkev sv. Matije. Ob določeni uri so se zbrali za to določene osebe v kraljevih apr~- -mentih. Ob popoldne so zado-nc zdraviti streli v znamenje, da se prične slovesni izprevod s krono in in-signtfami iz grada v kronitveno katedralo. Šesterovprežni voz, ki je peljal skrinjo z insignijami v cerkev, je bil spremljan od kronske straže in se je pomikal skozi gosto natlačeno, veselo množico. Deset minut pred tremi je prispel slavnostni iz-prevod na trg Szent Maromsaga pred kronitveno katedralo. Zastavonoše, oba kraljeva komisarja in za eskorto krone delegirani čiani državnega zbora so dvignili skrinjo iz odprtega voza in jo odnesli v slovesnem izprevodu v notranjost cerkve. Nato je bil portal cerkve zaprt in prenešena krona z insiguijami po predpisanih obredih v kapelo. Prihod članov cesarske hiše, diploma-tičnih zastopstev in drugih ođičnjakov. BUDIMPEŠTA. 29. (Kor.) Dotok tujih udeležoikov, ki hite k slavnostim kronanja, narašča od ure do ure. Med došlimi gosti se nahajalo šefi skoro vseh na dunajskem dvoru akreditiranih diplomatič-nih misij, dalje šef generalnega štaba, baron Hfttzendorf, geti. polk. Kovess, skupni finančni minister baron Burlan, župan dunajski dr. Weisskirchner m policijski predsednik na Dunaju. DUNAJ, 29. (Kor.* S posebnim dvornim vlakom, ki se je ob 9 dopoldne odpeljal z vzhodnega kolodvora, so se podali čiani cesarske hiše k slavnostim v Budimpešto. Najvišja gospoda je sprem- ljana od velikega spremstva. — Ob 9'25 je odpotoval posebni vlak s člani avstrijskega državnega zbora in sicer z deputacijo gosposke in poslanske zbornice. Sprejem članov cesarske hiše. BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) H kronitve-nim slavnostim došli člani vladarske hiše so bili danes ob 6 popoldne slovesno sprejeti od deputacije obeh zbornic. Člani deputacije so se ob M>6 zvečer zbrali v slavnostni dvorani kraljevega gradu. Točno ob 6 so prispeli člani vladarske hiše, ki jih je pozdravil škof Smreczanyi z navdušenim nagovorom. Na pozdrav je odgovoril nadvojvoda Maks s sledečim nagovorom: »Za prisrčne pozdravne besede deputacije državnega zbora izrekam v lastnem in imenu članov vladarske hiše, ki so prispeli v Pešto na veliko slavnost kronanja, iskreno zahvalo. Vaš prihod, ki odgovarja stari tradiciji državnega zbora, smatramo kot posebno iskren izraz one odkritosrčne vdanosti, ki jo je narod vedno dokazal svojemu vladarju in svoji hiši Izražamo pri tej priliki našo iskreno željo, da bi narod, ki je v sedanjem velikem boju dokazal svojo silo in požrtvovalnost, dosegel v polnem obsegu svoje plačilo Izročite, prosim, naš prisrčni pozdrav obema zbornicama.« — Odgovor nadvojvode je bil sprejet z navdušenimi Eljen-klici. Člani vladarske hiše so nato med živahnimi ovacijami članov deputacije odšli iz dvorane, s čemer je bila pozdravna slovesnost končana. Prihod avstrijskih ministrov. DUNAJ, 29. (Kor.) K slavnostim kronanja so prispeli danes zjutraj sledeči člani avstrijske vlade: minister za deželno brambo baron Georgi, železniški minister baron Forster. finančni minister Spltz-miiller in trgovinski minister dr. Urban. Ponoči pridejo ministrski predsednik grof Clam Martinic, minister za javna dela baron Trnka in minister Bobrzynski. Železniški minister Forster, finančni minister Sptizmiiller in trgovinski minister Urban, ki so prispeli semkaj v spremstvu strokovnih poročevalcev, so porabili današnji dan za konference z ogrskimi resor tnimi kolegi. Podali so se v to svrho ob Vi\2 dopoldne z referenti najprej v trgovinsko in potem v finančno ministrstvo. Ta posvetovanja bodo trajala najbrže celi dan. Muško uradno poročilo. DUNAJ. 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Severo-vz&ndno in severno RImnfcul Sarata potiska Falkenhayneva armada sovražnika od postojanke do postojanke. V viSfaskem ozemlju severez^adno imenovanega mesta je bil sovražnik po avstrijskih in bavarskih četah generala Kraffta Defmen-singiina vržen vnovič. K tem pripadajoča bojna skupina flml. Ludovika Goldningena se nahaja pred Dedulesci v boju. Tudi južno krita pod poveljstvom gen. polk. nadvojvode Jožefa se nahajajoče armadne fronte se jo pridražllo napadu. Avstrijske in nemške sile so iztrgale sovražniku v gorenjih dolina* Zafrale, Naruje in Putne ct>!o vrsto mofcto zgrajenih postojank in •pri Herji severovzhodno S»a*sufezo zavzele z naskokom sovražne črte. Sovražnik je pri včerifšujih bojih v Valabijl in v gorovja zapadno Focsan? ostavll v j naših rokah 3*09 ujetnikov, 6 topov in 2§ strojnih pnA. Halje severno nobenih važ-nHt bojev. Avstrijsko letalsko brođovje ie; dne 27. t. m. obujalo z bombami po; sovražnih čotah luočno posluževali kolo-: dvor v Oneeci. Več poslopij se je vnelo.; Italijansko bojišče. — Na kraški visoki planoti je bil italijanski topovski ogenj včeraj živaaneiši kakor v preteklih fitee^. V Vipavski dolini je eden naš*h bejnlb letalcev sestrelil eno sovražno letaio. J u g o v z fc © d n O bojišče. — Ne-izpremeiijeao. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. ftnl. MeniškD mim poročilo. BTCtOLINp 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Prestolonaslednikov* armada: Na zapadnem bregu Može so izvrgli včeraj ob višini 304 in južnem pobočju »Mrtvega moža« deli pešpolkcv št. 13 in 155 in rizšlirskega polka št. 37, vsi slavnoznani iz bitke ob So min i, sunke v francoske postojanke, izvrstna priprava potom artiljerije in učinek ininovk. k] so postale imanteriji - neobhodno potrebne, so pripravile napadnim skupinam pot notri v drugo in tretjo črto sovražnih postojank, iz katerih je bilo privedenih 222 ujetnikov, med njkni 4 oficirji, in 7 strojnih pušk. V zavzetih jarkih je bilo odbitih več tudi ponoči obnovljenih protinapadov Francozov. V gozdu pri Cheppv in Malancourtu so hrabri Virtem-beržaui in Badenci privedli več ujetnikov Iz sovražne postojanke. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič bistvenega. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno krilo armadne skupine pod poveljstvom generala pehote Gehroka se je v soglasju z operacijami v Veliki Valahiji in v gorovju pomaknilo proti vzhodu. Nemške in avstrijske čete so v težavnem višinskem ozemlju vzhodne fronte Sedmograške zavzele z naskokom več zaporedoma ležečih postojank. Pri tem je bilo ujetih 1400 Rusov in uplenjenih 18 strojnih pušk in 3 topovi. — Mackensenova armada: Na levem krilu devete armade so bavarske in avstrijske čete pod vodstvom gen. por. Kratita Delmensingeua strle v gorovju močni odpor združenih nasprotnikov in dosegle Ditnitresd (20 km severozapadao Riioaicul Sarata). Desno armadno krilo je prodrlo med odsekom Rlmnicula in dolino Buzen proti severovzhodu, zr. vzeto več žilavo branjenih vasi in ni dovolilo umik«£očim se Rusom časa, da bi se usta-iUl v pripravljenih postojankah v jezerskem odseku. Pri teh bojih se je odlikoval zapodnopniskf peš pol k št. 148. Dne 28. t. m. je bilo ujetih 1400 Rusov in uplenjeni trije topovi in več strojnih pušk. V Do-brudžl je zavzet Rackel. — Macedonska fronta: Nobenih posebnih dogodkov. BEROLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. dec. 1916., zvečer. Močnejši ogenj severno Som me. Proti fronti in boku naše nove postojanke na »Mrtvem možu« Izvršeni napadi Francozov so bili zavrnjeni. — Na vzhodni fronti nič posebnega. Mackensenova armadna skupina prodira dalje. —- V Macedonijl mir. Prvi generalni Tcvartirmojster:-pl. Ludendorff. Junaška smri letalca Lcfiersa. BEROLIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: Poročnik Leffers je dne 27. t. m. po zračnem boju padel junaške smrti. Bil je eden najhrabrejših in najspjpsobnejših le- talcev in odlikovan tudi že z najvišjim redom hrabrosti, redom pour le merite. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 28. (Kor.) Macedonska fronta: Severovzhodno Dojranskega jezera je poizkušat bataljon sovražnika po močni topovski pripravi prodirati proti vasema Brestu in Akandjali, a je bil po našem ognju ustavljen. Na ostalih točkah fronte slab topovski ogenj. V dolini Vardarja brezuspešno delovanje sovražnih letal. — Romunska fronta: V Dobrudži živahen boj pred Macinom. SOFIJA, 29. (Kot.) Generalni štab poroča: Slabo artiljerijsko delovanje na vsej fronti. Bolgarska in nemška artiljerija ste obstreljevali v Bitolju sovražne čete, ki so pred mestom izvajale kretnje. — Romunska fronta, — V se veroza padnem kotu Dobrudže se ofenziva nadaljuje po načrtu. Zasedli smo tamkaj Rachel. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 28. (Kot.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Na desnem krilu za nas ugodne praske, pri čemer je imel sovražnik Izgube. V središču je bil napad sovražnika odbit. Sovraina uradna poročila« Italijansko uradno poročilo. 28. decembra. — Ugodno vreme je na vsej fronti pospeševalo topovsko delova^ nje, ki je bilo na Krasu južno Fajtega hriba posebno srdito. V zadnji noči je eden naših oddelkov z nenadnim napadom zavzel neko pred našo fronto se nahaja-jočo 200 m visoko višino. Nemški odgovor na ameriško noto prispel v Washinton. WASHINGTON, 29. (Reuter. — Kor.) Besedilo nemškega odgovora na Wilso-novo noto je prispelo danes semkaj. Odgovor eniento na mirovno noto. LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad javlja: »Daily Telegrafu« je izvedel, da je bil odgovor aliiraaicev na nemško noto od udeleženih vlad odobren. Predsednik Wilson bo najbrže kmalu v posesti besedila, nakar je odpošlje tako* osrednjim vlastim. Tako vojskujoče se kakor tudi nevtralne države bodo s>poznale potem, da ni nobenega upu, da bi se pripravilo alif-rance do tega, da bi se kdaj odrekli možnosti svode zmage na korist miru, ki bi bil toliko časa, dokler obstoja nemška vojaška sila, le nemški mir. V odgovoru ie pojasnjeno zelo obširna, za kaj se bojujejo aliiranci in da bodo, da napravijo konec nemškemu nasilnemu gospostvu, stavili take pogoje, ki bodo precej drugačni od starih papirnatih garancij. Napačno bi bilo domnevati, da se je zakasnil odgovor vsled zavlačevanja vlade. Treba Je časa, da se zvezne vlade natančno pomenijo. LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad javlja: »Times« pSejo: Izročitev osvojenih ozemelj in odškodnina so pogoji, ki jih je treba izpolniti ne le pred zaključkom miru. ampak sploh predno se prično kaka pogajanja za mir. $vodsXo-«?»r*£ka mimna itofa. DUNAJ, 29. (Kor.) Kraljevi švedski poslanik, baron Beck-Friis in kraljevi danski poslovodja de Lerehe sta izročila danes v ministrstvu za vnanje zadeve enako se glasečo noto, ki sc glasi v slovenskem P-revodu sledeče: >Po naročilu svoje vlade imam čast, da sporočam Vaši eksce-Iencf sledeče: Kraljeva vlada ie z živahnim zanimanjem zaznala predloge, ki jih je ukrenil predsednik Združenih držav ameriških v svrho. da se olajšajo koraki za dosego trajnega miru. Čeprav se kraljeva vlada prizadeva, da se izogne v sakemu vmešavanju, ki bi zamoglo užaliti upravičena čustva, vendar smatra, da bi zanemarjala svojo dolžnost napram lastnemu narodu in človeštvu v celoti, ako ne bi izrazila globoke simpatije do vseh prizadevanj, ki bi pripomogla k temu. da se napravi konec naraščajočemu trpljenju in izgubam moraličnega in človeškega značaja. Vlada izraža nado, da bo Wi1souova inicijativa dovejla do rezultata, in odobrava plemeniti namen, ki ga je vodil pri tem. slabost, predlaga nenadoma zavezniin državam, da bi se pričeli mirovni dogovori. Na ravno hoče Nemčija pričeti ia pogajanja, preden stopnja njene slabosti popolnoma p?ride na dan, pred končno izgubo svoje odporne sile. Istočasno poizkuša, da bi ustvarila lažnive domneve o moči svoje armade, izkoriščati svoje začasne uspehe v Romunski, ki še ni imela časa pridobiti izkustev o sedanjem načinu vojevanja. Če pa je bilo Nemčiji mogoče, Rusiji in njenim zaveznicam napovedati vojno in jih napasti ob času, ki je bil zanje najneugodnejši, je zaveznikom, med katerimi se sedaj nahaja tako mogočna Angleška In plemenita Italija, ko so se ojačili tekom volne, sedaj pač z njihove strani mogoče, da prično mirovna pogajanja v trenutku, ki ga bodo oni sami smatrali za ugodnega zase. Ta trenutek še ni prišel. Nasprotnik še ni pregnan iz ozemeli, katerih se je polastil, zagotovljena še ni izpolnitev po vojni ustvarjenih nalog Rusije rzasedenje Carigrada in morskih ožin ter ustanovitev v vseh srvojlli treh, sedaj ločenih delih svobodne Poljske. Sedanja sklenitev miru bi pometijala neizrabljenje neizrecnih, junaških naporov ruske armade m mornarice. Ti napori, še več, sveti spomin hrabrih, na bojiščih padlih sinov Rusije ne dopušča niti pomisli na mir do končne zmage nad sovražnikom, ki je bil tako drzen, da je mislil, če je bilo od njega odvisno, da je pričel vojno, da je na enak ■ačin odvisno tudi od njega, da se konča, kedar želi on. Ne dvomim, da je vsakega zvestega sma svete Rusije, i tistega, ki z orožjem vstopa v vrste nrojih hrabrih čet, i onega, ki dela v notranjosti dežele, da se ojačuje vojaška moč Rusije, ali opravlja svoje mirno delo, prešinja zavest, da se more mir vsiliti nasprotniku šele tedaj, ko bo pregnan z naših ozemelj ter končno uničen nam in zvestim našim zaveznikom peda trdno poroštvo za nemožnost ponovitve svojega brezvestnega napada in trdno gotovost, da bo s silo okoliščin samih prisiljen, izpolnjevati obveznosti, ki jih bo moral sprejeti v smislu mirovne pogodbe. Bodimo torei neupogljivi v trdnem zaupanju v našo zmago, in Vsemogočni blagoslovi naše zastave in jih iznova ovenča z neminljivo slavo! On nam podeli mir, ki bo vreden junaštev mojih slavnih čet, mir, za katerega bodo bodoči rodovi blagoslavljali vaš spomin, ki jim bo svet. , Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 28. (Kor.) Danes se jo vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika, jrofa C!am Martinica ministrski svet, ki mu prisostvovali vsi člani kabineta. Posvetovanje, ki se je pričelo dopoldne, je tralalo z malimi presledki do sedmih t večer. ____ Novi viterf Zlatega rune. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Kakor poročajo listi, je imenoval cesar kneza Ladislava B*tthyanyi - Stratmarma, grofa Avrelija Dessewffy, grofa Julija Andrjtsa»y in barona Samuela Josika za viteze Zlatega runa. _______ ___ Rekonstrukcija romunskega kabineta. PARIZ, 28. (Kor.) Agence Havas javlja iz Jasija: Romunsko ministrstvo je bilo z vpoklicem več članov opozicijonalnih strank preosnovljeno. Bratianu ostane ministrski predsednik in minister za vnanje stvari. Take Jonescu je minister brez portfelja. Tudi princ Cantacuzene, Gre-cianu in Istrati postanejo člani kabineta. Kriza v Konservativnem velepo-sestvu na ČeSkem Precej pozornosti je vzbudila v političnem svetu naše države vest, da je v konservativnem veleposestvu na Češkem, oziroma v njegovem zastopstvu v gosposki zbornici prišlo do navskrižij, ki so do-vedla do izstopa manjšine iz stranke. — Nemška glasila so pozdravila ta dogotiek z vidnim z&doy.oljstvora in izvajala iz nje- ga dalekosežne zaključke za prihodnji razvoj političnih razmer v državi. Mi smo se iz previdnosti vzdržali vsake lastne sodbe o tem dogodku, dokler se nismo nekoliko orijentirali. Danes moremo iz-pregovoriti nekoliko besed. Ne moremo oporekati pomembnosti temu dogodku. Kajti konservativno velepo-sestvo je važen komponent politike na Češkem in s tem tudi skupne notranje politike* v državi. To pa iz dveh razlogov: po svoji mogočni poziciji v deželi sami vsled družabne in gospodarske potence in pa po svojih zvezah in vplivih, segajočih do najvišjih sfer. Ako bi konservativno veleposestvo res opustilo svoje stike z življenjem naroda češkega in se pridružilo nasprotnikom njihovih aspiraclj, bi moglo imeti to velikih in dalekosežnih posledic. To bodi pripoznano. Drugo vprašanjo pa je, ali so zaključki nemških listov iz nastalega navskrižja res opravičeni? Niso! Tudi, če bi manjšina res hotela ostaviti dosedanje poti, ostaja še vedno dejstvo, da hoče večina ostati zvesta dosedanjim tradicijonelnim smerem svoje politike: da torej ne misli na to, da bi stopila v vrste nasprotnikov češkega naroda »n njegovih aspiracij. Oglejmo si najprej postanek navskrižja! Nekateri člani konservativnega velepo-sestva — med temi tudi sedanji ministrski predsednik grof Henrik Clam-Martinic — so v volilnem odboru predlagali manife-stalno izjavo, ki naj vsebuje med drugim: 1.) Konservativno veleposestvo je vedno vztrajalo pri tem, da treba vsem avstrijskim plemenom priznavati v državnih te meljnih zakonih utemeljeno pravico do varovanja in negovanja svoje narodoosti in svojega jezika! Zato pa vežejo vsa plemena tudi enake dolžnosti do države. — 2.) Z žalostjo opaža konservativno veleposestvo večletno državi sovražno ro-varsko delo gotovih elementov, ki je v prsih pripadnikov češkega plemena ohladilo sveta čutstva državljanske dolžnosti in vojaške časti. Tudi v zaledju so zločinske agitacije dozorele sudove in sovražniki češkega naroda so beležili z ostro natančnostjo, da so posamezne milltarične formacije iz čeških dopolnilnih okrajev na bojišču odrekle in do niso — posebno v prvih mesecih vojne — mogle odgovarjati zahtevam. Treba pa naglasiti z zadoščenjem, da se je stvar razveseljivo in od-Icktoo zboljšala. kakor pričajo številne izjave lojalnosti, tako posebno povodom izpremembe na prestolu. In nehvaležni bi bili, ako ne bi z opravičenim ponosom priznavali, s kakim smrt prezirajočim pogumom se bore in krvave zvesti sinovi češkega naroda v vrstah naše hrabre vojske in koliko jih je umrlo za domovino na bojišču. 3.) Kričeče krivično bi bilo, ako bi hoteli — kakor se to poizkuša z raznih strani — izrečeno grajo raztegniti na ves češki narod in ako bi iz nečastnega vedenja posameznikov hoteli Izvajati očitke proti skupnosti naroda. Proti takim najme-nom moramo nastopiti, ali obenem moramo ponovno in vedno naglašati, da smo pred vsem dobra avstrijska stranka, da hočemo ostati to, da tiste obžalovanja vredne dogodke obsojamo najstrožje, ter da nimamo s tistimi sramotnimi đogodiki nikakega stika. To so glavni momenti iz predloga iseto-pivše manjšine, ki jih je pa večina odklonila, vsled česar je manjšina izstopila. Od strani večine se to glasovanje opravičuje v glavnem: Ne bi oporekali predlogu, če bi se bili dali v razgovor taki slučaji in suntuia, torej tudi tisti, ki so se pripetili pri posa-»er.uih pri^JKhiikih drugih piemen. Ker pa inicijatorji akcije niso storiji tega, je zadobila vaa akcija enostranski, preti češkemu narod« naperjen značaj. Naš posredovalni položaj napram obema plemenoma nam ni dovulil, da bi pritrdili predlogu, ker bi se s tem pregrešili proti funtfenmentalnemu načelu našega programa, ki nam narekuje e&ako pravico napram obema plemenoma. One dofodka obsojamo, ali za to ni trebalo nobene posebne izjave in bi bilo preti ugledu stranke, če bi to svečam* manifestirali, ker je pri vsakem avstrijskem pa-trijotu t itko stališče ae v naprej ugotovljeno. Predlog manjšine pa ni samo enostranski, marveč ne upošteva gotovih defp stev. Ni res, da so patrijcrtične izjave češkega naroda šele novejega datuma. Ta. trditev je zajeta iz Časopisja, ki mu — v kolikor gre za češki narod —- ni posebno resno do resnice, ki vsak dogodek s slasf-jo pretirava ali pači, da le škoduje češkemu narodu. Ceh Palacky je bil, ki je avstrijsko državno idejo tako točno formuliral, kakor nikdo prod njim in nikdo za njim. Kakor leta 1866., tako ni češki narod tudi v tej vojni, — kar se tiče požrtvovalnosti in patrijotizina — razmerno zaostajal za nobenim drugim plemenom, in žaljivo bi bilo za ta marljivi narod, ako bi ga radi grehov poedincev hoteli staviti na sramotni oder. Ce razni nemškoradikalni uredniki iz takih poedinih slučajev pravljajo gtavne in državne akcije, naj že bo; ali resni politiki ne smejo nikdar z do vred metati v iarek tudi otroka in se morajo pri vsaki akciji vpraševati, najprej, ali bodo res koristili napovedanemu name« nu. Tu ima sedaj čitatelj spis iu protispis. Stran II. „EDINOST* štev. 364. V Trstu, dne 30. decembra 1916. Ifc predloga manjšine in odgovora večine so nam jasno pred očmi postanek, vzrok in narav krize, nastale v češkem konservativnem veleposestvu. Jasno nam je pa tudi — in to bodi v resno svarilo tistim našincem, ki se le preradi dajejo im-presijonirati po manevrih in zvraČar.jih nasprotnih listov — da predlog manjšine nj naperjen proti pravicam češkega naroda, da jih marveč izrecno priznava kot opravičene in zakonite, utemeljene v državnih osnovnih zakonih. Jasno ie. da do navskrižja ni prišlo radi stvarnih razlik v uaziranju, marveč le iz razlogov taktike, ker je večina odklonila predlagano akcijo, ki naj šele dokazuje nekaj, kar je noto-rično in samo ob sebi umljivo, ki bi torej stranko postavila v luč dvomov in jo torej kompromitirala. Glavno pa ie, da se je večina tako odločno zavzela za češki narod, njegove pravice in njegovo čast. Do navskrižja ni prišlo torej, iz principijelnih razlogov, ker se obe skupini izrekate za pravice naroda in s tem manifestujete, da v glavni smeri ostajete zvesti svoji tradi-cijonelni politiki: enake pravice za oba naroda. Manjšina se je le brez potrebe predaleč zaletela radi pojavov, ki jih obsoja tudi večina. Le zlohotnost. nagon do pretvarjanja in zvračanja dejstev, najgrša mala fides more torej iz te krize izvajati zakliučke, kakršnje so izvajali nekateri nemški listi in insinuirati možem s tako minolostjo, kakoršnjo ima rodbina Clam-Martinicev, da bi hoteli prestopiti v tabor sovražnikov naroda, s kršenjem zakonov odrekati mu v teh zakonih utemeljeno pravo, torej prelomiti zapoved tiste lojalnosti, "ki jo manjšina v svojem predlog s tolikim povdarkom označa kot vrhno dolžnost vsakega državljana. Posebno, kar se tiče sedanjega ministrskega predsednika, grofa Henrika Clam - Martinica, moramo odklanjati tako misel, ker ima v zapuščini po svojem predniku, istega imena. grotu Henriku Clam-Martimcu, zabeleženo resnico, ki mu govori, da bi z vsakim takim poizkusom, kakor mu ga insi-nuirajo nemški listi, doživel potom — resnico, ki velja še posebno glede ga naroda: ničesar mu ne morejo, dokler ostaja sebi zvest — proti samozavestnemu narodu ie vsako ministrstvo prešibko! Nu, dejstvo je, da nemški listi vztrajno trde, da je grof Clam - Martinic obljubil uvedbo nemškega drž. jezika. Ne verujemo tega sicer še sedaj ne z ozirom na tradicije glasovitih njegovih prednikov in ker smatramo sedanjega ministrskega predsednika kot bistrovidnega sodobnega, modernega državnika. Ce pa bi vendar prišlo — možno je na vse zadnje tudi to — da se bo gospod grof res hotel preleviti od nositelja tradicij svoie rodbine k izvr-Ševatelju žalitev nemškega centralizma, potem ga pouče dogodki, da bo končno prešibek na toliko strarri, kolikor ie plemen, ki zahtevajo svojo hrano, svojo politično veljavo in svoje nacijonalno Zivlje-nje v tej državi.__ , ul. Oiulia 1; Krassnig, ul. del Bosco 2: Ka-steilitz, ul. Oiulia 67; Borgbolo. ul. Laz-izaretto vecchio 52; Carniel, ul. lstituto 22, Polli, ul. lstituto 38; Lov, ul. Donato Bra-mante 4: Barison, ul. Giulia 11; Rossi, ul. Farneto 3: Pinter, Farneto 9; Lenarduzzi, ul. Amalia 23; Fabbro, ul. Marije Terezije 43; Rocchelli, ul. Marije Terezije 31; Ci-rilli, ul. Ponte 3. s^^MSr^ vr*ila - P debelo saino za. preprodajalce. Silvestrov večer se 31. t. m., ob 8 zvečer v dv nu aeuciu mm zu prtprouiuuicg, ZaDava. j Koga-rice, snkauec, pipe, milo, g-nmijere podpet- i priredi V nedeljo, ®ike, rami gnmbi, denarnic«, mazilo za Čevlje, i i. ..i-, v „»v,^. v uVO-rani »Del. kons. »Matrične»Tetiljke, baterije, piaemiki papir ko- drustva pri Sv. Jakobu. Na sporedu so Pn[ ^Jniki, zaponke, prstani rdečep križa, , . , * -i „ krema za brado, ilice, razna rezila, robci, mrezioe 1 razne pevske m glasbene točke. Proste- ^ brke> pl#tanLn^ ,rajee) spodnie 'hlačc? voljni prispevki so namenjeni za božični- ustnik«, razne glavnik«, zaponk« „Patent Knopfe* | CO ubogim otrokom Otroškega vrtca pri in drngo prodaja JAJtOB ttKVI. ulica f. Hifloln I . . . i IO na Razkol v konservativnem plemstvu na Češkem. O tem dogodku govorimo danes na drugem mestu, kjer izražamo svoje dvome na tem, da bi se izstopivši člani — med temi tudi sedanji ministrski predsednik grof Henrik Clam-Martinic — hoteli res izneveriti tradicijam stranke, v kateri so zavzemali doslej odlično mesto in za katere načela so bili doslej odločni bojevniki. Te naše dvome podkreplja član stranke, grof Ivan Lažansky, v dopisu v praško »Union«, kjer globoko obžaluje nastali razkol, a dostavlja: »Vkijub tem žalostnim dogodkom imam zanesljivo nado, da se enotnost stranke ohrani. Pri glasovanju smo zastopali nazor, da ne kaze, da bi se dogodki, ki jih obžalujemo, po nasi stranki še bolj spravljali v javnost, ker ne more in ne sme nihče dvomiti na naši dinastični zvestobi. Vse nas prevejajo ista sveta čutstva, ki se združujejo v devizi: za Boga, cesarja in domovino. Mi vsi želimo mogočne Avstrije, v kateri naj vsa kralje^v? in dežele in vsi narodi naha&io gvojo p.avico in srečo!!! In tako se hočemo zbirati okolo svoje svete zastave svojega uverjenja, ki so jo nosili naši o-četje, ki je prebila vse politične viharje m ostala neomadeževana.« — Grof Lažan-ekv ne pravi sicer izrecno, misli-li, da se izstopivši člani povrnejo v stranko, pae pa je uverjen, da stranka — in to je glavno — ostane edina Kot taka pa ostane tudi —"četudi v nekoliko skrčenem številu — mogočen faktor v političnem življenju kraljestva češkega in države. Grof Ložansky Je uverien, da stranka kot taka ne opusti stikov z narodom češkim. In to uverjenje potrja ravno dejstvo, da je odkrito nastopila proti manjšini. Potemtakem ra nevarnosti, ki so se je mnogi bali, da bi konservativno veleposestvo kot tako v svoji celoti ubralo druge smeri na škodo naroda. _ stvari* PRODAJA PURANOV. Danes. 30., in jutri, 31. t..m. se bodo prodajali purani, ne da bi bih> treba izkazati se z izkaznico za živila. CENA. Celi purani po K 7 84 kg, posamezni kosi po K 8'56 kg. Purani se bodo dobivali v naslednjih mesnicah: Calin, Boroeviceva ul. 18; Saffaro, ul. lstituto 28; Pangoni, ul. Oiulia 18; Bruna, ul. Beccherie 1; Perlatti, SanitA 9; Roc-cheli, ul. di Piazza Piccola 2 (za magistratom), Rumetz, Largo Santorio 2; Rodella, ul. Beccherie 11; Polli, ul. Acquedotto 13; Cossich. ul. Foscolo 2; Wenghersin, ul. Foscok> .6; Loy, ul. Barriera 43; Levi, ul. Beccherie 6; Stanich, ul. S. Giusto 10; Jenco, ul. lstituto 4; Stabile, ul. S. Michele 5; Polacca, ul. Satteiontane 46; Rodella, Smrtna kosa. V Malem Lošinju je umrl nekdanji tržaški policijski ravnatelj Krištof Busich v 61. letu svoje dobe. Bil je rodom okoličan — od Sv. Ivana, — a politično in narodno brez vsake barve. Bil je pač uradnik starega kova: služil je marljivo in izvrševal dobljene ukaze. Po svojem umirovljenju je več let živel v Bar-kovljah, a par let sem v Malem Lošinju, kjer je končal svoje življenje v razmerno nevisoki starosti. Bil je vedno bolj šibkega zdravja. Smrtna kosa med begunci. Iz Novega mesta nam pišejo: Dne 27. decembra t. 1. je umrl po kratki bolezni v 76. letu svoje dobe g. Rajmund Žniaaršič, bivši župan v Renčali pri Gorici, oče gospoda okrajnega komisarja in voditelja goriškega okrajnega glavarstva, sedaj v Ajdovščini. Pokornik je bil ugleden posestnik, po vsej vipavski dolini znana oseba. KakoT tisoči drugih, je moral na stara leta zapustiti toli ljubljeno domačo vas ob tihi Vipavi ter iskati zavetja pod tujo streho. In tu je bil kot izruto drevo, ki so mu korenine ostale v domači zemlji. Žalost po zapuščenem domu, razrušenem p«o krutem sovražniku, je pospešila konec njegovega življenja. Vroča želja njegova, da bi se še enkrat povrnil v domovino in da bi tam po vojni dokončal večer svojega življenja, se ni izpolnila. Pokojnik zapušča vdovo, vnukinjo-siroto in prej imenovanega sina, čegar družina tudi biva v Novemmestu že dlje časa. Nepričakovana smrt prej vedno veselega in čilega starčka je zbudila med tukajšnjimi begunci splošno sočutje. Pogreb se je vršil v petek (včeraj torei. Ur.) na tukajšnje pokopališče. Bodi pokojniku lahka dolenjska zemlja! Preostalim naše sožalje. Akcija Nj. c. in kr. Veličanstva »za otroka«. Njeno c. in kr. Veličanstvo, ki je v žalovanju po pokojnem monarhu in v težki vojni nadlogi premilostno sprejelo po Previdnosti izročeno mu nalogo matere dežele, je našlo tolažbe v tem, da se more vodilno udeležiti vsakega pomožnega delovanja za uboge in nahajajoče se v stiski. Njeno Veličanstvo je priredilo zbirko na korist bedo trpečih otrok, ki je — istotako kot istovrstna akcija blagopo-kojnega monarha — pod devizo »Za otroka«. Zbirka prispevkov iznaša že 1,300.000 K v gotovem, a v blagu v vrednosti okolo 3,000.000 K. s tem pa je strnjen le začetek. Vsem tistim, ki imajo srca za najsiromašneje in najpotrebneje pomoči, za bedo otrok, velja poziv Njenega Veličanstva, naj pripomorejo k blaženju velike bede. Vse oblasti, ki imajo naj-globlii vpogled v razmere narodov, duhovniki vseh veroizpovedanj, zdravniki, učitelji, možje in žene, ki služijo socijalne-inu pomožnemu delovanju, vsi naj vidijo v tem poziv, da svoja izkustva in svojo izprevidnost stavijo v službo stvari; pa tudi matere, ki jim je Bog podaril cvetoče otroke, in očetje, ki jim je bilo dano, da so svojce vzgojili v vrle člane človeške družbe, so pozvani in povabljeni, da se združijo na velikem delu v znamenju: »Za otroka!« Volja Njenega Veličanstva cesarice Je, da vse prebivalstvo ve, da se iej sploh ne more napraviti večjega v^ selja, nego s tem, da se najširši krogi z največjim uspehom udeleže tega dela. Vsakemu udeležniku je zagotovljen božji blagoslov. BeserH nai sledi dejanje! Še vedno se nadaljuje čudna igra v nemškem časopisju: v hreščeče glasove narodne pohlepnosti in gospodstvaželjnosti se vmešavajo akordi — miru, sporazumljenja in tolerance med narodi v naši državi. »TagesposU piše: »Pravičnost vsem, predvsem celoti državi sami, katere življenje je pogoj za vse njene dele. To načelo smo si osvojil! v voini in po tem načelu ft treba delovati. Ne proti narodom, ne po nevarnem načelu divide et impera, temveč z iiar^fi na ustavnem potu je treba ustvariti bodočnost, ustvariti veliko in močno državo, državo večih narodov, ki se zveže s se-stersko državo onstran Litve errakorodna v močno monarhijo, ki tirja lahko prostora na solncu pred vsem svetom, in to ne le po zaslugi vrlih sinov na bojiščih, katerih se te dni spominjamo v dvojni meri, temveč tudi po notranji utrditvi. Ako novi možje, ki so bili poklicani v kronski svet, obdarijo narode s takimi deli, potem si pridobe zaupanje in najdejo zvesto pomoč na vseh potih. A dokazov bo treba, ne obljub! Izpolnitev, ne samo obetanj. In ako hoče sreča, potem ta božič ni samo zadnji v vojni, temveč tudi zadnji v stari slabotni Avstriji. Prihodnji božič pa nas bo zato imenoval s ponosom pripadnike države, katere ime bo zvenelo in veljalo po vsem svetu « _ »Slovenec« je ponatisnil ta izvajanja graškega lista pod naslovom: »Besedi naj sledi dejanje!« Tako je! Beseda je listič na veji, ki ga odnaša vsak vetrič! Dejanje daje šele besedi vrednost In vsebino. Besed smo čuK dovolj lepih sedaj in tudi v minolih časah iz ministrskih foteljev. In ako nemški listi resno mislijo s takimi lepimi besedami in res hočejo, da beseda ne ostane — le beseda, potem mora slediti kot prvo diejanje: formalna izjava, da se odrekajo prekomernih radikalnih zahtev ter da se ne povrnejo ž njimi nikdar več! Kajti načelo, ki so si je — po besedi v »Tagesposti« — osvojili v tej vojni, enostavno izključuje tiste znaoe nemškoradi-kalne zahteve. Sv. Jakobu. 19 Rojanski »Sokol« priredi jutri, v nedeljo, | B točno ob 5 popoldne v dvorani »Konsum-; j nega društva« v Rojanu »Silvestrov ve- j \ čer«. Spored je zelo zabaven. O polnoči ■ živa slika. Vstopnina 50 v za osebo, sedeži 20 v. Čisti dobiček je namenjen junaškim braniteljem našega Primorja. Silvestrov večer bo jutri, v nedeljo, ob 8 zvečer pri Sv. Ivanu v zgornjih prostorih >Konsumnega društva« pri cerkvi. Spored: 1.) Sattner - Oregorčič: Nazaj v planinski raj. mešan zbor. 2.) Stritar: Po-koncu glave, deklamacija gca. KraJj; 3.) ' * ju. 4.) Dobrodošli, veseloigra v enem dejanju Venček slov. nar. pesmi, mešan zbor. 5.) »Doktor Hribar«, veseloigra v 1 dejanju. 6.) Laharnar: Kadar mlado leto, mešan zbor. 7.) Polnočni prizor. Med posameznimi točkami svira salonski orkester. Po sporedu prosta zabava. Vstopnina s srečko 40 vin. Vršilo se bo srečkanje za jako lepe dobitke in bo poslovala šaljiva pošta. Serviral se bo čaj, kava, pecivo in še mar: sikai dobrega. Z ozirom na to, da gre čisti dobiček v korist vodnim sirotam in CMD, se oričakuje obilne udeležbe. Vsem Slovenkam in Slovencem voščijo vesele božične praznike in obenem tudi veselo novo leto naslednji vojaki pešpolka 107.: Josip Maver iz Doline pri Trstu, Iv. Štolia iz St. Petra na Krasu, Plahuta Al. iz Batni, Lavrenčič Andrej z Vrhpolja, Fa-tur Pavel iz Bače, Valenčič Franc iz Javorja, Fajdiga Josip iz Postojne, Vrgan Matija iz Popetre in Demitrič Vaso iz Bosne. , . 0, 13-Ieter. dečko — pobegnil. 13-letni Stanislav Furlan je dne 14 decembra pobegnil od svojega doma v Dutovijali in se ni vrnil več. Dečko je za svoja leta slaboten, okroglega obličja, črnih las. črnin obrvi, nosi sivo jopo, kratke hlače rujave barve, volnene bele nogavice, okroglo čepico. Odšel je v smeri proti Trstu. Govori slovensko. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagohotno, sporoči na naslov: Ivan Krbovac, Dutovlje na Krasu, proti povrnitvi troškov. M-Me Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt ođ 8% zi/ečer naprej Cena: I. vrste K Z. II. orsie K1. — Odvetnik — otin Tree naznsnja p. rs, klijentom in udeleženim strankam, da posEuje cd 1. Januarja 1917 dalje dop. na prijavo tudi popoldne v posebnež prostorih g. dr. Kari Tršiclerje^e pisarne v Ljubljani, Dalmatinova ulica St. 7, pr ?litje. i J Poziv z* novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente. čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. iDserat&i oddelek »EDINOSTI«. Fino prekajeno meeo brez kosti proda Mlekarska zveza, ul. Valdirl o 2t. 82P NflT^kl lepši koledar (Vorroerk ^alender) milim ob »gajoč nore peStna tarife in ko lekc, dneri napovedi vojne itd. Prodaja ae povsod do 30 vin. komad. Zaloga Corso 31. DeangeU. (822 Pls&rnlJReša postrežnlKn i&r bliino 14 letnega dečka iz dobre rodbine, z lepo pievvo Ponudbe oaebno v spremstvu oče-a ali varuha od 9 do 12 dopoldne. „Korona" nlic» Geppa St. 15, 11. tMlčda V^l^M',onolmi'v" Mozetič. (280 Cikorija je naprodaj v večji mAotlnl. Via Val-dirivo št. 29. M. Hoxotie. 182 #n1t1!a vsake vrate kupnje Jakob Kftrgon Via lUrVljc Soli tari o »t. 21. 788 Z5D0 Milic čokoiadlaega nado- mestka Msriner Je danes dospelo in se prodaja fkatlflca ( ») po K 15.— Pojasnila daje Kari Rexinger, Via Kandier St. 7 ed dkg netto) Rexiagdr, od 2 — 3. K 15. (90 . (ari 9—9 y2 In '(h ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Pm\l\l stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 lil. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne In olreik« bolezni fbTTzu cerkve sv. Antona novega.) ZAHVALA. Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebridke izgube mojega nad vse ljubljenega soproga izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za udeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujem vsem uradnikom in poduradnikom c. k. policije, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast s prekrasnim vencem in s korporativno udeležbo pri pogrebu; rojanskemu župniku, msgr. Jurica, in hvaležno se zahvaljujem spoštovani družini Viktorija Kalister za Izkazano dobroto in sožalje. Bog tisočero plati! Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 4. januarja 1917 ob 8 uri zjutraj. TRST, dne 29. decembra 1916. Helena Kfiarašngsr. Noui dohodi za sezono, Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Harco Confortl, Trst, V. ecmpanile 21 Lepo novoletno darilo dobite v Orarnici in Zlatarnici E. JERMANN - Trst ulflca Barriera vecchia st 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčenih double, prstanov, verižic, ovratnlh verižic, medaijonovza slike, uhanov iz pozlatenega srebra ter ur Iz kovine od K 7.50 naprej. — : Preprodajalcem popust. Pošiljatve proti povzetju. :—: --NB. Govori so slovensko. — ZOBOZDRAVNIK Dr. i. Čermšk v Trstu, ul. Poste vacshie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranja z©bo¥ brai s-s Plombiranje. UMETNI ZOiJL Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni in nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod Rajmund Ziifdarčič posestnik in bivši župan v Renčah pri Gorici preminul po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere v 76 letu svoje starosti v Novemmestu na Dolenjskem. Pogreb milega pokojnika se je vršil včeraj, v petek 29. t. m. iz hiše žalosti gosp. Košaka na tukajšnje pokopališče. Bodi mu lahka dolenjska zemlja! N0V0MEST0, 30. decembra 1916. Globoko žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. v -: m Mššm? C. kr. triaSka deželna sodnila, sedal vlOpatlJi, daje na znanje, da je njen velespoštovani predsednik, gospod Josip vitez Pranc-Joiefovefla reda, c. kr. deželnosodnl predsednik danes po kratki in mučni bolezni v reškem sanatoriju umrl. Pogreb se bode vršil v nedeljo, 31. decembra 1916, ob 11. uri predpoldne iz Črnikovice (Volosko) na pokopališče na Voloskem. OPATIJA, dne 28. decembra 1916.